Novo mesto, 18. Junija 1954 Stev, 24 , Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva m uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani Dolenjs1 L.. Cttui 10 Tednik okrajev Črnomelj, K^v Novo mesto Čez mesec dni se bomo srečali v Beli i Ne belokranftka-temveč $lovw OSLAVA DNEVA VST OD TEDNA DO TEDNA Francoska vladna kriza in ženevska konferenca imata medsebojno zvezo. Lanielova vlada bi nemara že prej j adla, če se ne bi francoski politiki vendarle nekoliko podredili višjim interesom ženevske debate o Indokini, toda ko je ta zabredla v čedalje bolj negotove vode, tudi v francoski skupščini nI bilo več mogoče zavlačevati nezaupnice, ki je že delj časa pretila pariški vladi. Ko je prejšnjo soboto 306 poslancev proti 293, ki so bili za Laniela, odločilo usodo francoske vlade, se je v Parizu začelo že znano obdobje iskanja novega ministrskega predsednika in ugibanja, kako sestavljena vlada bi bila najbolj primerna za sedanji pereči položaj v Indokini in z njim v zvezi za ženevsko konferenco. V Ženevi pravzaprav niso bili preveč presenečeni spričo francoske vladne krize, ker so kaj takega pričakovali. Indo-kitajska debata je tam že prej prišla v zagato in zato so kot odmev tega napovedovan neugoden razplet v Parizu. Tudi drugod po svetu se niso začudili poročilom iz Francije. Nekoliko bolj zanimiv je odmev v Bonnu. Tam so navezali Lanielov odstop predvsem na ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti (EOS). Zahodnoncmškim uradnim krogom se zdi, da je dosedanja francoska vlada storila precej, da bi v skupščini dosegla izglasovanje ratifikacije. Zato pa se zdaj sprašujejo, ali bo bodoča vlada sposobna storiti kaj več in koliko časa bo zaradi tega še vladala negotovost glede nemške suverenosti in njene vojske. V sedanjem iskanju nove vlade in -njenega programa prihaja vprašanje EOS resnično nekako v ozadje. Vsem se zdi predvsem važna Indokina, za njo še tudi francoska protektorata v Tunisu in Maroku, na zadnjem mestu pa šele evropska skupnost. Prvi mandator, ki mu je predsednik republike Coty poveril sestavo nove vlade, je radikalni socialist Mendes France, znan kot nasprotnik ratifikacije EOS. Toda Mendes-France je pristaš sklenitve premirja v Indokini in zagovarja pogajanja s Ho Si Minhom. To bi utegnila biti zelo privlačna točka novega programa in precejšnje število poslancev se nagiba k taki rešitvi. Mendes-Francc je vedno ostro grajal celotno politiko Lanielove vlade, v zadnjem času pa Še posebej njeno stališče na ženevski konferenci In postopke vodje francoske delegacije Bidaulta. In kaj se navsezadnje lahko iz vsega tega rodi, bo šel mar razvoj v Ženevi drugo pot, ali bodo spremembe v Parbu pospešile ugoden razplet indokitajske razprave, aH pa bodo še poslabšale položaj? Za zdaj je težavno odgovoriti na katerokoli od teh vprašanj. Deloma je mogoče dobiti celo vtis, da je delegacijam v Ženevi prišla prav francoska vladna kriza, da lahko nanjo zvale krivdo za zastoj in morebitni zaključek konference brez pravih rezultatov. Precej se že govori o nadaljevanju dela v Ženevi v raznih komisijah in odborih, ki prav gotovo ne bi imeli take moči kot dosedanje plenarne seje. Cu En LaJ Je predlagal sklicanje tajne seje petih velesil, ker se mu zdi, da drugače ne bodo prišli do