j^gr^m fir^m r ?rcmvrittrv _
Leto XIV., štev. 224
Upravuistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-Durgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
it. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Narodna nesreča
Vsa Jugoslavija je pod težkim vtisom ogromne poplavne katastrofe, ki je zadela velik del Slovenije. V trenutku, ko to pišemo, se žalostna poročila o razdejanjih elementa še vedno množijo.^ Nebo še ni zaprlo svojih zatvornic in vele toki, v katere so se spremenili naši pohlevni potočki in naše bistre reke, še vedno naraščajo. Velik del skromne letošnje žetve, edine nade našega kmeta, je propadel. Po celih okrajih so raztrgane ceste, porušeni mostovi in jezovi; cele vasi so zapuščene od prebivalstva. Ogromne vrednosti sc uničene. Tudi človeškemu življenju deroči valovi niso prizanesli. Dva otročička, ki jih je pri Kamniku umorila vodna pošast, sta kakor simbol one žrtve, ki jo naše ljudstvo v letošnjem jesenskem deževju mora prinašati razbesnelim silam prirode.
Od vseh strani donijo obupni klici na pomoč. Mnogo obupnejši, nego v prejšnjih letih podobnih katastrof. Gospodarska kriza, ki tare našega človeka, ga je že itak vrgla v malodušnost in mu skoro odvzela vero v boljše čase. Sedaj je prišel še ta grozni udarec in razumljivo je, da obup neposredno prizadetih krajev izziva v celem narodu depresijo.
Iz vsega srca upamo, da je že prekoračen vrhunec zla, ki se je zvalilo nad našo domačo grudo. Z obupno zagrizenostjo rešuje naš človek iz valov vsak storžec na poplavljenih poljih, vsak košček krompirja iz razmočene njive, vsako deščico iz ogrožene hiše. Od povsod nam javljajo krasne primere ljubezni do bližnjega in požrtvovalnega bratstva, v katerem tekmujejo pri reševalnih delih naši ljudje in takojšnja pomoč naše narodne vojske, ki hiti v najbolj ogrožene kraje reševat in pomagat, je krasen izraz tesne povezanosti naroda in države.
Ali v trenutku, ko še rešujemo, je treba že tudi misliti, kako bomo obnavljali življenje v opustošenih krajih. Prva pomoč bednim in zapuščenim, to je sedaj največji narodni in državni posel. Treba je takoj uvesti velikopotezno akcijo in organizirano delo. Napeti moramo vse moči. Pred to dolžnostjo stopajo v ozadje vse druge. Kar je danes javnih sredstev na razpolago, pa če so tudi bila v banovini odrejena za druge gospodarske in socialne cilje, treba jih je zastaviti za očuvanje življenja in eksistence upropaščenih tisočev.
Država ne bo smela zaostajati. Ona ima pravico terjati, da državljani napram njej izpolnjujejo strogo svoje dolžnosti, da ji zlasti dajo dovolj sredstev za njeno življenje, ali v takih momentih, kakršen je sedanji, nastopajo za državo napram državljanom dolžnosti, ki niso nič manjše in nič bolj svete, nego so njene pravice. Mi se trdno nadejamo, da bo banovina kot neposredna velika narodna edinica znala ustvariti za pomožno in obnovitveno akcijo realen program, za katerega bo potem mogoče zastaviti tudi potrebno silo državne pomoči.
Z olajšanjem trenutne bede pa bo ustvarjena šele možnost, da začnemo z obnovo uničenih dobrin. Vzpostavljenie porušenih prometnih zvez je tu najnujnejši posel, ki pa sam na sebi prinaša probleme, katerim se ne bomo mogli več dolgo izogibati. Na naših rekah in potokih se nam ob vsaki večji poplavi rušijo, kakor bi bili iz vžigalic, leseni mostovi. Obstoječa zavarovanja ob opas-nejših vodnih tokih se vedno znova pokažejo kot prešibka. Ves naš vodni problem, izgleda, da je tehnično še malo preštudiran. To niso pogreške od danes. Toda one ne smejo več ostati pogreške od jutri. Vsakih nekaj let morajo premnogi naši kraji z milijonskimi škodami dokazovati, da se vprašanje regulacije naših rek ne da več odlagati. Vsaka štednja je tu sigurna izguba. Ne le za neposredno prizadete, temveč za celo splošnost, za vso državo. Jugoslavija seveda, zlasti v današnjih težkih časih, ne more čez noč popraviti, kar se je prej cele generacije zanemarjalo. Ne more s potezo peresa reševati problemov, ki so, že pred deceniji postavljeni, čakali do danes. Toda v interesu svojega lastnega gospodarskega napredka in stalnosti svojega nacionalnega razvoja bo naša država v bodoče morala bolj kakor doslej angažirati svoja sredstva, da poplavne nesreče ne dobijo katastrofalnega značaja za cele pokrajine in ne postanejo tako težka žrtev za celokupni narod in njegovo državo.
V	zrvezi z obnovitvenim vprašanjem postaja sedaj še bolj nego dosedaj nujen tudi problem zaposlenosti širokih slojev naroda, ki se da rešiti samo z uvedbo sistematično organiziranih javnih del. Naravno je tudi. da se bosta morali banovina in država v dovoljni meri ozirati na dejstvo, da je tudi davčna moč prizadetih krajev dobila težak udarec.
V	težkih trenutkih, kakršni so sedanji, v redki složnosti bijejo naša srca Čut nacionalne solidarnosti prihaja do svoje veljave in občutek, da gorje deli z nami ves naš veliki narod, je že sam tolažba v nesreči. Bolj kakor kdaj pa se uveljavlja tudi spoznanje, koliko več koristnega in pr-metnega bi mogli ustva
Ifa&iaiia, nadelfa 24. sepžčtttlbra 1955
Cena 2.— Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. "telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Slovenije
Poplavne katastrofe enakega obsega naši kraji še ne pomnijo - Najhuje sto prizadeti ftaleniska in Saviniska dolina - Uničene so številne prometne zveze - Voda je
zahtevala tudi človeške žrtve
Ljubljana, 12. septembra.
Dočim je še v petek obstojala nada, da se bo vreme izboljšalo ter nevarnost novih poplav Izginila, se je zgodilo baš nasprotno. Deževalo ie še vso noč od petka na soboto in z izjemo Ljubljane in bližnje okolice, kjer je v soboto popoldne malo pojenjalo, še vedno dežuje dalje. Poplave so se raz-besnele tudi v ostalih delih dravske banovine. Najbolj kritičen položaj je na Ljubljanskem barju, v ribniški kotlini
in Savinjski dolini, kjer je katastrofa menda največja. Celje je bilo danes popoldne dobesedno odrezano od ostalega sveta, ker ga je voda zalila od vseh strani.
Voda je porušila nešteto mostov, večjih in manjših, tako da je promet na cestah zelo oviran. Tudi železniški promet je prizadet. Škoda, ki jo je povzročila povodenj, se zaenkrat ne da še niti približno oceniti, prizadela pa bo prebivalstvo tem huje, ker se bliža zima.
e ln Savinjsko dolino pustošijo vode
Vse mesto v vodi — Savinja je odnesla mostove -človeške žrtve — Cele vasi pod vode
Celje, 23. septembra.
23. septembra 1933. bo ostal v celjski kroniki zapisan kot črni dan. Celjsko kotimo je danes prizadela ogromna poplava, ki po svoji strahoti in po obsegu prekaša vse velike poplave v zadniih desetletjih. Ta katastrofa je zadnji memento, da se takoj ukrene vse potrebno za rešitev zrelega problema regulaciie Savinje in pritokov. . .
V	sredo je začelo v celjski kotlina m v vsei Savinjski dolini močno deževati. Nalivi so se vrstili vse do včeraj m tudi danes skoro ves dan dežuje.
V	petek je začela Savinja s pritoki močno naraščati. Voda je proti večeru na nekaterih mestih že prestopila bregove. V petek zvečer je bila še 2.40 m iiad normalo, v noči na soboto in danes pa še neprestano narašča in je popoldne dosegla že 4 metre nad normalo. Stanje vode je torej višje nego ob velikih poplavah v letih 1876., 1901.
in 1926.	. ,
Savinja je podobna razbesnelemu veletoku, ki uničuje vse, kar doseže. Mesto je bilo danes opoldne že popolnoma odrezano od okolice in nalikuje otoku sredi nepreglednega morja. Pod vodo je skoraj vsa okolica in velik del mesta: mestni park, Masarykovo nabrežje, ves »Otok« med Savinjo in Sušni co, Glazija, Ljubljanska cesta do Mestne elektrarne, Vrazov trg s pravoslavno cerkvijo, Ipavčeva ulica, javna bolnica, Gregorčičeva, Vodnikova, Miklošičeva, Strossmayerjeva, Levstikova, Frankopanska, Zrinjskega, Kersnikova ulica, ves predel pri Spodn.iem Lanovžu, Lava, Ložnica, Lisce, velik del Gaberja in Sp. Hudinje, del državne ceste v Gaberju, Aškerčeva ulica, del cinkarne, ves Mestni mlin, Westno-va tovarna in Celjska milarna, Zavod-na. ves predel pod Starim gradom in Polule. Voda je vdrla v vse kleti in v mnoga nižje ležeča stanovanja, iz katerih so obupani stanovalci ves dan reševali svoje imetje.
Ob 14. so s čolnom z življensko nevarnostjo rešili obupane stanovalce hiše pri bencinskih rezervoarjih poleg železniškega mosta in iz dveh hišic na nasprotni strani. Popoldne so tudi rešili s kozolca nasproti mestne klavnice tri brezposelne, ki so bili tam prenočili in jih je zajela voda.
Vojaki, gasilci in mestni delavci opravljajo ves dan z veliko požrtvovalnostjo reševalno službo.
Popoldne ie voda zalila savinjsko železniško progo na Dolgem polju in jo izpodjedla. Zato so morali ukiniti ves promet na savinjski železnici, tako da tudi otroci iz Savinjske doline niso mogli več z vlakom domov. Voda je za'e!a tudi vsa šolska poslopja.
Ob 12.15 je tramovje porušilo z že-lezjem zavarovano savinjsko brv pri mestnem parku. Četrt brvi je ostalo ob bregu, ostalo pa ie voda odnesla dalje. Kapucinski most opoldne še klju-
riti, ako bi našemu narodu zagotovili notranji politični mir in odstranili z dnevnega reda zadnje sledove onih starih prepirov, ki so bili kakor težko kamenje na potu k naši gospodarski in socialni konsolidaciji. Velike katastrofe, kakršna je sedanja, so nam tudi v tem oziru drago plačani nauk in nam simbolično prikazujejo, koliko nesreče so nam že povzročile uničujoče poplave političnih strasti. Tu je obnova v polnem je-ku. Naj bi ona bila dober omen, da srečno prebolirao tudi posledice sedanje elementarne katastrofe.
buje strahovitemu navalu vode in lesa. Mestna elektrarna je ukinila ves tok, ker se je bilo bati. da voda zalije transformatorje.
Voda je porušila dopoldne del iezu nad Mozirjem in nasip ob Savinji pri Št. Petru. Petrovče, Vojnik, Šmarjeta, Škofja vas in Trnovlje so v vodi.
Celjski mostovi podrti
Celje, 23. septembra.
Ob 12.15 je voda porušila savinjsko brv pri parku. Ob 12.45 je treščila v Kapucinski most velika kopalna uta, ki jo je voda prinesla s seboj. Most se je zazibal, vendar pa je s silo obdržal udarec. Sledili so še težki hlodi in ob 1530 se je stari most podrl. Odneslo ga je proti železniškemu mostu, kjer se je tramovje razbilo in ga je voda odnesla dalje. Kmalu za tem se je porušila Grenadirjeva brv na Polulah. Ker je bilo mesto na ta način docela odrezano cd Brega, je železniška uprava dovolila prehod po železniškem mostu. Dopoldne je voda porušila tudi oba nasipa, tudi na obeh bregovih Hudinje pri Majdičevem mlinu.
Savinja je odnesla tudi druge mostove
Savinja je podrla mostove pri Lev-cu, v Kasazah, pri Petrovčah in Letu-
šu. Cesto Velenje - Dolič je poplavila Mislinja poldrug meter visoko. Po dosedanjih poročilih je voda poplavila tudi Žalec, Vrbje, Ložnico, Grajsko vas. Kapljo vas, Dolenjo vas, Latkovo vas, Zgornje in Spodnje Roje ter uničila skoraj vse pridelke. V bližini St. Pavla pri Preboldu je Savinja na dveh mestih v dolžini 200 m raztrgala obrežje. Cestni promet med Vojnikom in Dobrno je zaradi poplave prekinjen. O velikih poplavah javljajo tudi iz kotline med Celjem in Št. Jurjem ob juž. železnici.
Izredno pohvalo zaslužijo v Celju reševalci, ki so s čolni spravili r,a varno 16 oseb. Tako je 20-lctni Pavel Šerad z Brega z največjim trudom na privezanem čolnu rešil tričlansko družino paznika iz tako zvanega kolera-špitala, na nasprotni strani pa prav tako tri osebe, dočim je celjski reševalni oddelek rešil pri »kolera-špitalu« 9 oseb. Voda je kmalu nato to nekdanjo zasilno boinico popolnoma porušila.
človeške žrtve
Okrog 17. so zaprli v Celju skoraj vse trgovine, ker ni bilo ljudi in je bilo mesto v temi vse do 19.15, ko so zopet zažarele električne luči.
Kakor se govori sta popoldne utonila dva moška, in sicer eden na dvorišču hotela Pošte, drugi pa na Otoku pri Skobernetovem hotelu.
Tudi v okolici je voda zahtevala človeške žrtve, vendar podrobnosti še niso znane.
Ob 16. je veda začela padati in je do 20. upadla' za pol metra. Vendar nevarnost še ni končana, ker še vedno dežuje po vsej Savinjski dolini. V mestu je mnogo ljudi, ki stanujejo v poplavljeni okolici in ne morejo domov. Ponoči je prispel iz Ptuja v Celie oddelek pionirjev, ki bo pomagal reševati obu-prebivalstvu imet;r
Voda pada
Celje, 23. septembra ob 22.
Vode upadajo nadalje ter je dež prenehal. Vojaštvo je zastražilo dohode k porušenim mostovom. Ob 21. je zopet ugasnila električna luč po vsem mestu
in okolici, ker je voda najbrž dosegla glavni transformator. 21-letni brezposelni Karel Nerat z Brega je rešil šest ljudi pod železniškim mostom ter je nato prevozil čez Savinjo v Voglajno in Zavodno ter rešil tam skupaj z abitu-rijentom Borisom Misio okrog 20 ljudi. Na cesti na Grad je v svojem stanovanju v podstrešju v Zavodni umrl od strahu stari Vamovšek, ki ga je zadela kap.
Most pri Rimskih Toplicah odplavljen
Rimske Toplice, 23. septembra
Narasla Savinja je ob 14.15 odtrgala šmarjetski most. Vsa naselbina ob reki je s pošto vred pod vodo, Šmarjeta je odtrgana od postaje. Neprestano se trgajo plazovi, ki ogražajo ves promet pa tudi varnost ljudi. Dežuje še naDre;
V Savinjski dolini
Žalec, 23. septembra.
Savinja je danes še vedno naraščala in grozeče dere skozi dolino. Tik Žalca je široka nad 1 km. Žalec sam po poplavi ni prizadet, zato pa je tem obupnejši položaj v bližnji vasi Vrbju. Nad meter visoko derejo skozi vas trije toki in ogražajo hiše. V nižje ležeča poslopja dere voda kar skozi okna. Žalski gasilci so vse dopoldne požrtvovalno reševali ljudi in živino. K vsem hišam pa niti niso mogli priti. Najniže stoječe hiše so namreč tako obdane od globoke deroče vode, da ne moreio ljudje iz poslopij in ne reševalci do njih. Prebivalci teh hiš so se morali zateči na
podstrešja, kjer v strahu čakajo, ali jhn ne bodo valovi podrli tudi zidov.
Močno je narasel tudi potok Ložnica,^ a njeno vodo zadržujejo visoki nasipi. Za Žalec sam še ni nevarnosti in je menda ne bo. Deževje je proti večeru malo ponehalo.
Poplavljene so prav tako Petrovče in je bilo tudi v petrovški cerkvi okrog 20 cm vode. Tako katastrofalen kakor v Vrbju pa položaj v Petrovčah vendarle ni.
Nekje v gornjem delu Savinjske doline je povodenj zahtevala tudi človeško žrtev. Okrog pol 15. uve so namreč Žalčani opazili v kalnih valovih Savinje moško truplo, ki ga pa seveda zaradi deroče vode niso mogli spraviti na suho.
Braslovče, 23. septembra.
Bobnenje neprestano naraščajoče Savinje se čuje ure daleč. Mimo Polzele plavajo po vodi ogromne količine lesa, ki ga pobira Savinja v Gornji Savinjski dolini. Vs: jezovi v gornjem toku so uničeni. Prav tako tudi polzelski jez, ki je bil šele nedavno spet zgrajen za varovanje polzelskega betonskega mostu. Velika nevarnost je za sam most, ki mu je voda ze od prej močno izpodjedla vznožje. Prav težko verjetno je, da bo most vzdržal navale divjih valov, če bo še dalje deževalo. Niže mosta je pretrgala Savinja^ nasipe v dolžini več sto metrov. Voda je narasla štiri metre nad normalo. Iz mnogih hiš v vaseh ob Savinji so ljudje pobegnili z živino vred.
V braslovški občini in bližnjih vaseh so močno narasli vsi potoki. Tako Bolska. Tr-navca, Treb'iik in drugi. Travniki in polja od Braslovč do Poljč in dalje so pod vodo, ravno tako tudi ves svet proti Go-milskemu, Grajski vasi in St. Pavlu.

katastrofe
i okolici
v
Prizadete so zlasti Ribnica z okolico, Sodražica z okolico ia Dobreplje — Stružanska kotlina je popolnoma odrezana od sveta
Ribnica, 23. septembra.
Nad ribniško, sodraško, ortneško in do-brepoljsko kotlino se je zgrnila strašna nesreča, ki tira našega skromnega in siromašnega kmeta v črni obup. Nikjer ni več polja, nikjer dobro obdelanih njivic in pašnikov, vsepovsod sama voda. Iz prvega smrtnega strahu nad silnimi vodami je ljudstvo prešlo v še bolj strašen brezup. Vasice so kakor plavajoči otoki sredi voda, ki so prihrumele tako nenadoma in nepričakovano. Še predvčerajšnjim so se kmetje z upom obračali na svoje njive, kjer je zorela koruza in krompir. Spodnji, lončarski del je moral po spomladanski povodnji kromipir drugič posaditi. Včeraj in danes je vse to pokopano in izgubljeno v vodi. Ljudje bodo ostali čez zimo in pomlad brez hrane, živina brez krme. Voda, ki je vdrla v skednje, je zmočila vse seno, da je že
pričelo gniti. Pomoč _ pomoč! Samo ta
beseda lebdi na ustnih teh nesrečnikov. Toda odkdod, ko je vsepovsod taka silna stiska, odkod, ko gre%škoda v milijone?!
Voda ruši, ruši
Ribniško dolino zlasti pa dolenjsko polje voda večkrat mestoma aalije. Toda take povodnji ne pomnijo niti najstarejši ljudje doline. Stari zapiski beležijo silično povodenj v L 1824.
Utrgal se je oblak nad Boncarjem, del se ga je zlilo nad Cerknico, del nad -Iško in del nad Ribnico. Toda tu ne gre samo za utrgani oblak, marveč za silne vodne množine, ki se neprestano od petka zjutraj vsipljejo nad temi dolinami. Včeraj popoldne je začela voda v ribniški kotlini upa dati, danes pa po silnih nočnih nalivih zopet narašča.
Voda je vdrla v vasi in jih popolnoma preplavila. Vdrla je v kleti, v hiše, svinjake in skednje in kjer je le mogla, je odnesla kaj s seboj. Na potoku Bistvici, ki izgleda že oba dneva kot silna, deroča reka je porušila vse lesene mostove. Zaganjala se je in butala je pa tudi v stare, kamen'-te, še iz francoskih časoi zgrajene mostove in jih hotfla odtrgati. Na tem potoku je veliko vodnih žag in mlinov. Vsi ti so izolirani in več ali manj močno poškodovani. Žagarju Fajfarjevemu Francetu je voda razdrla mlin in žago in mu pred nosom odnesla leseni rioot, ki ga je vezal s poijo do trga. Hiša je okrog in okrog globoko v vodi in ne more nihče do nje; bolnega gospodarja so morali rešiti v podstrešje. V trškem mlinu je Jakopovemu Francetu voda ugrabila nad pet vagonov desk, polno skladovnico jamskega lesa in krcljev. Nežinemu Štefanu, mlinarju in Žagarju pri Pajniču v Goriči vasi je odneslo pol vagona desk, mnogo krcljev ter lesen most. Tudi on je odrezan od sveta. V Goriči vasi je vdrla voda v hišo cerkovnika. Ko je prodrla v sobo, je vzdignila zibko, v kateri je ležal komaj pol leta star otrok, tako da je zibka plavala po vor''
Sredi ribniškega trga je voda vdirala tr-žanom v sobe in kuhinje. Zaplavale so mize, stoli in postelje. Vdrla je v Bregarje-
vo, činkljevo, škrabčevo, Oražmovo in Divjakovo hišo. Tekla je po trgu od Miklo-vih dol in pri Cenetu vdrla v gostilniške prostore in kuhinjo. Drugod je vdrla v kleti in jih zasula. Kamorkoli je pridrla povsod je prinesla s seboj strašno nesnago, zemljo in kamenje.
Razdrte ceste
Voda je preplavila državno cesto pri Stari cerkvi, pod Dolenjo vasjo v Žlebiču, Peklu in končno pod Rašico, /andarmerija je morala zato velik del ceste zapreti. Večina občinskih poti in kolovozov je popolnoma razdrtih in uničenih. Ogromne vodne mase so se včeraj popoldne valile proti Dolenji vasi in se združile s silno naraslim potokom Ribnico, ki izvira izpod Velike gore. Hudourniki so bruhali kar naprej vodo, ki se je začela razlivati po polju. Ljudje so v silnem strahu dirjali na njive. Vsak je zagrabil orodje, ki mu je prišlo pod roko, in pričeli so s kopanjem krompirja. Toda vse to ni dosti pomagalo. Iz Goriče vasi je voda drla po spomladi raz-riti strugi preko Nemške vasi proti Ota-vicam, ki so bile v hipu pod vodo. To vas so morali orožniki popolnoma evakuirati. Enako so morali izprazniti tudi pri Dobre-poljah vasi Podpeč, Podgoro in Veliki Videm. Podpečani so se za silo naselili v Cerkvi in na hribčku.
Strašen dan v Sodražici
Strašen prizor se nudi očem tudi v Sodr.i-žici. Mali in prijazni trg je dobesedno p«d vodo. Ljudje so bili za čas silnega neurja v petek zjutraj pri maši, nekateri pa so komaj vstali. Naenkrat so zapazili, kak0 od vseh strani dere v notranjost trga voda. Vdirala je v hleve, skednje in hiše. Posestnik Janez Kovačič je imel v hlevu deset glav živine. Ko je hotel, da bi jih rešil iz vode, je bilo že prepozno; žirina je stala že do glav© v rodi. Vsi vrtovi so uničeni. Drevje polomljeno, ponekod imivano s koreninami rre<l. Voda je prihrumela iz Sodražire ven po Lofreh in preplavila v četrt ure Podgoro in Lipovščico. Odtod je drla naprei proti Ribnici.
V Žlebiču je Tržiščica preplavila vas in prinesla ortromno rezanesa in okroglega lesa. Tam je namreč vdrla voda v parno ža?o ve-leposeeVka Kozlerja. Posestniku Rajku Picku je odnesla svinjak. Kamorkoli je prodrla, povsod je voda odnašala s seboj, kar je dosegla. Nešteto perotnine je v vodi poni-nilo.
Dobrepolje preplavljeno
Požiralniki in davni odvoduiki vode Ten-tera pri Žlebiču in vse rupe do Goriče vasi so požirali oba dneva silne vode vase, toda obenem so jih bruhali po podzemnih kana lih na dobrepoljsko in strjžansko stran gore zopet iz zemlje. Pokrajina ie nair.fi
docela kraška In je svet v notranjost! doce a preluknjan. Zato ni čada. ce so se začele valiti na dobrepoljski strani celo iz oodpe-Ske rome. kar redko dogodi na dan e-lne množine vode. Tudi druge..nad Podeoro, visoko ležeče odprtine bruhajo vodo. V petek *več*r in v nrpt-kli noči * začela voda prs-plavi jati tudi dobrepoljsko kotimo .Voda pa ie v to kotlino, prodrla tudi « druge^rtrani. Potok Raščica. ki izvira PO^ Blokami. . zdai izkazal kot silno zahrbtna vodarno na^lo ie naraščal in valil vodo ^n^™ dafie v Dobrepolie in Struge. V Dobre po iah ie prodrla voda .kozi lesno ^adiicejr železniški postaji in odnesla e sebo, deske in za okrog deset vagonov drv.
Iz ogroženih Strug ni nobene vesti
Usedaj še ni prav nikakih poročil ki bi točneje označila položaj Strug. StruzinSka dolina e ozek podaljšek Dobrepoljske, lezi pa že vštric s trgom Ribnico. V tei kotlin, so majhne vasice pogostokrat izpostavljene ne-
varnosti poplav. Verjetno je, da eo začeli vet požiralniki, katerih tam ni malo, bruhati v dan vodo. Kotlina se hitro napolni, ker je majhna in na vseh koncih zaprta. Ker m do-sedaj iz Strug še nihče prišel v dolino, ee lahko z gotovostjo domneva, da ]• tam poplava zavzela še mnogo hujše meje, tako da je vsak stik z ostalimi kraji presekan. Le iz sosednjih Kompolj je slišati, kako bije neprestano plat zvona r obupnem klicu: >a pomoč!
Sredi poti ustavljen vlak
Današnji popoldanski vlak. namenjen^ Kočevja ie pripel al samo do dobrepoljske noTa J ki pa jo ie tudi že začela zalivati voda z-Rašeice in Ponikev Vsi potnik, m. fez četrt ure vrnili z vlakom nazaj proti Liubliani V vlaku je bil tudi minister gosp.
KS2Č Niega ie potegnila f*™?™^
prteni tovornem vozu do Lašč. Iz Kofevja
tudi ni mogla priti napro.inobenagarmtura
voz ker je proga na dveh mestih pri Zle-bS in pred Staro cerkvijo razrahljana u»
pod vodo.
Jeklarna v Ravnah zalita
Guštani in vsa Mežiška dolina v vodi
i-v—tincoim) nviri
Guštanj, 23. septembra.
Po večdnevnih nalivih so tudi v mežiški dolini nastale silne poplave. Deževalo je od četrtka neprestano in naliv je sledil nalivu. Meža je prestopila bregove in rušila Pred seboj vse, kar se ji je stavilo v bran V soboto ob 4. zjutraj sta gasilski rog in plat zvona prebudila prebivalstvo iz spanja, kajti voda je začela zalivati trg Dosegla je 3 m nad normalo ter se je razlila v boli ni več sto metrov od jeklarne dalje preko njiv in polja, uničujoč vse pridelke.
Na severni strani trga je neznatni potok Blizica po nalivih postal ogromen veletok in žalil polje, na katerem imajo delavci svoje vrtičke, tako da je tudi tu uničeno vse. Cez jez pri jeklarni se vali ogromna reka, noseč seboj velike množine lesa, drv in poljskih pridelkov. Buče plavajo po vodi, kakor žoge.	.	.
že včeraj so morali pri jeklarni ustaviti
turbino, danes pa je voda nenadoma vdrla v jeklarno samo in presenetila delavce pn delu. škoda je ogromna, ker je razdejala voda plinske cevi, zalila razžarjene peci, ki so eksplodirale in pokvarila tudi mnogo orodja, sirovin in izdelkov.	.
Nad jezom je bil most, o katerem sedaj ni več nobenega sledu. Voda še vedno narašča in sega že do sredine trga. Nižje ležeče hiše so vse pod vodo. Peručeva hiša je okrog in okrog obdana od vode. 80-letao starko, gluho in slepo, so komaj rešili. Za reševanje pohištva in živeža že ni bilo vec časa, ker je voda v par minutah zalila vse
P°V°spodnji konec trga se zliva na desni Suha, na levi pa Reka. Prva je razdejala iez in nasip pri novozgrajenem kopališču, pri Oražnovem mlinu. Na drugi strani pa so se odigravali razburljivi prizori. Pri jezu se je namreč zagvozdilo ogromno lesa m drevja, tako da se je voda začela valiti okrog hiše proti železniškemu mostu m dalje Bila je nevarnost, da voda odnese celo hišo. Z največjo požrtvovalnostjo so easilci skušali odstraniti nevarnost. Posebno se je pri tem odlikoval g. Slokan, ki se ie dal navezati na vrv in se podal v deročo valovje. Posrečilo se mu je priti do zatvornic. Ko so po poldrugournem prizadevanju odstranili nekaj lesovja, so odprli zatvornico in s tem preprečili najhujšo ne-
Vapritako zvani Votli peči, kakih 15 minut od Guštanja, se je pred časom zvalila v strugo okrog 60 ton težka skala, ki je strugo zatrpala. Voda si je napravila prehod pod skalo. Ob sedanjem navalu pa je bil ta prehod premajhen in nastalo je celo je-
zero. Pri tej naravni oviri se kopičijo oarromne množine lesa in drugih predmetov ki jih donaša voda. Po Meži plavajo tudi celi svinjski hlevi, kar je dokaz da vlcža tudi v gornji dolini ruši in pustoši. Cesta od Guštanja proti Dravogradu je v dolžini enega kilometra docela pod vodo in je vsak promet nemogoč. Voda je na tej progi odnesla tudi Zupaničevo žago in mnogo vagonov lesa. Ker še vedno neprestano dežuje in se je okrog 6. zvečer znova utrgal oblak, se je bati še hujšega razdejanja.
Tudi Drava rusi in uničuje
Maribor, 23. septe»..^ra.
Zaradi zadnjega deževja je pričela Drava včeraj nenadoma naglo naraščati m v zadnjih današnjih urah je bila že 2 ni nad normalo. Zadnji močni nalivi na Koroškem so povzročili, da je tudi Drava v gornjih predelih prestopila bregove in vali s seboi razna debla, grmovje, les in druge stvari.'Deroča reka pa tudi ni prizanesla lesenemu mostu, ki je bil postavljen pred tremi leti za zvezo z Mariborskim otokom. Most je veljal okrog 100.000 Din, bil je zgrajen samo provizorno. Čeprav so bili piloti močno zabiti v zemljo, se niso mogli upirati divjim valovom. Z veliko silo jih je voda zrahljala in okrog 11. je konstrukcija popustila. Voda je najprej porušila del mostu pri levem bregu, nakar je zgrmelo vse mostov je v vodo in je zaneslo
posamezne dele proti Ptuju.
Ptuj, 23. septembra
V Ptuju je Drava narastla do večera za 35 m nad normalo ter nosi s seboj drač-je bruna, dele mostov, živalska trupla in poljske pridelke. Proti večeru je voda nesla skozi Ptuj dele mostu, ki je vezal Mariborski otok z bregom. Pionirjem se le posrečilo del mostu ujeti, drugi del pa je Drava odplavila proti Ormožu. Zaradi naraščajoče Drave so v pripravljenosti ptujski gasilci. Na Dravskem polju za enkrat ni nevarnosti poplav, ker je narastla samo Drava.
Moško truplo v Dravi
Maribor, 23. septembra
Danes dopoldne okrog pol 10. je mestni kontrolni' organ Ivan Simovič opazil v Dravi moško truplo. Utopljenec je imel na sebi samo plavalne hlačke. Ker je Drava zelo drla, ga niso mogli potegniti iz vode.
Ves promet ¥ novomeškem smu onemogočen
Voda je porušila mostove, pokvarila ceste in zalila
cele naselbine
Novo mesto. 23. septembra. Krka, ki je še sinoči kljub pardnevnemu dežju kazala normalno stanje, je preko noči ob silnem nalivu narasla za 3 m nad normalo. Popoldne je že na več krajih dosegla 4 m. Ogromne mase vode prodirajo in odnašalo s seboj vse, kar dosežejo. Po Krki nosijo valovi ogromna drevesa, deske, zaboje, cele skladovnice drv in mnogo poljskih pridelkov. Veliko je videti fuai posameznih delov raznih mostov, ki so postali Žrtve poplave. Narasla reka je vdrla v stanovanja in odnašala pohištvo. Tako je voda vdrla na desnem bregu v veliko Murno-vo stanovanjsko hišo na Sukljetovi cesti, iz katere so se morale stranke izseliti. Vse mestne pralnice so pod vodo, istotako tudi čolnarne. Voda dere po cesti in čez beto-nirani most. Krasno urejeni .vrtovi ob levem bregu Krke, v katere so lastniki vložili obilo denarja in ogromno truda, so izginili. Valovi butajo ob mali železniški pre-mikalni mostiček, ki veže spodnji in glavni del železniškega mostu.
Vasi Dobrava in Drala sta pod vodo; tudi vse šentjernejsko polje je preplavljeno.
V	Dolnjem Kronovem je prebivalstvo moglo rešiti samo del živine, mnogo prašičev in kokoši je utonilo. Razen dveh hiš je vsa vas pod vodo. Ravno tako stoje v vodi vasi Zbure, Čučja mlaka, Meščava vas in vsa desna stran ob Krki tja do Kostanjevice. Med temi so tudi vasi Zameško, Koprov-nik, Malnica, Zalog in Škocjan.
Starodavni grad Otočec, ki stoji pri Štnt-petru na otoku sredi Krke, je popolnoma odrezan od sveta. Voda je porušila oba mosta ter vdrla v grad. Lastnika gradu grofa Margherija, njegovo soprogo in sinčka so rešili iz poplavljenega gradu v zadnjem hipu šentpetrski gasilci in uslužbenci. Grad je popolnoma osamljen. Lastnik si je z družino poiskal zavetje pri graščaku v Po-
**cSta Novo mesto - Toplice ter Žužemberk in prav tako Novo mesto - Krško in Vovo mesto - Kostanjevica jena več krajih nod vodo. Ves pomet je ukmjen. Železnico proso Novo mesto - Ljubljana je tudi
V	dosegla voda, tako od St. Jerneja do V.š-•ie aore, kier stoji že tik ob tiru.
\Ta Ponikvah je Temenica prestopila • n-ugo. voda dere iz Jukaževe gostilne
eko državne ceste, dočim je Mejsnova r*8 poplavljena. Banovinski most na Dvo-ru je narasla voda danes popoldne odne-
Posestnik Možina ima uničene vse pridelke, opustošena je tudi ajda na polju. Silno sta prizadeta posestnika škarja ln Peče. Koliko znaša škoda, se seveda ne da preceniti, je pa ogromna. Voda nosi s seboj les, vozove, živila in kokoši, podrte mostove, trga zemljo in sploh vse, kar JI je na poti. Okrog pol 6. zvečer Je še vedno lilo kakor Iz »kafa. Za ponoči je urejena varnostna služba gasilcev in članov reševalne postaje, ker se boje nesreč. Take poplave ljudje ne pomnijo od leta 1896. Prebivalstvo prosi nujne pomoči.

Shodi ministra
Kramerja odpovedani
Ker je bil g. minister dr. Kramer zaradi poplav zadržan, so za danes napovedani shodi JNS v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Kozjem odpovedani.
G. minister je danes odpotoval v Savinjsko dolino in v Celje, da si ogleda poplavljate kraje in stopi v stike s tamos-njim prebivalstvom,
človeške žrtve
v kamniškem srezu
Kamniška Bistrica je zopet enkrat pobesnela in povzročila ogromno škodo
Kamnik, 23. septembra.
Kamniška Bistrica je s poplavo napravila precejšnjo škodo, ki pa jo bomo mogli oceniti šele, ko bo voda upadla. V gornjem teku je posebno prizadejala nekatere po-setnike, ki jim je pobrala precej lesa. V spodnjem teku pod Kamnikom pa je preplavila vse travnike in nanesla nanje velike množine peska. Obrežje Bistrice je ponekod prav slabo zavarovano in voda na-pravlja ob vsaki podobni priliki veliko škodo. V zadnjih treh letih je odnesla samo na Perovem na 1 ha rodovitnega sveta.
Tudi iz drugih koncev kamniškega sreza poročajo o poplavah, kakršnih že dolgo ne pomnijo. V Mosteh pri Komendi je drla voda pol metra visoko po cesti, da je avtobus komaj speljal naprej. Voda je vdirala v hiše in hleve ob cesti. Med Trzinom in Črnučami je bila državna cesta na treh krajih preplavljena.
Na Duplici pri tovarni Remec je Bistrica že v petek dopoldne zelo ogražala most. Nanesla je veliko množino dreves, ki so se zagozdila med stebre dolgega lesenega mostu, preko katerega vodi bano-vinska cesta v Radomlje. Pritisk na most je bil tako hud, da se je že kmalu popoldne nagnil. Reševalci so se zaman trudili. da bi ga rešili Voda je most porušila ter za dalj časa pretrgala zvezo Duplice z Radomliami.
Žalostna smrt dveh otrok
V gornjem toku Kamniške Bistrice je voda precej poškodovala novozgrajeno cesto. Pred Stahovico je podrla v petek zvečer 4 metre visok Enavškov jez in iz-podkopala bregove. V veliki nevarnosti sta bila lesena mostova na občinski cesti Stahovica—Bistričica preko Bistrice in na banovinski cesti Kamnik—Gornji grad preko Črnega potoka. Pri prvem mostu so ljudje odstranjevali drevesa in vejevje, ki je pritiskalo na stebre. Na mostu je bilo vse polno ljudi, ki so gledali. Dva orožnika sta jih ravno odstranjevala, ko se ie raz-mehčana zemlja na desnem bregu Bistrice sesula. Leseni most je zgubil podporo in zgrmel v strugo, z niim pa ljudje, ki so stali na niem, kakih 12 eli 13 Možje, ženske, otroci in oba omžnika, vse je za trenutek zginilo pod vodo in ko so se pokazali na površje, se je pričela krčevita borba za rešitev. Nekateri so se rešili sami, druge so potegnili iz razbesnele vode ljudje, ki so stali na bregu. Oskrbmco koče na Kokrškem sedlu go. Eriavškovo pa ie doletela strašna nesreča. Ko je stala na
mostu, je držala na rokah 6 letno hčerko. Obs sta padli pod ruševinami mosta v vodo. Mater je nekdo potegnil s kavljem iz vode. Otroka pa je vodni tok odnesel naprej in ga pokopal pod jezom. Prav tako so deroči valovi odnesli nekega 10 letnega šolarja, ki je stal v kritičnem trenutku na mostu.
Prekinjen promet z Gornjim gradom
Okrog poldne je voda podkopala tudi leseni most na banovinski cesti v Stahovici. V Črni dolini se je že v noči udri na cesto velik plaz. Nad 100 m» zemlje je zasulo cesto in onemogočilo promet med Kamnikom in Gornjim gradom. Zaradi porušenega lesenega mostu pa je tudi prekinjen za daljšo dobo vsak promet z vozili s Stahovico in Kamniško Bistrico.
V	Tuhinjski dolini je voda izpodkopala cesto na dveh kraiih, takoj nad Vrhpoljami v Tesnicah pa so cesto zaprli trije plazovi. Avtobus zjutraj ni mugel preko ovir in je tako tudi Tuhinjska dolina ob zvezo s Kamnikom.
Porušene prometne zveze
Opoldne so bili v Kamniku zaposleni z reševanjem mekinjske brvi; upanje je, da jo bodo rešili. Vse druge brvi med Kamnikom in Stahovico pa je Bistrica podrla in odnesla. V Stahovici je tudi močno poškodovala Malenškovo električno centralo, nevarnost pa preti tudi korporacijski elektrarni in žagi. Delavci so ves dan na delu, da preprečijo uničujoče delovanje vodnega elementa.
V	Domžalah teče Bistrica preko lesenega mosta, ki veže "Domžale z Ihanom. Most se že popolnoma nagiba in s strahom pričakujejo, da ga voda poruši. Tudi v Moravski dolini stoji ponekod voda tako visoko na cesti, da avtobus ni mogel priti do Domžal.
Trzin je danes še bolj pod vodo kot včeraj. Državna ceota je poplavljena na treh krajih do 30 cm na visoko in tudi železniški tir je ponekod pod vodo. — Na Trzinski postaji stoji voda čez tir in vlak se ustavlja sredi jezera.
Tako velike poplave v kamniškem srezu ljude še ne pomnijo. Pokazalo se je, da so vsi stroški, ki jih imajo vsako leto z gradnjo porušenih lesenih mostov stalen ln težak davek, ki bi ga s pametno regu-lacijo in gradnjo betonskih mostov lahko znatno zmanjšali.
Vojska hiti na pomoč
Pionirski bataljon iz Ptuja v poplavljenem ozemlju
Ptuj, 23. septembra.
Kakor vselej, ko se nahaja narod v nesreči in nevarnosti, .ie tudi sedaj naša vojska takoj priskočila na pomoč ogroženmeu prebivalstvu v poplavljenih predelih naše domovine. Ze v prvih jutranjih urah je stavila komanda dravske divizije vse svoje čete na razpolago kraljevski banski upravi, da
jih uporabi za reševalne akcije.
Banska uprava je zaprosila v prvi vrsti za pomoč pionirskega bataljona iz Ptuja, ki se je odpeljal nocoj ob 20.30 s posebnim vlakom s pontoni in splavi v najbolj ogrožene kraje. Pionirski bataljon se bo razdelil v dve skupini; prva ostane v Celju, druga pa biti v Ribnico »n Dobrepolie.
sla Promet med Kočevjem In Novim mestom je popolnoma prekinjen. Ker še vedno dežuje in vode neprestano naraščajo, se je resno bati še večje katastrofe. Ljudje so popolnoma obupani ter iščejo zatočišča v višje ležečih krajih. Niti najstarejsi ljudje ne pomnijo, da bi Krka dosegla kdaj tako višino kakor danes.
Mirna razdvojena
Mirna na Dolenjskem, 2S; sept. Mirna je odrezana od cele doline. Vlak na pro^i Trebnje - Št. Janž vozi samo do Mirne,'ker je pri kilometru 8.5 narasla voda izpodiedla temelje železniškega mostu m ga porušila. Prav tako je odplavila leseni most na državni cesti, ki je izginil v naraslih valovih. Voda stoji v Mirni mestoma 15 m nad normalo. Vas je zaradi velikanske poplave razdeljena na dva dela, ki <sta popolnoma ločena drug od drugega in je prehod iz enega v drugega mogoč samo deloma z vozovi in konji. Poštni urad je od sinoči ood vodo. V nekaterih hišah teče voda skozi okna v stanovanja. Mnogim je odneslo ves živež, krompir in moko ter razne druge stvari.
V trgovini Marin je napravila poplava ogromno škodo. Zaradi naglega pritiska vode namreč niso mogli pravočasno rešiti blaga in tako se je stopila vea zaloga soli ter sladkorja, ostalo blago je pa popolnoma uničeno. Voda je prihajala že opoldne, je na vse popoldne naraščala. Ljjdetvo. ki je že itak prizadeto zaradi s!?be Wine. krize in drugih težav, je popolnoma obupano.
Pri posestniku Janezu Zakrajšku je uničen ves krompir, seno in slama in snloh ves živež, tako 'da revež nima kaj jesti Ogromno škodo je napravila poplava tud5 v usnjarni Engelberta Straha, ki mu ;e odplavila voda pod. vso zalogo čresla. razno orodje. de'e strojev itd. Mlinarju Bonu je odnesla voda most, odtrgala je nov be tonski jez ter mu odnesla precej orodja ln raznih drugih predmetov. Prav tako Je prizadet posestnik Matiia Marin, ki mu je odplavilo razne pridelke, uničena je lena nova ograja, na vrtu pa odplavljena vsh zelenjava z zemljo vreu. Franc Bulcu j« odplavilo polovico sena. ki se je nahaja'" pod kozolcem, vsa drva, orodje, sode itd
Cesta skozi Mirno je docela rarorana. Sredi va-i so na 100 m dolgi železniški progi irpodjedeni in odplavljeni vsi pragovi, da je nemogoč vsak železniški promet
Kaj je krivo poplav
Vremenski pregled o preteklem tednu
•••
Preteklo nedeljo smo imeli še najlepšo jesen, lepo je sijalo solnce, toplo je bilo in nad vse prijazno, skratka, ne mogli bi si želeti lepšega vremena. Naklonil nam ga je mogočen anticiklon, ki je s svojim visokim zračnim pritiskom kraljeval nad srednjo Evropo.
Toda ure njegove so že bile štete. Naskočili sta ga kar dve depresiji, ki jima je prav naglo podlegel ter se razpustil v nic. Prva je bila velika ruska depresija, mogočen ciklon, ki je držal v svoji oblasti vso prostrano Rusijo ter ji dajal zelo slabo vreme. Ravno čez nedeljo se je ruska depresija pričela pomikati nazaj, se bliza a srednji Evropi in tu naglo izpodkopavala oblast anticiklona. V ponedeljek zjutraj je bilo njeno središče nad Ukrajino in tudi se v torek. Toliko se nam ni približala, da bi nas v polni meri zajelo njeno slabo vreme, toda njen vetrovni vrtinec nas je dosegel, vrgel čez Srednjo Evropo zračni tok od severa in tako se je v ponedeljek in zlasti v torek prav močno shladilo. pa seveda pooblačilo in tudi nekoliko dežja smo ze dobili.