nlkakega sklepa o Koreji. Hkrati pa so delegacije 16 držav, katerih čete so se borile na Koreji, ugotovile, da sploh nima več smisla o tem vprašanju razpravljati v Ženevi. Tako azijska konferenca vse bolj vodeni in Ima čedalje manj možnosti za tippeh. Končno je tudi zelo zanimiva napoved, da bosta britanska državnika Churchill in Eden obiskala predsednika ZDA Eisen'iovverja. Ženevsko zasedanje Je vezano na razmeroma precej ožji krog, kot Je nfožno razpravljanje n. pr, v OZN, pa vendar se velesile vse bolj zavzemajo za čim ožje sestanke, na katerih hočejo po svoje odločati o usodi sveta. Toda tak način na splošno postaja vedno manj priljubljen ter vvibnja nezaupanje in ni v skladu z načeli demokracije in enakopravnosti. VREME za čas od H. do 27. junija V drugi polovici prihodnjega trdna (okrog 25. Junija) začasne padavine, druge dni sončno in vroč« poletno vreme. ■ Bela krajina gostoljubno pričakuje udeležence proslav Dneva vstaje In 10-letnice zasedanja SNOS - Potrebne so takojšnje večje organizacijske priprave za skupinske obiske iz posameznih okrajev - Pred 22. julijem bodo odkrili v Beli krajini 23 spominskih plošč in 3 spomenike ploščo predvl- 11. junija popoldne je bito v Ljubljani na Glavnem odboru Zveze borcev posvetovalna konferenca za proslavo 22. julija v Beli krajini. Posamezne organizacije in ustanove so Ob tej priložnosti poročale o nameravanih prireditvah, pripravah za odkrivanje spominskih plošč in spomenikov ter o dosedanjem poteku teh del. Podpredsednik OLO Črnomelj Niko Belopavlovič je po konferenci dal za Dolenjski list naslednje podatke: Letos bo, kakor je znano, glavna, vseslovenska proslava Dneva vstaje v Bell krajini, posvečena deseti obletnici zasedanja SNOS, ki je bilo v Črnomlju februarja 1944. Da bi se pogovorili o dosedanjih pripravah za to proslavo, je bila sklicana konferenca predstavnikov organizacij, ustanov in JLA. Ustanove, ki so bile ustanovljene sredi borb za našo osvoboditev na ozemlju Bele krajine, bodo ob tej priliki odkrile vrsto spominskih plošč ter tako obeležile zgodovinske kraje lz let NOB. Tako bodo zdravstven« ustanove 11. julija odkrila spominski kamen na Planini, hkrati pa bo črnomaljska podružnica Planinskega društva odkrila na Mirni gori svoj planinski dom. Spominski plošči bosta odkriti tudi na Crešnjevcu In v Kani-žarici, kjer je delovala clvtlno-vojna bolnišnica. V Kanižaricl bodo ploščo odkrili predvidoma 22. julija zjutraj. Sekretariat za gospodarstvo bo odkril spomenik vsem svojim institucijam v Srednji vasi, spominsko ploščo pa v Črnomlju, Hkrati bodo dobile zadnje vasi semiške okolice elektriko, s čemer bo slavnostno zaključena elektrifikacija občin Metlika In Semič. Najdalje je v pripravah na belokranjske slovesnosti prišel kolektiv Narodne bmke za LRS oz. njegov sindikat. Doslej ima prijavljenih že nad 1500 udeležencev Iz vseh krajev Slovenije ter več delegacij iz ostalih republik. Dogovorjen je z »Bel-sadom« ki bo sprejel v oskrbo kolektiv NB. V Črnomlju, kjer je deloval Denarni zavod Slovenije, bodo odkrili spominska ploščo. Izdali bodo tudi dokumentarno brošuro o ustanovitvi in delu Denarnega zavoda ln odprli razstavo, ki bo prikazala delavnost ln pomen teta zavoda. Razstava bo odprta že teden dni pred glavno razstavo. Spet bomo lahko med drugim videli prve hranilne knjižice na osvobojenem ozemlju, takratni denar, bone, dokumente menjalnice Itd, 21. julija zvečer pripravljajo sindikalne podružnice Narodne banke iz Ljubljane, Maribora, Celja ln drugih krajev pester kulturni nastop. Rdeči križ Slovenije priprav- lja otvoritev dveh razstav v Ljubljani in Črnomlju. 