Ta čas. ko nam je rusko-ukrajinska depresija ravno za poset Poljakov tako ne^ ljubeznivo pokvarila vreme, pa se je od zapada pripravljal že drugi naskok, mnogo hujši od prvega. Velika atlantska depresija se nam je bližala čim dalj bolj, in s:ccr v smeri preko Francije, pa na prav prebrisan način. Dočim je glavna depresija prodirala bolj počasi* puhajoč čez Francijo proti srednji Evropi zmerno topli in Drav vlažni zrak z Oceana (s temperaturo 12 do 14 stopinj C), se je .pred njo. kot nekakšna predstraža, razvila še posebna depresija s središčem nad zgornjo Italijo in se vernim Jadranom Ta depresija je s svojim vetrovnim sistemom opravila najpomemb nejša dejanja Potegnila je namreč proti Alpam in dalje proti srednji Evropi silno razgreti zrak iznad Sredozemskega morja, kjer vlada še vedno poletje, vrh tega zrak, ki se je na svoji poti čez morje navzel vlage v ogromni meri. S toplino 20 — 24 stopinj C ie prodiral ta zrak čez Jadran ter se vzpenjal na dinarske in alpske višine.
Denarja manjka , mnogim,
še večim pa dobre prebave, zdravih živcev in sveže krvi. Ce Važ želodec dobro prebavi j a, si lahko prislužite denar. Zato je zdravje važnejše od denarja. Skrbite tedaj za svoje zdravje! Z Radensko zdravilno vodo si na cenen način uredite prebavo, ki vam pomladi polenje-no in nečisto kri in ozdravi bolne živce. Radenska zdravilna voda je tudi za zdrave, pri kojih učinkuje kot obrambno sredstvo proti boleznim prebavnih organov: želodca, jeter in ledvic.
kjer je še ležal hladni zrak, ki ga je tjakaj naplavila ruska depresija, s temperaturami 6 — 8 stopinj C. Tako so se nad srednjo Evropo stikale in mešale zračne mase iz treh smeri, iz treh povsem različno toplih in različno vlažnih področij, in to je moralo imeti za posledice hude vremenske spopade. Najhujše je bilo na naši fronti, kjer so se najtoplejše sredozemske zračne mase stikale in mešale z najhladnejšimi ruskimi in kjer so se morale dvigati zelo naglo v p»vv velike višine. Kadar se vlažni južni zrak vzdiguje ter se pri tein ohlaja. f.e ravno tako kot bi ožemal gobo. In tri dni so vremenski bogovi ravno nad slovenskim ozemljem temeljito ožemali gobo; v Ljubljani je padlo dežja le malo manj kakor za četrt metra na debelo, iz te množine vode morajo nastati hude poplave. Ker je imel južni zrak še tako visoko toplino, je mogel sprejemati na poti čez morje vlago takorekoč brez mere, zato ga hlad tako dolgo ni mogel ohladiti. Jadranska depresija se ni ganila proč s svojega mesta, dokler ni primahala atlantska prav nad srednjo Evropo, kamor se je bil med tem prestavil še rusko-ukrajinski ciklon, ln končno so se v petek vse te tri depresije zedi-nile v eno samo skupno veliko depresijo s središčem ravno nad nami in južno Avstrijo. In kakor je morda povsod po uedi-njenju. je tudi tu očividno zavladala notranja neodločnost; depresija se ne ve kam odločiti in se trdovratno drži nad nami; od take slabe politike pa mi seveda ne moremo imeti drugega kot sam dež.
Ali vsake stvari je enkrat konec in bo tudi denresijskega gospostva in zopet bomo dobili solnca, pa seveda hladu zraven. Ali daleč tam okrog Islandije se pripravlja nova atlantska depresija. Sploh Je podoba, da bo letošnja jesen odslej zelo de ževna in neprijazna.
Zaerebška vremenska napoved ia danes:
Oblačno, deževno, hladneie -
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V Južnih Alpah oblačno, deževalo bo dalje.
Ustavljen železniški promet
Direkcija državnih železnic objavlja: Zaradi poplave je ustavljen potniški promet
med postajama Mokronogom - Bistrico in Št. Janžem na Dolenjskem na progi: Trebnje na Dolenjskem - Šent Janž na Dolenjskem;
med postajama Dobrepoljem ln Kočevjem na progi: Grosuplje - Kočevje;
med postajama Celjem in Žalcem na progi: Celje - Velenje.
Kakor nam dalje poročajo, vozijo vlaki med Zidanim mostom in Zagor: jem le po enem tiru, ker je na drugi tir voda na več mestih nanosila s hribov prsti in peska.
Minister dr. Kramer za poplavljence
Minister dr. Albert Kramer je prispel danes dopoldne v Ljubljano. Ve3 dan si je dal sproti predlagati poročila o poplavnih katastrofah, ki so prihajala vedno bolj obupna iz raznih "krajev Slovenije. Popoldne si je g. minister osebno ogledal poplavljeno Barje, jutri pa se bo odpeljal v Celje in Savinjsko dolino. V ponedeljek bo, kolikor bo mogoče, po-setil še druge poplavljene kraje.
Minister dr. Kramer je že danes poslal ministrskemu predsedniku g. dr. Srškiču daljšo brzojavko, v kateri" je naslikal ogromni obseg poplavne katastrofe in ga prosil, naj ukrene vse potrebno za takojšnjo prvo pomoč nesrečnemu prebivalstvu.
Položaj na Barju
Ljubljana, 23. septembra
Položaj na Baiju se tudi danes ni izboljšal. Pod vodo je sedaj do 16.000 ha zemlje, ki je spremenjeni v veliko jezero od Vrhnike do Laverce, od Ljubljane do Krima. Mnogo trpe Tomišelj, Ig, Strahomer, Vrb-Ijenje, Matena in Brest. Cesta od Škofelice proti Igu je popolnoma pod vodo. Pri Ze-limljah je vsa ravan pod vodo. Tako tudi odsek med Škofeljco in Gumiščem.
Vič je zaenkrat obvarovan pred povod-nijo. Mali graben pa se je v Logu razlil in dosegel na polju višino do 3 m. Pri gostilni Robežnik sega Mali graben do hiše. Voda je pri Robežnikovem mostu globoka do 5 m in sega že čez most. Ljudje se vozijo v mesto na vozovih, pešhoja je nemogoča. Pri Dolgem mostu je Mali graben prestopil bregove. L. 1930. regulirana Glinščica je napeta do vrha bregov. Gradaščica, ki je tudi regulirana, še ne ograža kultur in je ostala v svoji strugi, ki pa je že zvrhana.
Žensko potegnili iz Save
Ko je danes zjutraj brezposelni delavec France Žagar iz Sneberjev v narasli Savi lovil les in tramovje, ki ga je vola nosila s seboj, je v grmovju nenadoma opazil žensko, ki se je krčevito držala grma. Žagar je žensko potegnil na suho ter obvestil posestnika Arnška iz Šmartnega pod Šmarno goro, ki jo je prepeljal dopoldne v bolnico. Ženska je bila nezavestna, toda bilo je videti, da v nji še tli iskrica življenja. V bolnici so ie trudili na vso moč, da ji rešijo življenje in se je njeno stanje toliko izboljšalo, da je začela popoldne govoriti. Govorila pa je tako zmedeno da »o jo morali oddati na opazovalni oddelek. Ženska je stara okrog 50 do 55 let, oblečena e bila v modro obleko.
Na Notranjskem
Stari trg pri Rakeku, 23. sept. Take povodnji ljudje ne pomnijo. Vsa dolina od Pudoba do Dan, kjer se oba Obrha zlivata v Globino, je spremenjena v veliko jezero. Voda stoji ponekod do 3 metre visoko. Vode še vedno naraščajo. Velika ie nevarnost, da bo 4 m -dsoki m'ft pri Pudobu zalilo. Nocoj je bil strašen naliv. Dežja je padlo za 93 m.m. V Starem trgu so po nekaterih hlevih naseli izvirki, ki bruhajo vodo in stoji živ* ia v vodi. Mlin v Belem malnu je zalit. Zagarjeva parna žaga v Markovcu še ni v nevarnosti. Vrhniški Obrh je bruhal tako silne mase vode, da je most pri Vrhniki popolnoma pod vodo. Pod vodo je okoli 300 ha plodne zemlje. Danes je na poljih vse živahno. Ljudje hite kopati kar v vodi krompir, škoda je ogromna, a se še ne more točno ugotoviti.
Cerknica, 23. sept. Dohod iz Cerknice v Dolenjo vas je nemogoč. Kako katastrofalna je bila nevihta v noči 20. t. m., je razvidno iz tega, da je to noč padlo 134 mm dežja Naslednji dan samo 48 mm, a včeraj 65 mm. Nocoj je bil silen vihar. Cerknišca Je namesto v Jezero tekla nazaj, ker so se v jezeru zbrale take množine vode, da so drvele nasproti potoku. Stanje vode davi ob 7. je bilo 225 cm nad normalo. Cerkniško jezero je popolnoma zalito v takem obsegu, kakršnega ne pomnijo stari ljudje.
Poplave tudi na Hrvatskem
Zagreb. 23. septembra, n. Zagrebška že lezniška direkcija je danes dopoldne izdala službeni komunike, v katerem obvešča jav nost, da je železniški promet na progi Zagreb - Sušak zaradi poplav začasno ustav Ijen. Železniška proga je med postajama Ogulin in Gomirje poplavljena v dolžini dveh kilometrov. Pred predorom Tičevo stoji voda dva metra visoko na progi, tako da se promet ne more vršiti niti e prestopanjem.
«r—\JUTRO« SE. 521
t 3---------- •	m<Xfc, n. K 1955
Naši kraji in
Liga slovanskih
železničarjev
Kako je uspel I. redni kongres Lige slovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev v Varšavi
Kakor znano, se je lani ob priliki vseslo-vanskega sokolskega. zleta ustanovila Liga slovanskih nacionalnih organizacij železničarjev in brodarjev. Novembra lani je bil v Pragi ustanovni občni zbor, na katerem je bil sprejet tudi statut Lige ter je bilo sklenjeno, da se letos vrši L redni kongTes v Varšavi,
Kogres se je vršil dne 8., 9. in 10. sej> tembra letos ob udeležbi vseh treh članic lige: poljske, češkoslovaške in jugoslovenske organizacije. Oficielno so se udeležili
otvorila tudi velika higienska razstava na čast zdravniškemu kongresu. Razstavo Je otvoril sam predsednik poljske republike. Delegacija si je ogledala razstavo, kakor tudi ostale znamenitosti nemškim navalom najbolj izpostavljenega mesta.
Iz Poznanja se je delegacija ponoči odpeljala v Katovice, največje industrijsko središče Poljske. Ogledala si Je premogovnik Vujek in največjo železarno »Kralovu hutu«. Popoldne se je delegacija odpeljala v Krakov, kjer je ostala dva dni. Prvi dan
ztfe
Zmvet
Vse delegacije pred domom centrale Zjednoczenia v Varšavi 10. t. m.
tudi predstavniki bolgarskih železničarjev.
Jueoslovenska delegacija je odpotovala S. septembra čez Subotico, Bukarešto na čez Snyatin. Oficielni f^m* strani poljskih predstavnikov e ML »to prisrčen. Delegacija se je iwtavUa v StaM slavovu in v Lvovu, kjer so bili prirejeni
STSStovanju oblasti in — orga^
zacii navdušeni sprejemi. Pred .odhodom.iz Evo^-a so dospeli tudi bolgarski zastopmki,
Sko, da je bil prihod obeh delegacij v
Varšavo skupen.	_ ,
Dne 8 seotembra so bile interne konfe-reS na katerih se je podrobno razprav-mTo položaju železničarjev * farjev v vseh štirih slovanskih državah. Storjeni i bili enotni sklepi za poglobitev nadaJ-Sega dela v Ligi glede na važnost železm-ce kot najmočnejšega prometnega sredstva sedanjosti, kakor tudi v pogledu vzajemnega sodelovanja slovanskih železmtorjev vseh kategorij na izpopolnitvi železniškega prometa vobče. Ugotovilo se je tudi, da •proti pristopu bolgarske železničarske or-JaSacije v 11 go ne obstoje nikake ovire, ko je predstavnik bolgarske delegate podal izjavo, da bolgarski železničarji h<*ejo postati in ostati polnopravni člani velike zajednice slovanskih narodnih železničarjev in brodarjev.
Dne 9 septembra je bila dopoldne plenarna seja predsedstva lige, popoldne pa se je vršil I. kongres v veliki dvorani akademskega doma, ki je odobril sklepe interne konference in seje predsedstva. V posebni izjavi, ki jo je prečita! predsedujoči I podpredsednik lige inž. Mieczyslaw Lo-puszanskv (predsednik poljskega Zjednoczenia) Liga ugotavlja, da z največjim zadovoljstvom in veseljem sprejema na znanje izjavo bolgarske delegacije in pričakuje, da se formalnosti glede sprejema v ligo bolgarskih železničarjev v najkrajšem času uspešno dokončajo.
S kongresa so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru I., predsedniku češkoslovaške republike Tomažu Masaryku in predsedniku poljske republike Ignaciju Moscickemu, dalje predsedniku lige Bohuslavu Prochaski v Prago in drugemu podpredsedniku lige inž. Nikoli Djuriču v Beogradu, ki zaradi bolezni nista bila navzoča.
Predsedstvo lige je bilo v Varšavi sprejeto od poljskega železniškega ministra, kakor tudi od opolnomočenih poslanikov češkoslovaške, Bolgarije in naše države.
Dne 10. septembra je bil ogled nekdanje rezidence kralja Jana Sobieskega, Vilano-va, popoldne pa železniškega muzeja in ostalih znamenitosti Varšave. Zvečer se je vsa delegacija odpeljala v Gdynjo, kjer je bila zjutraj slovesno sprejeta od poljskih tovarišev in predstavnikov vseh civilnih in vojaških oblastev. Ogled te najmodernejše slovanske luke, ki po svoji veličini predstavlja pravo svetovno čudo, je trajal celo dopoldne. Popoldne pa se je delegacija a posebnim parnikom odpeljala v novo kopališče HeL
Iz Gdynje so se udeležnfld odpeljali z nočnim brzovlakom v Poznanj, kjer je biJ zjutraj nad vse prisrčen sprejem. Na kolodvoru so bile godbe, vse krajevne organizacije z zastavami, železničarsko pevsko društvo »Haslo«, ki je pred leti naredilo turnejo po naši državi. Vse mesto je bilo v svečanem razpoloženju. Vršil je kongres slovanskih zdravnikov in isti dan se je
dopoldne si je ogledala narodni muzej, razne cerkve in druge znam^aitosti Krakova, popoldne pa se je odpeljala v WieIiczko, kjer si je ogledala solni rudnik. DrugI dan je bil ogled nekdanje rezidence poljskih kraljev, slavnega gradu Vavela. Zvečer je bilo slovo od bratov Poljakov in Bolgarov. Bolgari so odpotovali v domovino, čehoslo-vaški in jugoslovenski delegati pa so pohiteli v Prago, kjer je bil 16. septembra na VVilsonovem kolodvoru nad vse prisrčen sprejem. Delegacija si je ogledala vse znamenitosti Prage in bila v slavnostni dvorani sprejeta od primatorja velike Prage g. dr. Baxe. Zvečer je bilo slovo od bratov čehoslovakov v Obecnem domu in zjutraj 17. septembra je jugoslovenska delegacija čez Brno in Dunaj odpotovala domov.
I. redni kongres lige v Varšavi je velikega pomena za slovanske železničarje in brodarje. Z iskrenim zadoščenjem so predstavniki lige sprejeli svečane izjave zastopnikov bolgarskih železničarjev, da hočejo ti v ligi nacionalnih slovanskih organizacij železničarjev in brodarjev iskreno in bratsko sodelovati. Odstranjene so dosedanje, večkrat umetne ovire. Liga stopa po I. kongresu še trdnejša k reševanju raznih perečih vprašanj prometnega osobja vseh štirih slovan. držav. Ravno tako pa so se prepričali češkoslovaški, bolgarski in naši predstavniki, da imajo v svojih poljskih bratih največje prijatelje in brate, navdahnjene z istimi čuvstvi in stremljenji za veliko slovansko bratstvo in vzajemnost.
V ligi so sedaj včlanjena naslednja društva: poljsko Zjednoczenie s 75.000 člani, češka Jednota in Spolek s TO.OOO člani in Udruženje jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev s 35.000 člani, tako da liga predstavlja ogromno večino železničarjev vseh treh držav, organiziranih na narodno stanovsko-strokovni podlagi. S pristopom bolgarskih železničarjev se bodo vrste lige še pomnožile, razširilo in poglobilo pa se bo tudi delovanje lige ne samo v prospeh velikega stanu slovanskega prometnega osobja, nego tudi v dobro in napredek prometnih ustanov vseh štirih slovanskih držav.	Ivan Deržič.
Ob slovesu načelnika jeseniške postaje
Jesenice, 23. septembra.
Tudi na Jesenicah moramo beležiti v železniški službi veliko izpremembo. Na ljubljansko železniško direkcijo je premeščen dosedanji šef jeseniške postaje g. svetnik Lambert B u d a n. Rojen leta 1874 v Ljubljani je istotam dovršil gimnazijske študije in vstopil po maturi v železniško službo. Kot zavednega Slovenca so tudi njega dodelili na službovanje v izrazito nemške kraje kakor v Feldkirchen, št. Vid ob Glini, Unzmarkt itd. Leta 1901. ga najdemo v škofji Loki, pa že je moral zopet v Zeltweg in Weissenbach ob Glini, Za časa svetovne vojne je dobil važno funkcijo kot šef prometne službe v ožjem vojnem območju Galicije in Bukovine. Šele po prevratu se mu je posrečilo povrniti se v svojo domovino. Leta 1918. je postal šef obmejne postaje Jesenice, kjer je služboval do danes.
2e z impozantno zunanjostjo si je zagotovil avtoriteto. V službi je bil strog pa
nje je dobil priznanje celo na najvišjem mestu; bil je dvakrat odlikovan z redom sv. Save, dobil pa je tudi visoko odlikovanje Romunske Krone.	_
Zasebno — kdo ga ne bi poznal? Družabnik prvega reda in poln najboljšega humorja. Bil je član vseh nacionalnih društev in ga bomo Jeseničani povsod le težko pogrešali. G. svetniku želimo, da bi tudi na svojem novem mestu imel še veliko uspeha, katerega bo pri vseh svojih vrlinah gotovo dosegel.
Za novega šefa pa je postavljen g. kontrolor Franc M aj e r, dosedanji šef postaje Bled - jezero. Ne dvomimo, da smo v njem dobili vrednega naslednika g. Buda-na in da bomo tudi njega tako vzljubili kakor njegovega predhodnika.
Med slikami in kipi
(Pred zaključkom razstave v Jakopičevem paviljonu.) Dva in dvajset imen — dva in dvajset ljudi, ki niso vrgli puške v koruzo in ki se bore — zares v doslovnem pomenu besede! — »Vremenu uprkos«!
Nikolaj Pirnat: Portret tajnika konsorcija »Jutra« in gospodarja ljubljanske sekcije JNU g. Josipa Prunka
Pisano bratovščino je zbral g. Ko« in jo utesnil v štiri ponižne prostore: stari
Zopet sem tu! Saj me še dobro poznate iz »Paprike«
Privedla sem Vam v zabavo še izvrstna humorista
Paula Horhigerja
in
Otta Wallburga
Pozdravlja in poljublja Vas — VERONIKA
Vaša
Frančiška Gaal
DANES PREMIERA!
Predstave ob 3., 5., %8. in %10. zvečer
Danes nov zvočni tednik! Predprodaja vstopnic od 11. dop. dalje
• •
pertfo Vašega
otroka,, daje kakor novo;
pOitetJcO* TaA&pa mifyenčkcL v bel in duhtečparadoz..
ALBUS terpentinovo milo učinkuje blago In pere brez všakefš tcvafa
tudi najnežnejSe tkanine.
ALBUS terpentinovo. milo je idealno pralno sredstvo vse dni in za
vso perilo.
mojstri in mladini si dele — brez večjih konfliktov — skromno ploščino sten.
Vsak je dal, kar je mogel. Res, kar je mogel: ni lahko slikati in kipariti brez posebnih izgledov na prodajo, ni lahko, stvarjati in podaljševati kreditov za materiali Posebno še, odkar se kupujoča publika bolj in bolj (skoraj že sumljivo!) skriva za paravan z napisom: Kriza.
Doctissimi critici labaoenses se seve ne zmenijo za take malenkosti: oboroženi s častno vstopnico vzpodbudno poučujejo umetnike (po starem receptu iz »Bele kri-zanteme«) in zbijajo iz poštenega dela svoje neslane vice. Ali ne bi kazalo, da 6e »strokovne« kritike primerno opozori, da poleg njihovih arhivskih fantazmagorij obstoji še neka kruta realnost, — onim, drugim, pa da se priporoči kak ne predrag — zobmi prašek?
Pestra in zanimiva razstava, — prava revija naših umetnikov. Ali naj naštevam imena? Le na Miheliča in Sedeja bi opozoril: dva mlada, še malo znana, a krepka talenta! In na Pavlovca: iz dneva v dan rase, ta najčistejši poet naše pokrajine. Njegovo »Cvetje« je pravi biser — kje drugje bi se ljubitelji že stepli zanj.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124,
Obisk to pot ni zatajil. Vstopnina je res minimalna — permanentna vstopnica pa vzbuja upanje na dobitek. Ideja loterije ni slaba. Pritegnila je mnogo ljudi in jih, upamo, še bo. Nekaj dni je še časa — pohitite! Dela, določena za dobitke, »o zbrana v levi predsobi. Oglejte si jih — morda je med njimi delo vašega ljubljenca!
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanjo izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Fmns Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Dva maskirana divja lovca
Kamnik, 23. septembra.
Lovski čuvaj dvornega lovišča na Kraljevem hribu v Kamniški Bistrica g. Kemperle je te dni slišal okrog 11 dopoldne visoko gori pod Planjavo več zaporednih strelov. Z daljnogledom je zapazil med Dedcem in Žvandr-no dva divja lovca, ki sta ee počasi spuščala proti zapadni strani. Ker je vedel, da se bosta mogla vrniti proti dolini samo po oziki lovski poti, ki drži pod Dedcem, jimia je šel nasproti in se 9kril ob "poti, da jih v zasedi pričaka. Divja lovca sla se brezskrbno vračala po poti in ko sta prišla v primemo bližino, jima je lovski čuvaji stopil nasproti z naperjeno pjško in ju pozval, naj se ustavita.
Oba divja lovca sla bfla maskirana, da jih čuvaj na prvi pogled ni mogel spoznarti. Ko sta zagledala pred" seboj lovskega čuvaja, sta tako| spoznala nevarni položaj, v katerega sta zašla, vendar pa ee nista dolgo obotavljala. V trenutku sta odvrgla polne nahrbtnike in se kot blisk spustila po strmih drčah v dolino. Čuvaj ni mognl streljati za njima, ker bi ju gotovo zadel v glavo. V nahrbtnikih sta divja lovca pustila meso divjega kozla in kozldča in večjo množino patro-nov vojaške karabinke.
Čuvaj Je po nekaterih znakih osumil dva možaka iz Sidraža in Vač in izkazalo se je, da je njegov sum upravičen. Kamniški orožniki so uvedli preiskavo in divja lovca sta priznala svoje dejanje in tudi izdala skrivališče, kjer sta imela shranjeni karabinki.
Mogočno narasla Savinja tvori na ovinku pod celjskim Starim gradom veliko, drveče jezero. Celjski ovinek ln ožja struga do Zidanega mostu sta glavni zadržek naglega odtoka, zato se Savinja ob vsakem večjem nalivu napne in kaj hitro prestopi oba plitva bregova Savinjske doline. Celje pa je še celo v nevarnosti, saj se v njem steka od zahoda, severa in vzhoda pahljača skoraj tncata rek in potokov. — V sredini poplava ob progi v Savinjski dolini.
^akor celjski park so poplavljeni tudi mnogi vrtovi Slike kažejo stanje vode včeraj dopoldne
ljudje
pravičen. Dobil si pri njem vedno dober nasvet in pri različnih dobrotvornih zbirkah je vselej posegel globoko v žep. Posebno sočutje in naklonjenost je kazal nasproti svojcem umrlih železničarjev. Za svoje strokovnjaško znanje in vestno službova-
Stanje Vodnikove družbe
Ker Je dobro gospodarstvo podlaga vsake organizacije, smo se obrnili na gospodarja Vodnikove družbe, da se z njim pogovorimo o gospodarski strani te naše vsenarodne kulturne ustanove. Vzorni gospodar Vodnikove družbe je sedanji načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. Josip Breznik.
Kdaj moremo pričakovati letošnje knjige?
Kakor navadno. Upamo, da bomo do sredine oktobra v tiskarni in knjigoveznici gotovi. Pri današnjih razmerah ni mogočo natančno vnaprej določati takih datumov. Vsekako bodo imeli letos člani v mesecu novembru naše knjige že v rokah. Zaradi odlašanja članov je težko pravočasno do ločiti naklado. Preteklo leto se nam je zgodilo, da so nam knjige pošle m smo jih morali še par tisoč natisnili, ker se je toliko članov priglasilo šele zadnji mesec, ko so bile knjige že natisnjene in smo Jih začeli že razpošiljati. Na ta način je imela pisarna mnogo dela in so nekateri ciani dobili knjige šele tik pred božičem.
Ali je letošnje število članov ie za-ključeno? Ali je kaj napredka?
Število še ni zaključeno. Člani radi odlašajo od meseca do meseca in poverjenih ne morejo pravočasno oddati nabiralnih nlokov. Sdcer ni samo pri nas tako, mislim, da vse organizacije čutijo to odlaganje pri plačevanju članarin, kar dela tcakoče pisarni in upravi. Ako bi mogli zaključiti nabiranje članov vsaj avgusta meseca, bi mogli prej urediti tudi razpošiljanje knjig Največ članov se vpiše v zadnjem trenutku zato moramo čakati še ves september in oktober, da poverjeniki javijo končno število. Lansko leto, ko se je križa že občutno poznala, smo šele v teh dveh mesecih dosegli 18.000 članov. Kako bo letos? To je težko ugibati. Upamo, da jih bo vsaj toliko, če ne še kaj več. Računamo, da jih bo vsaj 16.000.
V katerih sfoflh se najbolj pozna
kriza?	, M J ,
V vseh slojih, dasd bi mogli reči, da je samo na deželi in med delavstvom izgovor na krizo opravičen. Bilo je za nas razveseljivo, da smo ravno v teh slojih imeli mnogo zvestih članov in čitateljev. Naše gospodinje so znale ceniti dobro slovensko knjigo in so bile krepka opora naših poverjenikov. Mnogo jih je še vedno vkljub vsej krizi v naših vrstah in bomo tam najbrže le malo nazadovali. V delavskih revirjih ie naravno, da v sedanjih razmerah pada zanimanje za vse, razen za kruh. Družba bi rada poslala knjig v te kraje, a ji manjka sredstev. Naši najbolj zvesti prijatelji so iz onih srednjih vrst, kjer je imela slovenska knjiga že od nekdaj svoje zavetje. Res je, da se pozna kriza tudi v teh družinah, a 20 Din še vedno ni vsota, ki bi je ne zmogla naša meščanska familija. Mnogo Je seveda odvisno od agilnosti poverjenikov in lansko leto smo imeli nekaj primerov, da smo napredovali v krajih, kjer nismo pričakovali. Ko smo primerjali naše številke z drugimi, smo ugotovili, da je bilo sorazmerno pri vseh družbah opaziti isto nazadovanje. Mi žal nimamo mecenov, ki bi nam omogočili v teh časih nuditi članom knjige za nižjo ceno. 20 Din je najmanjša vsota, s katero moremo še izhajati. Vsak prebitek bi prišel v korist le članstvu, kateremu bi radi nudili vsako leto še kak dodatek.
Kako si predstavljate to mecenstvo?
Dalo bi se vršiti na več načinov. Gotovo »o ljudje, ki bi lahko plačali dvoje ali še več članarin in poklonili knjige svojim znancem ali knjižnicam. Lahko bi prepustili tudi družbi sami, da pošlje več izvodov v kraje, kjer je slovenska knjiga zaželjena, a nd sredstev zanjo. To so posebno naši obmejni kraji. Družba bi poskrbela za to, da bi po svojih poverjenikih razdelila vsako leto več knjig med one prebivalce, ki res ne morejo plačati članarine. Mislimo, da bi bilo to prav hvaležno narodno delo in da bi s slovensko knjigo najbolj krepili narodno zavest ob naši meji. Narodno mecenstvo je postalo pri nas sploh redka stvar in vendar bi bilo potrebno, če ne v velikem, vsaj v malem. Kadar se vozim mimo nekega napisa, ki se glasi Vodnikova kisarna, se nehote spomnim, da bo morebiti nokoč na neki hiši enak napis, samo da so bo črka k izpremenila v p. Tako bi dobili Vodnikovo pisarno. Mislim, da bi si tak mecen postavil najlepši spomenik, ki bi bil trajnejši od vseh drugih. Srbi n. pr. razpolagajo pri svojih kulturnih ustanovah z velikimi vsotami raznih dobrotnikov-mecenov, ki so si na ta način ovekovečili svoje ime. Mi pa niti števila ustanovnih članov ne moremo dvigniti.
Kaj pričakujete v bodoče?
Kljub slabim sedanjim časom moramo biti optimisti. S tarnanjem in obupavanjem ne bomo ozdravili krize. Treba je skupnega dela in volje do zmage. Ko gledamo nazaj na naših 8 let, moramo reči, da v začetku nismo pričakovali takega napredka Pokazali smo, da so te vrste družbe za naš narod velike važnosti in da na ta način najbolj množimo našo knjigo med narodom. Zavedamo se, da smo v polni meri izpolnili svojo dolžnost. Poverjeniki in člani so nam stali zvesto ob strani. Mislim, da vsi enako čutimo, da tu ne gre za posameznika, ampak za celoto. Da smo vsi v službi višje misli. Vsi žrtvujemo čas in trud za širjenje dobre slovenske knjige Upamo, da bomo lOletnico obhajali vsaj na tej višini kakor smo Oili dozdaj in da bomo napredovali, kakor hitro bo popustfla sedanja stiska, ki je vzrok, da skušajo ljudje štediti baš tam, kjer je najbolj mogoče: pri izdatkih za kulturne stvari
In letošnje knjige?
O teh vam bodo govorili drugi, ah ie »olje: najbolje bodo govorile knjige samo zase. Naloga gospodarjeva je v tem pogledu nehvaležna, da mora skrbeti za to, da se pravilno gospodari z denarjem, ki ga vlagajo člani s svojimi 20 Din. Treba je paziti, da se vzdržuje ravnovesje med dohodki in izdatki. Zato je dolžnost gospodarja, da gleda na vsak izdatek, da ne nastanejo deficiti, ki bi lahko usodno vplivali na razvjj družbe. Kakor mi v tem pogirau skrbimo za družbo, tako bi morali tudi poverjeniki in člani, zavedajoč se, da te veliko število omogoča tako nizko ceno naših publikacij. V kolikor sem posvečen v letošnji književni program, moram reči, da smo dali najbolje, kar smo mogli in
da bodo knjige v polni meri opravičile pričakovanje članov. Seveda eno leto ni mogoče dati vsega, a vzemite vse naše dosedanje knjige, in boste videli, da je v njih že sedaj lepa domača knjižnica. Mislite si kako bo to izgledalo čez 20 leti In mi upamo, da bomo slavili še marsikak jubilej ravno zaradi previdnega gospodarstva, ki skrbi za zdrave temelje našega dela, da z denarjem, ki je na razpolago, dano vse, kar nam ie mogoče. Večja volila in ustanovo bi nam seveda omogočale večjo darežlji-vost in še marsikaj, kar bi »i mi sami želeli. Treba je vedno poudarjati, da družba ni zadeva odbora ali samo nekaterih oseb, ampak vsenarodna zadeva, ki mora biti nam vsem enako pri srcu in katere uspeh je nam vsem na čast. V tem smislu moramo vršiti vsak svojo dolžnost — ne zahtevati nemogočega, pač pa po svojih močeh sodelovati, da dosežemo v vsakem pogledu največ, kar je mogoče. Tu smo vsi enako odgovorni. Odbor samo jamči za to, da je vse njegovo delo posvečeno namenu in napredku družbe, katere zaslug za kulturno delo ne more pač nihče več zanikati, nasprotno, mislim, da čutimo vsi, kakšna vrzel bi nastala, če bi te družbe ne imeli. Kadar je leto končano, dobita svojo besedo kritik in gospodar. Kritik poda sodbo o moralnem uspehu, gospodar pa mora podati obračun o finančnem stanju. Mi vsi radi kritiziramo in mislimo, da bi se dalo to ali ono izboljšati. Tudi gospodar bi rad kritiziral. Toda s kritiko moramo vedno začeti pred vsem pri sebi, to se pravi: najrajši kritizirajo oni, ki niso niti člani ln ne smatrajo niti za svojo dolžnost prispevati letno 20 Din za 4 slovenske knjige. Če bi taki gospodje položili ta mali dar na oltar naše družbe, bi gotovo čutili, da so olajšali gospodarju njegovo delo in z malim kamenčkom pripomogli k veliki zgradbi, ki jo moramo vedno presojati s širokega narodnega vidika in delati na to, da ji omogočimo čim širši razvoj in napredek v bodočnosti. Le ako bomo vsi storili svojo dolžnost tako kakor jo vrši gospodar, bomo imeli tudi pravico soditi o uspehih družbe, ki jih nihče bolj ne želi ko njen gospodar. Mislim, da ni treba razlagati zakaj.
Kako so v Niirnbergu pokopali
žrtev ljubljanske letalske nesreče
Od nesrečnega meglenega jutra 12. septembra, ki je zahtevalo osem žrtev, je poteklo štirinajst dni. Viljem Stein, ki je oskrbel prevoz ponesrečenega Georga Koniga iz Ljubljane v domači kraj, nam je zdaj poslal toplo zahvalo in poročilo o pogrebu. Takoj za uvod izraža nado, da bo preživel s svojo družino prihodnje leto počitnioe pri nas. Tudi sestra ponesrečenega Georga Koniga bi zelo rada spoznala zemljo, na kateri je izgubil življenje njen dragi brat. Gospod Stein pa že od nekdaj hrepeni po jugovzhodu, kjer je domala našel v rani mladosti novo domovino. Pred leti je prepotoval skoro ves južni Balkan in se z našimi južnimi kraji spoznal dodobra. Ljubljana pa mu je bila zdaj povsem nova. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je stopil prvič na njena tla. Iz vsega njegovega pisma je čutiti iskreno ljubezen do naše zemlje in našega naroda. V drugem delu svojega lepega pisma poroča o prihodu v Niirnberg, o srečanju s starši pokojnega Koniga in o pogrebu, kakor sledi:
Vlak s krsto Je prispel v Nflrnberg v nedeljo ob 1 uri 31 minut. Zaradi pozno nočne ure je oče mrtvega Georga odklonil vsak večji sprejem na kolodvoru in je uro prihoda zamolčal. Bil je sam na kolodvoru. Mati in sestra sta globoko potrti ostala doma in pozno v noč čakali prvo vest o prihodu g. Steina in krste.
Krsta je bila prepeljan« v nedeljo ob 10. z avtomobilom v mrtvašnico na zapad-nem niirnberškem pokopališču. Žalujoči roditelji in sorodniki kakor tudi Georgova nevesta so krsto pokropili, čim je bil mrtvaški oder urejen.
Pogreb se je vršil v torek 20. t. m. ob 14. uri iz mrtvašnice do grobnice Konigo-ve rodbine. Zelja nesrečnega Georga je bila, da bi ga pokopali tiho. Kljub temu »e je pa k pogrebu zbrala nepregledna množica ijudstva, ki mu je izkazala poslednjo čast. Prišli so njegovi prijatelji in znanci, ki »o ga bili vzljubili zaradi njegovega odkritega značaja in prikupnosti, s katero je slehernega osvojil. Zastopane so bile po svojih odličnih članih številne akademske organizacije, katerih član je bil, zastopano je bilo ravnateljstvo »NflrnbeTger
Lebensver&icherungsbank«, kjer j« pokojnik delal. Pogreba so se udeležili vsi tovariši in tovarišice.
Cerkev je bila pri blagoslovitvi nabito polna. Blagoslovitev krste je izvršil pastor iz cerkve sv. Trojice. Prej so orgle igrale koral, nakar je duhovnik še enkrat prikazal pokojnikovo življenje in nato izvršil molitve. Orgle so spet zadonele: »Dopolnjeno je«.
Pričel se Je »zvijati pogreb. Spredaj je Sla duhovščina, za njo je pa neslo osem S. A. mož v uniformah krsto, za katero so šli pokojnikovi svojci in sorodniki, nato je sledila četa S. A. mož z zastavo novega nemškega simbola: kljukastega križa, dalje zastopniki raznih korporacij, društvo, prijatelji in znanci in velikanska množica ljudstva. Ko so krsto postavila na tla pred grobnico, je godba zaigrala žalno koračnico. Duhovnik je izmolil nagrobne molitve. Potem »o krsto spustili v grob. Godba j« zaigrala pesem: »Ich hatt' einen Kameraden.« Množica J« zaihtela. Ko so se porazgubili zadnji zvoki pesmi, je duhovnik izrekel pokojnikovim svojcem sožalje. Sledili so govori zastopnikov. Med tem so pa zastopniki korporacij položili na grob vence, med njimi tudi vse one vence in šopke, s katerimi je krsto okrasilo ljubljansko prebivalstvo. Eden najlepših vencev je bil oni, ka ga je dala rodbina g. Slajmerja v Ljubljani.
Tako je bila pokopana osma žrtev letalske nesreče. Naj je Georgu Konigu, ki spi
Erav tako v rodni grudi kakor naši, lah-a žemljica! Njegovim svojcem, očetu, materi in sestri, katerim je nesrečni mladenič bil rednik, izrekamo na tem mestu tudi mi naše iskreno sožalje!
Lepe, moderne
SPOMENIKE
poceni izdeluje
KUNOVAR FRAN JO,
kamnosefiko in kiparsko podjetje v LJUBLJANI, pokopališče Sv. Križ. Telefon 27-87
Kmetijski vesfuife
Za večje in boljše pridelke naših polj
Delo naših zavodov za selekcijo bi opiemenjevanje rastlin.
V	okviru letošnjega velesejma Je bila prirejena zelo zanimiva razstava, ki bi biLi zaslužila zlasti v današni hudi kmetijski krizi največjo pažnjo. Zal ni bilo v tem oddelku nikogar, ki bi pouka željnim gospodarjem razlagal pomen in važnost razstavljenih predmetov in jih opozarjal, da ae da takšno dobro semensko blago raznih žitnih vrst po zmerni ceni kupiti in je mogoče tako doseči znatno povečanje dosedanjih žitnih pridelkov in doseči celo podvojitev pridelka.
Semenogojstvo Je tista panoga umnega kmetijstva, ki vzgoji iz naravnih mešanic raznih vrst (populacij) kulturnih rastlin ali pa z medsebojnim križanjem takšne novo sorte, ki dajo pri istem obdelovanja in gnojenju zemlje večje in po kakovosti boljšo, torej gospodarsko bolj donosne pridelke, kakor pa dosedanje domače neoplemenjene sorte. Pridelovanje oplemenjenih sort je namreč mnogo donosnejše, ne le zato, ker dobimo večji in boljši donos, temveč posebno zaradi tega, ker takšne sorte črpajo relativno manj rudninskih snovi iz zemlje in tako manj izkoriščajo zemljo.
Kakor pa ne uspevajo ljudje ln Ilvall enako dobro v raznih podnebjih, prav tako tudi rastline ene sorte ne morejo dajati povsem svetu dobrih pridelkov. V naprednih kmetskih državah imamo danes že lepo število raznih prav dobrih žitnih vrst Zal pa se te vrste ne odlikujejo tudi pri nas, ker Jim naše podnebje ne prija. Celo takšne sorte, ki so bile oplemenjene v Vojvodini, Srbiji ali na Hrvatskem z malimi izjemami niso prikladne za dravsko banovino, ali vsaj ne za vse njene dele. Zaradi tega Je potrebno, da se vzgojijo takšne sorte, ki bodo dajale tudi v raznih pokrajinah države največje in najboljše donose
To nalogo imajo semenogojske postaje. Njihovo delo pa ni lahko. Ako namreč proučimo samo zahteve, ki jih stavimo rta dobro pšenično sorto, vidimo, da kmet ne zahteva samo dobrih donosov, temveč tudi zagotovilo, da je ta donos stalen. Stalnost pa zavisi predvsem od odpornosti sorte p:oti pozebi, poleganju, raznim boleznim in na, da dozori zrno pred veliko sušo- Šele takrat, če smo uvaževali vse te zahteve, je opleme-njena sorta sposobna za donosno in gospodarsko izkoriščanje v kmetijstvu. Takšne sorte dajejo potem 20 do 40®/« večji donos kakor dosedanje neoplemenjene sorte.
Na razstavi, ki so jo priredili v glavnem trije strokovnjaki Slovenci v paviljona >G< na velesejmu smo videli le skromen del njihovega dela in koristi, ki ga ima naše kmetijstvo od njihovega delovanja. Znanstvene temelje smo videli prav poučno na razstavljenem blagu. Zavoda za rastlinogoj-stvo na kmetijski fakulteti v Zagrebu, ki ga vodi naš rojak vseučiliški profesor dr. inž. Alojz Tavčar. Na razstavljeni pšenici in koruzi smo lahko zasledovali zakone o po-dedovanju lastnosti, kakor tudi uspehe uporabljanja teh zakonov v pridelovanju rastlin. Tako je mogel ta zavod na primer s križanjem dveh domačih koruznih sort napraviti potomstvo, ki se odlikuje po mnogo daljših storžih, kakor jih imata prednika. Ze samo zaradi tega je nova sorta za 20%» rodovitnejša od njih. Na fotografijah smo lahko videli, da so tudi korenine te nove sorte mnogo bolj razvite kakor pri prednikih. Nadaljnje fotografije so nam pokazale novo sorto koruze, ki ima dvojno listje. Takšne rastline je dr. Tavčar prvi dobil in se je nadejati, da bomo kmalu dobili že vsta-ljeno koruzno sorto, ki bo imela dvojno ali celo trojno rodovitnost Dalje smo videli razstavljen tudi ozimni pivovarski Ječmen, ki se pri nas vedno bolj uveljavlja in daje še enkrat večji donos kakor jari- Tako bo mogoče kmalu doma pridelati ves ječmen za našo pivovarno industrijo, ki sedaj uvaža nad 1C00 vagonov pivovarskega ječmena letno. Razen tega je vzgojil ta zavod nekoliko prav donosnih pšeničnih sort, ki bi jih bilo prav dobro v naši banovini preizkusiti.
V	sosednem paviljonu so bile razstavljene nove žitne sorte domače Banovinske semenogojske postaje v Beltincih, ki je prav za naše podnebje največjega pomena, ker so ee tam oplemenjene žitne sorte tudi v praksi pokazale prav dobre za naše prilike. "V^odstvo postaje je v rokah priznanega strokovnjaka g. inž. M i k u ž a in so vse te sorte plod njegovega večletnega neumornega dela. Prav posebno pažnjo zasluži pšenica 277, ki je prav odporna proti poleganju in jo na Gorenjskem s pridom sejejo, kakor
tudi oplemenjena rž, oves in ajda
Semenogojska sekcija poljoprivrednoga društva v Osijeku, ki jo vodi inž. Korid, je razstavila razne oplemenjene sorte slavonskih in sremskih pšenic, ječmena, ovsa m koruze. Te sorte dajejo v tamkajšnjih razmerah odlične donose in jih kmetje prav radi sejejO. Tudi razni člani tega društva se bavijo z vzgojo raznih travnih semea, soje, boba, grahorja, graha, prosa, muharja in maka, kar je za našega kmeta prav važno vedeti, da si lahko nabavijo tudi seme onih vrst kulturnih rastlin, ki se pri nas §e ne dobijo oplemenjene.
Oplemenjevalna postaj« vlaetelinetva bratov Lederer v čoki je razstavila ©eme_ oplemenjenih sort, kvalitetnih pšenic. DoSim se v mnogih krajih naše države ne da pridelovati prvovrstne pšenice zaradi posebnih podnebnih in talnih okolnosti, imata Ban a t m Vojvodina to prednost da se da pridelovati v teh krajih zrnje, ki daje moko najboljge kakovosti, za katero na« zavida vsa Evropa. Zato je važno, da se xa te kraje opl©menjaje jo posebne sorte, ki dajejo poleg odlične kakovosti tudi znatno večje donose, kakor domače banatske sorte- Tej zahtevi eknša ustreči semenogojska postaja v Čoki.
Največ je razstavila Staniča za selekcijo bilja na državnem dobru Belje, ki je tudf\ največji takšen zavod v državi. Do nedavno je vodil celi 11 let to postajo naš rojak Inž. Bogdan Ferlinc, sedaj ravnatelj kmetijske družbe v LJubljani. Ta zavod se je be-vil pred vsem z oplemenjevanjem sladkor ne pese. Še pred nekoliko leti ee je vse seme sladkorne pese uvažalo iz inozemstva, kar Je letno stalo 25 milij'onov Din. Danos imamo že domače sorte in pridelamo potrebno seme deloma že v naši državi in seje nadejati, da bo uvoz tujega semena kmalu povsem prestal, ker so se domače sorte pokazale boljše od tujih posebno v odpornost' proti suši in obsegi sladkorja. Razen sladkorne pese oplemenjuje Belje tudi pšenicc. oves, ječmen, koruzo, razne trave itd. V prejšnjih letih, ko še ni imela Banovinska semenogojska postaja v Beltincih dovolj blag® m prodajo, je Belje dobavilo tudi za našo banovino mnogo semena, pšenice in ovsa, ki se je tudi pri nas ponekod dobro obce^fc ter gospodarji te sorte še vedno radi in xs pridom 9ejejo.
Velesejemska uprava Je e prireditvijo te razstave izpolnila znatno vrzel v krogu kmetijskih razstav, ker je seme temelj poljedelstva. Kmetom je bila tako dana prilika, da si poskusijo izbrati za svoj kraj primemo oplemenjeno sorto, ki bo dala mnogo večje pridelke kakor dosedanje. Našega kmeta zadržuje od nakupa oplemenjenega semenskega žita največ okolnost, da dosedaj sploh ni vedel, da se takšno žito da kupiti. Kd*»r pa je to vedel, je bil prepričan, da je takšno semensko blago pretirano drago. Vsem, ki se zanimajo za nakup oplemenjenega semena sporočamo zato, da se dobe tri vrst« ozimne pšenice (za lahko, srednje težko i:i težko zemljo) po 210 Din za metrski stnt, ri pa je po 85 Din. Naročujejo se naravnost pri Banov, semenogojski postaji v Beltincih v prekmurju ali pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Kdor bi se zanimal za semensko blago drugih oplemenjevalnih postaj, naj se obrne naravnost nanje. Prav važna naloga občinskih kmetijskih odborov hi bila. da bi pričeli v vsaki občini vsaj z nekai stoti ople-mcnjevalnega semena širiti zanimanje za nove sorte im tako z dobrim vzgledom pripomoči k zvišanju žitnega pridelka v naši banovini, ki žito po nepotrebnem uvaža od drugod.	I- P-
LIKOVIC JOŽA
Železna kača
Pod našo vasjo se vije železna kača, vsa zločesta in neprikupna, včasih mrzla, pa zopet vroča in razbrzdana kakor puščavska pošast, ki se je napdla krvi. Njeno železno ožilje že dolgo prepleta naš svet; ves božji dan godrnja in škle-peče pred pragi naših domov. Tam za staro Ljubljanico se dvigne, prisopiha do vznožja Žalostne gore in se potuhne med skalovite zaseke. Potem se grize in spenja preko mostov ter prepodi črno gadjo zalego nad Dormiševim dolcem. V rakiške senožeti sežejo njeni brlizgi, utrinjajo se širom Barja ter dramijo lepi sen košenin in posek nad Bistro, kjer se pase po malinah bistri, tanki jelen. Kako turobno se blesti v luninih nočeh železniška proga, mrzla in negibna, kakor da jo je zarisal koščeni prst smrti v mehko, barjansko grudo in suhi kraški svet, med brinje in drnuljke.
Mnogo naših ljudi se je podalo med železničarje. Zahotelo se jim je zanimivejšega in lažjega življenja, rodna gruda jim je postala pretesna in težka. Skoro sleherna družina je imela svojca, ki je služil na železnici. Nekateri so ostali blizu svojega doma; vse življenje so se ubijali na progi kot težaki in kramparji, prenašali tračnice in prage, utrjevali nevarne brežine, ki so se melinile vsled neprestanih sunkov drvečih vlakov. Ob sobotnih večerih so se vračali domov, spili pri Mrkunu čašo žgane pijače in se oddahnili pri novi merici... Drugi so postali zavirači, ki so prezebali na odprtih vozeh in nezavarovanih sedežih, da jim je -azpokalo čelo od kraške burje Urnejše so vzeli na lokomotive kot
kurjače; tem so nabreknile trepalnice od sopare in isker. Trdnejši so bili določeni za obhodnike proge, nekateri so opravljali v postaji službo kretničarjev, razkladali tovore in stregli strojem pri napajanju. Redki so dobili lažjo službo čuvaja... Tako so se razhajali sinovi s paskih bajt, ki so jim bile pretesne. Črvi so že desetletja mleli bruna v podstrešju, ki se je nagnilo. Mrtvaška ura je oznanjala v tihih nočeh konec, škrtanje v stropu in skrinjah je postalo neznosno, kdo bi si ne zaželel zlatih daljav, v katere so hitele lokomotive z razgaljenimi prsi.
Često se spomnim strica Jakoba, ki je bil progovni čuvaj pod Žalostno goro. Železnica ga je zanesla z Logatca semkaj, kjer se je poročil. Kolikokrat zažive pred menoj tisti puščobni bregovi z redkim brinjem, pritlikavimi trepetlikami in drnuljkami, polni kamenitih pragov in nerodovitnega osata, gmajne z ožganimi travami in bodečimi nežami. še vedno vidim čuvajnico s pelargonijami, pred njo rdeče signalne plošče, nižje doli bele in zelene križe na razsušenih deskah, semafor, na katerem so se blestele rdeče in zelene luči, zapornice in bogve kaj ' še. Tam so dnevi dolgočasni, noči brez haska in pokoja. Postolke se vrte nad mahom in preže na drobni plen; pri Rozmanovem kovaču kričijo Mrkunovi hlapci, ki so se jim zbosili konji. Včasih se pripelje na zapravljivčku ižanski mesar, zvečer postajajo ob veliki cesti Grčeve krave; ne morejo se ganiti, kakor bi gledal v pravljici začarane živali z velikimi očmi ...
Na železnici pa se ponavlja ista pesem, grenka in utrudljiva, točno s§ ponavljajoča v trdo noč. Vsako uro zdrvi
vlak mimo čuvajnice, nizka okenca se stresejo, lokomotiva vrže oblak ognjenih isker, ki se razprše na ozkih vrteh, med počrnelimi ogradami, na slamnatih ostrešjih. Komaj se skrijejo odbijači zadnjega voza na ovinku in nehajo šklepetati razrahljane tirnice, že se z ropotom sprožijo zvonilne naprave za čuvajnico, železni zvonci se oglašajo vzdolž proge in pošiljajo dalje znamenje, da se je spustil nov vlak nekje z Verda ali od Notranjih Goric.
Tudi oče moje matere je bil železniški čuvaj na Pakem. Tako je povezala železnica našo družino v svoje jeklene spone. Končno je postal še moj oče železničar; družina se je morala z njim seliti. Nazadnje smo stanovali v Zeleni jami, ki je bila tedaj še ločena od Ljubljane z gmajnami in travniki. Oče je kot sprevodnik vozil v Trst; večkrat je moral dalj časa izostati z doma, posebno pozimi, ko so divjali na Krasu zameti in ovirali vožnjo. Mnogokrat se spomnim našega tihega družinskega kroga, ko je mati skrbno gospodinjila, otroci smo se igrali na tleh, oče je pa slonel pri oknu in vestno motril razne vozne rede, ki so bili pritrjeni nad mizo. še danes mi vise pred očmi dolge vrste črnih in rdečih številk. Kadar se je očetov prst ustavil na rdeči številki, tedaj se je približal čas njegovega odhoda. Mati mu je pripravila črni kovčeg, zložila vanj skodelice z jedili; k vsakemu grižljaju pa je dodala vroč vzdihijaj, da bi se oče vrnil z daljnih krajev nepoškodovan in obvarovan vsega zlega.
Kadar je bil oče v službi, pmo se navadno nekoliko zasloneli na oknu in strmeli v noč. Vlaki so neprestano drveli mimo Zelene jame ; bele grive dima
so se vlekle nad progo. Onkraj Martinove ceste so trepetale na semaforih rdeče in zelene luči, vse ljubosumne in boleče. Čuli so se klici kretničarjev in pripenjačev voz, vmes so se mešali žven-ketajoči udarci odbijačev. Z mesta so se krali plahi glasovi, sedaj proseči pokoja, pa zopet nevgnani in mikavni. Zvezde so bile razpeljane po nebu kakor zlati šivi, ki krase neizmerno stvarstvo, nad katerim sloni Bog ter čuva male in uboge... Včasih je zalegla gosta megla Zeleno jamo in naša srca. Nejasni obrisi so se kazali onstran ceste, saje so letele na okna, za katerimi smo čemeli v skrbeh za očeta, ki se je zakasnil radi zamude vlaka. Toda tesnoba je takoj minila, čim so se odprla vežna vrata in so se oglasili znani koraki.
In potem je prišel tisti poznojesenski večer, ko so oblaki zakrvaveli in se je razgrnila slutnja smrti med nami. Oče se ob napovedani uri ni vrnil! Minila je noč, strašna in nepozabna, spočelo se je bledo jutro, polno hladu in trpkosti. Tedaj je bila mati bolana, teta je ostala pri nas. S kolodvora so sporočili vest, da se je oče ponesrečil; lokomotiva ga je raztrgala sredi tirov, ko se je vračal k družini. Daleč proč od domačega kraja se je končala pot trudnega železničarja. Sv. Krištof je uvrstil med svoje izvoljence novega varovanca in mu odkazal ozek prostor med dvema cipresama... Kadar sem obiskal očetov grob, vedno so me iznenadili piski lokomotiv z bližnjega kolodvora, kakor da tudi tukaj iščejo svoje žrtve.
še vedno se večkrat napotim v breg nad paškim mostom, kjer se v sončni prigrevici svetijo tračnice in zvene brzojavne žice svojo pesem, namenjeno zla-
tim obzorjem. Tukaj je zgneten svet brez privlačnosti in lepote, poln razbeljenega železja in ostrega kamenja, počrnelega od saj in pare. Zrak je težak in skoraj neužiten, prepojen s katranom; leščevje ne rodi, osmojeno od isker zgublja svežo zelenino. Gadje se lenijo tod, svitek za svitkom, ostuden in mrzel. Redke krtine poživljajo goličavo, travo je posmodilo sonce. Boki mostišča kljubujejo zaletom vlakov, ki drve iz ovinka v novo krvino. Jeklena prsa lokomotiv orjejo nevidne brazde v ozračje...
Pod skalami pa čemi naša vasica, podobna trumi lačnih drobljancev, ki jih je zapustila sreča ter so se zgrudili pri edinem izvirku. Na Pašci vpijejo pastirji in mahajo za vlakom:
Brenkar, pojd' pomagat, Brenkar pojd' pomagat... Podpečan, Podpe-čan...
Ko tako rem na železniško progo in njeno puščobno soseščino, se spomnim naših bratov in očetov, ki trohne pod črnimi pragi, kjer jih je strlo grozno kolesje in so si poželele nenasitne prsi lokomotiv krvavih kapelj, ki so brizgnile iz strtih nešrečnežev. Koliko krvavih srag se je potočilo po vijakih in zarjavelih sklepih, koliko solza je poškropilo rdeči osat in grenko travo kraj proge, ki so jo morale pleti vahtarjeve hčere. Koliko težav in bridkosti, od Žalostne gore do Zelene jame, kjer smo zgubili očeta! In potem še strašni progovni nadzornik Le-nussi, zdrt človek, ki mu je otopel obraz v vinu in zlobi...
Železna kača! Koliko ognjišč si razdrla, koliko srečnih dni si razdejala. Raztrgala si vez z rodno grudo in speljala otroke v mrzlo tujino, v strah in nesrečo!
\
%
Nj. Vel. kralj li
odpotovala v Sinajo
Rodbinsko slavje v dvorcu Pelešu - Zlitji minister dr. Jevtic odpotoval na konferenco Male antante
v Sinaji
Beograd, 23. septembra. AA. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta odpotovala s spremstvom ob 13.47 v Rumu-nijo, kamor ju je povabil kralj Karol na proslavo petdesetletnice dvorca Peleša. V spremstvu Nj. Vel. kralja in kraljice so gg. Milan Antič v dolžnosti ministra dvora. general Aleksander Dimitrijevič, maršal dvora, gdč. Mirka Giurič, častna dama Nj. Vel. kraljice, podpolkovnik Dragutin Savič, adiutant Nj. Vel. kralja, 'n kapetan korvete Kosta Grubešič, ordonančni častnik Nj. Vel. kralja.
Z dvornim vlakom, s katerim sta se odpeljala Nj. Vel. kralj in kraljica, se ie peljal tudi rumunski princ Nikolaj. Z istim vlakom ie odpotoval tudi zunanii minister dr. Bogoljub Jevtič v spremstvu svojega šefa kabineta Vlade Markoviča_ na konferenco Male antante, ki bo v Sinaji.
Beograd, 23. septembra, p. Ni. Vel. kralj Aleksander je podpisal ukaz. s katerim se prenaša za njegovega bivanja v inozemstvu kraljevska oblast na ministrski svet. Ker se bo zunanii minister dr. Jevtič mudil dalje časa v inozemstvu, najprej na konferenci Male antante v Sinaji in potem na zasedanju Društva narodov v Ženevi. je bil imenovan za njegovega zastopnika minister dr. Albert Kramer.
Bukarešta. 23. septembra, s. Jutri se prične v Sinaji konferenca Male antante, ki
bo izredno važna, ker se bo na mej sklepalo o skupnem stališču narram srednjeevropskim vprašanjem. Ponovno bodo na podlagi konkretnih predlogov češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Benesa raz-pravliali tudi o vprašanju ustanovitve gospodarske Male antante. Nadalje se bo konferenca obširno bavila tudi s položajem v iužnovzhodni Evropi ter bo razpravljala predvsem o turško-grški prijateljski pogodbi in o turško-bo'garski razsodišcni pogodbi V zvez: s konferenco se bodo v binan ob priliki 50-letnice kraljevske rezidence v Pelešu vršile velike svečanosti, za katere so izvršene velike priprave. _
Milan, 2$. septembra. Oficiozni »Popolo d'Italia« objavlja danes uvodnik o konferenci Male antante v Sinaji in ji pripisuje izredno važnost, naglašujoč. da bodo sprejete dalekosežne odločitve v zvezi z mednarodnimi vprašanii. List smatra za verjetno, da bo dobil dr. Beneš pooblastilo, da se sestane 7. Mussoliniiem in se z njim pogaja v imenu Male antante. Na programu konference so tudi nekatera gospodarska vprašanja. List na zanika vesti, da bi bil dr. Benes pripravil ŽP kake konkretne predloge, kakor so poročali nekateri inozemski listi. O gospodarskih problemih bo razpravljal gospodarski svet Male antante. ki se bo sestal meseca oktobra v Prao-i Dr. Beneš bo iz Smaje odpotoval direktno v Ženevo, no končanem zasedanju pa bo posetil Rim in se sestal z Mu«o-linijem. Dat.mi sestanka pa še ni določen.
01111
Foset turških državnikov v Sofiji je prinesel samo petletno podaljšanje pogodbe o nevtralnosti med
. ©besna državama
Sofija, 22. septembra. AA. Snoči so bili zaključeni politični razgovori med bolgarskimi in turškimi državniki. Včerajšnjih razgovorov so se udeležili predsednik vlade 'Mušanov, bolgarski poslanik v Ankari Antonov in ravnatelj političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Pavlov, predsednik turške vlade Izmet paša, zunanji minister Tevfik bej in turški poslanik v Sofiji Tevfik DžamiJ.
POučeni krogi trdijo, da pogajanja niso dosegla svojega glavnega namena. Slo je za sporazum o dvojnem paktu med Turčijo in Bolgarsko. Edini rezultat pogajanj je, da bo za pet let podaljšana dosedanja po-oodba o nevtralnosti med obema državama, ki poteče 6. marca 1934. Turčija bo morda še popustila v vprašanju nove trgovinske pogodbe. Na čajanki t turškem poslaništvu so turški ministri v razgovoru z novinarji izjavili, da bodo sedanji razgovori vzpostavili še boljše odnosa je med Bolgarsko in Turčijo. Glede rezultatov so odklonili konkretne odgovore in opozorili novinarje na komunike.
»Dnevnik« poroča, da so se turški in bolgarski državniki pri svojih pogajanjih dotaknili tudi vprašanja odnošajev med bolgarsko in sovjetsko Rusijo. Turški državniki so predlagali, naj Bolgarija vzpostavi diplomatske odnošaje in trgovinske stike s sovjetsko Rusijo. Obljubili so tudi svoje posredovanje. Predsednik bolgarske vlade Mušanov je odgovoril, da bo predlog turških ministrov predložil ministrskemu svetu v rešitev.
Živahnega deiavMst čevljarskih obrtnikov
Ljubljana. 23. 6<eptembra. Poleg posebnih privlačnosti ima jesen tudi svoje posebno življenje. Na poljih in njivah spravljajo ljudje poljske nridelke, v vinogra; dih oživi vse ob trgatvi, posebne privlačnosti nudijo gozdovi in snloh vse zaživi v novem posebnem življeniu. Ko se priroda pripravlja k zimskemu počitku, hočejo ljudje še z večjo vnemo, kakor spomladi ali poleti, izkoristiti njene lepote in se zaradi tega baš v jeseni prirejajo najmikavnejši in najživahnejši izleti. Za delo in razvedrilo v naravi pa ie seveda potrebno zdravje in če govorimo o tem, ne smemo pozabiti, da so nam pri vem, kar nam dobrega in koristnega nudi jesen, posebno potrebne zdrave in lahke noge.
K zdravju in lahkoiti nog pa mnogo prispevajo dobri čevljarji in je dobra prikladna obutev v pravem pomenu besede temelj in pogoj zdravih nog in lahke, neovirane hoje. Spomladi in poleti se človek lahko zadovolji s čevlji, ki so izdelani v tisočih enakih porih. za jesenske sprehode pa so nam na vsak način potrebni čevlji, ki upoštevajo vse posebnosti naših nog. Zaradi tega nenavadno oživi v jesenskem času naša čevljarska obrt, katero spomladi in polenti močno izpodrivajo tovarne. O živahnem delovanju čevljarske obrti nam najbolie svedočijo strokovni listi, ki jih ponekod izdajajo čevljarski obrtniki. »Obrtnički Vijestnik«, ki izhaja v Zagrebu, nam priča, da se je čevljarska obrt znašla v zadniih dneh v nenavadni živahnosti po vsoh mestih na področju obrtniške organizacije, ki izdaia to svoje glasilo. Čevljarski obrtniki so začeli z živahno delavnostjo pod geslom >Za zdrave noge«. Dobro so izkoristili čas, ki v največji meri /ihteva individualna obuvala in torej tudi individualno delo. Svoj-r mu geslu: Za zdrave noge — pa sljžijo in zadostijo čevljarski obrtniki v najpopolnejši meri, če svojim odiemalcem priporočajo k dobro izdelanemu obuvalu po meri nepro kosljive gumijaste pete in nodolate »Palma«.
Zopet je ustvarila Elida, kar ustreza času...
Kakovost se zopet zahteva. Ampak po času primerni ceni. Novo milo Elida 7 cvetic ustreza največjim zahtevam: močna, mehka pena — čudovita lepotna moč. Njegov vonj iz 7 cvetic godi vsaki ženi •
ELIDA
MILO
Novinarski obisk v Domžalah
Po razgovorih med turškima ministroma in predsednikom bolgarske vlade so iz dali naslednji komunike-
Predsednik turške vlade Izmet pasa m turški zunanji minister Tevfik Ruždi bei sta v razgovoru, ki sta ga imela s predsednikom bolgarske vlade Mušanovom, proučila vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi, ter pri tej priliki proučila splošni položaj. Izmenjava misli se je razvijala v atmosferi medsebojnega zaupanja in prisrčnosti. Vnovič se je pokazala solidarnost interesov Turčije in Bolgarije in enotnost njunih stališč o vprašanjih, ki se tičejo ene kakor druge države in mednarodnega sodelovanja. Obe vladi sta čvrsto odločeni nadaljevali politiko miru in splosnega sporazuma. Prežeti čuvstev prijateljstva :a medsebojnega spoštovanja sta že sedaj podaljšali za nadaljnjih pet let dogovor o . nevtralnosti, prijateljstvu in arbitraži, ki sta ga sklenili leta 1929. Obe vladi sta se tudi sporazumeli, da nobena obveza, kar so jih do sedaj sprejeli ali kar bi jih v bodoče sprejeli, bodisi s te ali drugle strani, ne bo v ničemer nasprotovala določbam mirovnih pogodb. Turška ministra sta spontano izjavila bolgarski vladi, da turško- grški pakt, ki je bil podpisan 14. septembra 1933 v Ankari, v ničemer ni naperjen zoper Bolgarijo ne zoper nobeno drugo državo in da ni inspiriran od nobenega čuvstva neprijateljstva nasproti Bolgariji. Razen tega sta obe vladi sklenili poveriti mešanemu odboru v proučitev in likvidacijo vsa vprašanja, ki so ostala še nerešena med Turčijo in Bolgarijo.
Dramatič na
fizon
esii v Leipzigu
Zasliševanje bolgarskih državljanov Dimitrova in Popova, ki odločno odklanjata vsako krivdo
Leipzig, 23. septembra g. Na današnji razpravi je prišlo do dramatičnih scen. Med predsednikom in bolgarskim obtožencem Dimitrovom, katerega je predsednik večkrat opozoril, naj se pred sodiščem spodobno obnaša, je prišlo ponovno do ostrega prerekanja. Prav tako tudi med drugim bolgarskim obtožencem Popovom in uradnim tolmačem, kateremu je Popov očital netočnost pri prevajanju. V nasprotju z zmedenostjo van der Lubbeja so bile izpovedi Dimitrova jasne in odločne. Energično je protestiral proti temu, da je bil 5 mesecev noč in dan po nedolžnem celo v okovih. Dimitrov je odkrito priznal, da je prepričan komunist, vendar pa je odločno zanikal, da bi se bil kdaj sestal z nemškimi komunističnimi voditelji, razen v Moskvi. V Berlinu je občeval le v mednarodni delavski pomoči in pri mednarodni delavski korespondenci, ni pa občeval z nobenim od voditeljev nemške komunistične stranke. Predsednik je Dimitrovu očitaj, da je preiskava dognala, da je v svojih' beležnicah zabeležil telefonske številke z obrnjenimi številkami in da je bila ena teh številk telefonska številka komunistift-
Ljubljana, 23. septembra.
V početku oktobra poteče pet let, odkar je pričela delovati radio postaja v Domžalah. Da obvesti javnost o delovanju ljubljanske radio postaje v petih letih obstoja, je v petek popoldne povabil njen komisar, velesejmski ravnatelj dr. Milan Dular zastopnike tirke k ogledu studia na Bleivei-sovi cesti in oddajne postaje v Domžalah, kjer jim je pojasnil pomen, delo in bodoče namene te naše pomembne prosvetne naprave.
Z novinarji so si ogledali naprave tudi zastopnik posvetne uprave g. Josip Ribičič, poštni direktor dr. Tavzes, naš radijski pionir univerzitetni profesor dr. Mario Osa-na in domžalski župan g. Janežič. Prof. Osana je razkazal in pojasnil vse komplicirane naprave oddajne postaje, ki je do sedaj največja v državi, saj presega po svoji kapaciteti zagrebško postajo desetkrat in je tudi trikrat večja od beograjske. Pri zakuski v piostorih oddajališča v Domžalah je direktor dr. Tavzes omenil zasluge prof. Osane, ki je že pred 10 leti delaj za ustanovitev te postaje in gre zato njemu za to največ za^iUge. Prof. Osana je pojasnil, da je bila pred desetimi leti na istem kraju namenjena radiobrzojavna postaja, kateri namen pa so pozneje opustili, čeprav je bil zanjo svet že nakupljen. Zato je bila ustanovitev postaje v Domžalah toliko lažja, ker je bilo zemljišče že na razpolago, vendar pa je moral prof. Osana premagati še mnoge težkoče, da se je načrt uresničil. Obžaloval je, da je naš živeli preko državnih meja sedaj, ko so mu vzeli slovenski jezik pri sodiščih, upravnih oblastih in zadnje čase tudi v cerkvi, ne more po radiu poslušati svojeg? materinega jezika, ker oddajanje ljubljanske postaje preko meja. namenoma motijo. To nekulturnost so nam nenaklonjeni tujci pritirali še dalje in motijo sedaj tudi beograjsko postajo, ki se v krajih proti jugozapadu nenavadno dobro čuje.
Ravnatelj dr. Dular je tolmačil delo in načrte radia Ljubljane za bližnjo bodočnost. Poleg temeljite preureditve in spo-
nega poslanca Steckerja. Dimitrov je odvrnil, da je to le slučaj. Sploh je vse, kar mu je očital predsednik, sproti pobil. Do zelo burnega nastopa je prišlo, ko je predložil vrhovni državni pravdnik natiskano naznanilo Dimitrove zaroke, po kateri se je že poročeni Dimitrov zaročil z drugo žensko. Dimitrov je ogorčeno izjavil, da je to naznanilo sedaj pri razpravi prvič videl v svojem življenju. Vedno in vedno je poudarjal, da je prepričan komunist sov-jetsko-ruskega formata ter sovražnik vsakega terorja posameznika, že zaradi tega je nemogoče, da bi bil zanetil požar. Odločno je tudi zanikal, da bi bil kdaj obsojen na smrt ali dosmrtno ječo, pač pa na 15. in 20 let ječe, toda in contumaciam.
Bivši dijak prava Popov je predložil velik spis, v katerem odgovarja na vsako najmanjšo podrobnost obtožnice. Tudi on je očital tolmaču netočnost ter kategorično zanikal, da bi bil za časa svojega bivanja v Berlinu od novembra 1932. do dneva aretacije občeval z nemškimi komunisti.
Prihodnja razprava je bila določena za
ponedeljek ob 9.30.
Nemška pritožba^ zaradi celjskega bivšega »Deutsches Haus«
Ženeva, 23. sept. v. Da dnevnem redu današnje seje Sveta Društva narodov je bila tudi pritožba dr. Riebla iz Celja zaradi predaje bivšega celjskega »Deutsches Haus«, društvu Celjski dom. Pritožba trdi, da so s tem bile kršene mednarodno zajamčene pravice nemške manjšine v Jugoslaviji. Danes pa je od dr. Riebla prispel telegrafi-?en predlog, naj se razprava odgodi. kar se je tudi zgodilo.
Nogometno prvenstvo na Dunaju
Dunaj 23 sept. s. Danes sta se na igri-fiu Hohe Warte odigrali dve prvenstveni ekmi. WAC je porazil FC Wien 7:4 (3:1). Vienna pa Libertas 3:0 (1:0).
Nov trgovinski sporazum z Nemčijo
Beograd, 23. sept. AA. Jutri 24. sept.
»topi v veljavo naknadni sporazum z Nemčijo na podlagi izmenjave not od 14. sept. t. 1., ki ureja izvoz naših suhih sliv v Nemčijo. Na podlagi dogovora o medsebojni uporabi načela največjih ugodnosti od 29. julija t. 1., je glede na nemško-holandsko trgovinsko p-ogodibo določen tudi naš kontingent jajc za uvoz v Nemčijo, in sicer v višini 1200 ton s carino 30 nemških mark za čas od 1. oktobra do 31. decembra. Ta kontingent se nanaša samo na sveža kokošja jajca, ki ustrezajo predipisom nared. be o stanriarizacij; jajc, ki so jo objavile Službene novine v številki 215 od 21- sen tembra.
Čitajte tedensko revifc „£IVLJENJE IN SVET44
polnitve dosedanjega enostranskega in mnogokrat dolgočasnega sporeda so uvedli toliko zanimivih novosti, da je pričakovati, da bodo od pičlih 8000 pod prejšnjo upravo kmalu dosegli 12.000, število, ki je nekak maksimum za naše razmere. V kratkem času novega vodstva je število naročnikov zelo naraslo in jih štejejo blizu 9000. kar je v primeri z Zagrebom in Beogradom, ki imata nekajkrat večji oddajni teritorij, relativno najvišje število. Zagreb jih šteje okrog deset. Beograd pa okrog dvanajst tisoč
Naša postaja se najbolj čuje proti jugozapadu, slabše in ponekod prav slabo pa proti severu. Zato bo za razvoj in napredek postaje velike važnosti, v bližnji bodočnosti namenjena zgraditev velepostaje v Mariboru, ki bo omogočala močno in jasno prenašanje v naše severne kraje in preko severne meje. S to nameravano izpopolnitvijo se bo tudi število radio-naroč-nikov pomnožilo.
Komisar dr. Dular se je posebno toplo zahvalil vsem sotrudnikom v oddajni po-staii, ki trdo delajo vse dneve' in so tako najtišji in najbo'j skriti razširjevalci. prosvete med našim narodom. Prav tako se je tudi zahvalil za pomoč novinarjem, ki so obljubili, da bodo za razvoj in napredek te važne prosvetne ustanove zastavili svoje moči, da se razširi in udomači v skrajnem kotičku naše domovine.
Tekma Jugoslavija : Švica
Beograd, 23. sept. p. Za jutrišnjo nogometno tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Švice vlada v Beogradu veliko zanimanje, švicarske športnike, ki so prispeli snoči ob 10. v Beograd, je sprejela velika množica občinstva, približno okoli 5000. švicarski gostje so bili zelo presenečeni nad prisrčnim sprejemom. Za jutrišnjo tekmo je bilo prodanih že 20.000 vstopnic, kar predstavlja doslej rekordno številko v Beogradu. Tekmi bo prisostvovalo tudi več inozemskih novinarjev.
Plitva ravan Ljubljanskega barja je do malega vsa zalita
-oeled na poplavljeno polje ln vrtove v Nazarjih pri Mozirju, kjer se Drete Izliva v >aSnjo. O povodnji, ki je enaka, kakor je bila v teh krajih v septembru 1927 nam ,iie1o iz Nazarij: Savinja, zlasti pa njen desni pritok Dreta, sta 21. m 22. t. m. ■ rPričakovano močno narasli. Zaradi visoke vode splavi niso mogli nastopiti svoje vožnie Pri Nazarjih in pri škofovskem Marijinem gradu je voda poplavila polja in ' travnike, deloma tudi cesto. Glavno škodo je napravila splavarjem.
»Pohujšanje« v ljubljanski drami
Krleži je sledil Cankar s »Pohujšanjem v dolini šentflorjanski«. Ta farsa, ki je še bolj kakor vsa druga Cankarjeva dramat-ska dela en sam neizčrpen rezervoar duhovnih in življenjskih vrednot in lepot saj je to vendar Cankarjevo najbolj osebno, najbolj iz lastnega doživetja, iz lastne osebne in socialne tragike zajeto dejo — je po vseh uprizoritvah, ki smo jih že videli na naših odrih, pač še zmerom dovoli živa in aktualna, da jo pojde resen clove.c gledat, čeprav ne bo pričakoval eksperimentov ob nji. Tej prečudni zgodbi o umetniku in domovini jc Cankar pisal tekst s tako živo, srčno krvjo, kakor morda v nobenem svojem drugem delu ne: »Pohujšanje« je nezaključen akt o pravdi Ivan Cankar ca. slovenska »kultura«, ce hočete, ali pa morda ca. slovenski narod in slovenski meščan, in prav zato, ker je ta akt ostal nezaključen, brez sodbe m brez revizije, bo »Pohujšanje« samo na sebi, kot umetnina, kot dokumentaricna izpoved zmerom in zmerom ostalo senzacija za nas — vsaj za tiste, kar je med nami mladih ljudi. — Obrazi se bodo izpre-menili, izmenjale se bodo razmere in ljudje: Cankarja pa bomo hodili odpirat vsak dan in ga bomo vsak dan citali na
istih straneh.	. . , .
Nova uprizoritev v režiji proi. Šesta, iz čigar rok imamo »Pohujšanje« v najlepšem spominu iz prejšnjih sezij. problema farse ni premaknila naprej. Simbolna smiselnost, ki veje iz slednje geste, slednjega dejanja se je v novem »Pohujšanju« reducirala na golo stvarno, materialno, naturalistično dogajanje, dramaturški posegljaji v tekst so dejanje prej trgali in motili ka kor približali človeku. To novo »Pohujšanje« ni zgrešilo smotra morda zavoljo tega ker so namesto izostalih »veličin« prevzeli vloge »mlajši« igralci: zgrešilo ga ja zavoljo pogrešene zasnove. — Toda Cankarjevo »Pohujšanje« ne spada med tista dela, ki lahko na vsem lepem propadajo; Cankar' ima med občinstvom za taksne stvari preveč simpatij. Farso je publika tudi v novem izrazu sprejela na prav tako neodoljiv način, kakor se pač kakšen Cankar sprejema.	. __
Izmed igralcev so uprizoritvi največ pomagali do uspeha pri publiki Jerman kot Peter, umetnik in razbojnik, Orego rin kot sijajen učitelj Šviligoj, Li p a-hov cerkovnik, Peček, ki mu Konkor-data tudi delo v opereti ni mogto zasenčiti. in pa Juvanova kot zupa^fr
Kukčevo smo že tudi v Cankarju (»Kralj na Betajnovi«0 videli v lepi podobi, toda Jacinte se ne razcvetajo cez noc. — Vsi ostali dobri ljudje iz doline šentflorjanske. vsi od župana hi dacarja pa do ekspedito-rice in debelega človeka, so našli v svojih igralcih dobre interprete, ki jim gre zahvala vsakemu posebej. _rn.
Koncentracijska taborišča tudi v Avstriji
Dunaj, 23. septem-bra g. >Oesterreidhi-sche Abendzeitung« objavlja senzacionalno vest, da bo še nocoj izšla naredba, po kateri se morejo oseibe, ki rovarijo ali so osumljene rovarjenja proti državi konfini-rati na gotovem kraju. Proti takim odlokom je sicer dovoljen priiziv, ki pa nima odložilne moči. Odlok za konfiniranje v koncentracijskem taboru se mora takoj izvršiti. Naredba bo veljala za nedoločen čas. Prvo koncentracijsko taborišče nameravajo napraviti v kraju Suiben v Gornji Avstriji, kjer je bila svoj čas kaznilnica,
Iz sodne službe
Beograd, 23. septembra., p. Imenovani eo za sodnike 8. položajne skupine: pri sreskem sodišču v Metliki Stanko Cernič, doslej sodni pripravnik pri istem sodišču; pri okrožnem sodišču v Mariboru Leopold Rupnik, doslei sodni pripravnik pri istem sodišču; pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi dr. Ludvik Gniden, doslej sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani; pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Rudolf Kvowsky. doslej sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Premeščen je k okrožnemu sodišču v Mariboru Andrej Miakot, pristav sreskega sodišča v Dolnji Lendavi.
Novi grobovi
V Zagrebu je umrla po dolgotrajni bolezni in težki operaciji gosipa Ljubica Kompanec, rojena Andrec, soproga inže.njerja. K večnemu počitku so jo položili včeraj popoldne na Mirogoju. — Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
C
lomače vesti
•	Z ljubljanske univerze. V p n edeljek se na ljubljanski univerzi prične vpisovanje slušateljev za zimski *emest«r. K- l-o trajalo do 4. oktobra. Slušatelji a.™a;o za vsak semester plačati naslednje -akse: za vpis 100 Din v kolkih, ki se Lepijo na osebne izkaze, takso za bolniško biacajuo iu šolnino po letnem davku. D-.eavni štipendisti ne plačajo šolnine. Na lod.agi s >i;čevala o siromaštvu se šoln ue nihče up oprošča. Dosedanja ok a 40 Din za bolniško blagajno ostane.
•	Z beograjske univerze. Dosedanli do-cent na tehniški visoki šoli v Leipzigu dr. inž. Fran Bošnjakovič je imenovan za izrednega profesorja na tehniški fakultet« beograjske univerze.
•	Premestitve sodnikov. Premeščeni so: za sodnika okrožnega sodišča v Oguli na dr. Matko Orsič, starešina sreskega sodišča na Krku; za sodnika sreskega sodišča v Kostaj-nici Vatroslav Strmič. sodnik sreskega sodišča na Krku; za starešino sreskega eodisea na Krku dr. Dinko Roki, sodnik sreskega sodišča v Runi i; /a starešino sreskega sodišča v Novi Gradiški Stojan Ivkovič, sodnik ereskega sodišča v Novi Gradiški; za sodnika okrožnega sodišča v Zagrebu dr. Marko Lučič, upokojeni sreski sodnik in odvetnik z Visa.
Dame so najelegantnejše, ako nabavijo
DAMSKEPLAŠČE
pri K. PUČNIK
Šelenburgova ulica 1.
Za gospode izgotovljeni trenchcoati, huber-tusi, dežni jopiči in športna oblačila vseh vrst. — Po meri obleke že od Din 600.— dalje.
♦	Premestitev v državni službi. Z o-i-io-kom ministra gozdov in rudnikov je uradniški pripravnik inžerjer Štefan Mihaljič pri direkciji šum in rudnikov v Lj-m.ja.pt premeščen v čabar kot vršilec dolžnost' sumarskega referenta.
♦	Iz železniške službe. Premeščeni so: uradniki VIII. položajne skupine: Smrtnik Jakob iz kurilnice Vinkovci v kurilnico Ljubljana -I gl. kol.; Durjava Avgust in Urankar Jožef od prometno-komercijalne-ga oddelka v Maribor gl. kol.; uradniki X. položajne skupine: Mikloš Andrija iz kurilnice Novi Sad v kurilniško izpostavo Velenje Berhard Jovan iz kurilnice Novi fcad v kurilniško izpostavo Novo mesto; uradniški pripravnik inž. Korenini Josip iz kurilnice Ljubljana I gl. kol. za vršilca dolžnosti šefa električne delavnice Ljubljana; zvaničnika I. kategorije: Dernič Ciril iz kuril,niške izpostave Novo mesto v kurilnico Novi Sad; Robič Franc iz kurilnice Crveni krst v kurilnico Ljubljana II gor. kol.; zvaničniki II. kategorije: Ko-larič Alojz iz kurilniške izpostave Velenje v kurilnico Novi Sad; Rovtar Vincencij iz kurilnice Ljubljana I v kurilnico Vinkovci; Grilj Rudolf iz Zaloga v Ljubljano gl. kol.; Medja Janez z Jesenic na Verd; Snoj Anton iz Zaloga v Ljubljano gl. kol.; služi-telja Sabo Andrija iz kurilnice Novi Sad v kurilniško izpostavo Novi Sad; Jagodič Jaša iz kurilnice Novi Sad v kurilniško izpostavo Zidani most; dnevničarji: Bruš-njaj Paja iz kurilnice Novi Sad v strojno stanico Borovnica; Krznar Franc iz kurilniške izpostave Zidani most v kurilnico Novi Sad; Lemeš Jožef iz kurilnice Ljubljana II gor. kol. v kurilnico Paračin; Godec Jožef iz Maribora gl. kol. v Ljubljano gl. kol. Nameščeni so: za uradniške
UHNO TEOKAROVIC
RfIiaiJA%A
C- .r AOtŠČB A
VAM NUDI
možnost, da dosežete največjo eleganco z najmanjšimi izdatki	264
Pletilna volna — Odeje — Bereti.
pripravnike: černivec Frančišek, progov-na sekcija Ptuj; Gruden »Ivan, Borovnica; Loborec Veleslav, Hrastnik; Prosen Boris, Rajhenburg: Gala Gojmir, Rače-Fram; Obran Franc, Videm - Krško; Zupančič Ivan, kurilniška izpostava Rogatec; Mi-klič Fedor, Litija; Černe Albert, Trbovlje; Lenard Leon, Laško; šlibar Jernej, Zagorje; za zvaničnika II. kategorije: Kores Franc, kret.nik, Pragersko; Krese Franc, kretnik, Dobrepolje; za služitelja: Pate Josip, pisarniški sluga, kurilnica Ljubljana I gl. kol.; Javornik Jožef, pisarniški sluga, Ljubljana gor. kol. Brzojavno - signalni izpit so napravili: uradnik VII položajne skupine Hvastja Frančišek, strojni oddelek; uradniški pripravnik Klopčič Ivan, škofja Loka; absolventje državne prometne šole: Pajovič Milivoj in Cvejtič Rado, Bled - jezero; Momirovič Ljubomir in IvanoviC Radivoje, Podnart - Kropa; Djulafič Mijo in Stanič Milinko, Rajhen burg; Orsič Jovan in Petrovič Zivadin, Ormož; Magličič Mijo in Tomičevič Rado-slav, Videm Krško; Pajič Miloš in Koz-mač -Ivan, Sevnica; Djurdjevič Dušan in Soldo 'Ivan, škofja Loka.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 3., 5., 7. ln 9. uri zvečer
HiaCj tatov
ARSENE LUPIN
Po istoimenskem gledališkem komadu
John ln Lionel Barrjmore V n»nSkem jeziku! Popolnoma novo!
Izpit za rezervnega pešadljskega poročnika je položil pri 7. pešpolku v Novem Sadu cand. iur. Marjan Simčič z Lav-
rice pri Ljubljani.
♦	Srednješolski kongres v Novem mestu. župa Zveze jugoslovenskih srednješolskih združenj za dravsko banovino bo imela v Novem mestu 30. t. m. in 1. oktobra IX. redni kongres. Spored kongresa: v soboto 30. t. m. ob 18.58 sprejem delegatov na novomeškem kolodvoru, zvečer ob 20. v Sokolskem domu igra SJSU ^Preporoda« (Cankarjev >Jakob Ruda«), istočasno bo v lokalu SJSU »Prosvete* seja predsednikov srednješolskih družin; drugega dne v nedeljo 1. oktobra pa bo ob 10. redni občni zbor, na katerega bodo imeli pristop srednješolci in povabljeni gostje. Poleg tega bo v nedeljo popoldne šahovski turnir med včlanjenimi srednješolskimi društvi. Zvečer ob 18.20 in 19.43 odhod delegatov. Na kongresu bodo srednješolci med drugim tudi izdali resolucijo, v kateri bodo objasnili svoje stališče do šolnine in uvajanja srbohrvatskih knjig.
♦	Poziv inženjerjem pripravnikom. Ljubljanska Inženjerska komora poziva inže-njerje pripravnike,0ki so v privatnih službah, pa še niso vpisani v seznam kandidatov z a pooblaščene inženjerje in arhitekte, da se nemudno (najkasneje v teku 1 meseca) pismeno prijavijo Inženjerski komori. Enako naj se prijavijo oni inže-njerji pripravniki, ki so ta čas nezaposleni, a še niso vpisani v seznam kandidatov. V smislu veljavnih predpisov ocenjuje Inženjerska komora, ali si je inženjer pripravnik, ki prosi za pooblaščenje za civilno prakso, v izkazanem praktičnem služ. bovanju pridobil potrebno tehnično praktično znanje iz svoje stroke. Inženjerska komora bo v bodoče pri ocenjevanju prakse polagala posebno važnost na to, da je bil prosilec komori prijavljen zaradi vpisa v seznam kandidatov. Komora posebej opozarja, da je v smislu veljavnih predpisov upravičena zahtevati od kandidata dopolnitev prakse, ako smatra, da si v
HUBERTUS PLAŠČE
od Din 160.—
ter nepremočljive dežne plašče in pelerine od Din 100.— naprej za deklice in dečke pri
FR. LUKIČ, LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA
napadejo Zagreb. Rakete bodo markirale bombe, markiran pa bo tudi plinski napad iz letal.
. .	i U.
♦	Pogozdovanje Velebita. Na področju gozdarske uprave v Gospiču popisujejo vse gozdne nasade in preiskujejo teren, na katerem bi se dalo z uspehom izvršiti pogozdovanje. Področje nameravanega pogozdovanja se širi v nadmorski višini od 500 do 1400 m in so tako mogoče tam raznovrstne kulture. Gozdovi na Velebitu so sploh v zelo slabem stanju in to zlasti oni, ki so blizu vasi, ker vaščani useka-vajo gozdove brez pravega reda. Pogozdovanje Velebita bo uspelo le tedaj, če bodo oblastva organizirala med ljudstvom tudi strokovna predavanja.
♦	Nevarna otroška Igra. Te dni se je igralo več otrok na travniku v Janeževcih. Med njimi sta bila tudi 11 letni Franc Re-niš in Roza Rojsova. ki se je igrala z lesenim lokom in streljaila z lesenimi puščicami. Po nesreči je zadela Reniša v levo oko. Fanta so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, vendar je bila pomoč že prekasna ln je deček ob oko.
♦	Drevesa kradejo. Ko je prišel te dni posestnik Polič Matija iz Maribora na svoje posestvo v Doklecih, je »pazil, da mu je nekdo iz gozda posekal pet lepih hrastov. Pri podiranju dreves pa mu je obenem napravil občutno škodo na mladih nasadih. Zadevo je ovadil orožnikom, ki so izsledili storilca v osebi Maruška Franca iz Dra-žencev, ki je tatvino priznal.
♦	Poneverba v državnem rudniku Vrd-nlku. Policijske uprave raznih mest so v petek zjutraj dobile obvestilo, da je pobesni! blagajnik državnega rudnika v
Novi
TELEFONSKI IMENIK
za dravsko banovino je izšel s točno prekontroliranlm stan iem telefonskih naročnikov meseca septembra 1933. Tisk imenika je enoten brez vsakih oglasov in mastnih tiskov. Dobi se po ceni 20.— Dm v trafiki Prešernova ulica nasproti glavne pošte, ali pismeno pri upravi Ljubljana, post. pr. 224.
izkazani praksi ni mogel pridobiti potrebnega praktičnega tehničnega znanja. Prijavam, ki jih morejo vložiti tudi delodajalci inženjerjev pripravnikov, je priložiti izpričevala o diplomskem izpitu v izvirnikih ali overjenih prepisih, domovmice in vsa potrdila o dosedanji praksi.
♦	Hišniki se organizirajo. Hišniki ne spadajo med privatne nameščence in tudi ne med delavce ter niso tako deležni nobene zaščite po zakonu o zavarovanju delavcev in privatnih nameščencev. Najprej so se zaradi tega organizirali hišniki v Beogradu, njim pa so sledili tudi hišniki Zemuna in Pančeva, sedaj pa se snuje stanovska organizacija hišnikov tudi v Zagrebu. Namen te stanovske organizacije je v prvi vrsti zbiranje sredstev za socialno pomoč in seveda tudi ureditev delovnega razmerja med hišnimi lastniki in hišnimi varuhi. V Beogradu ima organizacija hišnikov 2e velike uspehe. Kdor ni organiziran, ne more postati hišnik ali hišni čuvaj kake hiše. Z organizacijo svojih hišnikov so zadovolni tudi hišni posestniki. V Zagrebu, kjer je okrog 3000 hišnikov, je začasni odbor organizacije že sestavil pravila.
♦	Zadnja pot organizatorja četnlkov. V petek popoldne so v Beogradu pokopali z vojaškimi častmi in ob veliki udeležbi četnikov, zastopnikov raznih narodnih društev ter prijateljev iz Beograda in mnogih južnih krajev dr. Milorada Godjevca. Iz hiše žalosti so nosili krsto člani četnlške organizacije, o velikih zaslugah pokojnika pa sta govorila predsednik Narodne Odbrane in bivši četniški vodja Ilija Trifu-novič-Birčanin in predsednik četniškega združenja Kosta Pečanac, ki je 3 toplimi besedami opisal, kako se je »čika doktor, v najtežjih časih brigal za četnike in kako bo zaradi tega med njimi ohranjen tudi v večnem in hvaležnem spominu. Zastopnik beograjske mestne zdravstvene službe pa je orisal pokojnikove zasluge na polju socialne medicine. Dr. Godjevac je bil ustanovitelj zavoda za sterilizacijo mleka, vodil pa je tudi še razne druge »plošnosti služeče ustanove.