10-letnico Rdečega križa Slovenije bomo proslavili v C radaru 21. julija, kjer bo odkrita spominska plošča. Izšla bo posebna publikacija, v Bell krajini pa bo na razpolago poseben spominski žig. Iz Ljubljane bo Rdeči križ LRS pripravil 21. julija poseben vlak. Kolektiv sekretariata za notranje zadeve bo odkril spominsko ploščo na Stražnem vrhu, kjer je bil sedež Oddelka za zaščito naroda ter pri žagi »Zora« v Črnomlju, kjer je bil sedež notranjega odseka SNOS. Na Doblički gori, kjer je bil delj Časa sedež Centralnega komiteja KPS in kjer je deloval tovariš Boris Kidrič, bodo od- krili spominsko doma 22. julija. Društvo pravnikov Slovenije bo v spomin na prvi zbor slovenskih pravnikov 1944. leta odkrilo spominsko ploščo na Suhorju, kjer bodo v prisotnosti delegacij vseh okrajev LRS, ljudstva občin« Metlika, mladine padlih borcev ln ostalih gostov odkrili spomenik, posvečen odhodu XIV. divizije na Štajersko, ki ga pripravljajo rezervni oficirji skupno z GO ZB. Od tam bodo krenili ■ suhOr-skimi in metliškimi patruljami proti Črnomlju, kjer bodo zvečer velike kulturne, fizkulturne, zabavne ln ostale prireditve. Kolektiv podjetja »Leks bo odkril spominsko ploščo v Črnomlju, kjer je bila prva partizanska »tovarna« zdravil. Javno tožilstvo ln LMS bosta odkrila spominske plošče v Semiču, LMS pa poleg tega še v Gradniku. V Mihelji vasi, kjer je deloval Tanjug, nameravajo odkriti spominsko ploščo 22. julija, Radio LJubljana pa bo od- kril tako ploščo v Črnomlju, kjer je bil med borbo studio Radia OF. 21. in 22. Julija bodo poleg navedenih proslav In odkritij podobne prireditve tudi v ostalih belokranjskih vaseh in trgih. Občinski ljudski odbori in vodstva organizacij bodo Imela po vsej Beli krajini slavnostne seje, prirejena bodo velika zborovanja ln manifestacije. Pozdraviti je treba pobudo naših letalcev, ki pripravljajo poleg odkritja spomenika blizu partizanskega letališča na Kra-sincu tudi velik letalski miting s šolskimi, športnimi in borbenimi letali. Na posvetovanju je bilo poudarjeno tudi, da je treba pohiteti s pripravami za udeležbo na proslavi v Beli krajini. Sistematično je treba organizirati prijavljanje udeležencev na okrajnih štabih. Nujno je treba formirati tudi republiški štab, ki bo nadalje vskiajeval delo in priprave za velike dneve, ki bodo v juliju. Povečana skrb ZB za otroke padlih borcev Organizacija Zveze borcev posveča iz leta v leto več skrbi otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Lepo število otrok že dobiva štipendije organizacije, pa tudi drugače skrbi Zveza borcev zanje. Lani je bilo precej otrok v počitniških kolonijah, ki jih je organizirala ZB, letos pa jih bo te ugodnosti deležno še veliko več ln za dalj časa. Otroci, ki jih je zla usoda med vojno oropala enega ali obeh staršev, naj čutijo, da za nje skrbi organizacija preživelih borcev in aktivistov. Na vabilo okrajnega odbora ZB Novo mesto se je dosedaj prijavilo za