♦	»Službeni list dravske banovine« objavlja v 77. letošnji številki: pravilnik o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jerarhijskih in samoupravnih oblastev, teles in organov srbske pravoslavne cerkve, mednarodno konvencijo za pobijanje tr. govine z belimi sužnji in ratifikacijo konvencije za pobijanje trgovine z ženskami in otroki po Perziji.
♦	Novi telefonski imenik. Dravska direkcija pošte in telegrafa razglaša, da nima z novim telefonskim imenikom, ki je sedaj izšel, nič skupnega, ker je to zasebno iz-danje in ne uradno.
♦	Pregled motornih vozil, ki služijo za obrtno prevažanje, bo 27. t. m. ob 8. v škofji Loki na Glavnem trgu. Vršil se bo pregled tudi novih, še ne preizkušenih motornih vozil. S seboj naj prinese vsak prometno knjižico. Istega dne ob 10. bo pregled motornih vozil v Kranju na Glavnem trgu pred občinsko hišo in ob 14. v Lescah pred kolodvorom. Dne 28. t. m. od 8. do 13. in od 15. do 17. bo pregled gori omenjenih vrst motornih vozil v Ljubljani na dvorišču delavnice tvrdke Triumph-Avto, Ce-lovška cesta 38. Na tem mestu se bodo pregledovala motorna vozila iz mesta in iz sreza ljubljanske okolice. Tudi motorna vozila iz drugih srezov dravske banovine, ki bi tega dne prišla v Ljubljano, se bodo pregledala. Motorna vozila, ki ne služijo jsvnemu prometu (obrtnemu prevažanju oseb), niso primorana priti k pregledu Avtotaksi in avtobusi, ki se ne odzovejo pozivu in ne predstavijo pregledu, bodo takoj odstranjeni iz prometa.
♦	Zračni manevri nad Zagrebom. Zagreb bo prvo mesto v naši državi, nad katerim bodo izvedeni veliki zračni manevri. Ti manevri bodo Izvedeni po dosedanjem načrtu 10. prihodnjega meseca in sicer v večernem mraku. Od dveh strani, najbrže od Novega Sada in iz Slovenije se bodo bližale »sovražne« letalske eskadre, da
Vrdniku, Štefan Miškulin, ki je poneveril okrog 57.000 Din. Miškulina so že tekom dneva zalotili v Mitrovici v nekem hotelu. Pri njem so našli samo nekaj drobiža Mož zatrjuje, da ni ničesar poneveril in da mu je denar najbrže nekdo ukradel, ko je izplačeval delavce. Ko je ugotovil primanjkljaj, je v velikem razburjenju zbežal, prej pa je o dogodku obvestil s pismom rudniško upravo.
Krema
„LA TOJA"
za britje
Edinstvena na svetn, kajti ie ona vsebuje učinkovite soli iz zdravilnih term otoka La Toja v Španiji.
♦	Zaradi suma raznih vlomov aretiran.
V zadnjem času je bilo na Dravskem polju izvršenih več vlomov in tatvin. Tako je izginil 18. t. m. posestnici Mohorkovi Mariji nri Sv. Trojici iz kovčega večji znesek. Naslednjega dne je bil ukraden posestniku Francu Intiharju v Apačah velik puran. Ponoči istega dne je bilo vlomljeno v trgovino Nadelsbergerja Franca pri Sv. Lovrencu, ki so mu vlomilci odnesli večjo množino cigaret, usnja, platna, drugega tkaninastega blaga, slanine ln nogavic, še isto noč je bil ukraden posestniški hčeri Rozi Malkovi v Apačah volnen sviter. Naslednjega dne, 20. t. m. Je bilo vlomljeno v času od 9. do 12. v stanovanje posestnika čelana Janeza v Apačah, kjer so tatovi odnesli gotovine za okoli 400 Din. Vseh teh tatvin ln vlomov je bil osumljen že kaznovani,V. posestniški sin od Sv. Lovrenca, ki pa sicer vse zanika. Bil je aretiran In priveden v ptujske sodne zapore.
♦	Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-111.
Dr. Alojz Zalokar
se je vrnil s študijskega potovanja
In zopet redno ordlnlra.
10310
8. OKTOBRA
vsi na izlet in trgatev grozdja
v »Paradiž Dolenjske4'
Celodnevna prehrana z vinom in grozdjem ter vožnjo do Mokronoga in nazaj Din 55. Prijave in informacije daje Foto Tourist LOJZE ŠMUC, nasprot' Uniona, Miklošičeva cesta d.	10244
Zahvala.
štejem si v prijetno dolžnost, da se tem potom najiskreneje zahvalim g. primariju dr. R. Blumauerju za izvršitev težke in odgovorne operacije v moji visoki starosti. Enako izrekam iskreno zahvalo g. dr. S. Rakovcu za nasvet in pomoč pri tej res zelo tvegani operaciji.
Ljubljana, 24. septembra 1933.
10308	ANA MAREGA, Ljubljana
♦	Strašna nesreča v beograjski opekarni. V petek dopoldne se je na beograjski občinski opekarni »Pionir« pripetila strašna nesreča, katero je povzročila granata, ki je ostala tam med drugimi ostanki svetovne vojne. Granato kalibra 7 cm so našli d.elavci in 60 jo shranili, da bi jo pozneje izročili strokovnjakom. Delavci so bili že poprej opozorjeni, da bodo pri kopanju naleteli na razne ostanke iz vojne in da naj bodo zelo previdni. Odkopali so res raznovrstno orožje in tudi okostja srbskih in francoskih vojakov. Z najdeno granato, ki je bila še cela, so ravnali zelo previdno. Nesreča pa se je pripetila baš tedaj, ko je hotel delavec Ferenc Tot že spravljeno granato odnesti nekemu strokovnjaku. Ostali delavci so sedeli baš pri obedu, ko je Tot nesel granato mimo njih. Ustavili so Tota ter ogledovali granato. Ko jo je eden postavil na tla, pa se je granata raz-počila s strašnim treskom, med katerim so se slišali tudi obutni kriki. Po eksploziji je ležalo na tleh s strašnimi ranami 7 mladih ljudi. Ferenc Tot, ki je prinese! nesrečno granato, je bil strašno razmesarjen. Bil je najbrž takoj mrtev. Enemu njegovemu tovarišu je granata odtrgala roko in razmesarila prsa, drugi je imel razbito glavo, ostali štirje pa imajo tudi raznovrstne hude in nevarne poškodbe. Delavca, ki sta imela razbito glavo in razmesarjena prsa, sta umrla še pred prevozom v bolnišnico. Tako je ta strašna nesreča že v najkrajšem času zahtevala tri življenja in je prav lahko mogoče, da bo še kateri od ranjencev podlegel.
♦	Razprava proti morilcu Mihajlu Mar-koviču, bivšemu ravnatelju Kosmajske banke, ki je s svojim pajdašem Miljkovi-čem umoril in oropal beograjskega trgovca Staakoviča, se bo vršila najbrže v prihodnjih dneh, ker je preiskava zaključena in so vsi spisi že izročeni državnemu tožilcu. Preiskava pa je zaključena tudi proti odvetniku dr. Nikoli Petroviču, ki je bil z razbojnikom Markovičem v poslovnih zvezah. Odvetnik Petrovič se je ponovno pritožil proti preiskovalnemu zaporu, pa so bile vse njegove pritožbe in prošnje, da bi smel čakati na glavno razpravo na prostem, zavrnjene.
♦	Razbojnik z dvema Imenoma. Odločitev najvišjega sodišča je zaključila dolgotrajne preiskave in razprave o umoru, ki Je bil izvršen pred šestimi leti blizu Starega Sivca. Našli so umorjena cigana Josipa in Aleksandra Lakatoša, kot morilec pa je bil od raznih prič označen cigan Štefan Ko-lompar. Brata Lakatoša in Kolompar bo trgovali z živino, opravljali pa so mimogrede tudi razne tihotapske posle. Pri razdelitvi plena so se skregali in je Štefan brata najprej napojil v neki gostilni, potem pa oba ubil na samotni poti skozi gozd. Sestra umorjenih je prisegala, da je videla morilca, ki je tudi njej stregel po življenju, pa mu je ušla v zadnjem hipu. Orožniki so vsepovsod iskali Kolomparja, a ga niso mogli najti. Nekaj let pozneje pa Je bil pred beograjskim sodiščem obsojen zaradi razbojništva cigan Štefan Nikolič na 10 letno ječo. Neki orožnik, ki je prisostvoval razpravi, je pozneje trdil, da je ta
Nikolič _ Štefan Kolompar, katerega je
spoznal že pred leti, ko je služboval v Vojvodini. Orožnikove trditve so bile tako precizne, da so naposled obsojenega Nikoliča lz kaznilnice odvedli v okolico Starega Sivca, da bi tam dognali, če je res on brezuspešno zasledovani morilec Kolompar. Nikolič je vneto zatrjeval, da še ni bil nikdar v Vojvodini in da Je doma nekje lz Južne Srbije. Nastopal je tako prepričevalno, da so mnoge priče, ki so sprva videle v njem morilca Kolomparja, naposled izjavile, da so se zmotile. Tudi sestra umorjenih Lakatošev je bila mnenja, da se je moral Kolompar tekom let močno spremeniti in da ne more z gotovostjo zatrditi, da bi bil predvedeni Nikolič identičen z njim. Kolompar pa je bil nekdaj po cigansko samo za kratek čas oženjen z neko ciganko Kato, ki je v Nikoliču sprva spoznala svojega moža, pozneje pa je tudi ona dejala, da se najbrže moti. Nikolič ali Kolompar pa se je med preiskavo in pozneje na razpravi le izdal, da mu okolica Starega Sivca ni tako neznana, kakor se je delal, in obsodili so ga na dosmrtno ječo. Pri razpravi je bil silno razburjen in je skušal celo pretepsti neke priče, ki so nastopale proti njemu. Po obsodbi je takoj vložil priziv, ki pa Je sedaj zavrnjen in je tako usoda razbojnika z dvema imenoma zapečatena.
♦	Ljudskim odrom ln društvom sporočamo, da imamo v zalogi krasno kmečko dramo iz povojnega časa: Vombergar: »Vrnitev«. Primerna je zlasti za božični čas. Cena izvodu 22 Din, za člane naše založbe 15 Din. — V krackem izide v novi izdaji znana Vombergerjeva komedija »Voda«, ki je preteklo leto žela povsod toliko uspeha. Cena izvodu 28 Din. za člane naše založbe 20 Din. Pišite obenem po naše prospekte! Založba »Drama«, Ljubljana, Tržaška cest* 10.-L
♦	šolsko leto se Je pričelo. Radost Trvfn rini, veselje z novimi šo!sk'nr knjigam', 'zanimanje za njih vsebino a za slike, vse to hitro mine, kadar je treba resno prijeti za knjigo. Ni pa vselej kriva igravost, pa tudi ne otroška nestanovitnost, če hodijo ctroci neradi v šolo in izgube veselje do učenja. Pomanjkanje volje je večkrat Posledica fizične utrujenosti in onemoglosti Otroški organizem je treba srepiti, da bo lahko prenašal duševne in telesne napore. Če zahtevamo od otrok več, kakor more njih organizem prenesti, bodo telesno propadali in živčno slabeli in ne bodo mogli izpolnjevati naloge, ki jo zahtevamo od njih. Izvor moči pri otroku pa tudi pri odraslem je samo v njegovi hrani. Treba je zatorej pri otrokih prav posebno paziti, da jim hrana ne bo samo zadostna po količini, ampak tudi bogata redilnih snovi. Marsikateremu otroku utegne silno koristiti, če mu redno hrano izpopolnjujemo s skodelico Ovomaltine za zajtrk in južino. Ovomal-tine je naravna, lahko prebavna hrana posebne vrednosti, če hočete, da si ohrani otrok dober videz in zdravje, ki si ga je pridobil v počitnicah, če hočete, da napor učenja in njegovega rednega življenja ne uniči že v kratkem času koristi oddiha, mu stalno dajajte Ovomaltine. S tem mu ne ohranite samo zalogo moči, ki si jo je nabral, ampak se bo otrok tudi vidno krepil in razvijal.
♦	Uprava telefonskega imenika dravske banovine, Ljubljana, Tyrševa c. 34, sporoča cenjenim svojim naročnikom in inseren-tom, da izide njen telefonski imenik v formatu in obliki, kakor dogovorjeno začetkom oktobra, in sicer: z abecednim redom, s številnim redom, indeksom za Ljubljano in Maribor, ki mu slede letovišča in zdravilišča v dravski banovini in drugi praktični dodatki. S telefonskim seznamom, ki je
(IteCfe ga a\hU«kiuxo
flottanjo opremo
aift. taveat
Šelenburgova 6111., Ljubljana.
pravkar izšel, in se nahaja v prodaji, nima uprava nič skupnega in bodo vsa posebna naročila, ki so nam bila predana, izvršena v naši izdaji.
♦	Dne 8. oktobra bo Gregorlčev foto-amaterski izlet v Slovenske gorice. Prijave v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
♦	Bele ploščice za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov v prvovrstni kvaliteti se dobe najceneje pri Material trg. dr. z o. z., Ljubljana, Tyrševa cesta 36. Opozarjamo na
današnji oglas.
♦	Obledele obleke barva v različnih 0»»'* vah in plisira tovarna Jos. Reich.
♦	Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska ulica, odprodaja zaradi velike zaloge nag-obne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice.
♦	Prvi jugoslovenski >Sweepstake«. V Angliji in tudi po drugih državah, kjer so zelo zavzeti za razne športne tekme, je razširjena loterija >S-weepstake«, ki je zvezana vedno s kako tekmo. Igralci so pri tej loteriji istočasno tudi deležniki dobitkov, ki jih nakloni sreča pri velikih tekmah. Ta loterija ima tudi to veliko prednost, da so njene srečke nizke po ceni in veljavne celo ieto. Tako loterijo Je sedaj uvedlo tudi združenje vojnih invalidov, ki je že dobilo koncesijo od državne oblasti. Srečke stanejo 10 Din in bo prvo žrebanje že letos 28. decembra. Glavno žrebanje pa bo prihodnje leto sredi junija. Denar, ki se bo pridobil z ra-zprodajanjem teh srečk, bo razdeljen s 75 odst. za dobitke in stroške, ki pa so pod stalno kontrolo, 25 odstotkov se bo stekalo v blagajno invalidske organizacije. Kdor si nabavi tako srečko, ima upanje na lepe dobitke, podpira pa s tem tudi naše vojne žrtve.
SOBAM SAMO	—>
zdrave štedljive peči Lutz, Ljubljana, šiška
♦	Gospodinjska šola »Mladika« v Ljubljani
se prične v ponedeljek 1. oktobra ob 8. zjutraj. Vpisovanje bo 29. rn 30. t. m. vsakokrat od 9. ure dalje. Natančnejša pojasnila in prospekte daje upraviteljstvo šole.
♦	Na strokovni obrtno-nadaljevalni Soli v št. Vidu nad Ljubljano bo vpisovanje v vse razrede v nedeljo 1. oktobra od 8. do 11. ure v pisarni šolskega upravitelja. — Vpisnino je treba plačati takoj pri vpisu. Dnevi pouka bodo objavljeni na šolski ob-javni deski.
♦	Institut za nemški Jezik In splošno izobrazbo Anderl-Rogge. Graz, Lessingstrs-se 19. nudi jezikovni pouk, literaturo, priprave za Izpite in za študij na univerzah. Internat za mlade dame. Takse se lahko plačajo v Jugoslaviji, zavod pa pošlje vse prospekte.
♦	Tombola sokolskega društva v škofji Loki je zaradi slabega vremena preložena od danes na 1. oktober ofo 15.
Iz Ljubljane
u_Volitve v Delavsko zbornico. Opozar-
Jamo delavstvo In nameščenstvo, da jo pisarna glavnega volilnega odbora za LJubljano v Narodno strokovni zvezi, zato naj se obračajo na tajništvo v svrho potrebnih informacij. _ Volitve v Delavsko
zbornico so posebno važne za nacionalno delavstvo in nameščenstvo. Potrebno Je, da prevzamemo vodstvo stanovske organlza cije in s tem dokažemo. da je nacionalna ideja osvojila široke vrste nameščenstva in delavstva. La potom stanovske organizacije bomo lahko uveljavili svoja načela ter izvedli socialni program, ki sloni na solidarnosti vseh stanov. Za glavni volilni odbor tajništvo Narodno strokovne zveze.
u_ Pri parastosu za pilotom Nikltlnom
je pel moški pevski zbor ruskega Sokola v Ljubljani, ki pa ni v nikaki zvezi z ruskim cerkvenim zborom.
u_ Francoske trgovske zbornice in razni občinski odbori zahtevajo obvezni pouk esperanta v šo!ah. Prav posebno potreben je mednarodni jezik za male narode, zato se ga učite. Otvoritev tečaja za začetnike bo v četrtek 28. t. m. ob 19. v Delavski zbornici (dvorana nasproti knjižnice).
»PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244 u_ »Društvo ljubiteljev Slovenskih goric«. Pravila društva je bansfca uprava že odobrila. V par dneh, t j. v sredo 27. t m. bo ob 20. uri občni zbor društva pri Mikliču v hotelu Metropol. Vsi ljubitelji in prijatelji Slovenskih goric so iskreno vabljeni. Dolžnost vseh ožjih rojakov je, da postanejo člani društva ter vplivajo na druge, da pristopijo. Društvo bo nudilo opetovano priliko za lepe izlete, da spoznajo tudi širši krogi lep kos naše zemlje, gostoljubnost naroda in milino krajev ter navežejo ožje stike z njim. V okviru društva se bo priredil 8. oktobra t. 1. tudi Izlet fotoamaterjev. Prijave za izlet sprejema drogerija Gregorič v Prešernovi ulici, kjer se dobe natančni potni načrti.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje.
BBo
ygS»
U,
yOJSOLSKI DOM«!
Tel. 33-87 Monumentalni zvočni vele-film
Zadnji dnevi Pompejev
Danes ob 3., 5., 7. in 9., Jutri ob pol 7. in pol 9. urf Pride!	Pride!
»PRED PREISKAVO«
C&ME. t nO, 8,6,5,4 Dim
„DRAMA" VAS VABI!
Ljudski odri, ljudski igralci ln režiserji, Šolski odri, ljubitelji dramatsklh predstav!
Prve dni oktobra izide v založbi Drama
1. številka revije »DRAMA«,
ki bo vsebovala razmotrivanje o dramatski umetnosti, o ljudskih cdrih in njih pomenu, zraven pa poročila o raznih predstavah, igrah itd. pred vsem pa
poljuden strokoven pouk
o režiji, mimiki, maskiranju, sceneriji, oderski razsvetljavi Itd. izpod peresa naših
leta za svoje naročnike, odre, ljudske
igralce in ljubitelje umetnosti
in sicer:	4 drame — igre,
Goldoni: Sluga dveh gospodov (komedija) Anzengruber: Slaba vest (drama) Joža Vomberger: Zlato tele (komedija)
Jože Kranjc: Katakombe (drama)	^opturat
Odri dobivajo 10 številk revije in 12 knjig za Din 260— ali mesečno desetkrat
P° Naročniki revije plačajo za 10 številk Din 50- ali mesečno desetkrat po Din,6.-. Naročniki revije in 4 knjig letno Din 100— ali mesečno desetkrat po Dm 12— NaSn k S s za 3 leta oproščeni vseh tantijem. Knjige bodo v navadni TirodaU znatno dražje. Naročniki imajo posebne popuste v narodnem gledališču! P T v^t nar2o bo založba izbirala igralce in igralke za slovenski film.
gš^"^ Pošljite nam svoj naslov, da Vam pošljemo na ogled prvo
SteVilk° ZALOŽBA DRAMA, LJUBLJANA, Tržaška cesta 10-1. 10311
u_ združenje poštnih, telegrafskih In telefonskih zvaničnikov in siužiteljev, pododbor v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojo naklonjenostjo pripomogli, da je naša humanitarna tombolska prireditev času primerno ugodno končala. Poleg javnih ustanov gre pred vsem gg. trgovcem častna zahvala. — Odbor.
u_ Samo še danes »Kralj džungle«. Senzacionalni film, »Kralj džungle«, ki ga predvaja te dni ZKD v Elitnem kinu Matici v nemški verziji, ostane samo še danes na sporedu. »Kral džungle« je po vsebini, po doslej še v nobenem filmskem delu videnih prizorih dresure levov, tigrov, slonov in po senzacionalnih scenah najbolj napeti film sedanjosti. Ogromni cirkus v plamenih, divje zveri napadejo panično bežečo publiko, srdita borba med zbesnelins ■bikom, tigrom in levom vse to so prizori, ki ;ih nihče več ne more pozabiti, čreda ogromnih slonov prevrača velike avtobuse in pomandra vse, kar se jim zoperstavi na poti. >Kralj džungle«, Kaspa po imenu, najjačji človek na svetu, zato se njegovih pesti boje ceJo levi in tigri, ki beže pred njim kakor preplašene ovčice. Kdor filma »Kralj džungle« še ni videl, si ga mora danes ogledati. Zlasti bo našla v njem mnogo veselja mladina, dijaštvo. Današnja pred stava v Matici bo ob 11. uri. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji.
u— Umetniška šola »Probuda« t Ljubljani prične vpisovanje v vse oddelke 26., 27. in 28 t. m. od 18. do 19. v poslopju tehniške srednje šole, pritličje, levo, soba 6. Dohod in odhod v poslopje iz Murnikove ulice cez dvorišče. Javna risarska šola prične pouk v nedeljo 1. oktobra ob 9., vsi oetali oddelki pa v ponedeljek 2. oktobra ob 18. \ee podrobnosti so razvidne na razglasni deski v vestibulu tehniške srednje šole.
n__Poroka. V ponedeljek 18. t. m. sta se
poročila v cerkvi sv. Jakoba g. Ivan Bizjak poručnik I. planinskega polka m gdč. Lalv W r i s c h e r j e v a, oba iz Ljubljane. Mlademu paru naše čestitke.
u_ Opozorilo gospodinjskim pomočnicam
In hišnim delavkam. Sedaj, ko so dnevi vedno krajši in hladnejši, bo ustreženo marsikateremu dekletu, če dobi v prostem nedeljskem času malo zavetja v prijetni družbi vrstnic. Take lepe prilike nudi nedeljsko shajališče v Delavski zbornici, ki je odprto od l€. do 19. in dostopno vsaki gospodinjski pomočnici in hišni delavki. Prostori so v zimskem času kurjeni ln poskrbljeno je tudi za marsikatero razvedrilo. Udeleženke dobe tam tudi vsa navodila o stanovski organizaciji in o rasnih tečajih. Vhod je na Miklošičevi cesti št.
22 v levem pritličju.
u— V Belo Krajino na grozdje vas vabi s posebnim brzovlakom v nedeljo 1. oktobra društvo »Bela Krajina«. Vožnja tja in nazaj s prehrano velja le 78 Din, vsak Izletnik pa dobi v dar še Učno košarico grozdja. Vlak odhaja iz Ljubljane ob pol 6. zjutraj in se vrača zvečer pred 10. Prijavite se takoj v renomirani manufakt urni trgovini F. Novak, Konpesni trg 15, kjer dobite vsa podrobna pojasnila.
u_ Izlet s posebnim vlakom v Prago,
na Dunaj in v Budimpešto pripravlja Put-nik v času od 22. do 31. oktobra t. 1. Priprave so v teku ter bomo program in cene oblavili v bližnjih dneh. Med drugim obiščejo izletniki Karlov Tyn, Plzenj, Marižn-skiš Lžzne, Cheb in Karlove Vary.
m— Društvo Tabor bo priredilo vinsko trgatev v soboto 30. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu bo petje, godba, ples pod latnikom. srečolov itd.
u_ Preprečen požar. V petek okrog 17.
je nastal v avtomobilski delavnici tvrdke Desa na Tyrševi cesti ■zaradi kratkega električnega stika požar in je bila nevarnost zelo velika, ker je stalo v delavnici še kakih 10 avtomobilov. K sreči pa so ogenj pravočasno zapazili ter ga zadušili v nekaj trenutkih z gasilnim aparatom »Fokostop«. Tudi avtomobil, ki ga je močan plamen že zajel, je bil obvarovan vsake občutne škode
u_ Novo otvorjena elektromebanlčna
delavnica »Unitas« inž. Manda, šelenbur-gova ulica 7., telef. 22-19, izvršuje vsa popravila električnih strojev in aparatov so-
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v •/•. 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo.
23. septembra Ljubljani a 7, 756.0, 14.0, 96, NI, 10, 120.5, dež; Ljubljana 13, 757.1, 14.9, 94, mirno, 10 _ dež; Maribor 7, 756.1, 14.0, 90, mirno, 0 '90 dež; Zagreb 7, 755.7, 16.0, 90, NW4, 10 10 dež; Beograd 7, 758.0, 17.0, 80, SE8, 0 '_ Sarajevo 7, 757.1, 21.0, 55, SE5, 9, _1 Skoplje 7, 760.9, 14.0, 90, mirno —,
Split 7, 755.1, 21.0, 80, SE10, 10, _, Kumbor 7, 756.8, 21.0, 75, ESE5, 7, . * Rab 7, 755.0, 16.0, 90, SW4, 10, ? dež
Temperatura: Ljubljana —, 13.8, 15.1, —; Maribor _, 13.6; Zagreb 23.0, 15.0; Beograd ??, 16 0; Sarajevo 28.0, 14.0; Skoplje ?9.0, 10.0; Split 24.0, 20.0; Kumbor -, 19.0; Rab _, 14.0.
Sotace vzhaja ob 5.47, zahaja ob 17.57, Luna -zhaja ob 10.32. zahaja ob 19.6.
lidno ln poceni. Obrat v tovarni Ljubljanske komercialne družbe, Celovška cesta 90a. Telefon 29-64.
u. odda ja dveh lokalov v carinarnici. Mestna občina ljubljanska razpisuje za sredo, 27. t. m. ob 11. dopoldne v sobi št. 11 v mestnem gospodarskem uradu ponovno ustno licitacijo za oddajo dveh lokalov v carinarnici: stanovanjski objekt ob Vilharjevi cesti. Lokala sta namenjena za specerijsko in delikatesno trgovino. Pismeni licitačni pogoji se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12.
Iz Celja
Knjigarna Tiskov, zadruge
v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi
šolske knjige
za vse šole
ln veliko izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni!
a— Dramatična šola. Tudi letos se otvori dramatična Šola pod vodstvom gl. režiserja g. Jožeta Koviča. Spored predavanj bo zelo pester in zanimiv za vse, ki se zanimajo za gledališko umetnost. Otvoritev bo v nedeljo 1. oktobra ob 10. dopoldne. Prijave sprejema dnevna gledališka blagajna, ali pa g. J. Kovič, Gregorčičeva ulica 26-1, pismeno ali ustmeno.
a_ Včerajšnji trg za živila, čeprav Je
bilo deževno vreme, je bil včerajšnji trg bogato založen. Kmetje Dravskega polja so pripeljali 15 voz zaklanih prašičev. Okoliški kmetje pa 25 voz krompirja, čebule, zeljnatih glav, kumar in fižola ter 27 voz sadja in grozdja. Bogata izbira je bila tudi na perutninskem trgu kamor so prinesle okoličamke nad 2000 kljunov. Cene blagu so bile nizke, zato je bila kupčija zelo živahna.
a_ Zasačena tihotapca. V noči na pretekli petek so finančni organi na meji med Št. lijem in Plačem zasačili dva tihotapca, pri katerih so našli 8 kg sahasina in 40 zavojčkov igralnih kart. Saharin in karte so zaplenili, oba tihotapca pa izročili višji oblasti, ki ju bo eksemplarično kaznovala.
a_ Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu.
e— Proslava, jubileja sokolskega delavca, V četrtek zvečer se je zbralo v telovadnici v Sokolskem domu na Gaberju številno članstvo celjskega Sokola, in čestitalo zaslužnemu sokolskemu delavcu br. Tonetu Grobelniku, uradniku Celjske posojilnice, ob 25-letnici njegovega vzornega dela v so-kolskih vrstah. Jubilant je bil ob prihodu burno pozdravljen, članstvo ga je dvignilo na ramena in poneslo na častno mesto. Prvi je čestital jubilantu starosta br. dr. Milko Hrašovec, nato pa mu je s. Cebular-jeva v imenu članic izročila krasen šopek. Sledile so čestitke br. Vebleta v imenu vsega telovadečega članstva, ki je izročil jubilantu lep kipec, in br. Poljšaka v imenu prednjaškega odbora, ki je poklonil slav-ljencu krasno izdelar. album. V prisrčnem, zanosnem govoru je čestital slavljencu v imenu celjske sokolske župe župni starosta br. Smertmk. Br. Grobelnik se je gi-njen zahvalil za počastitev. Zbor Celjskega pevskega društva je v presledkih zapel več narodnih pesmi, župni starosta br. Smert-nik je orisal zgodovino Celjskega pevskega društva, ki je tesno spojena z zgodovino celjskega Sokolstva. Pevovodja CPD g. šegula je nato izrazil željo, da bi se uvedli družabni večeri Sokolstva, na katerih bo CPD kot sotrpin v zgodovini naših nacionalnih bojev z veseljem sodelovalo. Sledila je izredno prisrčna zabava, ki je trajala pozno v noč.
e_ Proslava 25-letnice septembrskih dogodkov, ki bi se morala vršiti danes ob 10.30 v Narodnem domu, je preložena na poznejši čas, ker je zaradi ogromne poplave mesto Celje odrezano od okolice.
e_ Naša Ciril-Metodova podružnica
prav pridno razpečava črni kolek, razglednice in bloke (odkupne listke). Upamo, da naša zbirka ne bo najmanjša od podružnic izven Ljubljane.
e— Odprte planinske koče. Kocbekov dom na Korošici bo oskrbovan do ponedeljka 2. oktobra, če bo lepo vreme, mogoče še kak teden dalje. S tem je še vedno omogočena krasna tura čez Veliko planino in Konja na Korošico in Ojstrico (2349 m) in povratek po višinski, letos na novo izdelani poti preko prelaza škarij in vrha Planjave na Kamniško sedlo. Frischaufov dom na Okrešlju se zapre v ponedeljek. Pisker-nikovo zavetišče je odprto stalno, tudi pozimi. Prav tako Mozirska koča na Golteh in Celjska koča na Tolskem vrhu nad Celjem. Pomladna smučarska sezija se začne prihodnjo zimo na Korošici s 1. marcem. Od takrat naprej bo Kocbekov dom na Korošici oskrbovan.
e— Ne pozabite na nove srečke drž. loterije, ki se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter jutri ob 20.30 zvočni film »Emil in njegovi detektivi« in dve zvočni predigri.
Iz Maribora
a— Zanimivo predavanje. Danes bo ob
10.	uri v dvorani bivšega kina Apolo javno predavnje g. prof. Frana Baša o počet-kih političnega gibanja v Podravju. Društvo jugoslov. akademikov, ki predavanje priredi, vabi k udeležbi gg. akademske starešine, visokošolce, vse ostalo dijaštvo in tudi širše sloje. Vstopnine ni. Odbor DJA.
a— Mladinski pevski zbor »Trboveljski slavček«, ki je žel v Češkoslovaški republiki ogromne uspehe in ki je lani in predlanskim napolnil v Mariboru unionsko dvorano, pride prihodnji mesec v Maribor. Priredil bo v soboto 7. oktobra večerni koncert za odrasle, v nedeljo 8. oktobra ob
11.	uri dopoldne pa za osnovne, meščanske in nižje srednje šole.
mm naše hrane # I
o
bo 00 w
Reklama naše industrije na velesejmu.
Med tvrdkami, ki opozarjajo občinstvo potom reklame na svoje izdelke, prednjači v originalnosti svojih zamisli naša tukajšnja tovarna testenin »Pekatete«. Na gornji sliki vidimo 3 male kuharčke, ki nosijo reklamne table po velesejmu in po mestu.
a_ Zaključni Izpiti ,na trgovski akademiji. Na državni trgovski akademiji so bili te dni pod predsedstvom ravnatelja g. Dolenca zaključni izpiti. Izpit so opravili Josip čelofiga, Maks Prunk, Ljudmila Ra-tajeva in Nada Zabavoikova.
odlikovano terpentinovo milo iz* delano na bazi čistega olivnega olja HRANI VAŠE PERILO.
POSKUSITE!	PREPRIČAJTE SE!
Iz škoSje Loke
šl— Za novo cesto med Selško dolino in Bohinjem. Gornja Selška dolina je zapo-čela skupno z Bohinjci živahno akcijo za zgraditev nove ceste med Selško dolino in Bohinjem, ki sta navezana zdaj drug na drugega le po nepripravnih gorskih potih ali pa z velikanskimi ovinki po železnici. Nova cesta naj prinese obema interesentoma živahnejše gospodarsko življenje^ pa tudi tujski promet v zvezi s turizmom upajo na ta način dvigniti. Cesta, katere važnost je brtz dvoma zelo velika, bi vezala Sorico z Bohinjem, in so načrti za c^sto že izdelani. Premagati bi bilo treba okoli 300 m višine, kar gotovo ni tako huda reč. Zadevo bo vzel v roke poseben akcijski odbor, ki bo pritegnil k sodelovanju vse prizadete činitelje. Predvsem bo skušal zainteresirati za gradbo ceste bansko upravo v Ljubljani, pristojna sreska načeistva tujskoprometne ustanove, narodna poslanca gg. Ivana Mohoriča in Ivana Lončarja in Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije. Poudariti je# da bi pripomogle gradnja mnogo k olajšanju brezposelnosti, ki je zlasti v Selški dolini huda. Prizadevanjem odbora želimo mnogo uspehov, in to tem bolj, ker je ta košček obmejnega sveta res zanimiv in privlačen za letoviščarje.
šl— Za predsednika volilne komisije za volitve v Del. zbornico je imenovan upravitelj deške osnov, šole g. Jakob Rojic. Škofja Loka bo imela volišče v Mestni hiši.
— Velik prijatelj škofjeloške šole je mag. pharm. g. Oton Burdvch, ki je že opetovano obogatil zbirko šolskih učil. Od njega je dobila šola metronom, električni indukcijski aparat, izvrstno kolekcijo domačega ki tujega denarja v papirju in kovini, te dni pa je poklcnil g. Burdych v šolske namene kompleten Brockhausov leksikon. 17 debelih knjig. Iskrena mu hvala!
§1— Koroški pevci pridejo v nedeljo v Škofjo Loko, kjer prirede koncert. Povabila jih je mestna občina, ki jim priredi prijazen sprejem.
Iz Kranja
r— Francoski tečaji. Krožek prijateljev Francije v Kranju bo pričel s 1. oktobrom t. 1. spet redne francoske tečaje. Vršil se bo kakor lani začetni, nadaljevalni in kon-verzacijski tečaj. Podrobnosti so razvidne z oglasov po izložbah.
Iz Kamnika
ka— Koncert Glasbene Matice ljubljanske v Kamniku. Danes ob 16. bo v dekanijski cerkvi v Kamniku cerkven koncert z naslednjim sporedom: 1. Bohm Jurij: Pre-tudij in fuga v c-duru za orgle. 2. Govor o Jakobu Petelinu-Gallusu. 3. Gallus: a) Pater noster. Ave Maria. Media vitae, Ecce nuomodo moritor Justus. Četveroglasni zbori. 4. Pachelbel: Toccata v c-duru za orgle. 5. Gallus: Ubi Plato? Laus et p.eren-nis gloria. Osmeroglasna mešana zbora. 6. Frescobaldi: Preludij in fuga v g-molu za orgle. 7. Gallus: Inpetum inimicorum. Alle-luia. Cantate lamino! Dvanajsteroglasni mešani zbor. Sljadbe na orglah izvaja prof. Matija Tome. Govor govori Mihael Jenko, Gallusov^-zbore poje zbor Glasbene Matice pod 'vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Vstopnic^ se dobe tekom dopoldneva v trgovini' Slatner in trafiki Brem-iak. Od 15. ure pa pred vhodom v dekanijsko cerkev. Začetek točno ob 16. uri, konec ob četrt na 18. uro, tako da je mogoč odhod z vlakom ob pol 18. uri. Na koncert opozarjamo vse prijatelje zborove-ga petja in cerkvene glasbe sploh.
ka_ Francoski krožek naznanja, da se
prično redna predavanja in sestanki oktobra, in vabi na prvi sestanek 26. t. m., na katerem se bosta določila čas in program
predavanj. Organiziran bo tudi tečaj za začetnike, če se jih prijavi zadostno šte-vilo.
Iz Trbovelj
t_ Vpisovanje v rudarsko nadaljevalno
šolo. 2. oktobra se začenja spet pouk na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah. Rudarji in delavci, ki žele stopiti v šolo, se lahko vpišejo 29. in 30. t m. in 2. oktobra dnevno od 16. do 17. ure na deški narodni šoli v Trbovljah. Naglašamo, da je pouk brezplačen; istotako so brezplačna tudi vsa učila, kar omogoča obisk šole tudi brezposelnim. Rudarji, ki imajo resno voljo za nadaljnjo izobrazbo, naj ne zamude te priložnosti. H koncu še pripominjamo, da ;e ravnateljstvo TPD izjavilo, da bo rudnik sprejemal pri eventualni potrebi novih delavcev v prvi vrsti one, ki obiskujejo rudarsko nadaljevalno šolo.
Iz Hrastnika
h— Vpisovanje v obrtno-trgovsko nadaljevalno šolo bo v nedeljo 1. oktobra, in sicer za vajence ob pol 9., za vajenke pa ob pol 10. uri. Novinci morajo prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo. K vpisovanju morajo priti vsi že obiskujoči ucenci in učenke, na kar opozarjamo gg. mojstre in mojstrice. Reden pouk se bo pričel ze
isto nedeljo.	,	VT .
h— Vodovod v Prapretno je gotov. Največ zaslug za prapreški vodovod, ki je odcepljen od glavnega hrastniškega vodovoda, si je gotovo pridobil podžupan g. Roš, ki je tudi vse delo nadziral. Izkopna dela so izvršili brezposelni, druga dela pa domači obrtniki. Tehnično vodstvo pa je imel občinski stavbenik g. Ranzinger. Tako se je uresničilo, kar ni bila samo želja, temveč tudi velika potreba, glede požarne nevarnosti, da dobi vas Prapretno zadostno količino dobre in zdrave vode. Obenem se je pa s tem končala gradba velikega idealnega občinskega vodovoda, ki je napeljan izpod Mrzlice do hrastniške postaje in za katerega je prispevala trboveljska občina nad 2,000.000 Din. Trije rezervoarji, v Studencih, na-j Rošem in v Prapretnem pa naj bodo vidni spomeniki možem (gg. Malovrhu, Hofbauerju in Rošu), ki so se največ trudili in delali na uresničenju te pre-koristne celotne naprave.
Iz Ptuja
j— Maistrovi borci, bivajoči ▼ Ptuju in ptujski okolici, se pozivajo, da pristopijo k organizaciji. Prijave sprejema g. Komel Franc v Ptuju, Srbski trg 1.
Iz Ljutomera
1J_ Maistrovi borci. Tudi v našem srezu je precejšnje število Maistrovih borcev. Kdor izmed njih se hoče pridružiti, se naj oglasi pri učitelju Vladimiru Porekarju.
lj_ Meščanska šola šteje letos 137 učencev (nk) v štirih razredih. Paralellca k drugemu razredu se je opustila. Prosta učna soba se je uredila za delavnico za ročna dela. Učiteljstva je toliko kakor lani, potrebna pa bi bila še ena učna moč.
lj_ Obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje za oba razreda bo v nedeljo 1. oktobra ob 16. v meščanski šoli. Oglasiti se morajo vsi vajenci (ke), ki se uče v ljutomerski okolici. Pouk se prične 2. oktobra.
lj— Strelišče, ki ga bosta uporabljali strelska družina in podružnica lovskega društva, se že gradi, in sicer pri majhnem ribniku pod poslopjem osnovne šole.
lj_ Sadna trgovina se je razvila čisto lepo, samo primanjkuje zdaj izbranega blaga. Tudi cena je ugodnejša kakor lani: od 2.50 Din za kg dalje. Trgovina z grozdjem je šele v početkih.
Iz življenja na dežel?
MAJŠPERG. V nedeljo 17. t. m. se je vršil v gostilniških prostorih g. Svaršnika lepo uspeli shod krajevne organizacije JNS pod predsedstvom predsednika g. Vrečka Karla. Navzočih je bilo preko 200 ljudi. Na shodu je poročal narodni poslanec g. Lovro Petovar o gospodarskem in'političnem položaju in o predstoječih občinskih volitvah. Zborovalci so s pritrjevanjem sledili izvajanjem g. poslanca. Njemu in ba-novinskim svetnikom ptujskega sreza se je zahvalil predsednik krajevne organizacije JNS za zasluge, ki so si jih pridobili za tukajšnjo razširjeno občino. Zborovalci so izrekli g. narodnemu poslancu popolno zaupanje. Dalje je poročal banovinski svetnik in predsednik »reške organizacije JNS g. dr. Matej Senčar o delovanju ba-novinskega sveta. Tudi njegovemu govoru je sledilo odobravanje.
MURSKA SOBOTA. Lekarna »Pri angelu« se bo 1. oktobra preselila v hišo gospoda Čeha poleg pošte.
SNEBERJE — ZADOBROVA. Prireditev blagoslovitve in otvoritve Pevskega doma se v primeru slabega vremena preloži na 1. oktobra z istim spored<w»
SV. BoLFENK PRI SREDIŠČU. Po lanskem 'uspelem gospodarsko - prosvetnem dnevu je priredilo 17. t. m. društvo »Lipa« 9 sodelovanjem Društva kmečkih fantov in deklet drugi prosvetni praznik, ki je bil posvečen delu in življenju naših viničarjev in vinogradnikov. Topla jesenska nedelja je privabila v šolo mnogo domačinov, zlasti mladine. Odbor je poskrbel za več zanimivih strokovnih in poučnih predavanj. Po uvodnih besedah g. Košarja, ki 90 bile namenjene čuvarjem in osrbnikom naših goric, je toplo pozdravljen govoril g. inž. Lupša o sodobnem svetovnem gospodarstvu e posebnim ozirom na socialno - kulturno vlogo vzhodnih dežel, ki se zdaj vedno boli prebujajo. Izvajanja je podprl s številčnimi Dodatki in osebnimi spoznanji. Po pozni maši je številni odrasli mladini govoril predsednik >Lipe« g. Žerjav o zaščiti prebivalstva v zaledju za primer plinske vojne s posebnim ozirom na humano vlogo Rdečega križa, za njim pa je zopet inž. Lupša v duhu povedel mlade poslušalce v deželo belega 9lona, v bajno Indijo. — Popoldne po večer-nicah pa so se nam predstavili erediški gostje, sokolski pevci in pevke, s koncert-
nim programom pod vodstvom g. Čulka, ki je izbral za to priliko več učinkovitih narodnih in prleških popevk. Njegova pevs/ka četa je dobro izvežbana in disciplinirana, da lahko služi za vzgled mnogim podeželskim zborom.
Po koncertu se je vršil prijateljski nek v Jastrebcih.
Iz metliškega življenja
Metlika, 23. septembra.
Združitev občin, po kateri bomo imeli ▼ našem erezu namesto dosedanjih 10 občin le še štiri, je vzbudila pri nas veliko zanimanje še posebno glede na bližajoče se volitve. Član banovinskega sveta g. Martin Baiuk zatorej sklical v nedeljo zborovanie vseh županov' z občinskimi odborniki iz vsepa sreza k posvetovanju zaradi novega gospv darskega dela, ki ne bo majhno v sedanjih razširjenih občinah. Zborovanju je prisostvoval tudi novi vršilec dolžnosti sreskega načelnika v Metliki, 6vetnik g. dr. Fran Hrašovec ki je prišel pred tednom k nam.
Nova velika občina Metlika okolica šteje skoraj 5000 prebivalcev, na katere odpade 24 odbornikov in namestnikov. Na j>odlagi količnika so bila ta mesta razdeljena na Bo-žakovo 4. na Črešnievec 3, na Draži če 3, na Lokvico 3, na Radovico 4 in na Suhor kot največjo dosedanjo občino 7. Za nosilca li-srte je bil z odobravanjem izvoljen član banovinskega sveta g. Martin Bajuk, za ostala odborniška mesta pa vsi dosedanji župani razen drašičkega, ki je svoje mesto odstopil g Francu Pezdircu, in radoviškega, katerega sin g. Josip Kramarič je bil vzet v cbzir. Predlagani možje nam 9 svojim dosedanjim delom "nudijo popolno jamstvo za trezno in resno delo in jim bo ljudstvo gotovo izreklo 6voje zaupanje.
Dela na novem mostu čez Kolpo nago napredujejo. Zaposlenih je blizu 100 delavcev, javljajo se še novi, za katere pa ni več potrebe. Poleg dosedanjega mostu grade s staro gradbo nov provizorični most, ki bo zadoščal do končne dograditve novega betonskega z železnimi oboki. Stari most je sedaj za vsak vozni promet do 3. oktobra zaprt, do_ takrat r*a bo provirorieni most že dovršen. Ves promet se mora sedaj vršiti z brodom čez Koljx> pri Kamanju. Za dela rabijo električni tok visoke napetosti 5000 voltov, ki so ga napeljali od glavnega transformatorja.
Sokol dobiva med nami vedno več prijateljev, posebna med mladino, ki mu navdušena pristopa. Te dni je njegov pevski zbor, ki je nastopil že tudi v ljubljanskem radiu, pričel zopeit redno vaditi. Posebno svečano je proslavil naš Sokol desetletnico rojstva prestolonaslednika. Mestna godba je priredila koncert, dočim je imel Sokol svečano sejo. Z lepimi govori sta poudarila pomembnost tega dne s-larosta br. Dako Makar m prosvetar br. Joško Zalar. Mladini ie bila prirejena zakuska, nakar se je razvila zelo prisrčna zabava z našimi koli.