tritedensko letovanje, ki ga pripravlja organizacija, 265 otrok, toda to je še premalo. Okrajni odbor si želi, da se jih prijavi več. Ka- NOVOMESCflNI! Darila za poplavljence (obleko, perilo, čevlje ln pod.) oddajajte v pisarni Rdečega križa na cesti komandanta Staneta (poleg Mestne šivalnice). Zbrana darila bodo poslana prizadetim v skupnih pošiljkah. ODBOR RK že, da m občinski odbori ZB niso dovolj pobrigali, da bi materam in skrbnikom pojasnili zakaj je potrebno, da gredo otroci za tri tedne na oddih. Vse dosedaj zanemarjeno naj popravijo in pohite, do- Zb Članov i n Članic Rodu gorjansklh tabornikov bo v soboto 19. 6.1954 ob 16. uri. Zbirališče na mostu v Rago v log. kler je še čas za prijave. Letos bodo kolonije v Kranju, na Mirni in v Šmarjeti. Prostori in sredstva so zajamčena, zato pohitite s prijavamL Da bi se člani odbora sami pogovorili z otroki in njihovimi redniki glede nadaljnjega šolanja in vzgoje, je odbor sklenil, da skliče na sedežih občin sestanke vseh takih otrok in njihovih rednikov, oziroma skrbnikov. Skupno s članom okrajnega odbora ZB bo prišel tudi zdravnik, ki bo vsakega otroka pregledal. Pogovorili se bodo lahko tudi glede vključevanja v uk v obrt in industrijo ter druge šole. Ti sestanki bodo že v prihodnjih dneh. Občinski odbori ŽB nai poskrbe, da bodo na nje prišli prav vsi otroci padlih borcev, saj je to v njihovem lastnem interesu, kot v interesu celotne družbe. Pomoč poplavijencem Poziv Socialistične zveze delovnih ljudi, Rdečega križa in ostalih organizacij za pomoč popi avl Jencem V celjskem, šošfcanjskem in krškem okraju Je tudi na Dolenjskem dobil topel odmev: iz dneva v dan Je vsota nabranega denarja večja, čedalje več pa Je tudi blaga, kosov oblek, obutve in pod. prispevkov. Zbiralne akcije so v kočevskem, črnomaljskem in novomeškem okraju v polnem teku. Do ponedeljka 14. Junija smo zvedeli o naslednjih uspehih, ki pa so medtem le znatno večji: Okraj KOČEVJE: OLO Kočevje 500.000 din, Kmetijsko gozdno posestvo 100.000 din, podjetja v Kočevju doslej 400.000 din. Kočevski rudarji bodo prispevali poplavljencem zaslužek enega dneva. Sindikalne, mladinske in ostale organizacije vneto zbirajo nadaljnja sredstva. Tudi kmetijske zadruge bodo prispevale svoj delež; vzgled je dala Okrajna zadružna zveza s 50.000 din. Okraj ČRNOMELJ: OLO Črnomelj I milijon din. Zelezolivama bo prispevala v svojih izdelkih 50.000 din, vsi delavci »Belsada« pa svoj enodnevni zaslužek. Prav tako bo kolektiv »Belokrajinke« podaril poplavljencem enodnevni zaslužek delavcev in nameščencev. Uslužbenci NB so zbrali do ponedeljka 2.250 din, sindikat na okraju pa nad 5000 din. OSS je prispeval 20.000 din, sindikat cestarjev 8.500 din, Log-Vinomer pa 1.500 din. V mnogih podjetjih še zbirajo prispevke, pravtako pa tudi vsi »bčinski odbori SZDL. Povsod je odziv velik, točnih podatkov pa Se nismo mogli dobiti. Okraj NOVO MESTO: OLO Novo mesto 300.000 din. Okrajni odbor SZDL 50.000 din. Sindikat gozdnih delavcev Poljane 60.000 din, vsi delavci pa zaslužek enega dneva. Mizarstvo z Mirne bo poslalo poplavljencem pol vagona pohištva, čevljarstvo iz Novega mesta pa 90 parov čevljev, vrednih 270.000 din. Zdravilišče Šmarješke Toplice 10.000 din, teren SZDL Irca vas 10.000 din, SZDL Trebnje nad 40.000 din, zbirka po terenih SZDL Novo mesto doslej nad 25.000 din. Organizacija žena IV. terena v Novem mestu 4.000 din, Šola v Šentjerneju nad 6.000 din. Tekstilna tovarna NOVOTEKS Je poslala poplav« ljcncem 1200 m blagra v vrednosti 1 in pol milijona din, štirje strokovnjaki pa so odšli pomagat celjski tekstilni industriji. Opekarna Prelesje bo poslala vagon opeke. Ostali kolektivi še zbirajo prispevke, pravtako kmetijske zadruge ln odbori SZDL v občinah. Pomagajmo težko prizadetim poplavljencem! Pokažimo našo socialistično zavest, podprimo tiste, ki Jih Je nesreča najhuje zadela! 22. julij bomo praznovali v Črnomlju Zanivianje za udeležbo na veliki zgodovinski proslavi desete obletnice prvega zasedanja SNOS v Črnomlju, združeno s proslavo Dneva vstaje, je v novomeškem okraju izredno veliko. Člani organizacij ZB bodo ta dan šli v Belo krajino v patruljah iz vseh smeri okraja. Avtomoto društvo bo za to priliko usmerilo vsa motorna vozila v Belo krajino. Tudi kolemrji bodo šli organizirano na proslavo, iz Novega mesta pa bo vozil tudi poseben vlek po znižani ceni. Na zadnji seji okrajnega odbora SZDL so razpravljali tudi o množični udeležbi na proslavi v Črnomlju 22. julija. Okrajni odbor poziva vse organizacije, da izvolijo posebne odbore, ki bodo skrbeli za udeležbo itn organizacijo odhoda na proslavo. Odbor vabi člane, da se velike proslave v Črnomlju udeleže v čim večjem številu. Vsa potrebna pojasnila glede odhoda On same proslave bodo objavljena pravočasno. Okrajni odbor — SZDL Novo mesto V Beli krajini proučujejo gradivo [II. kongresa Zveze komunistov Slovenije 29. junij v občini Gotna vas Završalo je v Podgorju do starih Gorjancev pa tja do Ljubnega in Krke. Ze drugič se pripravlja občina Gotna vas na svoj praznik. 29. junij bo skoraj tu, zato ima pripravljalni odbor dela čez glavo. Prvič so v Podgorju praznovali svoj občinski dan na Gorjancih, kjer so borci NOV leta 1942 z uspehom napadli fašistično postojanko. Letos pa bodo praznovali 29 junij v Smolenji vasi, kjer so leta 1942 potolkli fašistično drhal na Krki. Folklorne skupine, pevci id pionirji se bodo ta dan predstavili z lepim sporedom. Občina Gotna vas ima na svojem področju šest osnovnih sol in nižjo gimnazijo. Ob letošnjem praznovanju bodo po sklepu občinskega svete za prosveto javno nagradili najboljše pionirje. Gotna vas vabi borce, ki so pred 12 leti zadali fašistični zveri smrtni udar. Pridite obudili bomo spomine na tiste temne, težke dni naše bližnje preteklosti in si veselo stisnili roke na sončni svobodni trati v Smolenj: vasil N. Na zadnji ae]l Je Okrajni komite ZK v Črnomlju obravnaval tudi vprašanje načina proučitve materiala III. kongresa ZKS. Da bi bilo cim več koristi za razvoj iociallstičnlh sU v okraju in da bi se dosedanje pomanjkljivosti in nezdravi pojavi politične ln Idejne narave uspešnejše odpravljali, je bilo na seji sklenjeno, da bo material III. kongresa ZKS preštudiran v obliki seminarjev za komuniste, predsednike odborov SZDL in predsednike mladinskih aktivov. V okraju bo okrog 15 takih seminarjev. Izmed katerih sta dva v Črnomlju ln eden v Dra-gatušu že pričeli z delom. Da bi ta Idejno politična akcija organizacijsko In časovno enotno potekla, je Izdelan z« delo seminarjev podroben načrt, v katerem je občinskim