Stanje vinogradov kaže letos slabše kakor lani. Zaradi pozne pomladi in deževne Jeseni smo zaostali z zoritvijo in bo prava trgatev šele v drugi polovici oktobra, medtem ko je bila lani 15. oktobra. Tudi pridelka bo ieto9 manj. Ako se vreme ne bo kmalu popravilo, bo stanje še slabše in gospodarji še bolj prizadeti.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
ZaSetek ob 20. Nedelja. 24.: Komedija zmešnjav. Izven
Znižane cene. Ponedeljek, 25.: Sonata strahov. A. Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: Sv. Ivana. Premiera.
OPERA.
ZaSitek ob 20. Nedelja, 24.: Pri belem konjičku. Opereta. Izven. Znižane cene. ) Ponedeliek, 25.: Zaprto, i Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: Luiza. Srecta.
Vesel večer bo drevi v naši drami. Uprizori se Shakesrpearejeva veseloigra: »Komedija zmešnjav«, ki je re9 prava zmešnjava od prvega do poslednjega dogodka. Nedeljska uprizoritev je izven po znižanih cenah, na kar prav posebno opozarjamo.
Po soglasni sodbi kritikov je bila premiera Strindbergove: >Sonarte strahov« izvrstna. Zato opozarjamo na prvo reorizo, ki bo v ponedeljek 25. t. m. za red A.
Slavni angleški romanopisec B. Shaw s» nam pokaže v letošnji sezoni ponovno kot dramatik na odru naše drame. V režiji g. Krefta študira dTama znamenito zgodovinsko delo: >Sveta Ivana«. Glavno ulogo igra ga. Mira Danilova, največje tri moške uloge pa 90 v rokah gg. Debevea, Jana in Kralja. Ostalo zasedbo javimo prihodnjič. Opozarjamo. da bo premiera v sredo, dne 27. t. m.
»Pri belem konjičku«, najpriljubljenejša opereta lanske sezone, se ponovi drevi po znižanih cenah.
Pntrebr.o je poudariti, da so leto5nj= cene, tako za dramske kakor tudi operetne predstave znatno znižane napram lanskim cenam. Sedeži v operi, ki so bili lani od 48 Din navzdol, so letos od 42 Din navzdol. V drami pa so nove cene od 28 Din navzdol, dočim so bile lani od 32 Din navzdol. Ravno-tako so znižane tudi cene za fakozvane predstave: po znižanih cenah.
V sredo, dne 27. t. m. bodo peli v operi prvič v letošnji 6ezoni veliko francosko opero: »Luiza«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Nedelja, 24.: Gledališko - koncertni večer igralske skupine »Istra«. Dramske cene.
Gledališki abonenti se sprejemajo še nekoliko dni. Na razpolago ie še nekaj dobrih sedežev, predvsem v ložah. Prijavite se pri blagajni dnevno od 9. do i>ol 13. in od 15. do 17., ob nedeljah in praznikih samo dopoldne (tel. 2382). — Otvoritvena predstava-Krleževe drame »Gospodje Glembajevi« bo 1. oktobra v režiji dr. Branka Gavelle.
H. B*

^rsssssk, 5?. srffif
Gospodarstvo
Kongres slovanskih hranilnic
Krak6w, 20. septembra 1933.
V dneh od 17. do 26. septembra t. L se je vršil v Krak6wu prvi kongres Zveze slovanskih hranilnic. Ta zveza je bila ustanovljena 1. 1932 na skupni konferenci predstavnikov slovanskih hranilnic v Gdynji. Člani slovanske zveze so: poljska osrednja zveza komunalnih hranilnic (v celi Poljski so štiri pokrajinske zveze), zveza češkoslovaških hranilnic in Savez stediomca kraljevine Jugoslavije V tem savezu m včlanjena ljubljanska Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani, ki zato ni niti posredno niti neposredno članica Zveze slovanskih hranili. Slovenska delegata gg. dr M. Božič in dr. Joža Bohinjec sta moda biti na kongresu samo kot gosta. 1 a organizacijska nepopolnost 3e gotovo v škodo slovenskim hramlmcam n v skup
^SrtSdSte vseslovanske zveze je g Juijan Zdanowski (Varšava), eden podpredsednikov pa je Jugosloven g. Erber Rudolf, direktor Gradske štedionice v Za,gre
rtrs««®«
vrel predsednik republike prof. Ignacij Mo-Jcicki^ kongresa so' se udel«to^ centralne vlade, vojaštva, cerJwe, razmn gospodarskih in denarnih ustano	k«
poracij. Poljsko časopisje je kongresu vse H^i nosvečalo najpozornejšo paznjo in v v^nešenih besedah poudarjalo potrebo po čim najtesnejšem sodelovanju slovanskih
držav tudi na gospodarskem PgJ«-
Poljska posveča problemu štednje naj večjo pažnjo. V poljskih hranilnicah je^vloženo nad 630 milijonov zlotov kar pred-trptiino vlo» v vseh ostalih dena* nT Svodih Pol ^e. Zveze hranilnic izda Sio^voja posebna glasila, posvečena idej
štednje in \ gospo dar ski osamosvoitvi
mdlesa človeka. Im'el sem vtis, aa se iuc ja štednje širi Po državi, kakor nov: evan-«elii Kongres je ponovno podčrtal resni co, da so za gospodarsko okrepr ev siro-kih vrst naroda edino pnmerne hramlmce upravljane po interesentih samih. Zato je SS državne zakonodaje m admim-stracije, da socialno-gospodarsko
1 jan je hranilnic resno uvažuje in razvoj hranilnic pospešuje. Na kongresu v Kra-kovu so padle besede: »Hranilnice so naj-jS? steber današnjega družabnega reda« in »štedljivost je sposobna daohrarn ck-našnji družabni red.« Mesto Krako^' je ponosno na svojo mestno hranilnico ki je postala središče inicijative m pomoči za kulturni in socialni napredek mesta. Zdelo se mi je, da narod stopa v hram mco kakor v svetišče, iz katerega rosi blagoslov na vse strani.
Krakovska hrani n,ca je vL1931 v so cialne in splošno-konstne svrhe _ mesta
razdelila 191.458 zlotov (U31.664 Din^Ud
avstrijske vojaške uprave je kupila kraljevski grad \Vawel in ga podarila mestu, za obnovo gradu Wawel je darovala 160 tisoč zlotov, za obnovo katedrale krakovske 100.000 zlotov, za Narodni muzej 200 tisoč zlotov, za ljudski park 600.000 zlotov in tako dalje. V splošne socialne in kulturne svrhe je hranilnica od prevrata dalje razdelila 1,051.000 zlotov ali približno 8 milijonov Din. Ni čuda, da ima narod v hranilnico neko sveto, pobožno zaupanje! Predsednik poljsko-češkoslovaške lige je zato upravičeno vzkliknil: »Hranilnice hočejo ustvariti renesanco malega človeka v Srednji Evropi.« Neki drugi govornik pa je pomen hranilnic označil z besedami: »Hranilnice so univerzalna koncentracija socialnih, kulturnih in gospodarskih sil naroda.« Krakowska hranilnica je pokazala, da je njeno delovanje izraz »finančne demokracije najširših ljudskih vrst.«
Prvi kongres slovanskih hranilnic seveda ne more takoj prinesti praktičnih konkretnih koristi. Ima pa kongres brez dvoma že danes velik politični uspeh in pomen. Zveza slovanskih hranilnic ni samo združitev gospodarskih stremljenj slovanskih narodov na polju ljudske Štednje, moralne in socialne povzdige narodov, ona je istočasno tudi važen politični činitelj, ki v zvezi z vsemi ostalimi prizadevanji za zbliževanje slovanskih držav pomeni močno sredstvo, da utrdi med nami vsemi zavest slovanske skupnosti in slovanske sloge. Govori na kongresu so izzveneli v odločnosti, da moramo vsi slovanski narodi storiti vse, da je naša skupnost vedno jačja in naša odpornost vedno popolnejša. Delegatov iz Češkoslovaške je bilo na kongresu 126, v tako velikem številu *baš zato, da Čehoslovaki pokažejo, kako zelo ljubijo bratski poljski narod«. Jugoslove-nov je bilo na kongresu sicer samo pet, toda z njimi so bila srca vseh Jugoslove-nov, ki so v istih dneh tako bratsko in prisrčno sprejemala delegate poljskega parlamenta in senata v Jugoslaviji. Zbliževanje slovanskih narodov gre krepko in dosledno naprej: »Krona vseh prizadevanj in uspehov je pa zbližanje med Poljaki in Rusi...« je podčrtal predsednik kongresa dr. Štefan Uhma.
Dnevni red kongresa so izčrpala poročila o stanju in poslovanju hranilnic v raznih državah. Referenti so s posebnim ponosom omenjali prizadevanja hranilnic za socialno in kulturno povzdigo ljudstva. Zato je v vseh državah želja po čim večji zakoniti zaščiti hranilnic vedno intenzivnejša. Moderen zakon o hranilnicah ima Češkoslovaška. Ta zakon ščiti tudi sam naziv »hranilnica«. — Drugi del dnevnega reda je bil posvečen poročilom o gospodarski krizi v posameznih državah in o ukrepih, ki so jih storile posamezne države. — Udeleženci kongresa so se razšli v zavesti, da mora kongres slovanskih hranilnic postati pobornik za praktično gospodarsko vzajemnost med slovanskimi državami.
Dr. J. B.
Obdavčenje konsumnih zadrug
Prejeli smo- Leta 1930. je finančno ministrstvo izdalo finančnim direkcijam na-vSKo glede pogojev, ki se jih morajo zadruge držati, če hočejo biti oproščen«.plačevanja davka (družbenega davka). V teb navodilih je bilo tudi navedeno, da sme zadruga, ki hoče biti oproščena davka po-slovati samo s člani, čeprav je ta določba ščitila trgovino pred nedovoljenim poslovanjem konsumnih in nabavljalnih zadrug z nečlani, le deloma (ker se v številnih primerih prakticira tako, da člani kupujejo blago za nečlane), vendar je obvarovala trgovino vsaj za silo pred splošno konkurenco zadrug pod neenakimi pogoji, država pa ie s tem sebi in samoupravam zasigura-la vsaj del davčnih dohodkov od trgovskega prometa, ki so zaradi širjenja davkov prostega konsumnega zadružništva vedno
bolj oroženi.
Sedaj pa je menda tudi ta zaščita legalne trgovine postala iluzorna. Državni svet je namreč že lani na konkretno pritožbo neke zadruge, ki je poslovala z nečlani, izdal principielno tolmačenje, ki pravi, da zakon o neposrednih davkih (§ 76,7) tega pogoja (namreč poslovanja le s člani) ne pozna in da je davčno oblastvo pogrešno tolmačilo zakon, ko je poslovanje z nečlani vzelo za povod obdavčenju z družbenim davkom. Ker je finančna direkcija v Ljubljani ostala pri prvotni praksi, sklicujoč se na to, da poslovanje z nečlani nasprotuje določilom zadružnega zakona iz leta 1873., so se zadruge pritožile na finančno ministrstvo, ki je bilo glede na omenjeno principielno razsodbo državnega sveta prisiljeno spremeniti svoje dosedanje stališče. V odloku proti pritožbi zadrug od 30. julija t. 1. priznava ministrstvo, da zadružni zakon iz 1. 1873. ne odreja izrecno, da bi morale zadruge, osnovane po tem zakonu, omejiti svoje poslovanje na lastne člane, nego je v § 1. samo rečeno, da spadajo pod ta zakon združbe, ki imajo namen s skupnim poslovanjem podpirati gospodarstvo svojih članov, s čemer pa ni rečeno, da bi se poslovanje ne smelo razširiti tudi na nečlane. Zato ima zadruga, ki izpolnjuje pogoje iz čl. 76-7 zakona o neposrednih davkih (to je da člani upravnega in nadzorstvenega odbora po pravilih ne dobijo tantijem in da se rezervni zaklad v nobenem primeru ne sme deliti med člane), pravico do davčne prostosti.
S tem je nastal docela nov položaj, ki nujno zahteva razčiščenja, ne samo v Interesu legalne trgovine, ki mora nositi težka davčna bremena, temveč tudi v interesu državnih in samoupravnih financ, zakaj država tn samouprave črpajo zna/ten diel svojih dohodkov od trgovinskega prometa; če pa bo ta v vedno večji meri prešel na davka proste zadruge, se bodo še bolj skrčili davčni dohodki od tega prometa.
Sedanji položaj pa nas tudi sili, da se enkrat odločimo tudi pri nas, kako daleč naj gredo iz socialnih ozirov ugodnosti, ki jih uživajo zadruge Mnenje, da gre ves razvoj v Evropi za tem. da bo konsumno zadružništvo polagoma docelo prevzelo vso detajlno trgovino, je docela pogrešno. Zadružništvo ima gotovo veliko bodočnost, kolikor gTe za kreditne zadruge in za kmetijske produktivne in prodajne zadruge,
Drugačen pa se kaže razvoj glede konsumnih zadrug.
Tu je praksa že dovolj pokazala, da razne zaščite in ugodnosti le preveč vodijo v birokratizacijo in do neracionalnega poslovanja. Trgovina, zlasti pa detajlna, zahteva mnogo iniciativnosti in preračunljivosti. Vsak trgovec odgovarja za storjene napake s svojim premoženjem ln s svojo eksistenco. Iz kroga legalne trgovine se v konkurenčnem boju avtomatično izločijo nesposobni elementi, kvišku pa pridejo oni, ki znajo iniciativno, preračunljivo in zlasti racionalno voditi posle.
Te naravne izbere najboljših elementov v veliki meri primanjkuje konsumnim zadrugam, če so preveč zaščitene, ker se tu izgube zaradi storjenih napak v poslovanju le prelahko odvalijo na račun davčnih ta drugih ugodnosti. To pa ni niti v interesu samega konsumnega zadružništva, ki se tako preveč cepi in tudi ni dano dovolj možnosti, da bi odpadlo ono, kar je nezdravo. V mnogih državah so prišli že do spoznanja, da znaten del konsumnih zadrug posluje tako neracionalno, da bi propadel, če bi morale zadruge poslovati pod enakimi konkurenčnimi pogoji, kakor posluje trgovina.
Taki razlogi so bili merodajni, da so celo v domovini konsumnegia zadružništva v Angliji, ukinili popolno davčno prostost konsumov, da so uvedli zmeren davek na konsume v sosedni Avstriji ln da se slični koraki pripravljajo tudi v mnogih drugih državah, kjer še obstoja popolna davčna prostost, da ne govorimo o Nemčiji, ki gTe brez dvoma predaleč, ko hoče sploh likvidirati celotno konsumno zadružništvo.
Vsekakor je treba pri nas glede na novo nastali položaj tudi razmišljati o tem, kdo naj bo posredno deležen ugodnosti konsumnega zadružništva. Te ugodnosti daje država gotovo le zaradi tega, da pomaga socialno najšibkejšim slojem, nesmiselno pa bi bilo dopuščati, da bi bil deležen teh ugodnosti, ki stanejo državo ln samouprave ogromne zneske na izpadlih davkih, prav vsakdo.	S.
Gospodarske vesti
= Proti šušmarstvu. V četrtek 21. t. m. je posetila bana dravske b&novine dr. Ma-rušiča deputacija okrožnih odborov obrtniških združenj iz Ljubljane, Maribora, Celja in Novega mesta. Deputacija, ki Jo ie vodil predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani g. Josip Rebek in so ji prisostvovali gg. Franjo Bureš, Mat-ko Malovič, Filip Pristou in Drago Zab-kar, je g. banu izročila obširno ter z dokazi podprto spomenico glede šušmarstva. Gospod ban je z velikim interesom sprejel poročila naših najvidnejših voditeljev obrtništva ter obljubil, da bo težnje obrtništva dravske banovine podprl in skrbel, da se bo svoječasno od njega izdana naredba glede šušmarstva v dravski banovini dosledno in z vso rigoroznostjo tudi izvajala. Deputacija je dobila tudi zagotovilo vsestranske pomoči g. bana, ki z vso ljubeznijo spremlja stremljenja legalnih obrtniških organizacij v njih delu za zaščito našega obrtniškega stanu. Poset je trajal nad pol ure in so gospodje odnesli najboljši vtis, da se bo največje zlo današnje dobe odločno zavrlo.
—	V trgovinski regfcter se •• vpisale
nastopne tvrefke; Tropska importna družba z o. i. v Ljubljani (Lmport, fabrikacija ln predelava kolonijalnega blaga in živil vsake vrste, zlasti kave, kavinih surogatov, čaja, čokolade itd.; osn. glavnica 100.000 Din; poslovodja Ernest S«hwyter, ravnatelj kave Hag d. d. v Zagrebu); Pečar Jos. uvoz in izvoz sadja, trgovina s sadjem in dež. pridelki na debelo, Maribor; Kohn Rudoflf, trg. z meš. blagom, dež. pridelki in sadjem, Markovci.
—	V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Kmetijska strojna zadruga z o. z. na Igu; Konsumna zadruga za Ljubljano in okolico, r. z. z o. z. v Ljubljani; »Zaščita«, r. z. z o. z. v Ljubljani; Učiteljska tiskarna, r. z. z o. z. v Ljubljani, podružnica v Mariboru; Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Murski Soboti.
= Dobava mesa. Licitacija za dobavo mesa komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, ki je bila razpisana za 4. oktobra se bo vršila 25. t. m.
Hmelj
+ Zalee, 23. septembra. Kljub skrajno slabemu viemenu je bilo danes nekaj več povpraševanja po neizpremenjenih cenah oa 65 do 70 Din za kg. Slabše blago je bilo po nekoliko nižjih cenah. Kupčij pa se je sklenilo le malo, ker zahtevajo hmeljarji višje
CC06*
-f Petrovec, 22. sept. V hmeljski trgovini je nastal zaradi židovskih praznikov (od 20. do 23. t .m.) zastoj. Sicer se kupuje po cenah od 6500 do 7000 Din za 100 kg.
+ Zatec, 23. septembra. Močnejša nakupovanje po neizpremenjenih cenah od 2000 do 2400 Kč in za izbrano blago do 2500 Kč za 50 kg Priiaizneiše razpoloženje.
+ Niirnberški hmeljski trg. Navzlic zelo mirni tendenci se cene dobro držijo. V četrtek se je gorski hmelj trgoval po 250 mark za 50kg (88.50 Din za kg), tetnanški pa po 330 mark (117 Din za kg).
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 23. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil pret teden devizni promet večji, kakor običajno: znašal je 4.07 milijona Din nasproti 3.25, 2.22, 3.00 in 3.19 milijona Din v zadnjih štirih tednih Na deviznem trgu je vzbudilo veliko pozornost naglo padanje dolarja in funta, ki pa se je 6redi tedna docela ustavilo, tako da sta sedaj dolar in funt okrog 37 •/• pod pariteto z zlatimi valutami. Deviza NewTork notira sedaj pri nas okrog 46.85 Din za doiar (skupaj s premijo), deviza London pa 227.20 Din za funt.
Deviie.
Curih. Pariz 20.205, London 15.96, New-york 333, Bruselj 72. Milan 27.125, Madrid 43.20, Amsterdam 208.20, Berlin 123.17, Dunaj 56.50, Stockholm 22.40, Oslo 80.30, Ko-benhavn 71.30, Praga 15.31, Varšava 57.70, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.57, London 28.18/^Milan 47.69, Newyork 585.10, Pariz 35.54, Praga 25.40, Curih 175.91, 100 S v zlatu 128 S papir.
Efekti.
DnnaJ. Dunav-Sava-Jadran 12.86, Drfavne železnice 15.30, Trboveljska 10.70, Alpine-Montan. 9.60.
Blagovna tržUča
8IT0.
+ Chicago, 23. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 92, za maj 95, koruza: za december 52.75; rž: za maj 71.
f Winnipeg, 23. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 66.50, za december 68, za marc 72.875.
+ Novosadska blagovna borza (23. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 91 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, sred-njebaška, gornjebanatska 101 — 103; baška, okolica Sombor in slavonska 100 — 102.50; sornjebaška. baška potiska in baška ladja Tisa 105—107; srednjebanat. 98—100: baška 1. Dunav, Begej 100—102; Južnobanat. 91—94. Oves: baški. slavonski in sremski 52.50—55. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 62.50 do 65. Koruza: baška 63 _ 65; baška, okoliga Sombor 64 — 66; slavonska 66 — 68; banatska 59 do 61; baška bela 75 do 77; baška ladja Sava ali Begej 66 do 67; ladja Tisa ali Dunav 67 do 68. — Moka: baška in banatska >0g< in »Ogg« 202 — 220; >2« 180 _ 200; »5c 160 — 180; »6« 120 — 130; >7« 90 — 100; »8« 52.50—55; banatska, sremska »Og« in >0gg« 140—205; »2« 170 — 185; >5s 150—165; >6« 115—125; >7c 85 — 95; >8« 52.50 — 55. Otrobi; baški sremski in banatski 41 — 44. Fižol: baški, sremski beli 135 — 140.
+ Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca slaba, promet slab. Pšenica; za Oktober 7.83 — 7.84, za marc 8.94 - 8.95; rž: za oktober 5.20 — 5.21, za marc! 6.14 do 6.15; koruza: za maj 8.12 — 8.14
VINO
+ Vinsko tržišče v dravski banovini. (23. t. m.) Ta mesec je vinska trgovina povsod zelo oživela in zato so tudi cene povsod znatno poskočile, in sicer za 1 do 3 Din nasproti juliju-avgustu. Ker so rdeča vina po večini pošla, se je pričelo zanimanje tudi za dolenjska in belokrajinska bela vina, ki so doslej le s težavo šla v promet. Obetajoča se slaba trgatev, ki ne bo kaj prida ne po količini in ne po kakovosti, sili vinske trgovce in večje gostilničarje do zadostne preskrbe z lanskimi vini. Vinogradniške kleti se vidno praznijo, osobito onih vinogradnikov, ki se še vedno zadovoljujejo z zmernimi cenami.
-f. Okrepitev vinskih cen v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Knina je stanje vinogradov v Zagorski Dalmaciji zelo plaho. Po mnenju strokovnjakov, bo pridelek letos za kakih 40% manjši nego lani. Cene vinu se dalje dvigajo. Boljša vina stanejo 300—450 Din za hektoliter, za slabša pa plačujejo 200— 250 Din.
ŽIVINA.
+ Sejem za prašiče v Maribom. Ne petkov 9ejeir. so pripeljali 280 prašičev. Kupčija je tila zelo t'obra in je bilo prodanih 180 slav Cone so bile naslednje: mladi praški 5 do 7 tednov 100 — 120 Din, 7 do 3 tednov 1S0 do 200. 3 dJ 4 mesece 250 — 300. 5 do 7 me-socev 35C — 420, 8 do 10 mesecev 500 do 580 Din in leto dni stari 650 — 700 Din; kilogram žive teže 7 do 8 Diu, mrtve teže pa 9.50 — 10.50 Din.
Šport
Naša lahkoatletska reprezentanca za Atene
Državno prvenstvo ▼ lahki atletiki Je za nami. Na temelju doseženih rezultatov je JLAS določil reprezentativno moštvo, ki eo pa v neuradni obliki objavile zagrebške >Novosti«. Sestavo i eprezentance je tudi Ze objavil naš list.
Savez tudi letos ni storil vsega, da bi imel na razpolago najmočnejše moštvo. V tekih 200, 400, 800, 1500, 5000 in 10.000 m je res postavil naše najboljše moči. Brez dvoma pa bi lahko še znatno ojačil naš položaj v disciplini 10 km, ako bi kot prvega tekača postavil Primorjaša Krevsa, ki je za sedaj na srednjih (1500 m) in dolgih progah (5 in 10 km) brezkonkurenčen v nasl državi.
Za tek 100 m pride Primorjaš Kovačič brezpogojno v poštev. On je edini Jugoslo-venski tekač, ki je letos pretekel progo v 11 sekundah. Ni padel v foTmi, temveč ga je le blesaira na nogi ovirala, da ni mogel trenirati. Z drage strani pa se mu na državnem prvenstvu ni dala možnost, da bi pomeril svoje moči z drugim našim repre-zentantom Beograjčanom Štefanovi čem. Kovačič je sedaj v polnem treningu! V interesu same stvari je, da se mu pred odhodom v Atene nudi možnost, da pomeri svoje moči s Stefanovidem in event. Buraiovi-čem. K tej borbi naj se pritegne tudi Primorjaš Skok, ki je teden dni pred državntm prvenstvom v Subotici gladko porazil Ste-fanoviča. Dr. Barutovič, naš najmočnejši re-prezentant v skoku v višino, naj starta v tej disciplini, za tek 100 m pa naj savez določil dva najboljša iz tromateha Kovačič, Skok, Stefanovič. Sicer bo dr. B jraitovič preobremenjen.
V	disciplinah metov krogle, diska, diska hel. stil, kladiva in skokov v višino in ob palici imamo v reprezentanci naše najboljše atlete.
Za disciplini skok v daljavo ln troekok je savez pravilno ravnal, da je določil izbirni miting, kaKi rezultati, ki so jih v skoku v daljavo, izvzemši one dr. Buratoviča, dosegli tekmovalci na državnem prvenstvu v Zagrebu, so tako slabi, da zahtevajo ponovno izbiro. Tudi srečanje med Miokovičem in Perparjem v troskoku je popolnoma pravilno. Naš državni rekorder ni imel prilike preizkusiti svoje moči na državnem prvenstvu; sledi logičen zaključek, da mora Per-par kot drugi najboljši, meriti svoje moči z Miokovičem. Pričakovali smo, da bo savez isto sklenil tjdi za met kopja. Popolnoma pravilno je kot prvega našega reprezentan-ta določil Kovačeviča; toda določitev Kal-laya (Marathon) za drugega našega repre-zentanta se nam zdi nepravilna. "Pravilno bi bilo, da se atlet Kallay sreča s Primorja-šem Slaparjem v izbirnem tekmovanju.
V	teka 110 m z zaprekami je vsekakor brez-konkurenčen dr. Buratovič. Pravilni sklep saveza je bil. da drugoplasirani na državnem prvenstvu, Pančevac Banščak, meri svoje sposobnosti s Concordiašem Ivanovi-čem, ki ni za nastop v Zagrebu dobil potrebnega dopusta. On je brez dvoma za dr. Buratovičem naš najboljši tekač preko zaprek. Isrti sklep smo pričakovali glede teka 400 m z zaprekami. Savez bi bil moral odrediti izbirni miting med obema prvaplasi-ranima na državnem prvenstva, Dremilom in Strmcem ter odličnimi zaprekami BanšSakom' Iva novi čem in Stefanovičem. Zgodilo pa 6© je drugače. Savez ie kratkomalo določil oba pr-voimenovana Concordiaša.
Za maratonsko tekmovanje so določeni trije tekmovalci! Kaj imajo iskati vei trij« v Atenah, ie velika uganka, ki nam jo je savez brezpogojno dolžan rešiti! Naš maratonski prvak, Iliri jan Šporn. ima v najboljšem primeru izglede na četrto ali peto mesto. Oba druga tekmovalca Beias in Vidovič bosta pač po vsej priliki onemogočila odhod drugih bolj potrebnih atletov v Atene.
Popolnoma nerazumljivo nam je postopanje Saveza pri odločitvi moštva za štafeto 4 X 400 m. Določil je v moštvo tri tekače: Madjareviča, Gabrška in Zupančiča; četrti tekač bo določen po borbi med Skokom (Primorje), Ferenčakom (Maralhon, Zagreb). Nepojmljivo je, da je savez za izbirno na 400 m določil Skoka, ki je izraziti sprinter in kf je 400 m progo tekel samo v skrajni isili in ki je poleg tega brez specialnega treninga, ker se ie šele pred par dnevi vrnil iz vojaške službe. Ferenščak pa je >specialist< za tek 400 m! Iz "tega sledi logičen zaključek, da bo Skok poražen od Ferenščaka in bo slednji določen kot četrti tekač v štafeto. V ilustracijo navajamo rezaltarte na državnem prvenstvu. Prvak Madjarevič 52.8,, drugi Nik-hazy 53.9, Zupančič v finalu 54, v predteku 53.4, Gaberšek izbirno 53.6. Zorga Aleks 54.2; Ferenščak 54.6. Braum 55. Tehnični referent saveza g. Dobrin je na koncu prvenstva določil izbirni miting med Zorgo in Braumom, ki ni hotel nastopiti. Zorga je zahteval, da se jronovno preizkusi, tudi sam, toda savezni referent ma je izjavil, da ni potrebno in da je določen v reprezentanco. Ko pa se je določala reprezentanca, so Zorgo kratkomalo izpustili in določili izbirni miting za dva tekača, od katerih eden sploh ne beleži letos nobenega rezultata na 400 m, drugi pa je v predteku dosegel znatno slabši čas, v finalu pa po 300 m zaradi izčrpanosti in v brezizgledni situaciji odstopil.
Nikhazv ne more v Atene. Zorga Je od ostalih 400 metrašev četntd po rangu. Zaradi tega je nujno potrebno, da se Zorga A.^ določi v reprezentanco za Atene. Ako pa ie hočejo naj odredijo izbirno tekmovanje med Fe-renščakom, Braumom, Skokom in Zorgo A., kjer bo mogel Zorga ponovno pokazaiti svoje sposobnosti.	8. S.
SluZbeno iz LNP. Kvalifikacijska tekma Celje-Elan, določena za danes v Celju, se odgodi za 8 dni, ker so igrišča v Celju poplavljena. Predsedstvo.
Službene objave LNP glej na strani 15.
Službeno iz OZDS pri LNP. Za današnjo prij. tekmo v Domžalah Domžale :Hermes se delegira g. Martelanc (rez. g. Gotvald). Tekma v Celju se ne vrši, nakar se opozarja delegirani ss. g. Pevalek M. Predsednik.
Bedna glavna skupščina sekcije ZNS Ljubljana bo danes ob 10. dopoldne v dam-skem salonu kavarne »Emona«.
SK Ilirija v-Trbovljah. Danes gostuje v Trbovljah izbrano moštvo ljubljanske Ilirije, ki je zelo priljubljen gost in je privabila na igrišče vedno rekordno število publike. Upamo, da bodo gostje tudi to pot navdušili s svojo lepo in fair igro in tako potrdili renome, ki ga pri nas uživajo.
Nogometna tekma v Ptuju. Danes bo prva nogometna tekma med slovenskim
športnim klilbom Drava In SKP na igrlMu, Ormoška cesta. Ob 14. tekma z rezervo, ob 16. pa s I. moštvom.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 9. morajo biti juniorji n. v garderobi zaradi tekme s Slovanom, ob 13.30 pa: Hvastja, Ulaga, Bervar, Strnad, Baum, Pi-šek H, Svetic III, Pupo, Caleari, Terček, Boncelj n, Petrič, Sovine zaradi tekme z Jadranom. V primeru skrajnega naliva obe tekmi odpadeta. Ob 15.30 morajo biti v garderobi: Stare, Logar, Hasl, Bertoncelj I in II, Zemljak, Slamič, Rudi, Boncelj, Pi-šek I, šlamberger, Svetic Vili, Erman in Lute. Trening ligine skupine se vrši ob vsakem vremenu.
TSK Slovan. Danes ob 9. morajo biti na Igrišču Primorja: Moša I ln II, Dečma&, Batič, Rozman, Sinkule, Bogi, Thuma, Ko-larič, Ceglar, Jerančič, Ferkov in Zemljič. Ob slabem vremenu tekma odpade.
SK Slavija. Seja upravnega odbora v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v posebni sobi restavravcije »Slon«.
SK Mars. Danes igramo trening tekmo s Korotanom na Rakovniku. Na igrišču Korotana morajo biti: Zavrl I, Dolinar, Po-gačar, Serše, Krašovec, Jenko, Vrhovee, Zupančič, Zupan, Zavrl II, Zadnik, rez. Hu-mar n.
TKD Atena. Ob vsakem vremenu naj se vse članice sestanejo na igrišču danes ob 10.
SK Zalog. Danes ob 15. igramo na domačem igrišču z rezervo Hermesa. Javijo naj se: Papler, Adolf, Dolči, Danilo, Janko, Gvido, Rudi, Edi, Jaka, Milan, Hans. V slabem vremenu ne igramo.
SK Javornik (Rakek). Nedeljska tekma proti Jadranu iz Ljubljane odpade zaradi poplave na igrišču.
Kolesarske dirke kolesarskega kluba Kamnik, določene za danes, so preložene na kasnejši termin.
S O
Ljubljanski Sokol priredi ob zaklfofEku tj-bilejnega leta družabni večer v kolodvorski restavraciji pri br. Majcenu 30. t m. ob pol 21. Sestanek je predvsem namenjen požrtvovalnim bratom in sestram, ki eo z neumornim delom pripravili in vodili sijajno uspele jubilejne prireditve in letošnji I. pokrajinski zlet. Pa tudi onim, ki eo na kakršenkoli drug način pomagali, da je sokolska misel doživela ob zletu tako veličasten triumf, }e posvečen ta večer. Vabljeno je tjdi članstvo drugih ljubljanskih in okoliških eokotekfti društev. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Iz Mirenskega sokolskega okrožja. Urod
v jesensko delo so tvorile proslave lOietetee rojstnega dne prestolonaslednika Petra, ki so se izvršile posebno svečano v vseh društvih v okrožju. Na predvečer so žgala ro vsa društva krese e govori, posvečenimi visokemu jubilantu in spominu bazoviških herojev ter 6 prepevanjem narodnih rn eo-kolskih pesmi. Na sam praznik pa so se udeležili Sokoli v krojih službe božje, nato so bile svečane seje e slavnostnim programom — Poleg prosvetnih odborov so v dela tudi prednjaški zbori, ki pripravljajo
1. decemberske apademije, ki bodo letos ob 151etnici našega ujedinjenja še posebno lepe. Pa tudi za zleta v Sarajevo in Zagreb so bomo pripravili.
Udeležencem sokolskega slavja v K opri v-niku v Kočevju. Kakor smo že poročali, Je priredila tukajšnja sokolska četa dne 27. avgusta nad vse pričakovanje dobro uspeli telovadni nastop. Četa se vsem bratom, gostom in ostalim, ki so nas po6etili v tako velikem številu, najiskrenejše zahvaljuje. Priznanje in hvaležnost izražamo bratom iz Črnomlja, ki so se na klic njihovega požrtvovalnega staroste Vrankoviča v tako častnem številu udeležili nastopa, ne strašeč se slabega vremena, ne velikih stroškov. Bodite prepričani, da ne bomo tega pozabili in da boste tudi od naše strani deležni enake naklonjenosti. — Enaka hvala matičnemu društvu Kočevje, posebno starosti Lovšinu in sres. nač. Platzerju, ki sta v teh časih z nepopisno požrtvovalnostjo organizirala tako sijajno udeležbo. Tudi bratom telovadcem na orodju zahvala. V bodoče vas bomo željno pričakovali in vam kličemo na evide-nje! — Iskrena hvaležnost tudi črnomeljski mestni godbi in kapelniku Martelancu sa celodnevno brezplačno igranje. Redke so godbe, ki bi tako globoko razumele vzajemnost. — Sokolska četa Koprivnik.
Sokol v Žalcu. Nad četrt stoletja deluje žalski Sokol. Trideset let je minilo, odkar je bil v Žalcu ustanovljen odsek celjskega Sokola. Od leta 1903. do danes se je članstvo udeležilo prav mnogo nastopov in narodnih manifestacij, osobito pa po letu 1907., ko se je žalski Sokol osamosvojil in razvil obenem svoj prapor. Gojil je tiho željo, da bi si postavil lastno streho. Zato se je ustanovilo na pobudo br. Vilka Kuk-ca društvo »Sokolski dom«, ki si je nadelo nalogo, da ob vsaki priliki zbira prispevke v ta sklad. Pri tem se je posebno odlikoval rajni brat dr. Rihard Bergman, ki je tudi iz lastnih sredstev žrtvoval za uresničenje te zamisli. Po dolgem prizadevanju se je šele letos posrečil starosti br. Senici Vilku nakup primernega zemljišča. Vse članstvo ta prvi korak z navdušenjem pozdravlja. Za kritje stroškov priredi društvo 1. oktobra ob 14. svoj javni nastop in tombolo. Lepi dobitki so razstavljeni pri br. Pilihu in v skladišču br. Strahovnika. Upamo na veliko udeležbo vseh sosednih bratskih društev.
II. župne lahkoatletske tekme mariborske sokolske župe. V dneh 30. t. m. in 1. oktobra priredi M. S. Ž. svoje druge lahkoatletske tekme. Namen teh tekem je, pokazati uspehe poletnega dela in dokazati, da ni društva oz. čete, ki bi ne gojila te ali one panoge najpreprostejše toda nai-bolj koristne oblike telovadbe. Na letošnjih tekmah se bo pomerilo 20 društev oz. čet, s preko 300 tekmovalci. Največ prijav (250) je za višeboje, s čemer so dokazali tekmovalci, da odobravajo in razumeio stremljenje po vsestranski izpopolnitvi. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se tekem udeleži preko 80 tekmovalk, torej število, ki je le redko doseženo na tovrstni prireditvi. Tekme bodo verna slika splošnega stanja lahke atletike v M. S. Ž. in bodo dokazale, da razpolaga Sokolstvo s tekmovalci, ki so popolnoma enakovredni onim, vzgojenim pri raznih lahkoatletskih klubih. Na to prireditev že sedaj opozarjamo ob činstvo in ga pozivamo, da s svojim pose-tom pokaže razumevanje za prizadevanje vseh in posameznikov. Vsa bratska društva oz. čete pa opozarjamo, da se točno ravnajo po navodilih okrožnic in objavah v časopisih. Tekme prično 30. t. m. ob 14. uri, 1. oktobra pa ob 5.30.


Kraljestvo
Jesenski kostumi
Moderni kostum s kratko, kapriciozno okrašeno jopico, učinkuje posebno mladostno, zato ni čuda, da se je današnji ženi tako priljubil. Neprisiljena mladostnost in prožnost telesa in duha so zahteve našega čajsa, ki se jih trudi izpolnjevati dvajsetletna mladenka prav kakor petdesetletna gospa. Obleka dela človeka, pravi pregovor _ prav tako bi tudi držalo; obleka
nas dela stare ali mlade! Nedvomno je lep kostum oblačilo, ki ima največ mladostnega čara; ne smel bi torej manjkati v nobeni damski garderobi.
Oblika modernega kostuma je prav različna. Najbolj priljubljene so sicer kratke jopice, vendar pa se nosijo tudi tričetrtin-ske jopice, ki pr is Loja jo zlasti bolj močnim postavam. Kratke jopice pa se zopet ločijo v tesno se prilegajoče modele in v modele, ki so pod pasom lahno zvončastl. Letos je deležna največje pozornosti linija ramen in pa učinkovitost, rokavov, tako da posvečamo največjo pozornost izdelavi života, krilo pa je povsem gladko.
Damam za zimo
nudimo največjo izbiro modernega krzna, kakor tudi krznenih izdelkov: boe, pelerine, mu-fe, jopice in plašče
L. ROT,
krznarstvo
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 5
Modni atelje M. šare
Dovršenost okusa. Od kr. banske uprave dovoljeno UCILIŠcuJ damskega krojaštva. Gajeva ulica HI-, palača Pokojninskega zavoda.	10o07
Modni salon Rozman
DVORNI TRG 3-II. (poleg univerze)
prodaja kroje od Din 18.— naprej po izbiri najmodernejših journalov, kateri so na razpolago, ter daje vse nadaljnje informacije do izgotovitve.	10286
Velike važnosti je tudi vprašanje tvoriva za nove jesenske kostume. Odgovor ni lahek, zlasti ker je izbera prevelika, vendar pa se v načelu odločimo za angorska blaga v športne svrhe, dočim si nabavimo za popoldanske priložnosti modna blaga v krasnih barvah, ki učinkujejo izrazito gosposko ter vsebujejo mirne, a močne tone. V ta namen so najbolj priljubljena blaga z modernim, vozljičastim tkivom.
Izredno moderni so tudi baržunasti kostumi, ki žanjejo tem večji uspeh, ker že več let niso bili na modnem »programu«.
Ko že govorimo o modnih tkaninah, ne smemo pozabiti na nova, s kovinastimi nitmi pretkana blaga, ki so določena pred vsem za elegantne popoldanske komplete. Iz takšnega črnega blaga je zamišljen kostum na naši predzadnji skici. Iz črnega perzijanoa so izdelani rokavčki na ramenih kakor tudi mala kravata. Jopica je obrobljena z ozko progo iz perzijanca in za<-peta s krznenimi gumbi.
Naša zadnja skica predstavlja kostum z dolgo jopico iz sivega ali peščenobarvnega modnega blaga, okrašeno z ovratnikom iz črnega »seala«. Sem spada tudi mali muf iz istega krzna, obrobljen z volančkom iz blaga.
Tigrovo ali leopardovo krzno je letos najbolj moderno. Učinkuje najlepše na zelenih, rdečkastih ali rjavih tvorivih. Nenavadno aparten je kostum s širokim, ploščatim ovratnikom in malim mufom iz leopardo vega krzna (2. skica).
Stoječi, podolgovati ovratnik iz krzna je oblika, ki si jo velja zapomniti. Z enakim krznom obrobimo jopico, povrhu si omislimo še majhen muf in slika elegantnega promenadnega kostuma je gotova! (1 skica.)
Temen kostum, ki ga moremo porabiti ob vsaki priložnosti, je za vsako damo neobhodno potreben. Namestu drugega okrasja si omislimo širok krznen pas, ki je seveda priporočljiv le za vitke postave in pa okrogel muf. Tudi velike gumbe prevleče-, mo s krznom...
Od leta
1813
odličen
bel šafosa.
Zdravniška posvetovalnica
Mat!. V embriooalnem livljenju se nahajata oba moda v trebušni votlini in šele tik pred porodom spremenita svoj položaj navzdol in se nastaneta na pravem mestu. Včasih se pa zgodi, da eden ali drugi ali pa tudi oba ostaneta na prvotnem mestu in ta slučaj je pri Vašem sinčku. če se stanje samo ali pa z masažo ne popravi, je potrebna operacija, ker bi zaostali razvoj moda lahko imel posledice v poznejšem spolnem življenju. Riziko pri tej operaciji je tako minimalen, da se mora brezpogojno priporočati. Operacija ni komplicirana in se lahko izvrši v vsaki večji bolnici, tudi v Vašem mestu, in je najbolje, da se zanjo čim prej odločite, če je otrok sicer popolnoma zdrav. Paziti je treba, da ni prehlajen. _ Ob tej priliki se tudi lahko posvetujete s kirurgom zaradi Vaših nog. Če ste že vse poskusili, ho pač najbolje, da se izvrši operacija. — Grlo. Po opisu soditi, imate angino, ki normalno traja 5—6 dni. Priporočamo Vam notranje salicilate (Aspirin), izpiranje grla s čajem (Folia salviae), suhe, tople obkladke okoli vrata in desinfekcije ustne dupline s pa-stilami (Panflavrn, vodikov superoksid i. t. d.). Opozarjamo Vas pa, da pri angini večkrat nastopijo komplikacije in je, če se bolezen kmalu ne zboljša, takoj poklicati zdravnika. — E. U Navedeni recept (4 hipermangana na 60 dest. vode) barva vse organične tvarine rjavo in sicer po eno ali večkratni rabi svetlo ali temnorja-vo. če bi postali lasje preveč suhi, nama-žite jih s orehovim oljem. Predno pa se odločite za rabo kakšnega barvilnega sredstva, ki ga še niste pri sebi preizkusili, Vam svetujemo, da se poprej preiškusi barvilo na čopu las. če ta poskus ne zadovolji, je vedno lažje, prebarvati ali odstraniti ta čop las, kakor pa vse po celi glavi. _ 28 mesecev. Višina 92 cm pri 28 mesečni deklici je res malo prevelika, teža pa malo premala. Vendar si pa zaradi tega ni treba delati prav nobenih skrbi, če je otrok sicer popolnoma zdrav. Mere so le povprečne in variacije navzgor ali navzdol ne pomenijo še ničesar. — I. J. če ste zoper hemoroide že vse poskusili, je pač najbolje, da se odločite za operacijo, ki je brez nevarnosti. Bolnico zapustite zapustite lahko že v 8_10 dneh. Pri živčnih boleznih Vam priporočamo kot primes k ko-pelji preparate, ki vsebujejo ogljikovo kislino. Dobite jih v drogerijah. _ Pri slabem spanju se ogibajte posebno zvečer težkih jedi. Dobre so tudi večerne mlačne kopeli, čaša piva in pa lahka pomirjevalna sredstva. _ Jezik. Pri vnetju jezika se priporočajo ledene krogljice, hladne obkladke okoli vrata in mazanje s 10% jo-dovo tinkturo, izpiranje ust s kakšnim sredstvom za desinfekcijo. — M. L, v M. Dispozicija k nahodu, tn vnetju vek so znaki slabokrvnosti, ki v tej starosti (18 let) posebno pri ženskem spolu ni redek pojav in običajno, ko odraste, tudi preide. Priporočamo Vam, če mogoče, spremembo zraka v gorske kraje in krepko hrano. Notranje pa železo in arzen. Poleg navadne hrane uživajte sedaj tudi mnogo sadja, posebno grozdja.
0 grozdju
Medeninasti obeski
že dalj časa je zlasti za umetnostno obrt večje važnosti učinkovitost kakega tvoriva, kakor pa njegova vrednost. To stališče je posebno v današnjih časih vse
Znano je, da se slabokrvnim, oslabelim rekonvaleacentom, suhim ljudem priporoča uživanje grozdja kot redilno in okrep-čevalno sredstvo, na drugi strani pa za shujšanje. Kako dejstvo ima torej grozdje.