komitejem In osnovnim organizacijam ZK jasno nakazan ln Vajenska razstava v novomeškem okraju Naglo se bllJa konec iolskcRi leta in naSl vajenci se *e » vso vnemo in resnostjo pripravljajo na zaključne Šolske In kasneje, pomočniške izpite, vajenci, ki io po raznih vajenskih iolah ze ksn-*all te Izpite Se vlagajo proSnJe za. pomočniške Izpite pri okr-ijni obrtni zbornirl. Vse se nekako mrzlično pripravlja na ta važni življenjski trenutek. Vajene! kar tekmujejo med seboj, kdo ho lep-

'krompirišč kot okuženih. Ni potrebno poudarjati velike nevarnosti, ki lahko nastane za naš najvažnejši pridelek — krompir, saj jo dobro poznajo vsi kmetovalci. Polžnost vseh je, da z razpoložljivimi sredstvi uničujejo koloradskega hrošča, da se ne bo preveč razširil. Občinski ljudski odbori so že postavili občinska ln vaška vodstva, ki so zadolžena za izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za uspešno zatiranje. Kakor v prejšnjih letih, tako bodo tudi letos organizirani množični pregledi, in sicer v republiškem merilu. Prvi pregled, določen za 23. maj, je zaradi dežja ln slabega razvoja krompirja odpadel in bo opravljen naknadno. Drugi pregled je določen za 25. julij. Občinski ljudski odbori so pooblaščeni, da z ozirom na stanje okužb določijo še posebne dneve pregledov. Od pravilnega zatiranja zavisi tudi uspeh. Mehanično zatiranje — pobiranje in uničevanje hro-ščev, ličink in jajčk — je učinkovito tam, kjer so okužbe redke. S tem načinom je možno pri prvih pojavih okužb zelo omejiti okužbo. Pregledi, ki jih organizira občinski ljudski odbor, naj bodo bolj kontrolnega značaja: če so vsi lastniki pravočasno odkrili okužbe. Vsak lastnik nasadov krompirja je dolžan večkrat pregledati krompir, da pravočasno odkrije okužbe. Vsako okužbo je potrebno javiti vaškemu vodji. Ko je okužba ugotovljena, je lastnik dolžan dotično parcelo večkrat pregledati, najmanj pa enkrat tedensko. Najbolj učinkovito zatiramo koloradskega hrošča s kemičnimi sredstvi. Na razpolago je dovolj kemikalij, katerih uporaba je povsem enostavna. Uporabljajo se lahko za prašenje ali škropljenje. Dobijo se sledeča sredstva za prašenje: DDT in HCH pripravki, ki se prodajajo pod imeni: lindane, bentoks, pepein, gama-din, perfektan in podobni. Te kemikalije v obliki prahu uporabljamo zlasti takrat, ko je krompir še v razvoju ali če najdemo okužbe samo na posameznih mestih in jih želimo hitro uničiti. Za zapraševanje rabimo zaprašilce, katerih je dovolj v prodaji in bo nujno, da si vsaka vas ali vsaj nekaj kmetovalcev skupaj nabavi po 1 zaprašilec. Cena ni visoka. Le takrat, ko bo dovolj zaprašllcev na razpolago, bo mogoče o pravem času izvesti kemično zatiranje. S škropljenjem krompirja lahko uničujemo, oziroma prepre- čujemo razvoj dveh škodljivcev, in sicer koloradskega hrošča ln krompirjeve plesni. Krompirjevo plesen pozna vsak, ker povzroča zlasti ob deževnih letinah veliko škodo na pridelku. Za škropljenje bomo uporabljali 0.75°/o svinčeni arsenat, l°/0 tekoči pantakan ali diditin, 0.20% gesarol, 0.15°/o tekoči lindane ali perfektan in druge pripravke. Kakor je razvidno, potrebujemo zelo majhno količino navedenih sredstev za pripravo 100 1 tekočine za škropljenje. Škropiti moramo takoj, ko bo krompir odrastel; kdor pa želi preprečiti