Pri grozdju je treba razlikovati na eni strani med mesom in sokom, na drugi strani strani med lupino in pešioo. 100 gr grozdja vsebuje 0,6 gr beljakovine in 16 do 20 gr ogljikovih hidratov, sladkorju podobnih snovi; redilna vrednost znaša torej okroglo 70 kalorij. Razen imenovanih kaloričnih snovi so pa važne tudi minerali-je, ki se nahajajo v grozdju; bogate so na kalijevih soleh, jako malo pa imajo klora in natrona. Celuloze ima 1,20%, jako malo sečne kisline, veliko pa vinske kisline, če se odšteje 10% odpadkov, imata 2 kg navadnega grozdja pri redilni vrednosti 1400 do 1600 kalorij 320—400 gr sladkorja, 10 gr beljakovine, U gr vinske kisline in 7 gr mineralnih snovi. Grozdje je torej bogato na ogljikovih hitdratih, ima malo beljakovin in soli in je skoraj brez sečne kisline. Zato se posebno priporoča onim, ki bolujejo na ledvicah in na srcu. Vendar je treba pomisliti, da ima grozdje nekako 80% vode, v dveh kg se torej zavžije poldrugi liter tekočine, kar pomeni precejšno obremenitev srca.
Posebno priporočljivo je grozdje pri pu-tiki (giht). Pri brezmesni dieti je grozdje zaradi svojega osvežujočega in dobrega okusa posebno priljubljeno. Nekateri ljudje so pa občutljivi in zaradi vinske kisline se jim rado vname zobno meso. To se
lahko prepreči • tem, da «« uživa grozi!Je
c belim kruhom.
Zaradi visoke kalorične vrednosti je grozdje v večjih količinah torej i*vrstno
redilno sredstvo, če se ga uživa poleg navadne hrane — ln tu je odgovor na naše vprašanje, če se hoče zrediti se mora torej uživati hrano, ki ima že sama po sebi dovolj hranilnih snovi (2000 kalorij), z
1_2 kg grozdja se pa normalna potreba
prekorači in pojavijo se okrogla mesta na vseh krajih in koncih ...
Na drugi strani pa se lahko uporablja grozdje tudi za shujšanje, za moderno linijo ... čim manj se uživa druge hrane, tem več se lahko poje grozdja. Vse skupaj je bilančni problem, in uspeh zavisi od količine povžitih kalorij. Tako pride do pomanjkanja v hrani. Za shujšanje je treba celo jemati večje količine grozdja. Vsled svojih kislin, sladkorja in celuloze deluje grozdje namreč pospeševalno na prebavo in s tem se zmanjša izkoriščanje druge hrane. S tem da se odtegne telesu sol in tekočina, teža telesa.
Bolje je, da se lupine ne jedo, ker zapirajo. Kura za shujšanje je ta: zjutraj namestu zajtrka pol kg grozdja, isto eno uro pred kosilom, ki mora biti skromno, isto 2 uri pred večerjo, ki mora biti še skromnejša. Razen tega se je treba veliko gibati.
Čiste kure s samim grozdjem niso priporočljive. Zato bi bili potrebni 4 kilogrami grozdja dnevno, in take množine ni mogoče prebaviti. Ker vsebuje 1 kg grozdja 5 gr beljakovine bi bila taka kura gladovanje in take energične kure se smejo izvršiti samo pod zdravniško kontrolo.
Kdor torej ljubi grozdje, se lahko zredi ali pa shujša, izbrati mora samo pravo pot.
Radio
Nedelja 24. septembra.
LJUBLJANA 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika. — 9.: Versko predavanje. — 9.30: Orgelski koncert, izvaja Blaž Armič.
_ 10.: Higiensko predavanje. — 10.30:
Pevski' koncert gdč. Zupanove in g. Go-stiča s spremljevanjem radio orkestra. — 11.30: Koncert slov. kvinteta Koroščcev iz Borovelj. 12.: čas poročila plošče. — 16.: Kmetijska ura. — 16.30: Koncert pev. zbora Cankar. — 17.30: Plošče. — 20.: Schu-bertova ura: Samospevi ge. Sivčeve, radio orkester. — 21.30: Čas, poročila. — 21.45: Valčkova ura (plošče). — 22.30: Radio jazz.
Ponedeljek 25. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.: čas, plošče, borza. — 18 • Gospodinjska ura. — 18.30: O naših stročnicah. — 19.: Plošče. — 19.30; Gledališče kot umetnost. — 20.: Večer ruske glasbe: Tamburaški orkester, samospevi ge. Assejeve in ge. Popove, radio orkester. _ 22.: čas, poročila, ruska glasba na ploščah.
BEOGRAD 16.: Orkester. — 19.: Narodna glasba na ploščah. — 20.: Klavirski koncert. _ 20.30: Puccinijeva opera »Tosca«
na ploščah. — Lahka godba. — ZAGREB 12 30- Plošče. — 20.30: Beethovnove simfonije na ploSčah. — 21.30: Lahka glasba. — 22.40: Godna za ples. — PRAGA 19.10: Koncert iz Brna. — 19.55: Godba na pihala. _ 21.05: Prenos iz Brna. — BRNO
19.10: Koncert orkestra balalajk. — 19.55 Godba na pihala. — 21.05: Slike z dežele.
PR£D5VEM
TRIolROH-tm!
selektiven f^vduhcfA^tdt.
odSLUuis/
— VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. 18.35: Lahka glasba. — 20.: Ponchiellije-va opera »La Gioconda«. — 22.45: Plesna glasoa. — DUNAJ 12.: Lahka godba. — 15.55: Pevski in klavirski koncert. — 18.55 Prenos Wagnerjeve opere »Tannhauser« iz gledališča. — Plošče. — BERLIN 20.05. O tobaku in kadilcih. — 20.55: Večer modernih skladateljev. — Plesna glasba. — KČNIGSBERG 20.05: Brahmsove skladbe za pevske zbore. — 20.50: Slušna igra. MUHLACKER 20.: Večer Brahmsove glasbe. — 21.: Zabaven program. — 22.20: Nočni koncert iz Lipskega. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert na citre. — 20.15- Koncert godalnega kvarteta. — 21.30: Lahk? glasba. _ 22.45: Pesmi. — 23.15: Jazz. —
RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — ?0.4,"; Večer lahke glasbe.
Križalfka »Operno gledališče"
Nove rokave
hvale vredno, kajti na ta način so tudi najširši sloji v stanju, da si omislijo okusno okrasje, k? ima navzlic cenenosti umetniško vrednost. Umetna obrt se poslužuje enostavnih sredstev; letos nam nudi raz-cne obeske iz medenine, ki predstavljajo / zvezi z močno svileno vrvico učinkovito n okusno ogrlico (slika).
v obliki kupice prištevamo k Številnim modnim novostim letošnje jeseni. Ta oblika rokavov nam oznanja, da se bo umetno
razširjenje postave premaknilo z ramen nekoliko nižje. Novo linijo bomo opazovali zlasti na plaščih in na kostumih in v obliki krznenega okrasja z videzom kupice. Naša skica predstavlja tak kostum s krznenimi »kupicami« na zunanji strani rokavov in z modernim krznenim pasom.
PRISTOPAJTE K AEROKLUBU
Vodoravno: 1. Verdijeva opera, 8. posledica udarca, 13. število. 14. morski ptič,
17.	delo v prozi, 19. besedica o bodočnosti, 2o! moderen izum, 21. Savinova opera, 25. Rimskega-Korsakova opera, 28. vzklik bolečine, 29. glas, 30. Boitova opera, 32. Hu-bayeva opera, 34. gibanje krvi, 36. francoski cirkus, 38. delitev, 39. nočno zabavišče, 40. Bellinijeva opera, 41. kraj v Palestini, 42. reka v Rusiji, 43. kazalni zaimek, 44. kovina, 46. papiga, 48. prltrdilnica, 49. časovna kratica, 50. Wagnerjeva opera, 52. del rastline, 54. Wagnerjeva opera, 58. Wallacejeva opera, 59. Szymanowskega opera.
Navpično: 1. Gotovčeva opera, 2. žuželka, 3. Skupina živali, 4. del kopalnične opreme, 5. prejšnja upravna kratica, 6. Smetanova opera, 7. Straussova opera, 8. določena količina, 9. sodnik v podzemlju po grškem bajeslovju, 10. Weberjeva opera, 11. D' Albertova opera, 12. sklep molitve, 15. pesnitev, 16. denarni zavod, 17-Forsterjeva opera (in Leharjeva opereta),
18.	življenje v spanju. 22. osebni zaimek,
23. visočje v Aziji, 24. krajevni prislov, 26. Straussova opera, 27. gibalni organi, 29, skladba, 31. Verdijeva opera, 33. francoska narod, junakinja, 35. enota upora pri elektriki, 37. Verdijeva opera, 42. produkt gorenja, 43. Mozartova opera, 45. zemlja, 47. uradno potrdilo, 50. osebni zaimek, 51. število, 53. kratica pod podpisom, 54. glasbena kratica, 55. grška črka, 56. povratni zaimek, 57. kratica.
Rešitev križaljke „Naš mali"
Vodoravno: 2. Sos, 4. ep. 5. od, 7. in 9. ro. 10 a, 11. Roma, 15 opat, 16. seko, 17. at, 19 si, 20. Krk, 24 do.n. 26. ar, 27. uk, 29. mi. 30. os, 31. ro, 32. ar, 33. ob, 35. as, 37 so. 39 in.
Navpično: 1. up, 2. so, 3. oda, 4. Eid, 6. mir. 8. nos, 11. rosa, 12 opet, 13. mak, 14 Atos, 18. M''mi. 21 ra. 22 krava, 23. hura. 25. as, 28. koren, 33. os, 34. bor, 36. so, 38. fi.
ŠAH
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Svetovna razstav v Chicagu je vendarle dobila svojo šahovsko senzacijo. Idejo, prirediti velik mednarodni mojstrski turnir, je bila sicer že zgodaj pokopana. Časi so zanjo prekritični! Uresničila pa se je druga. Posrečila se je prireditev, kakršne svet še ni videl, kratka sicer, toda presenetljiva.
Svetovni prvak dr. Aljehin je 16. julija v Chicagu odigral »slepo« sdmultanko celih 32 partij. To je ogromen uspeh. Svetovni rekord. Doslej je bila slepa simultanka 29ih partij višek. Aljehin sam ga je pred leti dosegel v Parizu.
Ne, da bi gledal na šahovnice, je Aljehin tedaj odigral 32 partij! Potreboval je zanje 12Vs ure. Imel je dva odmora med igro, ki sta skupaj potrosila poldrugo uro. Končno je zmagal 19krat, remuiral 9krat. Zgubil je samo štiri partije .
Poročila pripovedujejo, da je Aljehin 8., 16., 24., in 32. partijo otvoril s 1. c2—c4. Razsekal je tedaj vrsto šahovnic na štiri enake dele. V prvih treh oddelkih je začel igro s potezo 1. e2—e4, četrti oddelek je otvarjal s l. d2—d4.
Zanimiv sistem! Očividno si jo prvak ustvaril ogrodje, ki mu je pomagalo v spominu ločevati igro od igre. Toda kaj pomeni to. Obdržati v glavi 32 pozicij, ki se trajno menjavajo, zapomniti si mesto vsake figure — s početka jih je bilo 1024! — kombinirati in opazovati v duhu nakane 32ih nasprotnikov, to je ogromna, čudovita reč.
Šahistom »e bo tudi honorar zdel ogromen. Aljehin Je za svojo produkcijo dobil 1000 zlatih dolarjev. Nedvomno lep honorar. Toda rokoborci dobe brez primere več. Duševna borba je očividno dokaj manj vredna. Tak je pač naš žalostni svet.
Aljehin napoveduje svojo udeležbo na letošnjem božičnem turnirju v Hastingsu. Pred osmimi leti je bil zadnjič tam. Takrat sem tudi igral. Od devetih možnih točk sva jih oba dosegla 81/t. Delila sva
prvo in drugo nagrado.
*
Madžarski velemojster G. Maroczv je že prekoračil svoje 60. leto, pa vendar igra kakor mladenič. Lani je v Sliaču napadal ognjevito in energično kakor pred štiridesetimi leti. Letos poleti se je v holand-skem turnirju, v kopališču Scheveningen. imenitno odrezal. Naslednja partija priča zgovorno o njegovi svežosti in čilosti. Beli: G. Maroczv. Črni: A. W. Hamming.
1.	e2—e4	e7—e5
2.	Sgl—f3	Sb8—c6
3.	Lfl—b5	---
Maroczy pozna špansko otvoritev kakor
malokdo.
3 — — ___a7—a6
4.	Lb5—a4	Sg8—{6
5.	d2—d3	d7—d6 To so starodavne reči.
6.	c2—c3	g7—g6 Črni igra preveč staroversko. Dandanes
vemo. da je 6. —--Lf8—e7 boljša
poteza.
7.	h2—h3	Lf8—g7
8.	0-0 ---
Igra je zelo zaprt«. Kralju se prav za
prav nikamor ne mudi. Duhu igre ustreza tu manever Sbl—d2— fl—g3. S polja fl ima skakač tudi pot na e3 odprto. Rokada pa jemlje polje fl.
8.--- 0-0
9.	Lcl—e3	Kg8-h8 Črni se boji zamenjave lovcev na g7:
Ddl—d2, Le3—h6 itd. Na 10. Ddl—d2 hoče igrati Sf6—g8. Zato odmika kralja.
10.	Sbl—d2	Dd8—e7
11.	d3—d4	Lc8—d7
12.	d4Xe5	---
Maroczv hoče na drug način ubiti lovca
na g7. Črn kmet naj stopi definitivno na e5, ne da bi mogel proč. Zapiral naj bi tam diagonalo h8—al.
12.	—- — —	, Sc6Xc5
Očividno vidi črni nasprotnikove želje.
13.	Sf3Xe5	d6Xe5 Torej ne? Dosledno bi bilo De7Xe5.
14.	La4Xd7	Sf6Xd7
15.	Ddl—b3	---
Napad na daminem krilu je v španski
partiji nenavaden. Maroczvju se vendarle
POSrCČi-5______b7—b6
16.	Tfl—dl	f7—f5
17.	f2—f3	---
Seveda ne jemlje beli na f5, ker bi sicer kmet na e5 in z njim lovec na g7 zopet oživel.	___
17______Tf8—e8
18.	Dd3—c4	Sd7—f8
19.	Sd2—fl	Te8—d8
20.	TdlXd8	De7Xd8
21.	Dc4—e2	Dd8—e8 Črni škili na b5.
22.	De2—c4	De8—d7
23.	a2—a4	f5—f4
24.	Le3—f2	Lg7—f6 Ujetnik leze iz	ječe.
25.	Tal—el	---
Trdnjava bi šla	rada preko e2 na d2.
25	.------Kh8—g7
26.	b2—b4	Dd7—f7 Črni ima že precejšnje težave.
27.	Dc4—c6	Ta8—d8
28.	Dc6—b7	Td8—d3 Vsak svojega!
29.	Db7x«6	Td3Xc3
30.	a 4—a5	---
Ta kmet je sad	napada na daminem
krilu.
30	.------Df7—a 2
31.	Tel—e2!	Da2—bi Bolje je bilo Da2—al. Črni si obeta preveč od napada na prvi vrsti.
32.	a5Xb6!!	---
Odločilni udar!
32	.------Tc3—cl
33.	Te2—el!!	---
Krasna kombinacija!
33	.------TclXel
^ 33.---c7Xb6 sledi 34. TelXcl.
DblXcl 35. Da6Xb6 in beli ima zmagovito igro.	.
34.	b6Xc7!	Tel-Cl
35.	Lf2—c5!	Lf6-e7 Prepozno posega lovec v igro.
36.	Lc5Xe7	TclXc7
37.	Da6Xf6+ Črni se je vdal. Po 37.___Kg7—h6 38. Le7xf8 +
Kh6—h5 39. Df6Xe5+ zgubi še celo trdnjavo.
— ^ jktutr^ m. m
T0
mm
Ne3e!Ja, 21. IX. I9SS V
mit—
Iz življenja in sveta
Najmlajše evropsko morje
Zgodovina Vzhodnega morja — „otroka" ledne dobe
ki je ostalo takšno kakšnih 400 do 500 let,
t r	•	1 • " _:	n	a ririrnmnfl
Baltsko ali Vzhodno morje je najmlajše evropsko morje. O tem nas prepriča že preprost pomislek. V ledni dobi so segali skandinavski ledniki do srednje Nemčije in so pokrivali tudi ozemlje današnjega Bal-ta, ki ga tedaj ni moglo biti. Pred ledno dobo pa je bilo to ozemlje
kopnina.
Sele po predzadnjem navalu skandinavskih lednikov v sp verno Nemčijo, t. J. potep,, ko so se že spet umaknili, je vdrlo morje prvič v ozemlje severne Nemčije, zapadne Prusije in Poznanja. To ie bi! dosti manjši predhodnik današnjega Balta. ki je pa izginil, čim so v zadnji ledni dobi navalile spet ogromne mase skandinavskega ledovja v severnonemško niSavo in jo pokrili več nego 1(100 m na debelo (na podoben način' je od lednikov danes pokrit na primer Groenland).
Ko so se ti ledniki spet začeli umikati, je nastalo iz njihovih talečiti vodovij ogromno celinsko jezero, ki je bilo dosti večje nego sedanji Balt. Zgodovina tega jezera, nastoo njegove favne in flore je ostala zabeležena tako rekoč za vsa poedi-na leta kakor pri letnih krogih dreves
v plasteh usedlin, ki so se ustavljale na njegovem dnu. Poleti so bile usedline večje in bogatejše, pozimi fine j še, kar se da ugotoviti še danes. To tako zvano Baltsko ledno jezero, ki je bilo sladkovodno, je nastalo nekako v 15. tisočletju pred našim štetjem. Južno obrežje mu je bilo nekaj severneje nego danes, severno je tvoril južni rob skandinavskega ledovja. Pod vplivom čedalje toplejšega podnebja se je ledni rob čedalje bolj umikal in nekako okrog 1. 9100. je 3iltskoJed-no jezero doseglo svojo največjo površino. Segalo je deloma tudi preko južne Švedske in na vzhod do današnjega Oneškega in Ladoškega jezera. Na zapadu je imelo bržkone skozi Veliki Belt
iztok v ocean, kajti njegova gladina je bila precej višja od oceanske.
Tako je ostalo kakšnih 600 do 700 let, ko se je začel ledni rob pomikati še bolj nazaj. Okoli 1. 8000. je dobilo jezero mahoma nov iztok v ocean preko južne Švedske in njegovo vodovje se je razlilo v takšni množini in s tf.ko katastrofalno naglico proti Kattegatu v ocean, da se je njegova gladina v nekoliko mesecih znižala za 30 metrov, dokler ni postala enaka gladim oceana. S tem je dobilo slano vodovje dostop vanj
in jezero je postalo »morje«,
Kopnina, ki je ni težila več ogromna ledna skorja, se je začela potem dvigati, morje je izgubilo zvezo z odprcim oceanom in je postalo spet veliko celinsko, sladkovodno jezero. Bilo je tudi dosti večje od današnjega Vzhodnega morja. Imelo je manjše iztoke v Kattegat
V naslednjih stoletjih se je zgodilo, da so se stalile ogromne celinsKe ledne mase, ki jih je ostavila ledna doba, tudi po ostali zemlji in oceansko vodovje se je zvišalo za več nego 50 m. 5000 let pred našim štetjem je zato preplavilo nizke pragove danskih sundov in vdrlo v kotlino Baltskega jezera, ki je postalo spet slano morje. Tokrat dokončno. Nastalo je Baltsko morje, ki je imelo kakšnih 1000 let pozneje največjo razsežnost in največjo slanost, potem pa se je začelo zaradi vzdigovanja skandinavskih in finskih tal spet ožiti, dokler ni doseglo okrog 1. 2000. pred našim štetjem, ob začetku bronaste dobe, v vseh bistvenih potezah
današnjo obliko in se spremenilo zaradi zožitve danskih sundov, ki so ga vezali z oceanom, v pol-slano (ali polsladko) morje.
Prav tako pestra in spremenljiva kakor zgodovina tega morja je bila zgodovina njegove kopne okolice. Okrog 1. 15.000. je bilo" to povsem arktično ozemlje z ledniki, tundrami in podobno Samo na zaščitenih krajih so se razprostirali manjši gozdovi brez, ki so se začeli okrog-1. 8000. z izboljšanjem podnebja hitro širiti obenem z borovjem. 1000 let pozneje je dajalo razsež-no leščevie tem deželam značilno potezo in takrat se je
človek priselil na Finsko in v Skandinavijo kot nosilec kulture iz stare kamenite dobe. Od 1. 6000. so se začeli razširjati gozdovi z mešanim listnatim drevjem, podnebje je bilo kakšnih 6CC0 do 7000 let toplejše nego danes. Nova človeška plemena so prihajala z višjimi kulturami v te kraje, med njimi okrog 35C0. od zapada zanimivo ljudstvo, ki je postavljalo dolmene, »ajdovske grobove«. Ob začetku bronaste dobe so prišli tudi prvi Arijci, predniki današnjega belega plemena, Kelti in drugi, pozneje Germani. ki so obvladovali te zemlje v dobi železa. v zadnjem tisočletju ored našim
štetjem. Ob tem času se je podnebje poslabšalo. rastlinje in živalstvo ie začelo prožiti sedanjo sliko, prihajala so nova plemena, med njimi Slovani, in vsa nadaljnja zgodovina Balta in njegove okolice nam je znana.
Pijanci, letniM, pitati in zasiižnjevalci v
mravelj
Zanimivo predavanje angleškega učenjaka
?5a letnem zborovanju Britske družbe za pcrpeševmj*. asnsziosti je imel sloviti učenja« prof. Jul\an Huxley duhovito predavanje, v katerem je primerjal mravljo in človeka.
Ce je kralj Salomon postavil lenobam mravljo za vzgled, je zagrešil nevarno zmoto. človek, ki proučuje mravljo brez predsodkov, bo našel v njeni državi greh v največjem razcvetu. Kakor ljudje so mravlje n. pr. vdane pijančevanju. Za kapljico sladkega soka, ki ga dobivajo od določenih žužkov, so pripravljene žrtvovati celo svoje potomstvo, če je njih gnezdo v nevarnosti, bodo najprvo rešile te parazite, šele potem se bodo brigale za svoja jajčeca. Neke vrste mravelj so pravi trgovci s sužnji. Na velikih ekspedicijah si naberejo drugih mravelj oz. njihovih jajčec in prisilijo ujete kreature, da delajo zanje Druge mravlje so pravi nomadi in se preživljajo z raz-bojništvom.
Mravljinsko občestvo je v nekih ozirih selo podobno človeškemu občestvu, saj po-
zna kakor to služabnike, uporablja otroke za delo, se bojuje, se bavi s poljedelstvom in ima svoje strogo ločene razrede kraljev in kraljic z rezervnimi kralji in kraljicami, velikih in malih vojakov, delavcev. Vojaki in delavci so brez spola. Neke mravlje redijo domače živali, gojijo rastline, se spreminjajo v žive lonce medu.
No, poleg velikih sličnosti pa obstoji temeljna razlika v tem, da so se mravlje v svojem razvoju ustavile že pred desetimi milijoni let, kakor nam kažejo mraveljske fosili je, dočim je človek šele ob začetku razvoja. Mravlja se ničesar ne uči, vse, kar dela, dela instinktivno in po programu, ki ji je določen že od rojstva. Postane že z rojstvom delavka, vojak, »kralj« ali »kraljica« in ne dela vse življenje nič drugega, človek se mora svojega posla sicer učiti, a si ga lahko izbira in poleg tega ima neomejeno možnost za napredovanje. Zaradi takšnih temeljnih razlik ne bo rod mravelj nikoli izpodrinil človeškega rodu.
za jesen
nudi izvrstna oblačila, zlasti površnike, trenchcoate, raglane ter veliko izbero blaga za obleke, kakor tudi že izgotovljene obleke in po meri najceneje
DRAGO S C H W A B
Aleksandrova cesta
Pod varstvom „matrone"
Redka slika iz neke ameriške ženske jet-nišnice. Paznica, ki jo naziva jo ' Ameriki ^matrono«, pelje novo prebivalko v njeno celico
Pojedina med kralji in zločinci
Vsako leto enkrat priredi »Madame Tussaud« v Londonu pojedino, na katero povabi samo po nekaj izbranih gostov. Ta pojedina se vrši sredi junakov svetovne zgodovine in med največjimi zločinci človeškega rodu.
Sredi giljotin prinesejo gostom na mizo predjedi in pijače, ki jih gosti použijejo v družbi članov angleške kraljeve rodbine in drugih odličnikov. Med njimi sede n. pr. Bernard Shaw, Shakespeare in Napoleon. Desert pa servirajo kar v sosedni sooi, kjer visijo na stenah odsekane glave justifici-ranih zločincev, v kotih pa čepijo strašeče postave banditov in roparjev.
Kdo je ta »Madame Tussaud«, ki prireja te grozljive pojedine, se bo zdaj marsikdo vprašal? Le počasi! »Madame Tussaud« ni nobena ženska, ampak zavod z ženskim imenom, institut, ki hrani voščene figure slavnih ljudi tega sveta. V kabinetu Tussaud najdeš vsakogar, ki se je kakorkoli proslavil, bodisi z dobrimi ali s slabimi čini. Tu sedijo državniki poleg zločincev najnižje vrste in fieure kraljev in kraljic delajo družb^ izrodkom, ki jih je kdaj obsijalo sonce na zemlji.
Ženska potomka Newtona
V newyorškem patentnem uradu deluje že dalj časa Elizabeta Jana Newton. Zaposlena je v strojnem oddelku ter ima nalogo priporočati ali odkloniti vloge zaradi izumov ali njih izboljšanja.
To samo na sebi ne bi bilo nič posebnega, posebnost pa je to, da je ta ženska daljna sorodnica sira Isaka Nevvtona, ki je prvi postavil zakon o težnosti. Elizabeta Newtonova je tudi izurjena risarka, študirala je na univerzi ter je bila profesorica matematike na visoki šoli v severni Karo-lini. Njeni predstojniki pravijo, da so izredno zadovoljni z njenim delom, ker je Newtonova zelo spretna in se razume posebno na probleme zgorevanja v motorjih.
Spomenik prvemu kadilcu
Rodrigo Diego de Jerez je bil, kolikor se da zgodovinsko ugotoviti, prvi kadilec v Evropi. Spremljal je Kolumba na njegovih potih v Ameriko in je na otoku Gvanaha-niju opazoval domačine, ki so kadili v koruzne liste zavite liste tobaka. To kajenje je imelo pomen žrtvovanja solnčnemu bogu. Po koruznih listih, ki so jih imenovali »tabakos«, je dobil tobak svoje ime, ko so ga okrog 1. 1560. prinesli na špansko.
De Jerez je bil prvi možakar, ki je v svoji domovini kadil tobak. Tedaj ni zbujal samo senzacije, temveč tudi strah in grozo. Njegovi rojaki so menili, da ga je hudič obsedel, ker drugače si niso znali razlagati oblakov dima iz ust in nosa. Zaprli so ga v ječo, kjer je dolga leta premišljeval o tem, da-li je kajenje bogoklet-stvo ali ne. Med tem je prišlo na španskem v navado tudi njuhanje, ki so ga v 17. stoletju prinesli duhovni celo v Rim. Dosti pozneje se je iz Španije razširilo kajenje in tudi pitje tobaka po svetu. V Franciji imajo še danes cigarete, ki so namestu v papir zavite v tenke, nalašč za to preparirane koruzne liste rumenkaste barve.
španska vlada je pred kratkim v spomin prvemu evropskemu kadilcu naročila nekemu kiparju, naj izdela njegov spomenik. In ta spomenik so odkrili te dni v mestu Ayamontu.
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Največji teleskop
V zvezdami v Greenwichu so postavili teleskop z zrcalom v premeru treh čevljev
Velika politika in kvartanje

Vsakdo, ki dobro slepari, pride na svoj račun
Nova raziskovanja
prof. Voronova
Obisk njegove opičje farme — Iz opic: zdravilo proti
raku?
O gradu Grimaldiju pri Mentonu, kjer ima prof. Voronov svojo znamenito »opičjo farmo«, smo pred nedavnim že obširneje poročali. Ob tej priliki smo tudi povedali, da se prof. Voronov ta čas ne bavi več toliko s problemom pomlajevanja, ki ga je napravilo slavnega po vsem svetu, kolikor z raziskovanjem drugega problema, ki človeštva ne zanima skoraj nič manj, z raziskovanjem raka.
Dejansko so danes, razen mladičev, vse opice, ki jih redi znameniti učenjak na svoji farmi, inficirane s klicami najstrašnejše bolezni, bolezni raka. Na zunaj jim tega ni še nič videti in bo trajalo še najmanj leto dni, da bo mogoče kontrolirati posledke teh eksperimentov, o katerih pa prof. Voronov prav nič rad ne govori, zlasti pa ne v takšnem smislu, da bi dajal kaj upanja za odkritje nove metode, ki bi dokončno odpravila to bolezen s sveta. Nekega novinarja, ki ga je pred kratkim posetil v njegovem gTadu, je prof. Voronov na vprašanje glede bistva njegovih eksperimentov zavrnil, da mu baš o tem ne more ničesar povedati.
»Ničesar ne morem obljubiti, dokler ne vem, da bo res dobro,« je dejal sloviti po-
NEKAJ ZA VSE
Odrasla oseba potrebuje, da se nasiti, dnevno povprečno 1800 g pripravljene jedi, pri pretežno rastlinski in nemastni hrani pa 2500 do 3000 g.
Sivo mreno imenujemo tisto očesno bolezen, pri kateri postane očesna leča motna, tako da žarki ne morejo več pravilno skozi njo. Bolezen se pojavlja običajno v starosti ln po ranah na leči ter zadeva eno samo ali obe oči. Razvija se v splošnem zelo počasi in se končuje s slepoto. Edina pomoč je operacija, to je odstranitev obolele leče. Po operaciji je treba nositi posebne, debele naočnike, a človek ž njimi le vidi — kar je tudi glavno.
Nauk o stanicah je utemeljil 1838. Schei-der za rastline, 1839- Schwann za živali.
Mehurčki od mrzlice na ustnicah so znak infekcije. V tem stadiju uporabljaš proti njim cinkov prašek ali smukec, ko se okrastijo pa borov vazelin in cinkovo mazilo.
Logd z dvema ženama
Zanimivo življenje, prilike in neprilike angleškega
plemenitaša
Lord Langford je nedavno prisegel pred londonskim sodiščem, da ne more plačevati svoji ločeni ženi dveh funtov tedenskih alimentov. Sodišče je dalo lordu na razpolago, da
dokaže svojo trditev, kar je tudi storil, tako da se je moral končno zavezati vsaj na deset šilingov ali-mentaci jskega prispevka na teden. Ker pa je lord v takšnem gmotnem položaju, da ne more niti tega plačati takoj, mu je sodišče odobrilo odlog po sporazumu da bo plačeval svoji ločeni ženi samo dva šilinga na teden.
Ta sodni intermezzo je prav zanimiv dogodek v Langfordovem življenju. Lord Langford je namreč eden prvih angleških aristokra-tov. Vendar bi bilo napačno misliti, da nima ničesar. Nasprotno, ima imenje, ki meri nad tisoč oralov, toda kakor povsod, zemlja tudi na Angleškem ne donaša danes nobenih koristi in lord nima niti toliko, da bi lahko plačal državi davke. Tako mu je bilo prav lahko dokazati, da je
brez dohodkov in sodišče je njegov dokaz sprejelo. Grofica Langfordova pa se je morala zaradi pomanjkanja sredstev vdiniti v neki londonski restavraciji za natakarico in zdaj streže gostom ter si s tem služi vsakdanji kruh.
Lord pa tudi ni imel in še danes nima zavidljivega položaja. Pred dvema letoma je umrl njegov starejši brat. ki je podedoval posestvo po očetu. Po niegovi smrti je posta! dedič lord Langford. ki ie bil dotlej v Avstraliji, kjer je živel v tako
bornih razmerah, da si je moral služiti kruh kot cowbov. Vest o bratovi smrti ga ni prav nič razveselila. Vedel ie namreč, da se živi v F.vroni danes slabše kakor v Avstraliji. Morda se ne bi bil vrnil lord nikoli več v Evropo, da ni našel v Avstraliji ženske,
ki ga je silila ter ga končno tudi prisilila, da ie šel v London po lordsko čast. Njemu ni bilo nič do nie, njegova žena pa je naravnost hrepenela no njei, čeprav ji je mož dopovedoval, da ne bo imela ničesar od tega.
Toda še nekaj dmgega ie bilo, kar je lorda Langforda zadrževalo n* avstralskih tleh. Pred leti se je oženil v Evropi ter se ločil od svoje žene, v Avstraliji pa si je
našel novo družico. To ga je peklo, da se dolgo ni mogel odpraviti na pot v Evropo. Toda
ženska ničemurnost
doseže vse. Tako je dosegla tudi lordova avstralska žena, da se je napotil njen mož čez morje po čast in po svojo nesrečo.
Čim je namreč dospel lord Langford na evropska tla, da je njegova prva žena naznanila oblasti zaradi
dvoženstva. In huda bi mu bila predla, da ni slučajno bil lord ter kot takšen imel pravico obravnavati svoj slučaj pred posebnim odborom lordske zbornice. Vrana vrani ne izkljuje oči, vela pregovor, in tudi lordi so si med seboj prizanesljivi. Zadeva z bigamijo je torej prišla pred sodišče lordov in to je stvar
prizanesljivo
rešilo, posebno, ker je lord dokazoval, da je bil prepričan, da njegova prva žena več ne živi.
Takoj nato pa je moral pred sodišče zaradi alimentov. Sel je tja in se predstavil v
raztrgani obleki. Debelo so gledali sodnik, kakšen človek j*e to in se niso mogli načuditi, ko se jim je predstavil. Toda tudi to nevšečnost je lord pojasnil sodnemu dvoru.
V Avstraliji se je bil seznanil s Heleno Schiielovo, ki je bila prepričana, da je lord ne samo žlahten človek t»o svojem rodbinskem blagorodju, ampak tudi po svojem gmotnem položaju. Lord pa se je nasprotno varal, ko je menil, da je njegova nevesta silno petična ženska. Po poroki se je Izkazala
obojestranska prevara.
Zdaj so napočili za obubožanega lorda nudi časi. Moral se je preživljati na najokrut-nejše načine. BM je cowbov vozil se je kot mornar po moTjih. prenašal je tovore v pristaniščih itd. Sledniič je prišla vest o smrti njegovega starejšega brata in zopet je bila ženska, ki je
nsodno posegla
v niegovo življenje te- ga poslala v Evropo po čast in denaT. Toda razen lordskega naslova ni naše* lord Langford v Evropi nič in zdaj mu ne preostane drugega, kakoT da se poiavi v capah med lordi v angleški zbornici ali pa da se ga usmili kakSno toplo srce ter mu kupi vozovnico do Avstralije, kamor se želi vrniti v najprimitrvnejše življenje.
mlajevalec. »Morda se bo Izkazalo, da nismo šli po pravi poti. A kakšna odgovornost je v tem, vzbujati v milijonih trpečih ljudi upajne, ki se potem ne more izpolniti. Se spominjate primera tistega ameriškega profesorja, ki bi ga njegovi pacienti skoraj linčali, ker je zmotno, čeprav v dobri veri, trdi1., da je našel pravi način za ozdravljenje raka? Na zadnje se je izkazalo, da je bil ozdravil samo osebe — ki sploh niso bile nikoli bolne za rakom, dočim je bil napram pravim bolnikom seveda brez pomoči. A kakšno razočaranje je zavladalo med tisoči bolnikov, ki so prišli iz vseh dežel sveta k njemu in so ugotovili, da ne ve nič več nego vsi ostali zdravniki!«
O svojih eksperimentih r rakom procesor Voronov torej ne govori rad. Obiskovalcu je povedal le to, da mu je uspelo ugotoviti fiziološke okoliščine, v katerih se rak razvija. Obolenje nekaterih opic je pokazalo, da je na pravi poti, a to je Se premalo, da bi mogel napraviti točne sklepe. Njegove opice so doslej tako rekoč 5e principialno inficirane, a še nič ne ve, kako bodo na infekcijo reagirale. Če bodo pa eksperimenti imeli uspeh, tedaj bo znanost prišla velik korak naprej, kajti opice so med vsemi živalmi človeku najbližje in rezultati z njimi veljajo skoraj v isti meri tudi za človeka, na vsak način p« so zanesljivejši nego rezultati t morskimi prašički, mišmi in drugimi nižjimi živalmi.
»Kaj pa vaši eksperimenti s pomlajevanjem? Ali ste jih popolnoma opustili?« je vprašal obiskovalec.
V	tem področju eksperimenti sploh niso več potrebni, je odvrnil prof. Voronov. Ugotovili so vzroke nekih prejšnjih neuspehov in jih odpravili, s tem pa je stvar rešena. V zadnjih časih so namreč odkrili, da ima pri pomlajevalnih operacijah veliko vlogo krvna skupina. Opica, ki ji odvzamejo žleze, in operiranec morata pripadati isti krvni skupini, drugače učinkuje kri druge skupine kakor strup. Opice 6e delijo po novejših ugotovitvah isto tako v štiri glavne krvne skupine kakor človek, težava je le v tem, da pripadajo posamezne vrste samo nekaterim teh skupin, druge pa drugim in da je treba poiskati iz vsake vrste primerne eksemplar-je, kajti drugače njihove presajene žleze ne dobe prave hrane in odmrejo. S tem pa so dobile pomlajevalne operacije tudi svojo pravo podlago, na kateri ne morejo ostati brezuspešne.
V	ostalem je s pomlajevalnimi operacijami žensk, ki so dolgo časa kazale najmanj uspeha, nekaj podobnega. Razen na isto krvno skupino, so ugotovili, je treba paziti tudi na to, da se presadita razen jajčnika tudi obe stranski žlezi,_ tiroidna in piluiterna žleza. Odkar operirajo na tej podlagi, ni nobenih neuspehov več. Po vsaki operaciji se javi simptom, ki je najbolj odločilen kot dokaz za resnično pomladitev: tudi menstruacija, ki je operi-ranka že dolgo ni več imela, se po operaciji znova vrne.
ANEKDOTA
Premiera Wedekindove drame »Hidalla« v Monakovem je izzvala strašen škandal. Ljudje so rjoveli, cepetali z nogami in žvižgali za slavo. Vendar je ravnatelj Stol-zenberg odredil, naj se igra ponovi tudi drugi večer. Le malo ljudi je prišlo k predstavi in ko so tudi ti pričeli žvižgati, je stopil Wedekind, ki je igral glavno vlogo, k robu odra ter za vpil s pretečim glasom: »Pazite se, gospoda! Danes imamo igralci večino!«
VSAK DAN ENA
Kratek spomin »Moj Pavel zmerom pozabi na dan najine poroke.« »Kako to? Kdaj pa je bila poroka?« »Morala bi biti že zadnji predpust!«
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2,— ter enkratna pristojbina za Hfro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Dm l.— za besedo *e zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki Spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapitane, »V najemc, »Posest*, »Lokali«. »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote«, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ra
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, Id aa zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dim i— aa Ufro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za Ufro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. NaJmanJU znesek pri oglasih po 50 par aa beeedo, M Din JO^-s
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15*—» Vse pristojbine aa male oglase Je plačah pri predaji naročila. «4» roma Jih Je vpoelati ¥ pismu obenem * naročilom.
Politehnični institut v Parizu
Jugoslovenska sekcija .
Višja tehnična Sola pismenega pouka ▼ jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice
MONTERJEV,
NADZORNIKOV,
POMOČNIKOV INŽENJERJEV
IN INŽENJERJEV
v elektro-strojnem in stavbno-arhitektonskem odseku. Za
vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na
naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e).
94
L
VaaJoa beseda 50 par; us dajanje svslova ali ta šifro pa S Dva. (1)
Krojsč
«a telovnike do»i deVo. — Vas! lv v <vgias!f:>m oddelke >Ju::a«.	36604-1
Mizarski pomočnik
ki mi posodi 350 D ki, dobi r.:i mesto. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod snačko »Začetnik«. 36627-1
Prvovrstno
strojepisko
*	višjo Izobrazbo, sprejmemo kot stalno uradnico. — Ponudbe e spričevali in 4i ."•etijepisom ter zahtevki pk^e na oglasni o4delek jJi; i.ra.< pod značko »Knjd-«evno podjetje«. 36637-1
3 gospodične
*	1p;.o pisavo, iščemo m tj ?;trA. — Ponudbe * »'bievki na oglasni oddelek ».iuira« pod značko »Mesec dni«.	36638-1
Prodajalko
Tm^vino samostojno voditi podružnico ca deželi, sprejmem takoj. Potrebna kav-<rlja 5000* Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zmožna«.
86330-1
Vajenko
s vso oskrbo v hiši — in
pletiljo
sprejmetr: na Večni peti 3.
36488-1
Čevljar, pomočnika
izurjenega v teksanem delo, sprejmem takoj. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 36455-1
Dobro kuharico
starejšo. iščem v lovsko vilo. S'užba ni naporna in sta'na. Naslov in informacije v oglasnem oddelku »Jutra«.	36458-1
Pietiljo
dobro mučeno st>rejme takoj Strojna pletarna v Mariboru, Poljska ulica št. 12
36540-1
Prodajalko
po*t-eoo in zanesljivo, sprejmem w na debelo. — Po"vudbi je priložiti prepise »pričeval in nasloviti na podrnž. »Jutra« Celje pod '»1000«.	36565-1
Prodajalko
manufa.ktnristinjo, vež? o tudi pisarniških del, agil-no, prvovrstno moč, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na oglas, oddelek »Jutra« pod »PoŠte:.a prodajalka«. 36569-1
Trgov, pomočnico
sačetnico, s p7ip&ročil.om učnega gospodarja, sprejme tako; Anton Drnovšek, Šklendro-vec, Zagorje ob Savi.	36579-1
Sobarico
v-es-zOO !n delavno, t dobrimi spričevali, sprejmem v vilo. Ponudbe na oe'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenje«.	36421-1
Za izdelavo testenin
»pecija-lnega mojstra, ki je ve?" samostojnega dela — sprejmemo takoj. Pismen* ponudbe n« pošt. pretinac 385. Be-c-g>ad.	36378-1
Prodajalko
za pomoč v drogeriji, iščem — Prednost ima izvežbana moč, predvsem specijali.stka za kozmetiko in parfume-rijo. Znanje nemščine obvezno. Pismene ponudbe s sivko in znamkami za vrnitev iste, j6 poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Simpatična-«.
36557-1
Pekovski pomočnik
vešč tudi slaščičarske stroke, ter izdelovanja keksov, 25—35 let star, soliden delavec, dobi taikoj službo. Ponudbe z navedbo plače na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Pek in slaščliar«.	36542-1
Razpis
službe delovodje električnega podjetja pri me«t-ni občinski upravi v Ljutomeru. — Županstvo mestne občine ljutomerske razpisuje mesto delovodje električnega podjetja s primerno prakso in usposobljenostjo za samostojno vodstvo poslov imenovanega podjetja. — Nastop službe dne 1. jaguarja 1934. Prošnje, naslovljene na županstvo mestne občine Ljutomer je vložiti do dne 1. novembra 1933. Razen dokazov zmožnosti in dosedanje zaposlitve je staviti tudi zahteve glede prejemkov. Podrobnejši pogoji io pojasnila so na vpogled pri županstvu. — Županstvo mestne občine Ljutomer.
36582-1
Šofer-tnehanik
samski, z meščansko šolo, dobi nameščenje. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod značko »S«. 36448 1
Sobarico
z* privatne sobe, staro !0 do 30 let, zmožno Šivanja,
z daljšimi spričevali, sprejme Sfiligoj, št. Uj v Slov. goricah.	36436-1
Pomočnico
porcelan, in steklene stroke
takoj »prejme Vicel, Maribor.	36435-1
Strokovnjaka
ia prevzemanj« spodnjega in zgot-njega usnja, z večletno prakso, po možnosti
v	čevljarski tovarni io « primerno siceršnjo izobrazbo. išče za takojšen oa stop velika čevljarske tovarna. Ponudbe z navedbo prakse, referenc in zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čevljarska tovarna«. 36377-1
Perfektno kuharico
,vajeno tudi nekoliko dreti?-ne kuhe, iščem. Osebno »e je predstaviti v Cegnar.e-
vi	ulici 4.	36340-1
Iščem gospodično
k osemletnemu dekletcu, ki poučuje v srbohrvaščini. — Zmožna igranja na klavir ima prednost. — Lederer, Desider, Sombor. 36133-1
Likarico-perico
perfektno, tudi za škrob-ljeno perilo — Iščem za vpeljavo llkalnlce ln pralnice. Pogoj zanesljiva, samostojna moč! — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	36742-1
Kalkulantinja
ki Je tudi
prvovrstna kuharica
dobi službo z mnogim! ugodnostmi v veliki mestni gostilni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »čim prej«.
36682-1
G. Th. Rctman!
Nove prigode prospoda
K^smuirnika
Bik je ves besen vlekel motorno kolo po •.ravniku; in ker se ga tako ni mogel iz-lebiti, je z njim nekoliko »zaplesal«. Lah-ro si mislimo, da se je kolo kaj hitro iz-»remenilo v zbirko starega železa. Gospod Sozamurnik je od groze iabuljil oči...
Pletiljo in šiviljo
iiuirjono, sprejme »Lana«, Rimska c-esta 2. 36667-1
Več pleskarskih pomočnikov
dobi delo takoj pri Adolf Zelnik, LJubljana, Celovška 41.
36730-1
Dekle
arldno, ki govori pravilno nemško, se sprejme v malo družino s 5 letnim otrokom. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
36721-1
Mojstra za bonbone
samostojnega delujočega sprejmem. Kuhanje na »Kankeli«. Nastopi lahko takoj. — Plevna, tvomlca bonbona. Novi Sad.	36734-1
Tesarski mojster
s koncesijo za tesarsko in event. tudi gradbeno stroko, starejši. Izkušen, se Išče proti fiksni plači. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Maribor pod »Skromen«.
36800-1
Šivilje
samo prvovrstne za šivanje pletenin Iščemo. »Mela«, družba z o. z., Ljubljana, Erjavčeva 9.
36835-1
Kdor zna kravate
poceni izdelovati, dobi takoj delo in naj javi naslov s pogoji ter opisom dosedanjega službovanja oglasnemu oddelku pod šifro »Kravate«.	36837-1
Vajenko
za strojno in ročno vedenj« »prejme atelje »Iris«, Ljubljana, Igriška 10.
36609-44
Dekle z dežele
ki je dovršila 2 rajsreda meščanske, šole, se želi izučiti v manufakturni ali trgovini z mešanim blagom Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	36521-44
Učenko
s brano in stanovanjem t hiši, sprejme za strojno pletenje M. Cvikel, pletilja, Kočevje štev. 56.
86456-44
Učenko
z oskrbo v hiši sprejmem v trgovino z mešanim blagom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Učenke«.
36619 44
Mehan. vajenca
sprejme Pr. Kristan, mehanična delavnica, Tyrševa c. 54. V poštev pridejo vajenci lz Ljubljane ln okolice.
36709-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Prednost ima tisti, ki se je že učil. Uiidolf Ziegler, Smart-inska cesta -4.	36831-44
Službe išče
Vsaka beseda 80 par; za da jen j« naslov« »li
za šifro pa 8 Din. (Z)
Gospodična
mlada, simpatična, Ited-ljiva, išče mesto gospodinje najraje k samostojnemu gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena in zadovoljna«.	36597-2
Varčna kuharica
in pridno dekle t letnimi spričevali želita premestiti službo k mirni krščanski družini s 1. ali 15. okt. Ponudbe pod »Snažni« na oglasni oddelek »Jutra«.
36607-2
Mesto vzgojiteljice
ali drugo primerno zaposlitev išče učiteljska abi-turientka. Govori perfektno nemško. Ponudbe pod «Me::k«« ca oglasni odde-Itk »Jutra«.	36636-2
Absolventka
trgovske šole
|Me službo v pisarni, kot bagajničarka ali prodajal-Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Pridna«.	36351-2
Kuhar, praktikant
?Z * Priden to po-
šten, želi priti v veliko kuhinjo proti plači po do govoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru pod šifro »želim se lsvežbati«.	36431-'
Postrežnica
želi čez dan zapoelenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delovna«.
36604-2
Brivski pomočnik
dober, »tar 20 let, samostojen v moški stroki in bubi striženju, ter nekoliko vešč onduliranja, išče s 1. oktobrom stalno službo v boljšem lokalu. Govori tudi hrvaško in nemško. Cemj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soliden in točen«.	36304-2
Kuharica
sredn jih let — * dobrimi
spričevali, želi mesto pri manjši boljši družini. Vajena je vsega dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36465-2
Kuharica
hotelska in gospodinjska, išče stalno smabe v restavraciji aH privatno. Nastopi takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36437-S
Kot začetnica
iSčem službo v g>oetilni. sli kot pomoč gospodinji — najraje na deželi. Ivanka Capuder, pošta Dob pri Domžalah.	36485-2
Mlada vdova
sedaj bre« vseh sr-edstev, išče službo gospodinje pn vdovcu ali samskem gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatija«.	36184-2
Trgovski pomočnik
mlajši — vojaščine prost, vešč vseh trg. pisarniških del, želi stalno nameščenje v trgovini, pisarni ali skladišču. — Nastop takoj aH pozneje. Za dobro in stalno ter odgovorno služlbo je pripravljen položiti 16.000 Din kavcije v vrednostnem papirju (rimesa val. lo./II.) Cenjene ponudbe s pogoji na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Od prvega brez službe«.
89440-3
Orožniška kuharica
z dobrima spričevali, želi mesto pri orožnikih ali finančni kontroli. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.
37463-2
Dobra gospodinja
srednjih let, dobra kuharica, z večletnimi spričevali, želi mesto pri samostojnem gospodu ali vdovcu s par otroci. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
36464-2
Pošteno dekle
ki bi opravljala vsa hišna dela, in bi se poleg rada učila kuhati, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36454-2
Dekle
pridro im poštenoj t dobri mi spričevali, vajeno vseh hišnih del ter nekaj kuhe, želi mesto pri kaki družini ali v gostilni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36534-?
1000 Din nagrade
tistemu, ki mi preskrbi primerno službo. Iz učena sem v trgovini. I-zvežbana pri blagajni, gospodinjstvu, šivanju; grem tudi v kako pisarno ali k otrokom proti majhni mesečni plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vešča nemščine (glasbe«.
37502-2
Gospodična
aibsolv. mešč. šole, ieli mesto sobarice, vzgojiteljice ali v pisarni. Vajena šivanja, serviranja, lažjih pisarniških del, ročnih del, kuhanja in vsakega doma-čela opravila. Poštena in pridna. Stara 22 let. Sprejme tudi kako drugo primerno službo. Govori tudi hrvatsko in precej dobro nemško. — Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj ali pozneje«.	36500-2
Mesto sobarice
servirarice ali blagajničaf-ke t kavarni ali restavracijii ieli mlada gospodična 1. ali 15. okt. Cenj. dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod »Solidna in poštena«.	36501-3
Dolenjka
simpatična, vešča vseh hipnih del in šivanja, Ieli službe v boljši trgovski hiši, eventuelno za natakarico, najraje izven Maribora. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Službujoča v Mariboru«.
36571-2
2 šivilji
iščeta me^ta pomočnic, najraje e stanovanjem in hrano v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 86567-3
Natakarica
stara 34 let, poštena, xdra-va, ki zna tudi dobro kuhati, želi zaposlitve. — Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna natakarica«.	86827-2
23ietna
vajena gospodinjstva, gre za gospodinjo k samostojnemu gospodu ali vdovcu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko: »Vestna gospodinja«.	36832-2
Oskrbnik
samec 40 let star. absolvent kmetijske sadjarske ta vinarske šole, e petnajstiet no prakso, ieli sedanjo ne-odpovedano službo premeni ti. Cenj. dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »St. 1934 — trajno mesto« 36823-2
D<Jber mizar
sprejme vseh vrst pohištvo
v popravilo in politiranje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prvovrsten«.
36653-2
Kuharica
srednjih let. i dolgoletnimi spričevali dobra gospodinja želi premenitt mesto. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ftifr-o »D»bra gospjdinja«.	36507 2
Kleparski pomočnik
izurjen instalater, električni in avtogenski varilec, z dvanajstletno prakso in dobrimi spričevali, trezen in pošten, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36-KJ9-2
Gospodična
t večletno prakso v delikatesnih trgovinah, mlada,
poštena in zanesljiva, želi mesto v kaki prekajevalni-ci, delikatesi, ali sprejme tudi službo blagajničarke kjerkoli. Naslov v oglas, oddelku »Ju<tra«. 86537-2
2 vrtnar, delavca
fovežbana v gradbi norih vrtov, sejanju zemlje, ta kar je najprimernejša jesen, iščeta zaposlenje. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vrt«.
36515-2
Gospodinja
zanesljiva in poštena, vajena vsakega dela, s dobrimi spričevali, stara 40 let, išče za takoj ali pozneje službo na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36334-2
Prodajalka
manufaktiiristinja, želi pre-menihi mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«.	36655-2
Žagar in mlinar
vešč vseh popravil teT mizarskih in kolarskih del, e svojim orodjem, išče službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36654-2
Gospodična
t višjo izobrazbo, zmožna poučevati srbohrv., nemščino, italijanščino in francoščino, išče mesto vzgojiteljice v boljša družim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »70«.
36660-2
Frizerka
i dolgoletno prakso, vešča železne trajne in vodne on-dulacije, manikiranja, pe-dikiiranja, striženja in masaže, išče službo v Ljubljani. Cenjene ponudbe na 0'glas. oddelek »Jutra« pod »Frizerka«.	86674-2
Vdova Jurista .
vestna ln mirna, išče mesto gospodinje pri finem, starejšem lnte-ligentu. Pismene ofer-te na ogl. oddelku »Jutra« pod šifro »Izven Ljubljane«.	36702-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, z 20 tisoč dinarjev gotovine, želi premenltl službo event. gre tudi za potnika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen pomočnik«.
36705-2
Kdo potrebuje
kontorlstlnjo, marljivo, z znanjem nemške, hrvatske ln slovenske korespondence, slovenske stenografije ln sirojepl-sa, z odličnimi spričevali? Naslov v oglasnem odd. »Jutra« pod »Takojšen nastop 88«
36706-2
Spretna pisarn, moč
lSče primerne zaposlitve za popoldanske ali večerne ure. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Strojepiska«. 36713-2
Mlada gospa
s trgovskim tečajem, spretna šivilja, obvladujoča nemščino, Išče službe, tudi vzgojiteljice pri boljši družini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Gospa« 36714-2
Natakarica
stara 20 let, išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Poštena natakarica«. 36724-2
Postrežnica
veSča hišnih de! ln kuhe, t dobrimi eprlče-vall išče mesta. Ivanka Zgonc. Hrenova ulica 6, H. nadstr.
36773-2
Mladenič
ki bi uporabljal svoje kolo ln Je bil že zaposlen v treovlnl za raznašalca. Išče mesto istega v treovlnl. peka-rljl, slaščičarni aH kaj podobnega. Cen fsne ponudbe pod značko »Položi kavcl 1o« na oglasni odd. »Jutra«.
36778-2
Prvovrstna š»vilja
se priporoča na dom. — Vprašati pri hišniku v Gregorčičevi ulici Stev. 7a.
86796-2
Prodajalka
mlada in zdrava, išče slnf-bo v trgovini mešan, blaga, delikatesi, slaščičarni, pe-kariji, trafiki alf *'?čno. Pomagala bi tudi pri eo-spodinistvu. Cenj. ponndbe pod »Poštenost« na oglasni oddelek »Jutra«. 36625-J
Gospodična
lzvežbana prodajalka ln blaga Inlčarka Išče mesta kjerkoli. Gre tudi k boljši ln manjši družini. Vajena 1e vseh hlS-nlh del. Cenjene ponudbe nroslm na oerlas. odd. »Jutra« uod šifro: »Vestna ln poštena«.
36779-2
Gospodična
iWe kakršnokoli nameJčs-nje, pni boljši družini ali v trgovini. N asi t' v v oglas, oddelku »Jutra«. 366«5-2
Perica
ki Vam fino ezllka, krpa, popravi, pere svilo ln volno, očisti obleke (za mali denar). Sporočite, pridem Iskat ali Vam stavim na dom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	36761-2
Kuharice
sobarice, postrežnlce, dekleta za vsa hišna dela, priporoča .gospodinjam posredovalnica v Selen burgovl ul. 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče.
36756-2
Zaslužek
Kdor iti« iMl-ožka, plača m vaako besed* 50 par; sa aaakrr ati Šifro 3 Din. — Kdor a a d i sasiužek, pa n vaško besedo 1 Din, za dajanj« naslov« ali i« šifro p« 5 Dia. (S)
Perica
sprejme na dom perilo po
nizki ceni in obenem tudi zlika in zašije perilo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36594-3
Preko Din 100.—
dnevno lahko zasluži vsakdo, ki bi prevzel naprej prodajo po hišah patentirani predmet za zapiranj« vrat. Uspeh siguren, provizija visoka. Ponudbe je vposlati na naslov: Viktor Hodnik, ključavničar, Logatec.	36585-8
Cntianje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
pliairanje, montaža bridge-stor, pranje in likanj« vezenin, ročno vezenje, mono-grami, »trojno vezenj« in p r e d t i s k najmodernejših vzorcev. Dunajska cest« Ia/IV.	155-8
Inštrumente
na pihala
sprejmem v popravilo po nizkih cenah. Popravila točna ln solidna. Kuštrln Alojzij, — Nunska ul. 3. 36732-3
Specijalni šiager
gre po svetu, dolgo pričakovan. Predmet blagajne.' Agentje visoko provizijo, »čudoper«, Tyršev» c. 36.
S6791-8
Nogavice
ponudite ra.zpošiljataiol, ki rabi letno 8000 parov. — Ponudbe pošljite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nogavice - stalno delo«.	36856-3
Beseda 1 Dia; ta dajanj« naslova aii ta šifro 6 Din. Dijaki, ki iščejo Inatrukcije, plačajo vsako bešeoo £0 par; sa šifro aii ta dajanje naslova 3 Dia. (4)
Nemščina
za otroke do šolske dobe. Informacij« dnevno ob 16. uri v Delavski sbornici nasproti knjižni««. 36500-4
Absolv. učiteljiščnik
išče inštrnkcij« sa kosilo ali večerjo. Pisati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Inetrukcija«.	86605-4
Francoščino
privatni pouk ln konver-zacijo nudi učiteljic«, dipl. v Parizu. Učence srednjih šol pripravlja na izpite; da event. pomožni pouk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36611-4
V klavirski pouk
sprejme učitelji o« s v«i-letno prakso nekaj novih učencev — tudi začetnike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36618-4
poi br<
Učiteljica
učuje nemščino ta nudi reohibno konverzacijo. — Sprejme tudi učence srednjih in trgovskih (trg. korespondenco). — Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.
86622-4
100 Din dobi
kdor me nauči plesati. — Ponudbo na ogl a.s. oddelek »Jutra« pod šifro »Visoke oostave«.	36544-4
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino io klavir poučuje dipl. učiteljico. Kolodvorska nlic« D — pritličje.
86530-4
Nemško
konverzacijo
nudi ahsolviren akademik.
Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »8 Din na uro, event. tudi »roti brani«.
86401-4
Mesto inštruktorja
išče nujne podpor« potreben reven dijak odličnjak. Poučuje vse predmete do V. razreda real. gimnaii-je. Cenj. ponudbe oa ogl. oddelek »Jutra« pod »In-strnktor«.	36562-4
Krojaški tečaji
»• privatnice. Oblastveno dovoljeno nčililče — atelj« Saro, Gajev« m. Priirojevanj« oblek. 86406 4
Kroj. pomočnice
prijavite se pra k tičn emu 'zpopolnjevalnemu večernemu tečaju. Oblastveno dovoljeno nčilišče — atelje Sare, Gajev« UL 86405-4
Nemščina za otroke
Nemško konverzacijo za 5—81etne otroke, po preizkušeni metodi nudi e 1. oktobrom Elfrida Segula, Ljubljana, Gledališka ulica št. 7/1 — bivši pomočnica
fe. Ortbaberjeve. Vprašati nemo med lil. ta 15. uro 86817-4
Gosli poučuje
bWfi učitelj konservatorlja Stodentovsk« ulic« it. 9/1.
25777-i
Šofer, šoia E. Ceh
Tjrršev« (Dunajska) cesta it. 86. Zahtevajte prospekt
Šoferska šola
I. Gaberščik
blvftl komisar za šoferske Izpite. LJubljana, Slomškova 6. Garaža Stuplca.	36698-4
Nemščino
in francoščino
poučuje po nizki ceni dipl. učiteljica. Ponudbe pod »Vestna« na ogl. odd. »Jutra«.
36813-4
Italijanščino
francoščino
nemščino, angleščino poučuje diplomirana gospa. Prijave dnevno od 13. do 14. ln 18. do 20. Pavla Kovač, Miklošičeva 22/III.	36759-4
Dunajčanka
ki zna slovensko, poučuje nemško ln nemško konverzacijo — odrasle ln otroke — po nizki ceni. Gre tudi kot vzgojiteljica par ur dnevno na dom. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
36766-4
Akademik
daje lnstrukclje za vse predmete ln razrede srednjih šol. Ponudbe pod »Siguren uspeh E. P.« na ogl. odd. »Jutra« 36816-4
Radio
Vsaka beseda 1 Din; I z« dajanj« naslova ali I šifre pa 5 Dia. (9) |
Radioaparat
Ingelen U 4 s Filips velikim zvočnikom, suha baterij«, radi selitve pro-icm. Pod lJbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prav ugodno«.	36510-9
Kolesa
t» besed«. Oglasi e^alaeg« snačaja po 50 par besed«. Z« dajanje naslova «U m šifro S Dia, osiroma 5 Dia.	(11)
Moško kolo
doibro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36676-U
Kolesa
moška in ženska proda fr. Kristan, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 54. 37708-1.1
Potniki
Kdor išče mesto potnik«, plač« za vsako besedo 50 par; sa dajanje naslov« ali za šifro 8 Din. — Kdor sprejem« potnike, plača besedo po 1 Din: s« dajanje »aslova ali za Šifro pa 5 Din. (5)
Zastopnike
za sledeče kraje: Litija, Žalec, MisKnj«, Šoštanj, Ptuj, Moravče, Domžale, Radovljica, Kranjska gora, Mokronog, Trebnje, Kočevje, Stična sprejme takoj stara domača zavarovalnica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zavarovalni zastopnik«.	36589-5
Zastopnike
iSčemo v vseh krajih Slovenj j«. Lep in stalen zaslužek. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poverjenik«.	36639-5
General, zastopnik
za brezkonkurengne predmete, »e sprejme. — Ponudb« pod šifro »S 1. oktobrom« na oglas, oddelek »Jutra«.	86462-5
Lokalne zastopnike
potnike xa prodajo radio-a para tov, sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »AgHen«.
86404-15
„ZEPHIR" - PEČI
© ©
edini ekonomični sistem snažnega in hlgienlčnega
nalaganje drv«
Nenadkriljlve v pogledu
štedl jivosti udobnosti higiene snage
Proizvod:
„Z E P H I R"
tvornics peči d. «L, Subotlca.
Edina tvorniška zastopstva:
Ljubljana, Venčeslav Breznik Celje, D. Rakusch Maribor, Pinter & Lenard
Zahtevajte brezplačne prospekte!	10083
Trg. zastopnik
ki potuje z	lastnim avtom po Dravski	banov, in ima skladišča v	Ljubljani, išče zastopstvo	v špecerijski, železninski	ali galanterijski stroki.	Cenj. ponudbe na oglasni	oddelek »Jutra« pod »Promet«. 36547-7
Sovozača
v avto za potovanje po drav. banovini sprejme trg. zastopnik. Ponudbe pod »Sovozača« na oglas, oddelek »Jutra«. 36548-5
Foto-potnika
z lastnim aparatom, na
provizijo takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36586-5
Trgovski zastopnik
dobro vpeljan v Beogradu ln okolici, s 15-letno prakso. Išče odgovarjajoče zastopstvo. — Korespondlra jugoslovenski, nemški in madžarski. Cenj. ponudbe na Welss M., Beograd, Strahlnlča Bana 29.
10289
Dolgoletni potnik
s sedežem v Beogradu, prvovrstna moč, s prima referencami Išče mesto za Srbijo. Ponudbe na: Rudolf Mosse, Beograd, pod »299«.	36755-5
Buhačev prašek
zoper mrčes % razprodajam s 50 odst. popustom. Za preprodajalce, sejmarje in trgovce ni boljšega predmeta! Pošljite svoj naslov s frankovano kuverto za odgovor najkasneje do 27. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Razprodaja buhača«. 36835-5
Prodam
Ocplaai tog. značaj« po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali m šifr« B Din. — Oglasi socialnega značaja v««, k* beseda 50 par; sa dajanje naslov« ali sa šifno p« 3 Din. («)
Otroški voziček
moderen, poceni prodam. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36616-6
Nov čoln
močan, velikost 100X400 cm, poceni proda Teodor Stupica, St. Vid, pošta Lukovi««,	36614-6
Otroški voziček
športni, rjav. z« 150 Din prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 86260 6
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni naprodaj: Mala čolnarska 3.
96389-6
Valvasor
in opalograph
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 86375-6
Berkel tehtnico
ugodno prodamo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
36472-6
Otroška zibelka
etena, stojnic« (die Schn-e), otroški gugalni stol io lesen voziček z« sedeti, naprodaj v Knafljevi ulici št. 13/11.	96264-6
ti
Dve težki mizi
gostilniški, mecesnovi, ie nerabljeni, dolgi 2 m in široki 80 cm, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36478-6
Čevljarski stroj
nova ciliderc« naprodaj. — Pomočnik lahko z delom odsluži. — Sprejmem pa
vajenca
Alojiij Hren, čevljar, Pod-skrajnek, pošta Cerknica.
36466 6
Pritlič. sadno drevje
veliko!istni topol in drugo lepotično drevje nudi drevesnica Omersa. Kranj.
36566-6
Izložbena okna
z roleti, dobro ohranjena, stara okna. velika vežna vrata in stopniščna ograja naprodaj. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmanna v Gradišču 4.	36231-6
Mikroskop
t imerzijo prodam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«.	35820-6
Perje
8 Din kg, gosje, puh, t«
volno in žimo
za medrace najceneje pr« daja Sega, Wolfova nI. 12
(dvorišče).	26189 6
Stenski leseni opaž
(lamberija) 19 X 2 m, v dobrem stanju, pripraven za gostilno ali javni lokal, event. stanovanje, naprodaj v Ljubljani. Puharjeva ulica 14 — za Narodnim .lomom.	36339 6
Otroški vozički
igralni voaički, triciili, lepi modeli, nizke cene. — M. Tomšič. Sv. Petra cesta št. 52.	35986-6
Kovčeg-gramofon
z 20 ploščami naprodaj v Rožni dolini, cesta VII/1.1.
36652-6
Na javni dražbi ugodno naprodaj:
5 tehtnic, 5 novih štedilnikov, 2 črpalki za vino, kolo, 1 radlo-apa-rat in ključavničarski stružnlk, dne 30. septembra 1933, ob 8. url, Ptuj, Krempljeva 6,
elektro varilni stroj, škarje za pločevino ln drugo, dne 28. septembra 1933, ob 14. uri, LJubljana VH, Celovška c. 38,
motorno kolo, dam-sko kolo. Šivalni stroj, dne 27. septembra 1933. ob 16. url, LJubljana, Vožarskl pot 1,
šivalni stroj ln drugo. dne 26. septembra 1933. ob tx>1 18. url, LJubllana VH., Celovška 42.
kompletna brivska oprema dne 25. septembra 1933. ob 15. url. Ljubljana. Tjrševa 58.
36774-6
Gumijaste nogavice in pasovi
zopet dospeli. Tvrdka Ade-
la Besednik, Ljubljana — Selenburgova ulica št. 6.
86797-fl
Otroški voziček
modern, malo rabljen, naprodaj v Beethovnovi aliei št. 14, vrata 33. 36628-6
Kouch
nov, agodmo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	86662; a-6
30 gramofon, plošč
za 300 Din prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	36833-6
Postelja
nofna omarica in Jfrmrat vložek naprodaj na Domobranska cesti 17, pritlič j*.
86606-6
Za čiščenje obleke
bencin — dobite pri Stan« Derganc, družba z o. z., Gosposvetska cesta štev. 8, Pred škofijo štev. 20. — »Verolin« tekoče parketno voščilo po 30 Din, razpršile« 33 Din.	36670-6
Risalno orodje
(Pr&zision) — kakor Midi
fotoaparat
9/12 (Anast-igmat) prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	36686-6
Polico in prodajalno mizo
(pudel) ter 6 mi« prodam. Pripravno za mlekarne ali vinotoč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 366Č&-«
Sadno drevje
za Jesensko saditev! Lastniki vrtov ln s&do-nosnikov se opozarjajo, da si čim preje rezervirajo potrebno število dreves pri Kmetijski družbi lz nove drevesnice na Bokalcih. Po sadnem Izboru zajamčene vrste od visokode-belnlh ln pritličnih jablan ln hrušk, češpelj, češenj, visenj, breskev, marelic, agrasa in riba-za po najnižjih cenah. Zahtevajte cenik pri Kmetijski družbi t Ljubljani, Novi trg številka 3.	36684-6
2 briljantna prstana
damski in moški, ugodi, > naprodaj. Naslov pove o*l. oddelek »Jutra«. 36740-6
Razne starine
in u.metnine proda -pribuč, Glince, Tržaška cesta 6 — telefon 2605.	36787-«
Globoko pod tovarniškimi cenami
Športni gramofoni 250 Din, tridelne posteljne garnitur« 220 :.Dn, čisti damastni na-miani prti s servijetami 70 Din. kuhinjske niha'ne ure 60 Din. Chapiero, Tvrševa št. 36.	36792-6
Kupim
Oglasi trg. značaja uo 1 Dia beseda; z« dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega snačaja vsa k« beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Za kg avtogumija
plačam 6 ln 7 Din. — Justin Gustlnčlč. Maribor. Tattenbachova 14.
25856.7
Železno posteljo
zložljivo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S t. 999«.	36650-7
ZOPET ZNIŽANE CENE
ČEVLJE
		Din	19.—
dekliike ■■••■•»	•	»	28.—
fantovske *•«••••	•	»	52.—
ženske >•»«••■•	s	»	66.—
moške	•	*	66.—
delavske •.•»••■•	•	>	79.—
gorske...... . ■	•	»	145.—
gojzerce in smučarske . .	•	>	297.—
lovske........	•	»	283—
sneške otroške in dekliške			
Din 24.—, SO.—, 34.—, damske »			38.—
prodaja
JumiMzM
CELJE Stev. 20
Plil te takoj po novi veliki ilustrirani cenik, kateri se Vam pošlje brezplačno. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Šolsko mizico
• premakljiv« klopjo ko pim Ponudbe z navedbo Cene o« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizica«.
36411-7
Smrekove storže
kupim Nudijo naj se Iran ko vagon nekiada.na postaja. Potrebne je navedba nabiralnega kraja. — Saša Stare, Mengeš. 36493-7
Foto poveča I ni
nastavek
brezhiben, za format 6'/sX9 kupim Ponudbe s ceno in opisom nasloviti: Šoštanj, preda! 8.	36581-7
Svetiljko
»Hanau Hobensonne« ku pim. Pismene ponudbe na oglas. oddeek »Jutra« pod značko »Sonce«. 36555 7
Brinjevo olje
pristno, kupim vsako mn-o-iino. V ponudb', je navesti količino ter ceno postavno v drogerij« A. Florjančič. Ljubljana. Sv. Petra cesta »L 19.	36551 7
Železen štedilnik
za 2 osebi, dobro ohranjen kupim Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod šfro »Štedilnik 3«.	36531-7
Zdravniški
inštrumentarij
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogla«, odde e k »Jutra« pod »Zdravnik«.
36525 7
Inventar
za mlekarno
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š'fro »Mlekarna«.	36520-7
Specijalno peč
za lakiranje
■godno proda Snšteršlč, T vrževa (Dunajska) cesta 41 J	36649 7
Kovčeg
amerikanski sistem, približno 1 m dolžine, kupim. Ponudbe poslati s ceno na os 1 odd. »Jutra« pod »Takoj«.
36774-7
Železno posteljo
zložljivo, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zložljiva«.
36764-7
Dozo za cigarete
zlato aii z zlatom vloženo kupim. Aleksandrova 7/1. od 1. do 3. ure.	36763-7
Avtomat, tehtnico
dobro ohrani eno. prvorazredne znamke in »National« registrsko biaeaino prodam zaradi opustitve trgovine. — Ponudbe pod »Jako ■ugodno« na ogl. odd. »Jutra«.	36757-6
Oglasi trg. značaja po ! Din beseda; ta da anje naslova a.!j za Šifro 5 Din. — Oglas« socialnega inaSaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova a!:
ta šifro jm 3 Di,n. (8)
Učitelji-režiserji
najlepši vodnik v Vašem delu je revija Drama — Irt-rokovna dramatska revija v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 10/1. Pišite po pojasnila!	36640-8
Pleteršnikov slovar
XI. del (P-2) kupim. Po nudbe na og:asni od de ek »Jutra« pod »Pleteršnik«.
3663>l-8
»Ljubljanski Zvon«
tr: nevezane letnike 1923. 1929 in 1930, prodam za 150 D:n. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36193-8
»Die Frau ali
Hausarztin«
knjigo od dr. med. Anna Fischer Duckelmann. poce D', prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 36192-8
Brelims Fierleben
veliki, prodam zelo poceni. Vprašati: Miklošičeva cesta, delikatesa Kovačič.	36809-8
Knjige
leposlovne ln druge proda posamezno Tribuč. Gllnce, Tržaška 6, telefon 2605.	36788-8
Oblačila
1'rg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanje na slov« ali za šifro 5 Dir Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro 5 Din. (131
Jesenski plašč
skoraj nov in več oblek po nizki ceni naprodaj v Gregorčičevi ulici št. 17/b II. nadstr.	36629-13
Perzijski plašč
§ko-aj nov ugodno naprodaj p-i tvrdki Gran'tz. lla.ri.bor. Gosposka u i ca.
3654.1 13
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din; z« dajanj«. rw*'rrva »Ji u Šifro (w> 5 Din. (101
Odprt avto
Telo ekonomičen — izpod 1000 kg teže. v povsem dobrem stanju, ugodno prodam e veti t. tudi proti vioini knjižici. ponudbe na oglasni »ddelek »Jutra« »od značko »I. R D.«
36459-10
Poltovorni avto
»Ford«, dobro oh'«njen po tevanredno nizki ceni prn da Zupan, Moste. Krekova ulic« i.	36552-10
Motor »Puch«
»20 coin, dobro ohranjen, prodam za 3000 Din radi od.potova.nja. Ma.ri.ncey, Zajčj-e poije pri Kočevju.
36580-10
Osebni avto
rabljen, limuzina, Chrysler 72, pet (ev. 7) sedežev, 4 vrata, kovčeg, v najboljšem stanju, ker letos v glavni reparaturl, prodam. — Sprejmem ev. čobro Hranilno knjižico za del cene. — Vprašanja na Mahorčič, Ljubljana, — Puharjeva 14. 36052-10
»Ford«
limuzina (2 vrata) Ty pa 929 - Tudor, štlrise dežna, 40 Ks. 4 cilindri — ter
»Chevrolet«
odprt, Tvpa 929, štlri-sedežni, 46 Ks, 6 cylln-drov. oba v popolnoma dobrem stanju, prodamo samo za gotovino Kolinska tovarna, d. d. v Ljubljani. 36679-10
Bencin-motor
»Sendling« 5 HP. popolnoma nov. pripraven za žaganje drv ali za kmetijsko uporabo prodamo za 6000 Din Peter Angelo, d z o. z.. Ljubljana, Tyrševa cesta 31.
26SS9-10
Tovorni avto
2 in pol tonski vzamem v najem, plačam od km Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru ood. »Mesečno približno 1200 km«. 36803-10
Limuzino
7 sedežno, vzamem v najem za 6 mesecev. — Pla-"am od km 1.50 Din. Mesečno prevozim približno 1200 km (tudi pozimi). Ponudbe na pod-ušnico »Jutra« v Mariboru pod: »Rabim nujno, plačam točno«.
3C3U4-10
Pozor, šoferji!
V velikem industrijskem mestu Slovenije odd.a.m v zakup ali prodam v popolnoma dobrem stanju »Avto-taksi« s koncesijo vred. — Porudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Avtotaksi«.
36S17-10
Kdor a a d '. prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdoi tšče pre-brano pa za besed« 50 par; za dajanje naslova aLi šifro 8 Din. Miroma 5 Din. (14) Trgovski ogla« 1 Din
V rejo
sprejmem otroka — tudi dojenčka. Poizve se pri Loč-nlkariu v Kolodvorski ul. št. 26/II.	36738-14
Dveletnega fantka
zdravega, oddam za svojega dobri družini. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.
36837-14
Vsaka beseda 1 Di.n; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15)
Drva
za kurjavo in bukovo oglje ku.pim na vagone. Nujne ponudbe z najnižjimi cena mi poslati pod šifro »Gorivo« na Jugomosse, Zagreb, Jeiačičev trg št. 5.
36379-15
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plo šče: je-lševe bukove, i-kume in ;wnei. v ve-1: kosti 220/122. 200H22. po najnižjih oenab Tv.irnišk« skladišče v Ljublja.ni Du nejska cesta 31. 246 15
Pozor!
Spalnice, jedilnice, kuhi nje, kakor tudi okna ;n vrata im stavbe Vam nudi najceneje in garantirano solidno delo tvrdka Gol-majer. Ljubno, pošia Pod aart. Gorenjsko. Zahtevaj te ponudbe.	35616-1:?
Krasno jedilnico
iz orehovih korenin, ugnd no prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36662-12
Staro obleko
moško in žensko, ug-odn-o prodam. Naslov pove ogias. oddeiek »Jutra«. 36743-13
Pleskano spalnico
za 1700 Din, in šperano za 2800 Din proda Bitenc, mizarstvo. Gosposka ulica 10 36695-12
DAMSKI
JESENSKI IN ZIMSKI
PLAŠČ,
Spalnico
malo rabljeno, z 2 ogledaloma prodam za 1300 Din. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.	36696-12
Več spalnic
modernih, iz trdih in mehkih lesov in kuhinjskih kredenc prodam zaradi pomanjkanja prostora po konkurenčnih cenah. Delo solidno in .iamčeno. Mizarstvo Ličen. Dunajska cesta 69 pri Oiflar.
36753-12
alm:
i Vsaki (seseda 1 Din: 1 za tajanje nasiova ali j ia šifro p« 5 Din. (17)
Pekarno
v prometnem kraju oddam v najem za 10 let. Najemnina plačljiva v naprej — tudi v hranilnih knjižicah Okrajne hran. v Slovenski Bistrici. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36283 17
Usnjarno
vzamem v najem ali pristopim kot dru-žabnik — strokovnjak. Ponudbe na --glas. oddelek »Jutra« pod *.načko »Gorenjska«.
36508-17
Lepo vilo
z velikim vrtom oddam v bližini Ljubljane v najem. Ponudbe pod »Sigurno 88« na oglas, oddelek »Jutra« 36517-17
Splošno kovinsko delavnico
trgovino s kolesi in potrebščinami. bencinsko po stajo tn avto za osebo; prev<ra. zel-o rentabilno, na na jprometnejši točki Go renjske. skupno ali p os« mezno prodam, ozir. dam v najem. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 36321 17
Lokale
za gostilno, trgovino ali buffet oddam v najem. Koncesija v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36668-17
Pekarno
zelo prometno oddam v najem za 600 Din mesečno, event. tudi prodam. Bokal, Medvode.	36677-17
Restavracijo
in sobe oddam takoj boljši natakarici. Potrebni kapital 12 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36735-17
Smučarji!
Kmalu gremo. — Letos imam izredno dober kraški f gorski' les. Toliko na znanje. Delavnica smuči — sank. — Potrebuješ Alojzi. Vrhnika.	26691-15
FUaMija
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali z* šifro r>a 3 Din. (391
Albumi za znamke
kompletna izdaja, sedaj na novo izdani. Ze4o prak lični, prvovrstna obdelava in izdelava. — Album za znamke Bosne-Hercegovme Din 40. za znamke Črne gore Din 20, za znamke Srbije Din 40, za znamke kraljevine Jugoslavije Din 85. poštnina 5 Din. Pripo ročen-o 3 Din več. Denar v naprej. Izidor Steiner, Zagreb. MasarykoT« ul. 5.
250-30
Vsaka besed« 1 Di.n: za dajanje naslova ali m Šifro p« 5 Din. (121
Pohištvo
Na obroke. Na hranilne
knjižice Sperane orehove poli tira ne
spalnice črešnjeve masivne pdliti-
rane spalnice šperane spalnice 3000.— pleska ne spalnice 1800.— kuh oprave	850.—
kuh. kredence	450.—
postelje	200.—
Vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18. M:k'ošičeva 6. — Telefon 2780.	36504 12
Črešnjevo spalnico
novo, masivno, politira-no, 14 komadov, prodam »loboko pod ceno. Vi-žin. mizarstvo. škofja Loka. kolodvor. 36741-12
Spalnico
iz mehkega esa. malo rab Ijeno. za 950 Din proda Jože Mulej, Knafljeva al. 2 36693-12
Vsaka beseda 1 Din, za lajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (161
Hranilne knjižice
kupuje ki prodaja
M. J a n k o 1 e
komand, družba, Ljubljana,
Aleksandrova c. 4/11
^palača »Viktorija«), Telefon 3052.	2692116
25.000 Din posojila
išče nezadolžen posestnik proti vknjižb; na prvo mesto. Točno odplačevanje po dogovoru, z običajnimi obrestmi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varno«.	36352-16
Hranilno knjižico
hranilnice dravske ban"-vi-ne v Celju ku.pim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	36286-16
50.000 Din posojila
za dobo 1 leta. išče trgovec. Sigurna garancija ali vknjižba na prvo mesto posestva, vredn-o 400.000. Obresti po dogo-voru. Ponudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod značko »Sigurnost 333«. 36471-16
40.000 Din
potrebujem
proti vračilu po 1000 D:n mesečno in jamstvu z lastno hišo. Ponudbe prosim na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro naložen denar« 36428-16
Vložno knjižico
Ljubljanske kreditne banke z viogo 10.800 prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovina«.
36522-1G
Revna dijakinja
>but>ana. išče pri dobrih srciti posojila 4000 Din za odplačilo šolnine in na •laljnji študij. Odplačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
• 36518 16
Iščem posojilo
:ia hipoteko proti vknjižbi na prvo mesto. Dopise nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hipoteka«.
36584-16
Hranilno knjižico
Km^iskeg« trinilnega m posojilnega doma. ku.p;m po najvišji dnevni ceni. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Plačan v go tovini takoj«. 36416 lfi
Vložno knMžico
kateregakoli ljubljanskega zavoda. 5—20.000 Din kupim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Najvišja cena«.	36646 16
ki vam ga dobavi firma
Drago Gorup & Co.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16/L
je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo.
Nizka cena
10309
Hranilne knjižice
kupite, prodaste, lombardi-rate posojila najkulantneje pri: Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulica 6/II. Za odgovor priložiti znam ko za 3 Dn.	232
Knjižico
Hraniln'ce kmetskih občin, z vlogo 8000 Din prodom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	366o'l-16
Do 300.000 Din posojila
iščem proti bančnim kondi-cijam za dobo enega leta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Absolutna var-nost«.	36663-16
Knjižice
Mestne 50.000, Z3dr. gosp. banke 100.000. Jadr. podonavske 100.000, Praštedione 500.000, vse tudi v manjših iznosih prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Knjižice 12«. 36643-16
Za 10.000 dam 15.000
Ponudbe na ogla.s. oddelfk »Jutra« pod »Zaznamba na prvo mesto«.	366S7-16
60.000 Din posojila
iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro »Nova zgradba«. 36731-16
Kdo posodi
20.000 Din
aktivnemu arž. 'uradniku proti točnemu mesečnemu odplačilu po 500 Din, obresti , po zahtevi. Ponudbe pod šifro »Nujna pomoč« na podr. »Jutra« v Mari -boru.	36802-16
Hranilno knjižico
ljubljanske Mestne hranilnice z manjšo vlogo prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Gotovina«.	36750-16
10.000 Din
rabim nujno. Za obresti nudim veliko zračno sobo v Ljubljani. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«.	36784-16
Izvanredna prilika!
Prodam parcelo okrog 2500 kvadratnih metrov, na lepem prostoru v Tacnu pod Šmarno goro. po jako ugodni ceni. Vzamem tndi hranilne knjižice. Pojasnila daje Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališke ulic-a št. 12.
368211-16
Livarna
za sivo, strojno in komeri-no litino, komple-tno urejena za takojšen začetek, blizu Ljubljane ugodno naprodaj. Vzamem tudi hra niine knjižice. Jako redka prilika za podjetnega obrtnika. Livarski mojster na razpo!ago. Pojasnila daje Rudolf Zore, Ljubliana. Gledališka 12. 36820-16
Naš bančni oddelek
kupuje in prodaj«
hranilne knjižice
Strogo solidno poslovanje. — Naš zastopnik: Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica 1,2.	36822-16
Zakaj imate
mrtev denar?
Plodonosno naložite istega (od 20.000 Din naprej) v naši spec. trgovini proti absolutni varnosti ln lepim mesečnim dohodkom. Mogoča tudi zaposlitev. — Izčrpne dopise z navedbo razpoložljive glavnice prosimo pod »Stalna renta« na osel. odd. »Jutra«.	36780-16
r/
Vsaka boettda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro p» 5 Din. (19!
Dva lokala
s pritiklinami takoj oddam v sredini mesta, primerna za trgovino, pisarno ali delavnico. Naslov v og'asnem oddelku »Ju tra«.	36588-19
Lokal
pripraven za pisarno, modni atelje, trgovino, bufe-t, oddam na na jprometnejši Celovški cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36606-19
Brivnico
dobro idočo, za gosipode ln dame. radi bolezni poceni prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod značko »Takoj« 36433-19
Brivnico
na prometnem kraju, četrt ure od Celja oddam s 1. oktobrom v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Oe ju.	36441 19
Prostor za menzo
k; že deloma obstoji, oddam. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 36790-19
Lep vogalni lokal
na Kongresnem trgu št. 8 takoj oddam. — Vprašati med 14. in 16. uro pri Kirblsch. Gledališka etolba 1-3, I. nadstropje, desno, v stari hiši.	36474-19
Trgovino
s skladiščem, v prometnem kraj-u na deželi vzamem v najem z novim letom. — Prednost s stanovanjem. Stm mlad in podjeten trgovec. Ponudbe z vs<rni podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra investicija«.	3M6S-19
Strojarna
in barvarna
kožuho^ine z dobroldičo prodajalno ob živahnem prometu sredi večjega mesta Slovenije, radi bolezni ugodno na prodaj. Ponudbe pod »Strojarna 120« na »Marstan«, informacijski biro, Maribor, Slovenska 22.	36575-19
Lokal
za špecerijsko tn delikate« no trgovino, sredi mesta oddam s 1. novembrom. — Naslov v og asnem oddelku »Jutra«.	36319 19
Lep trgovski lokal
s postranskimi prostori od dam. Poiizve se v pisarni dr. F. Luckmanna. Gra d išče 4. ' 36232 19
Lokal
oddam na Starem trgu 24.
36153-19
Pisarniške prostore
večj-e ali manjše takoj od dam nasproti glavne pošte. Naslov v ogla.snem oddelku »Jutra«.	35914 19
Lokal za vinotoč
na prometnem kraju v Ljubljani takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36683-19
Manjšo gostilno, špecerijo ali vinotoč
prevzamem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubljana ali okolica«.
36626-19
Svete! lokal
s postranskim prostorom oddam na Starem trgu 21. Vprašati II. nadstr. levo.
36577-19
Trgovino
zelo dobroidočo, v središču mesta, zaradi prezaposlenosti prodam. — Ponudbe pod »Proti gotovini« na ogl. oddeiek »Jutra«.	36836-19
Vinotoč
dobro upeljan. na prometnem kraju oddam takoj. Vse v hiši. Kavcija v gotovini 5 tisoč dinarjev. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36834 19
Vnaka besni« 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (20)
Ugoden nakup!
Prometno ter dobro vpeljano gostilno in, trgovino, 3 km od Celja prodam z vsem inventarjem za Din 160.000. — Ogiedati pri: Videnšek, Teha.rje pri Celju 36285-20
Prodam hišo
z velikim vrtom, pri.prevno za gostilno ali obrt. Oddaljena 5 minut od mesta. Peter Grilc, Klane St. 18, Kranj.	36326-20
Hišo
z nekaj zemlje prodam za 65.000 Din pri Petrovčah v Savinjski dolini. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	36360-20
2 hiši in več parcel
v ljubljanski okolici prodam. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Prevzamem tudi knjižice« 36479-20
Kmečki mlin
? tečaja, stalna voda. prometna točka, zraven zemljišče in gospodarsko poslopje, rad: preselitve takoj naprodaj za 50.000 Din Polovico vzamem tndi v hran. knjižici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ugodno 10«.
36460-20
Kot soposestnika
idilne hišice blizu mesta sprejmem ljubitelja m:ru. Dopise na podruž. »Jutra« Maribor pod »Ločenec«.
36573-20
Prodam hišo
na lepem kraju. Cen-j Din 36.000. Tezno pri Mariboru, Levirikova ulica štev. 4.
86538-20
Prodam hišo
v Novem mestu
ali zamenjam za hišo v Ljubljani. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36319-20
Večjo hišo
« gostilno, trgovino in vei stanovanji, v sredi mesta prodam. Prevzame se lahko tudi nekaj hipoteke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobičkanos-11««.	36-546-20
Prodam hišo
v lepem in prijaz.nem trgu v Dravski dolini. Pri hiši sadni in zelenja dni vrt. Pripravno za kakršnokoli obrt. Cena 38.000 Din. Po-ovico je plačati v gotovini. ostalo pa ostane kot hipoteka ia eno leto. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sreča te išče«.	36308-20
Stavbna parcela
v Mariboru, v sredini mesta poceni naprodaj. Pojasnita daje Zidanšek, Židovska ulica štev. 8.
36292-20
Gradič ali slično
poslopje v parku ali go« dičku. event. posestvo ku pi vpokojenec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Jesenski dom«.
86269-20
Na Bregu pri Celju
prodam enonadstropno hišo s parno pekarno. Kupnina to polovice lahko tudi v hranilnih knjižicah, ostal« v gotovini, po želji hipo teka. Naslov pore oglae. oddelek »Jutra«. 86535-20
Majhno posestvo
oddam takoj ugodno v oa jem. Ponudbe na oglasna videlek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«.	36527 20
Enodružinsko hišo
z lepim vrtom m 70.000 Din proda Pol še. Mala ves 40. Ježica. — Ietotam na.prodej
parcela
velika 600 m'. 36657 20
Hišo
pri Stadionu za ve? j o dm žino. 6 sob. 900 m* zasajenega vrta. prodam za Din 235.000. na željo tndi sosedno parcelo. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«.
36672-20
Stavbišče
ond Rožnikom, vogalno, veliko 946 m!. pri Kollmano-vem gradu prodam po 80 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36673-20
Za knjižice
parcele v centru & 300 dinartev. Parcela oh Dunajski cesti & 100 dinarjev. Hiše. vile ln posestva prodaja Posredovalnica Adamtfc. Vošnlakova 4. 36715-70
Smrekovega gozda
cca 10 ha — oh železniški progi naprodaj. Ponudbe na o?'as. oddelek »Jutre« pod »Smrekov gozd«. 35665-20
Vogalna hiša
dvonadstropna, v centru Maribora z dobro ldo-gostilno, letna potrošnja 150 hI vina 100 hi jabol*nika. 40 hI pita se proda zaradi bolezni lastnika. Potrebna gotovina 150 000 Din, ostalo hlooteka. Pcr ad-be na podružnico »Jutra«. Maribor pr>d »Zelo ugodno«. 36801-20
Dvostanovanj. hišo
novozidano, z vrtom, prodam. Studenci pri Mariboru, Bolfenkova ulica 14.