krompirjevo plesen, bo enemu od navedenih sredstev dodal na 100 litrov tekočine 1—1,5 kg bakrenega apna. Dvakratno škropljenje proti krompirjevi plesni, in sicer enkrat pred cvetenjem in drugič po odcvetenju, bo pripomoglo, da bo omejen razvoj krompirjeve plesni. Krompirjeva cima bo zato dalj časa zelena in bo pridelek večji tudi za 30°,o ali pa še več. Dolžnost kmetijskih zadrug je, da naroče ln imajo na zalogi dovolj navedenih sredstev ln da nabavijo potrebno število zapra-šilcev. Poslovodje In prodajalci v trgovinah naj bodo seznanjeni z uporabo kemičnih sredstev. Pri uporabi svinčenega arzenata je treba paziti, ker je želodčni strup. Ne razlivati škropiva po travi, ne pustiti pasti živino v bližini Skropljenih njiv! Tudi se ne sme uporabljati po njivah nabrani plevel za krmo. Ing. Alojz Lovko O mladinskih kmetijskih krožkih v Beli krajini Pred nedavnim je bila pri okrajnem odboru Ljudske tehnike Črnomelj osnovana kmetijska komisija. Naloga te komisije je, da organizira kmetijske krožke po vaseh.skrbi .Ta šolske vrtove in pomaga 3 strokovnimi nasveti. Za sedaj je 15 šolam preskrbela semena različnih trav in krmnih rastlin, da bi se otro-~i seznanili z vrstami trav. Za delo s kmetijskimi krož-:i se največ zanimajo osnovne *ole v Gribljah, Tribučah in Dragatušu. Osnovna šola Stari trg pa nas je vse presenetila. Šolski vrt v Starem trgu e že imel lepo urejeno travice. Upraviteljica šole je lansko leto ustanovila vrtnarski krožek, v katerega so vključeni pionirji, ki imajo za to delo veselje. Na vsaki gredici je tabla, ki pove katera trava tam raste. Člani vrtnarskega krožka skrbijo, da ni na parceli-cah plevela in' da imajo rastline rahlo zemljo. Videti je. da se krožek sestaja skozi vse leto in neguje travišče. V Črnomlju na Šolskem vrtu, kjer so bile trave pred kratkim vsejane, so sedaj vzklile. Najvišja je italijanska ljulj ka. Poleg 10 vrst trav so sejane tudi nokota, sladkorni sirek in soja. Te tri kulture so vsejane zaradi tega, da bi se ugotovilo kako uspeva katera teh vrst krmnih rastlin in koliko pridelka daje. Tudi tukaj in po vseh ostalih šolah bo najbolje, če se bodo osnovali vrtnarski krožki in bodo potem člani krožka ves čas skrbeli za ureditev travišča. Učitelji Iz Gribelj in' Doblič so sporočili, da bodo sadili paradižnike, na katerih bi se člani vrtnarskega krožka učili pravilne obdelave (pinciranje, škropljenje itd). Ljudska tehnika je obljubila, da bo preskrbela umetna gnojila Ln škropiva. S seje okr. odbora SZDL Novo mesto Na dnevnem redu seje o-krajnega odbora Novo mesto 10. junija je bila glavna točka: odnos organizacij in članov SZDL do zadružništva ter vpraSanje visoko kvalificiranih kadrov v zadružništvu. Letošnij občni zbori KZ ro pokazali, da se tam, kjer se organizacije SZ zanimajo za zadrugo in ji pomagajo, zadruga dobro razvija in pravilno usmerja gospodarstvo. Tam pa kjer tega ni, predstavljata v glavnem zadružništvo eden ali dva Člana, ostali zadružniki pa stoje ob strani. V takih zadrugah so tudi nepravilnosti in kriminal pogost pojav. Na seji je predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Pir kovic načel Izredno pereče vprašanje strokovnih kadrov tehnično organizacijo In vodstvo zadrug. Na splošno je kader v zadrugah šibak in tehnično ter