36572-20
Vinograd
dobro arondlran. z zidanico Id posodo kupim v bližini Krhkega. Ponudbe z navedbo čeri p n* Jo«ko Kramar, Vodice nad Lju^^io.
36751-20
Novozidpno hi*o
v Liublia^l ali bMžnU
"kolir.l kun'^0. Ponudbe z r«>vedV>o c"i<" 1n h'r>ot,pk» Ponud-h» nn ""1. odd ».T^t—>* pod »Plačam tav~' OT-r 36795-^O
Fnonads+ro«.
vo?alno. d vod-nunsko. m-ketom. vod-^-vodfvm. P1,1 -n"Tn. e'ekt'!ko vrtom, tudi za vedrin kn«*ice prosim. _ Mmp e-L Ciglarjeva 15. 36798-20
Po«est
žeUm kunfti okoli 10 oralov hiša Z" stano-'•nnie ,T> zbrati'"' W'i' post,«''""rob— Tf«ko. — PonVHo pod
^l^a« na ogl. odd. »Jutra»
36748-20
Stanovanja
Vsaka beseda 90 par: ■» dajanj« nad«*« mM
xa fcfro S Din. (21-a)
Stanovanje
• kuhinj«, eno ali dvosobno v eentru mest« iščem sa november ali veliko prazno sobo z vhodom s stopnic. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Šivilja 112«.	36592-žla
Stanovanje
eno ali dvosobno iščem v mestu ali v bliiimd po zmerni ©eni. Ponudbe pod »Celi dan odsotna« n« oglasni oddelek »Jutra«.
86615-21»
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin, t Ljubljani ali mestni periferiji išče mirna stranka brei otrok, za november ali pozneje. — Ponudbe na naslov: Jazbec, Loka pri Zidanem mostu. 36171-21/a
Stanovanje
3 ali 2 sob s kabinetom, za november išče Besednik. Prešernova ulica šter. 5.
36482-ai/a
Dvosob. stanovanje
v Šiški ali z« Bežigradom iiče 1.—15. oktobra mirna slranka brez otrok. — Po nudbe na oglasni oddel.J; »Jutra« pod šifro »Pošten trsovec«.	36506-21/a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, s priti-klinami, išče stranka dveh oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čimprej«.	36661-21/a
Stanovanja iščejo
stranke potom Realitetne pisarne Grašek. Masarvkova št. 12. — Hišni posestniki, prijavite!	36645-31/a
Enosob. stanovanje
s predsobo, v okolici sv. Krištofa išče samska oseba za takoj ali november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samska oseba«.	366*0 2l/a
Trisob. stanovanje
« kopalnico, v vili iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Okolica Mirja«.	36?12-2ll/a
Dvosob. stanovanje
iščem x novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno«.
36716-31/a
Stanovanje
iSčeta dve starejši gosf>e. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteni plačnici«.	36811--21/a
Stanovanje
sobe, kuhinje i-n pnMiklim iščem v okraju sv. Petre. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Reden Diač-nik«.	36319-21/a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, s priti-plinami, išče dvočlanska iružina za november ali pozneje. Ponudbe do 30. t. m na ogl. oddelek Jutra pod značko »Cista, točne«.
96826-21/a
Dvosob. stanovanje
iščeta dve dami za november. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Mati in hčerka«. 36829-21a
S
tanovanje
Vsaka beseda 1 Din; sa dajanj« nattovs aH ia šifro pa 5 Din. (31)
Enosob. stanovanje
s kuhinjo in kabinetom v kleti oddam v Hoize.pflovi ulici 19 stranki brez otrok za oktober ali november. Istoram sprejmem postrež-nioo.	36608-21
Dvosob. stanovanje
lepo, sončno, kaMnet, predsoba, kuhinja, balkon, kopalnica, pritiklin«, oddam mirni stranki z novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod »Ko-paln ca«.	36600-21
Enosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami oddam za november na Dunajski 91. Vse pod enim ključem.	36641-21
Dvosob. stanovanje
oddam čisti, mirni stranki. Poizve Bolgarska 32.
36635-31
Lepo stanovanje
dvosobno, parket i rano, s pritiklinami, oddam poceni. Rožna dolina, c. XII št. U.	36634 31
Dvosob. stanovanje
opremljeno, in opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v Gradaški ulici 8/1 36633-21
Enosob. stanovanje
parketireno, oddam v Zeleni jami, Prešernova ulica št. 30.	36624-21
Enosob. stanovanje
o ugodni ceni oddam na »Tiču št. 121.	36268-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3623C-21
Štirisob. stanovanje
s kopalnico, v vili sred; Ljubljane takoj oddam. — tigodno za zdravnika ali zobotehnika. Naslov pove ogla«ni oddelek »Jutra«.
36300-21
Majhno stanovanje
čedno, z 1 ali 2 sobama in pritiklinami. 3 minute od centra LjubPene, v sute-renu vile. oddem z oktobrom maihni in mirni dru žini. — Pismena vprašanje pod »1. B.« na oglas, od delek »Jntra«. J36338-211 _v
Stanovanje z vrtom
oddem s 1. oktobrom v Tr novem. Vrt obsežen in pln donosen. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36681 21
Stanovanje ln
majhno sobo
takoj oddam v Val. Vodnikovi uiicd 32. 36545 21
2 stanovanji
enoso-bno in 1 dvo- ali trisobno oddam rednima in maločlanskima strankam*. _ Istotam oddam tudi
lokal
za bri-vmico ali delavnico. Zgornja 5 ška 247 — postajališče Kosovo. 36505-21
Sobo in kuhinjo
s m-itiklinami. oddam samski osebi. Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. 36503-21
Pristopajte
k Društvu stanovanj, najemnikov — Gajeva ulica Nebotičnik UL	373-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam na Starem trgu štev. 24.
36152-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami. 5 minut od g avnega kolodvora oddam Naslov v oglasnem ndde'ku »Jutra«.	36665-21
V Medvodah
za 100 Din mesečno takoj oddam stanovanje 2 sob. v katerih eno se lahko postavi štedilnik. Podrobne informacije se dobe v buffctu Vesel, palača Vzajemne na Miklošičevi cesti. 36066-21
Stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam v Šiški, Kamniška 20 36658-2il
Veliko izbiro
stanovanj, v centru in okolici odda Realitetna pisarna Grašek, Masarykova št. 12.
36644-2J
Enosob. stanovanje
suho in solnčno. oddam z oktobrom v Rožni dolini, cesta VII/4.	36692-21
Trisob. stanovanje
komfortno — s kopalnico oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sončno«. 36701-21
Stanovanje
še»t- ali petsobno, s kopalnico, komfortno urejeno — del stanovanje uporabljiv za poslovne prostore, zdravnika ali slično. oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum«.
36700-21
Stanovanje
1 sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. oktobrom za 350 Din mesečno v Podmil-ščakovi 14.	36762-31
Dvosob. stanovanje
takoj poceni odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6 — telefon 2605.	36786-21
Trisob. stanovanje
z vsem komfortom in pritiklinami v I. nadstropju oddam po izredno nizki najemnini takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra«.	36789-21
Vsaka beseda 50 pa-r; n dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22)
2 gdčni ali dijakinji
sprejmem v centru v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37617-22
2 akademika (čarki)
sprejmem na stanovanj« 1 proti instrukciji i zajtrkom, enega pa za 100 Din mesečno. Naslov v oglas, ►ddelku »Jutra«. 36559-22
Gospoda ali dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano na Sv. Petra nasipu št. 17/11.	36664-22
Dijakinjo (ka)
sipfimem kot sostanovalko (ca). Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36690-22
Dijaka (injo)
(nižješolca) v fino oskrbo z vzornim nadzorstvom sprejme v komfortno stanovanje s klavirjem skrbna rodbina poleg dramskega gledališča. Pomoč pri študiju. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 36723-22
Dva visokošolca
sprejmem na dobro hrano in stan-ovanie. pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36799-22
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro S Din. (23)
Sončno sobo
lepo opremljeno, s separi-ra-nim vhodom, v sredini mesta oddam. Telefon v stanovanju. NasJov v ogl. oddelku »Jutra«. 3655S-23
Sončno mirno sobo
elektrika in parket, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36592-23
Opremljeno sobo
se[«rirano, veliko, mirno in čisto, oddam s 1. oktobrom stalnemu boljšemu gospodu na Rimski cesti 7/1, vrata 9.
3S993--3
Opremljeno sobo
lepo, veliko, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36595-23
Separirano sobo
vhod iz stopnišča, v bližini »Univerze« in »Sred. tehnike«, s hrano in vso oskrbo («H brez) takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36593-23
Opremljeno sobo
v sredini inesta oddam. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	36596-23
Sobo
posebni vhod, oddam 3 gospodoma ali gospodičnama s hrano. Sprejmem tudi več oseb na hrano. Soklič, Domobranska 23.
SS599-23
Opremljeno sobico
čisto, sredi mesta, oddam poceni solidni in mirni »sebi. Električna luč, poseben vhod i i hodnika. — Prečna ulica 8. 365S7-23
Prazno sobo
s štedilnikom in posebnim vhodom oddam gospodični. Nasiov v ogla.s. odd. »Jutra«.	36613-23
Sobe
opremljene, 8 posebnim vhodom,z eno ali 2 posteljama, poceni oddam v Dravski u.lici 18/1. 36591-23
Dijakinji
ali uradnici
oddam kabinet z oskrbo. Centralna kurjava-. Palača nebotičnika III, M. Šare.
36642-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, s souporabo klavirja in kopalnice takoj oddam boljši osebi. — Tavčarjeva št. 4/1 desno.
36632-i3
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, solnčno, parketira.no, z razgledom na ulico s 1. oktobrom Več se izve v Trnovski ul. št. 12, ali Vogelna ul. 9/1.
36623-23
Lepo čisto sobo
s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Vprašati v vili na Domobranski cesti št. 25.	36625-23
Na Gorenjskem
oddam 2 solnčn.i in suhi sobi s kuhinjo, eventuelno posamezno s souporabo ku-hinje. Vodovod in elektrika v hiši. Naslov v oglas, oddelku »Ju.tra«. 36332-23
Opremljeno sobo
•s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam s 1. oktobrom v v.ili na Prulah 27.	36574-23
Premožna gdčna
neodvisna, pametna in dobre zunanjosti, išče moža, resnega, kultivira.nega višjega drž. uradnika ali slično, velike postave, preko 40 let. Diskrecija. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Aut-aut«. 37568-23
Po nizki ceni
sprejmem 2 gospodični v lepo sobo in izvrstno hrano. Kopalnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36524-23
Separirano sobo
v centru mesta se takoj odda. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 36710-23
Opremljeno sobico
prazno ali skromno oddam v centru ženski osebi. Naslov pove osi. odd. »Jutra«.
36720-23
Sobo
lepo opremljeno, uvetf* ia veliko, čisto, tik opere in Tivolija, z 1 aii 2 posteljama oddam le boljšim gospodičnam ali zakonskemu paru. Telefon :n klavir na razpolago. Nas »v t »glasnem oddelku »Jutra«.
36263 28
Za pisarno
ali zdravnika
oddam S—3 sobe s predsobo in separatnim vhodom s stopnjišča, na Resi je vi cesti št. 5/1.	36621-23
Gdč. ali gospodu
oddam lepo sobico s poselv-nim vhodom, kopalnico in vso -oskrbo (hrano) — kakor doma — za ugodno ceno. Domobranska c. 27/a — visoko pritličje, nova vila.
36647-23
Prazno; sobo
lepo in parketirano, z vba-dom s stopnjic oddam ▼ Nunski ulici 3. 36680-2»
Opremljeno sobo
veliko, zračno, v strogem centru mesta, oddam. Ogled med 2. in 3. uro popoldne. Gajeva 8./IV. Dukičev blok.
36711-23
Solnčno sobo
opremljeno za 2 osebi, z elektriko ln posebnim vhodom oddam Drl velesejmu. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
36727-aa
Veliko sobo
zračno oddam opremljeno ali prazno. Nunska ul. 3. — Isrtotam EDrelmem
abonente
dobro ceneno brano.
■«5733-28
Gospoda
sprejm-eim na stanovanje tQ hrano, s prosto razsvetljav« in postrežbo za 500 Dim mesečno. ali tedensko 130 IWn-Sv. Jakoba trg štev. 5.
36739-23
Gospodični
oddam sobo s poset»wfa; vhodom, elektriko in parketom. Karlovška cesta 20 — desno.	36728-2S
Sobo
oddam gospodičnam, ge-spodim ali dijakom po nizki ceni. Dijakom -po 400 Din z vso oskrbo. Krakovski nasip št. 10, dvorišče.
»5736-28
Opremljeno sobo
čisto, takoj odda.m gospod« ali gospodični v Rožni nI. št. 15.	367.19-28
Dve sobi
s predsobo in kopalnico. vhod s stopnišča, v centru, oddam enemu ali dvema gospodoma takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
36783-2S
Sobo z 2 posteljama
novo opremljeno, čisto in zračno, s posebnim vhodom, parket, elektrika, ceno oddam Pod Gozdom 10, zraven Bel-levue.	36782-23
Separirano sobo
zračt ■> in svetlo takoj oddam na Novem trgu l/HI, !ftiv<,.	36806-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, v o&o-tru mesta takoj oddam. — Nas;ov v oglas, oddelku »Jutna«.	36807-28
Prazno sobo
s prostim vhodom, v centru takoj oddam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.
36814-28
Opremljeno sobo
polog eodnije oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36808-28
Lepo, solnčno sobo
oddam na Dolenjski ee»ti št. 21/9-H	36765-28
Gospoda
sprejmem	na stanovanj« na Rimski	cesti 20, dvorišče levo.	Ogled v ponese'jok. 36T768-2S
Separirano sobo
pri operi oddam 1 al! 8 osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36771-23
Opremljeno sobo
oddam s 1. oktobrom T Ilirski ulici štev. 2PT.
36746-38
PLOŠČICE
za oblaganje kuhinj, kopalnic, Štedilnikov
najceneje pri
MATERIJAL, trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Tyrševa 36.
KARITAS

Posluje nemoteno! Izplačuje vedno!
POŠTENO! VARNO!
C 0)
S g
§ o
® e)
t t. ao to N
KARITAS goji pravo posmrtninsko zavarovanje na solidni zavarovalno-tehnični podlagi. Vse ugodnosti raz-» vidite iz prospektov, ki jih dobite brezplačno pri:
KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarov. KARITAS, Maribor, Orož-nova 8
JAMSTVO DIN
45.000.000
Vrednote
Izgubljeno
CftOršbllii
Pridelki
Obrt
trem igralcem se po 5 55 kaz. prav. izreče suspenz. Po § 20 kaz. prav. ia z uporabo 5 7 kaz. prav. se kaznuje igralec Kopriv-Sek Jože (Celje) s 14-dnevno zabrano igranja. Igralec Ldpovšek Ferdo (Slovar;) se pozove na prihodnjo sejo v svrho zaslišanja. — Tajnik m.
Posteljne mreže
d* lesenih ki t»l«imh <*
virjifc iideluje najceneje t v»eh velikostih, in i«t« sprejema v , po-pra ril o Alojz Andloric, Komenskega 34.
96886-30
Parnj stroj 20 K$ in kompresor
• fcondeMatorjeoi na ogl j.
kislino, ta približno 12.000 kalorij, proda Mlekarska zadruga na Vrhniki.
Mesarski obrtnik
t najlepSih l«tii, teii poročiti gospodično ali tudi vdovo, staro 30—40 let, v
svrho povečanj« obrata. — Nekaj premoženja potrebno Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod mačko »Dobra | gospodinja«.	86671-25
Gospod
37 let star, Išče dobro ln zvesto prijateljico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod — »Brez predsodkov«. 36767-24
r Sostanovalko
sprejmem takoj k mirni .sTanki aa Sv. Petra cesti it. 76.	S6775-23
Sobo
m 2 posteljama oddam poleg kolodvora. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
36770-23
Srčkane damske klobučke
najceneje nudi Zofi Lnnren-6i6, Mestni trg 7. Moderniziranje zelo poceni!
86678-80
Damske ln moške klobuke
najnovejših oblik, barv ln kakovosti, po konkurenčnih cenah vam nudi tvrdka Franc Bernlk, Ljubljana, Dunajska ce-«ta 12 ln Slška, bivši perutninski zavod. — Sprejemajo se vsakovrstna popravila.
36747-30
Stiskalnice (preše)
[opo!noma thcve, ia sadje in grozdje, sistema Budi, izredno poceni (tudi proti vloinim knjižicam vseh »a-Todov) proda J ugo-zadruga r Mariboru, Kopitarjev« 18 aM3«-2»
Suhe gobe, divji kostanj, želod,
smrekove storže
kupuje
po najvišjih cenah
V. H. ROHRMANN
LJUBLJANA Sv. Petra nasip 27
Boljši gospod
ki poseduje 2 hiši ln mesarsko obrt, želi spoznati gospodično ali vdovo do 40 let s primernim premoženjem v svrho takojšnje ženitve. Ponudbe s sliko, ki se na željo vrne. Je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Osamljen«.
36704-25
Vsaka beseda t Din; ta (lajanj« naslova aH iifre pa S Din. (25)
Dve sobi
prazno in opremljeno, oddam pri glavni pošti * vso oskrbo. Sprejmem tudi abonente. Naslov v osi. odd. »Jutra«.
36769-23
Pletilni stroj
dobro ohranjen, poceni predam. Ponudbe d* Ekspozituro »Jutra« t Siiki, pod šifro »Trifcič«.	867*0-29
Dve prazni sobi
event. kuhinjo oddam t Selen burgovl ulici. — Ponudbe na ogla. odd. »Jutra« pod »Mirna stranka«.	36754-23
Snovalko
kupim dobro ohranjeno (Kannuaketten . Scher-maschlne) za širino do 1700 mm. Ponudbe poslati na Jugomosse, — Beograd pod 230.
36752-29
Gospodična
z nekaj gotovine Seli poročiti državnega uradnika. Gre tudi v Srbijo ali DalmacHo. Resne oonudbe s sliko pod »Bodočnost« Je poslati oglasnemu oddelku »Jutra«.	36749-2?
Solnčno sobo
bližiii Evrope oddam
idni osebi. Naskvv pove fleni oddelek »Jutra«.
36785-23
-aha besed« 1 Din; ia dajanje naslov« al: M Hfro tM B Din. f35)
Elegantno sobo
!ew. g posebnim vhodom, o Idam 2—3 sros podom — "idi diskom. Breg St. 14,11 36791-23
Vsa* a beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH
u Iifro p« 5 Din. (27)
Srebrne krone
staro zlato In srebro
kupuje rafinerij« dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulic« itev. 36 — vhod iz Vid-ovdansfce ceste — pri gostilni Moiina.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — iuvellr
Ljubljana, WoHova nlica 3
Zlato, srebro, platin
kupuje po najvišjih dnev aih eemah Mariborska afi-neriia »lat« — Maritvoc. Oroinova ulica itev. 8.
230-85
Vsaka beseda 50 par; i« dajanj« naslov« ali za Šifro pa 3 Din. (28)
Obrtnik
star ?9 lert, staro-katolfeke vore. želi poročiti boljšo, čvrsto, blond damo, _ ne glede na njeno vero, ki bi imela par tisoč dinarjev v svrho zidanja nove hišice. Katera dama želi imeti dobrega in treznega moža, naj pošlje cenj. dopise e priloženo sivko na podružnic-o »Jutra« v Celju pod značko »Lepa bodočnost«.	36533-25
Mlad posestnik
Želi poročiti gospodično ali mlado vdovo, ki ima veselje d-o kmetijstva. Ne-an onim no z opisom razmer na oglasni oddelek »Jutra« pod »Savinja 25«.
36570-20
čistokrvni
foxterrlerki
naprodaj. Zelen* pot it. 5
— Kolesij*.	86536-27
Opremljeno sobo
2 pesteijama, oddam t -ntru mit«. Verovšek, re*h>v» ulica Stev. 12.
3679-3-33
Rezervno kolo
Je bilo najdeno v Medvodah. Dobi se pri Jugoavt-o, T vrževa (Dunajska) cesta.
Foksterlera
mlade««, dolgodlakega,
kupim. Ponudbe na podrni. »Jutra« Maribor pod fcifre »Čistokrven pes«. S6576-27
Angleškega
foxterrlerja
Sistokrvneg«. x rod-o-vnikom proda Ivan Kenda. Mestni tre 17.	86144-27
Opremljeno sobo
IftOO ln zračno. i elektriko oddam s 15. oktobrom so-!Mni oseb-. — Sp. Šiške. Alj«4era štev. 17/1. levo.
368-30-23
V veliko sobo
sprejmem takoj dva gospoda ali gospodične v celotno oskrbo. Center mesta. Križevniška 4 /T.
3681C-23
Pes doberman
7 mesecev star, ki sliši na Ime Boj se Je Izgubil. Barve temnorjave po telesu ln svetlo rjavimi nogami. — Oddati proti nagradi v Sto-žicah 114.	36703-27
Vsaka beseda 1 Du>. s« dajanje naslov« ali m iifro p« 6 Din. (83)
Klavir
ln dober prodam S800 Din. Naslov v odd. »Jutra«.
36810-26
Haloškega vina
letnika 1932, belega, 45 hI prodam. Cena 5 do 6 Din liter, postavljeno na postajo Ptuj. Ponudbe poslati na Ivan Smigoc, vi-nosradnik, Mala Vam i ca, poŠta Sv. Andraž. 36603-33
Psica volčje pasme
se je zatekla. Zglasiti «f je na Gosposvetski cesti 2, pritličje levo. 36772-27
Pes doberman
ki sliši na Ime »BoJ-ček«, rjav s pristriženimi ušesi ln repom. Je bil odveden. — Oddati oroti nagradi v Nabavil alnl žel. zadrugi. Ma-sarykova c. aH škrjanc, Stožice 114.
36760-27
Zračno sobico
s ceotraln* kurjave oddam twveeni so!;dni gospodični dijakinji. Ogled od "4. do 16. P-ažakov« ulica št 8.-IV. (vogai Miklošičeve).	36824-23
nudimo po znižanih cenah razno drevje za drevorede in okras, konifere, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za ograjo, gozdne sadike, vrtnice, plezalke, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik na zahtevo brezplačno. Uprava veleposestva Tišina, p. Bankovci, Prekmurje. 10301
Dobrega vina
kakor Rizling, renski Rizling, navadno belo in črnino. lasten pridelek, večjo množ;no prodam pri Vid*m-Krško. Naslov pove og as. oddelek »Jutra«. 36469-33
Vsaka twsed» 50 par: sa dajanje naslova al a. iifro 3 Din. (23-a
Prima kislo zelje
:mam v zalogi v sodih od 25. 30 in 100 kg. po najnižjih cenah. L Oražem, Moste.	36514-33
Najzanesljivejša' vina
štajerska, dolenjska nudi " gostilna Tomšič, — Grudnovo nabrežje, preo prulsko zatvornlco. Zaključenim družbam vse-učiteljiščnikom posebna popustna cena. Oddam sobo sostanovalcu ln sostanovalki. 36718-33
Vsaka beseda 1 Din; /a dajanj« naslov« ali 'A Šifro t>» 5 Din. (31)
odkrili poti napredka.
Orehe
letošnje, vsako množino feup^m po dnevni ceni. Po nudbe z navedbo količine na naslov: Kveder, Celje 53.	35803 33
Preklic
Podpisani preklicujem. kar sem govoril o gospodu Rotar Martin. Dovč Ignac.
36628-31
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška c. 4.
NA VAŠ INSTRUMENT JE ZABAVA ;
Domača tovarna čipk išče
Preklic
Podpisana očitke, ki sva jih iizrekl« o rodbini Stanko, obžalujeva kot neosno-vnue in se zahvaljujeva, da sta Stanko Ludvik in Stanko Marija odstopila od tožbe. — Hafner France in Hafner Marija. 36550-31
Zakuhavajte
sadje in sočivje v prizna nih Weckovih aparatih in kozarcih, katere naročite pri Jos. Jagodič. Celje,
Glavni trg.	35610 33
Pred 67 leti je začel Robert Koch borbo zoper smrtonosne bacile v človeškem telesu. Istočasno so zabeležili inženjerji Vacuum organizacije prve osnovne uspehe v borbi zoper nekega drugega neizprosnega sovražnika: izrabo v strojih.
Brez prenehanja vrši trenje svoje razorno delovanje. Edino, ka* varje stroj pred uničenjem, je... kot dih tanka plast olja med površinama, ki se treta.
V neumorni težnji za s popolnitvi] o je nastalo avto-ol.je, ki vzdrži vsak napor... ki nndi varno zaščito proti izrabi in zmanjšanju vrednosti... a to .je... Gargoyle Mobiloil...
lj si terej temeljito nai katalog. j j prečno kje kaj kupite'/' 3 HARMONIKE sin 69.-S MANDOLINE - S9-8 Gi TARE - 148-I Tj&MBURICE - 68r
Naša specijaliteta so bromahčne in
felavirshe harmonike il.d ZAHTEVATTE SRE?PLftCHI KATAlOč TVORNCA GLASBIL Iti HADM0RIK
mm& he&oip
PMD.POM.HARIBORH 101
| Zatetnihcir. damo brrzp/ačnc 6 g pismeni pouk v svirarju' g
Vsaka Oeseda 1 Din; ia dajanj« naslov« aii za Šifro pa 5 Din. (37)
Mleto papriko
plombirano z drž. plombo, dobite najceneje izključno le pri proizvajalcu io predelovalcu Belanov Filip v Martonošu. Zahtevajte po nudbe z vzorcem. 25761-33
Gospodična
1?če stanovanje s hrano jn
klavirjem pri boljši družini. Ponudbe pod značko »Sredin« mesta« na oglas, oddelek »Jutra«. 36564-23a
GRfrERSTVO
Prazno sobo
s predsobo ali kabinewm, iSče t 1. novembrom snažna, mirna in ves dan od-s-0'ua gospodična. — Ponudbe na ' oglasni oddelek »Jutra« pod »1. november« 36497-23 a
Pravkar so nam dospeli gomolji
Za malo, zelo solidno industrijo življenjskih potrebščin
družabnik s 100.000 Din gotovine
Strokovno znanje in sodelovanje ni neobhodno potrebno. Predmet je v naši državi dobro vpeljan, izdeluje se pa tudi v inozemstvu, kjer pa je za 50% dražji kot domači proizvod. Resne ponudbe pod »Dobra bodočnost« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	10294
hijacint, tulipanov,
narcis, krokusov, anemon
i<n Irisov ter jih nudimo najceneje
Sobico
v cer! do 200 Din. iščem — ali »i	protivrednost
opravljal manjša pisarniška deia. Ponudbe na oglasnt oddelek »Jutra« pod značko »Opremljena«. 36678-23/a
Opremljeno sobo
z a': s souporabo kuhinje -.ščem v rentru Ponudbe na osrias. oddelek »Jutra« pod značko »Le;>o opremljeno«.
36729-23'a
v tablah in za odeje. Preden krijete svojo
potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARBEITER
Maribor 9965
SEVER & Komp., Ljubljana
10284

Prazno sobo
f rogo separirano, iščem. — Ponudbe na n-g'asni oddelek »Jutra« pod značko »Bče-m prazno«.	3G737-:3<a
Prazno sobo
100 Din. iščem v Trno-n fl i v h lž:ni. M. Steb'e Ljubljana, Ižanska c. 30 36312-23/a
Tujec
Išče opremljeno sobo s strogo s?pariranlm vho-dOTi v centru mesta za takoj. Cena postranska stvar. Ponudbe na hotel »Slon« pod »B. Z.«
36758-23a
Pestra zbirka Jutrove mladinske knjižnice bo kmalu izpopolnjena z novo, lepo, ilustrirano knjigo, naslovljeno:
JELARJEVI ČUVAJI«
' To Je zbirka zgodb, povezanih ▼ skupno povest in opisujočih doživljaje in usodo cele vrste zvestih varuhov Jelarjeve domačije. Nanizanih je toliko ljubkih prigodbic iz mladinskega življenja, vmes pa so tudi tako romantične historije, da knjige ne odložiš poprej, preden je nisi prečital do kraja. Poleg lagodnega, kramljajoCega pripovedovanja pa ima knjiga tudi to vrednost, da vzbuja ljubezen do najzvestejših spremljevalcev človeka in s tem do vsega živalstva. Z veseljem Jo bo prebiralo staro in mlado. Cena Din 16.—, po pošti Din 2. —več.
h.saeta t Din: n :e naslova »ii 5 Din m
ki ohrani vaš voz kot nov
Gospod
k: je k iča d.imo 31. v Tavčarjevi ulici, naj javi s' . o-njrni naslov na oddelek »Jutra« i,...| ž:fro »Ni imela časa« 0661224
Tužnim srcem javljamo prežalostno vest, da nam je po težki operaciji in dolgotrajni bolezni nemila smrt odvzela preblago soprogo odnosno sestro, svakinjo in
tetko
Mlada ločenka
i ~iHVZnati ravno takega „1 „„],, v svrho rkupne-•..M.-pod;n:«tv«. Vdovci, lU- tudi z otroci, n-so llnf^p: _ Ponudbe na knžn-co »Jutra« v Ma-„ „ ,,o 1 značko »Debr« ......lina«.	36434-24
Uprava državne bolnice za duševne bolezni v Kovinu (Banat) potrebuje za takoj t
1.	20 krav čiste simentalske pasme, dobre mlekarice ter 1 bika, dalje sledeče predmete, rabljene ali v popolnoma dobrem stanju:
2.	težji traktor dobre znamke (Fordson ne pride vpoStev),
3.	razboj za tkanje platna,
4.	stroj za pletenje prostejSih volnenih nogavic,
5.	popolno opremo za gledališko dvorano,
6.	usnjato klub-garnituro,
7.	harmonij,
8.	tonfilm aparaturo,
9.	opremo za parno pekarno.
Ponudbe, kolkovane z Din 5.— poslati na gornji nafllov.
Kovin, dne 21. septembra 1938.	-	10313
UPRAVA DRŽ. BOLNICE ZA DUŠEVNE BOLEZNI V KOVINU.
5
LJUBICO KOMPANEC
roj. Andrec
Pazite na to, da ni plomba poškodovana
Nepozabna pokojnica Je bila v soboto 23. septembra ob 3.% uri popoldne položena na pravoslavnem pokopališču na Mirogoju k večnemu počitku. Bodi ji lahka žemljica!
Poslovodja
Zagreb, dne 24. septembra 1933.
Žalujoči soprog ING. GABRIJEL KOMPANEC
ln ostala rodbina.	10300
Oficirja
poznati šifro ■»
I?. 22?
te
16

I. H.:
31
Jezero ljubezni
Roman 15. poglavje
Milan Orne je moral kar nepričakovano spet po opravkih v Beograd. Njegov čas je bil zelo pičlo odmerjen in skoraj ves raz-dan za razne seje. Zato vobče ni bil sporočil nečakinji, da pride. In še zaradi nečesa ne: pri tej priliki si Je hotel bliže ogledati mladega diiaka Krištofa Vilharja. Popolnoma odveč se mu je zdelo, da bi EHen kaj vedela o tem.
Mladi mož je bil očividno zavzel v njenem življenju trdno, nepremakljivo mesto. V pismih, ki mu jih je pisala Ellen v Ljubljano — naslavljala jih je v pisarno, zakaj njena sporočila niso bila namenjena ostali rodbini — je bral na sleherni strani vsaj po trikrat Krištofovo ime. Milanu Crnetu se je zdelo dolžnost, da se na svoje oči prepriča, kakšen je ta varovanec, ki ga nečakinja toli visoko ceni.
Pravkar je sedel v obednici svojega hotela, listal po zapisnici in ugibal, kako bi najlaže uvrstil »odkritje« Krištofa Vilharja med nadležne seje. Ko je tako zamišljeno strmel predse, je zdajci osupnil. Pa ne da bi bil gospod, fei je stopal proti njemu, tisti Benedetti z Bleda?
Tudi Benedetti je vidno osupnil, ko je zagledal generalnega ravnatelja. Nekam negotovo ga je pozdravil, nazadnje je pa vendarle pristopil k Milanu Crnetu.
»Dober dan, gospod Benedetti,« je rekel ta in iztegnil roko, »svet je pa res majhen. Odklej ste tu?«
»Pred nekaj dnevi sem prišel, gospod generalni ravnatelj.« Be-nedetfrijev odgovor je bil kar čudno malobeseden.
Milan Orne je začudeno pogledal Italijana. Kaj ga je neki težilo? V njegovem vedenju ni bilo opaziti nič tiste blejske svetovnjaške
ljubeznivosti; ves, kolikor ga je bilo, je delal dokaj zmeden vtis.
A zdajci se je Benedetti odločil.
»Gospod generalni ravnatelj, ali bi imeli nekaj minut časa zame?«
»Ce bo res samo nekaj minut, te srca rad. Cez pol ure moram biti namreč v ministrstvu. Zelo sem oddan, na žalost. Ali nočete
prisesti?«
»Hvala.« Benedetti je neodločno obstal pri mizi. »Gre namreč za stvar, o kateri ni treba mnogih besed. Seveda, tukaj —« Obmolknil je, zakaj natakar je baš pospravljal z mize.
Milan Črne ga je začudeno pogledal. Vse to govorjenje se mu je zdelo nekam skrivnostno in slovesno. Vprašal se je, ali ga ne misli morda prositi na posodo, a to misel je takoj zavrnil. Na posodo prosntli Benedetti.ru pač ni bik) treba.
»Ce bi šla v kadilno sobo?« še dejal. »Ob tem času ni tam žive duše.«
Benedetti je molče krenil z njim v sosednji prostor.
»Zadeva je skrajno mučna.« je izpregovaril s pridušenim glasom, kakor hitro sta sedla, »in dolgo sem omahoval, aH naj vas nanjo opozorim ali ne. Doslej sem se zmerom obotavljal.«
»Nu, kar na dan z besedo.« Glas Milana Crneta je bil nestrpen. »Ne zamerite, a zakaj bi hodila okoli reči kakor mačka okoli vrele kaše? Kar mora biti, mora biti, kakor pri zobozdravniku.«
»Da, rets mora biti, gospod Črne. Najino današnje nepričakovano srečanje se mi zdi pravi migljaj usode.«
»Mhm, veste, migljajev usode nič kaj ne cenim. Po navadi se skriva za njimi kaj neprijetnega.«
»Na žalost. — Povejte mi, gospod generalni ravnatelj, ald niste na Bledu v hotelu ,Spledidu' opazili nekega mladega uslužbenca? Zdi se mi, da je bil sobni natakar v vašem nadstropju.«
»Ne, veste kaj, tega pa res ne zahtevajte od mene, da bi se menil vrhu vsega drugega še za sobne natakarje.« Milan Črne je odložil smotko, kar je bilo znamenje, da ga začenja stvar zanimati.
»ALi _ počakaifte, zdaj se spominjam: velik, postaven fant je bil. Kaj je z njim?«
Benedetti se je sklonil proti njemu. »AH vam je znano, da se vaša nečakinja gospodična Ellen Blackova tu v Beogradu vsak dan sestaja s tem človekom? In če vam je znano: ali to odobravate?«
Milanu Crnetu se je zazdelo, da je uganil sobesednikove prave nagibe. »A, tako mislite?« Pobral je smotko. Njegov pogled se je veselo uprl v Benedettija. »Ne vem sicer, zakaj se baš vi zanimate za to, dragi gospod Benedetti —« V resnici je to natanko vedel. Ljubosumje je narekovalo Italijanu njegov korak. Ellen je bila najbrže zaradi Krištofa Vilharja pustila Benedettija na cedilu; a to še ni bil zadosten razlog, da bi mu z mračnimi, skrivnostnimi
namigi kvaril tek.
»Ce dovolite, velecenjend — da, znano mi je. Ali odobravam? Somi veste, da mladina našega časa malo mara za to, ka!j mi pravimo. ToBLo zaupanja smem pa vendar imeti do svoje nečakinje, da sama ve, kaj dela. Ali morda dvomite o tem?«
Benedetti se je odmerjeno priklonil. »Nikoli se ne bi upal kri-fikovafci vašega mnenja aH ravnanja gospodične Blackove. Seveda
_časih je treba previdnosti, kadar se neizkušena mlada dekleta
prelahkomiselno otresajo družabnih pomislekov.«
»Nikar mi ne govorite! Ali je bil mladi človek natakar aH trgovski pomočnik ali pomivač avtomobilov, mi je zelo vse eno. Če bi bil jaz dekle -- hvala Bogu, da nisem — bi si izbral vrlega človeka, ki bi imel glavo in sroe na pravem mestu. Ali ima mladi Vilhar te lastnosti, o tem se bom v najkrajšem času prepričal.«
»Torej še niste poiskali stika s tem Vilharjem?«
»Doslej še ne. Mislim pa, da storim to še danes. Samo nekaj naj vas vprašam, dragi Benedetti: zakaj je vam toliko do tega?«
Milan Črne je bil nehote ubral ostrejšo struno. Pazi, nikar ne pokaži, da si lastiš kake posebne pravice! — ta opornim je bilo razločno slišati iz njegovih besed.
Benedetti je to dobro rzumel. Ali pečina, proti kateri je bil zaplul razgovor, se je popolnoma ujemala z njegovimi željami.
povešen želodec, doS pomaknjeni trebušni organi itd.
Speci jalist za apliciranje novih patentiranih pasov Pariškega instituta za kšiavost (Institut Kemaire de Pariš, Professeur dr. Vidal,) bo demonstriral.
V LJUBLJANI v lekarni Ph. Mr. »Iilivoja Leusteka, Resljeva cesta št. 1 v torek 28., v sredo 27. in četrtek 28. septembra 1933.	i«273


ROKOSJE, PTTRJE. GOSJE in RAČJE
NAVADNO, S STROJEM CISCE-NO in COHANO
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO ta FRANKO
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
ajda, ^akomc
Telefon 59, 60, 3» 4«


Mnogi ljudje trpe na živčnih motnjah, tožijo o prerani izmučenosti, o trga-jočih in zbadajočih bolečinah v glavi, rokah in nogah, na vratu in obrazu; kakor tudi o srčnem utripanju, drgetu, trganju v udih, utrujenju, nemiru, občutju strahu in tesnobe, zasopljenosti, dražljivosti, raztreseno3ti, pomanjkanju teka, motnjah prebave, nespečnosti in neštetih drugih pojavih živčne razrvanosti.
Najhujše je pomanjkanje odločne volje, energije pri živčno obolelem, ki se čuti za vsako delo nezmožnega, ki se brez odpora preda usodi, ki je čemeren in ozlovoljen in ne doseza v življenju nobenih uspehov.
Ako čutite v sebi eno gori navedenih živčnih motenj, če hočete najti od-
svoje težave, pišite mi in jaz vam pošljem gratis
poučno razpravo o ŽlVČffliSl bolfiZlUll) ki vam bo raztolmačila,
da je predhodni vzrok vsake resne bolezni oslabljenje telesne odpornosti. Prepričali se boste, da zamorete zares življenje podaljšati in bolezni preprečiti.
Treba je samo hoteti!
Vsak dan dobivam priznanice in mnogi hvaležni pisci so prldejall pismu tudi svojo fotografijo, ki jih prinašam nekaj tu v ponatisu.
Gospod Nikola S. Brem-kovich, učitelj v Tuzli v Jugoslaviji piSe-.
Gospa Ana S e h m I • d, U
Gruundena, Freygasse it. 5 ▼ Zgornji Avstriji je zelo zadovoljna:
Goap. poštni uradnik Abraham Georg, iz Timisoara I, Rumunlja, pile:
Po mnogih posknSnJah z različnimi sredstvi, ki mi niso prinesla nikakega uspeha, sem se poslužli vašeea izbornega sredstva, ki mi je pomagalo, in sem Vam zato zelo hvaležen.
K}« bi bila danes, m
nisem poglužila od vas priporočene kure! Učinek me je tako zelo zadovoljil, da ne potrebujem sedaj nika-kega zdravljenja več. Napravili ste mi veliko nslu-go in se vam prav Iz srca zahvaljujem.
Ze po kratki aporabi vale metode sem mogel opaziti presenetljivo velik nspeh. Izrekam vam 8 tem zaelnieno zahvalo in bom porabil vsako priliko, da vas priporočim.
Dopisnica zadostuje! Zahtevajte še danes brezplačno poučno brošuro
PoStno zbiralno mesto:
K
samo ^
C&HNSIDSfl
tr
_ GLAZbILA . .
! kep so najpopolnejša in najcenejša.
ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine «f&n77.-<fe$«!| Havajske giiare. GHare - -148.- - \klavipske harmonike. Mandolina •• •• 98- .. isaksofoni.fpoblje intd. Harmonike-75- - s po najnižjih cenah
največja domača st&okovl+o odpre mu a tvrdka glazb1la kraljevski dvorni oobavitelj
_ .SCHNEIDER.
PROIZVOD GLAZBIL IN POTREBŠČINA
Nikotičeva ul. 1Z./c.
ZAHTEVAJTE CENIK
Specijelni entel oblek, ažnrtranje, predtisk,
najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg Hotela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 7«
Akcija vinogradnikov in sadjarjev
Glavni 3avez vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije priredi v cilju pospešiti napredek našega vinogradništva in sadjarstva in v propagando konsumiranja svežega in predelanega sadja
DEŽELNO IZLOŽBO VINA IN SADJA od 7. do 15. oktobra 1933 v Beogradu.
Razstavljeno vino, žganje, destilate, sadje iD njih izdelke bo posebej ocenila strokovna komisija. Zaslužnim razstav-ljalcem bo ocenjevalna komisija podelila diplome, zlate in srebrne kolajne kakor
tudi nagrade. Specijalna razstava: kletarsko in sadjarsko orodje kakor tudi vsi predmeti, ki spadajo k tej poljedelski stroki. Za časa razstave se bo vršil
kongres vinogradnikov in sadjarjev
Popust po železnici 50%. Vsa pojasnila daje: Uprava Zemaljske izložbe vina in voča, Beograd, pošt. pret. 646 kakor tudi podružnica: Zagreb.
Vodnikova ulica 8.	253
SSK5BSBMHBSHBBSHK
ERNST PASTERNACK,
Kdaj le lepota popolna ?
Vsaka žena neguje danes ne samo obraz, temveč tudi svoje telo. Prava lepota se mora odražati v liniji, ki jo zvišujejo lepe grudi — ponos vsake žene.
Z uporabo eliksira EAU de LAHORE
je mogoče dati prsim mladostno obliko Uporaba je zelo enostavna, a učinek siguren. Eau de Lahore je zanesljivo in poceni sredstvo za negovanje ženskih grudi. — Steklenica z navodilom Din 40.—.
Prodaja in razpošilja po pošti: Nobilior parfumerija, Zagreb. Ilica 84, Jelačičev trg 15.
RADIO ZA VSAKEGA
PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik
J,	p	^ z zvočnikom, akumulatorjem ln
M . i/7 rI)Ci mrežno anodo. Plačljivo v 12 lil M*^1-* VKA, mesečnih obrokih po 90.- Din
PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik
i j	z vdelanim zvočnikom. Plač-
!rirlvnn Ulvo v 12 mesečnih obrokih „^UU/UU	po 176.-Din.
»JADRAN«	Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU
. H. S U T T N E R, LJUBLJANA 8
Tyrševa (Dunajska) c. 1B (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni cenik!
Žične vloge po 109 Din
žične vloge iz lzvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobilo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje.
„WEKA", MARIBOR 9.
SPREJMEMO
agilne zastopnike
za vse večje kraje v Jugoslaviji za prodajo naših RADIUM-APARATOV ln PREPARATOV odobrenih od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja. Pismene ponudbe poslati na JUGO-RADIUM, ZEMUN, pošt. pret. 11.
10278
MODNE ŽURNALE
kakor tudi vse ostale
tuje novine in časopise,
v kolikor jih še nimajo, zamorejo naročiti knjigarnarji in ostali prodajalci pri tvrdki:
DEPOZITAR
za promet novin ln časopisov Zagreb, Amruševa 19, telefon 38-97. Poverjenik Agencije Avale a. d. Brzojavi: Depo-zitar, Zagreb.	10201
Kupujte peči HHELLA"
modernih odličnih obHk. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo:
VOJVODJANSKE LIVARNE D. D.
NOVI SAD
10172
ALI STE ŽE BILI V MODNI TRGOVINI
Frank Abe
Igrišča ulica S, za dramskim gledališčem, in se prepričali o nizkih cenah modnega, galanterijskega blaga, konfekcije. Plašči, že od 175 Din, obleke od 40 Din, volneno blago od 25 Din, kravate 4 Din, nogavico od 2.75 Din i. t. d. samo pri F. ABE.
Za ustanovitev tekstilne tvornice
SE IŠČE DRUŽABNIK
kateri razpolaga s kapitalom 600—700.000. Osebno sodelovanje mogoče. Obširne ponudbe pod »50% dobiček«, na oglasni oddelek »Jutra«.	10277
<t&a£dfiega mof&tta
ki je popolnoma vešč izdelave raznih kre-pov in umetne svile
sprejmemo takoj.
Samo prvovrstne moči pridejo v poštev. Ponudbe z referencami je poslati na Beograd, poštni pretinac 414. 10240
Razstava slik
i« dem, (Ptui
29., 30. septembra in 1. oktobra 1933 od 10 — 12. in 14—17. ure
m
SPOLNE BOLEZNI
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, bres tt-vega srebra in salvarzana, priproetim, toda radikalnim potom. Tisoči ten in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tiso« zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pifiite in mi Vam pofiljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boete šteU med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10. J. 17. CSR.	162
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Kibrnkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi i Ljubljani.