organizacijsko ne obvlada nalog današnjega zadružništva. Večina tega kadra je šla samo skozi kratke tečaje, zato ga vsaka nova naloga združništva vrže s tira in kratkomalo ne more slediti gospodarskemu razvoju, v katerem ima prav zadružništvo izredno važno vlogo. Nujno potrebno bi bilo čimprej ustanoviti (morda v okviru republike) višje in nižje zadružne šole, na katerih bi vzgojili po-ireben kader s strokovno izobrazbo. Vsi člani odbora so se s tem predlogom strinjali. Prav bi bilo, da bi se to pereče vprašanje obravnavalo na, vseh zadružnih forumih. Splošne kmetijske zadruge so sicer lanski dobiček dobro razdelile na posamezne sklade, razmeroma malo pa so določile za izobrazbo in zadružno prosveto. V Tribučah deluje poleg pionirskega tudi mladinski kmetijski krožek, ki ga vodi upravitelj osnovne šole, Sola jim je dala na razpolago zemljo, da so posadili 4 sorte krompirja, ki ga je preskrbela semenarna v Ljubljani. Njihov glavni cilj je, da se naučijo sodobnega obdelovanja krompirja in ugotovijo, katera sorta pri njih najbolj uspeva. Pridelek si bodo razdelili člani krožka. Pripravljajo tudi zemljo z zelenim gnojenjem za bodoči sadovnjak. Preizkusili bodo, še kako bi uspevale maline, črni ribiz in jagode. Mladinski kmetijski krožek je tudi v Gradacu, v Vinici pa ga šele pripravljajo in cicer misijo poskrbeti za mladi nasad jablan, ki je last občine. V Gradacu preizkušajo sorte krompirja: vsak član je posadil eno sorto na zemlji pri svojih starših. Strokovna navodila mladinskim in pionirskim kmetijskim krožkom daje kmetijska komisija pri okrajnem odboru Ljudske tehnike. Člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov črnomaljskega okraja pa so tudi obljubili vso pomoč. D. H. stara pesem Na zboru volivcev v Ajdovcu 17. maja zvečer smo v slučajnostih ponovno obravnavali vprašanje, kako bi zaščitili polja pred divjačino in smo sklenili, da naj si vsak lastnik pripravi zasilno kolibico, v kateri bo prebdel vse poletne noči. Ali ni to naravnost mučenje kmeta? Gara na svojem posestvu od zore do mraka, ponoči pa naj bedi in udarja na staro koso, če hoče, da mu bo od pridelkov kaj ostalo. Lovci niso kos preveč raz-pa^eni divjadi. Večkrat je tudi smola, da lovca, ki £re po gozdu s puško na rami ščetinar takoj zavoha oz. nlegov pihal-nik, lovec pa menda tudi ostre čekane, in tako dasta drug drugemu prosto pot. Ščetinar pride raje obiskat kmeta, ki sedi praznil, rok v koruzi, kajti tu se čuti bolj varnega. S cenitvijo škode pa je tudi zmeraj kaka komedija. Domača lovska' družina se izgovarja na okrajno lovsko zvezo, ta pa menda spet na republiško in tako gre v krogu, kmet pa trpi škodo. Ali ne bi bilo mogoče pomagati vsaj s tem, da bi dali zanesljivim ljudem orožje za določeno dobo? Ce že ni mogoče povrniti škode, naj bi oškodovanim kmetom vsaj pri davkih to upoštevali. Vaščani. OPOMBA UREDNIŠTVA i Kot *mo »vedeli na merndajnom mestu, okr.ij-ni ljudski odbor plača škodo, kjer je bila ta pravilno ocenjena. Je pa tako, dn je veliko ceniu-v napravlje-nili površno, brez navzočnosti za-topnika okraja, brez katerega ceni-tcT ni veljavna. Veliko je primerov, ko je bila škoda conjvini prepozno ali c<-lo na koruznici. ko je bila koruza že davuo pospravljena, ne da bi bilo ugotovljeno, lcrlo jo Škodo pravzaprav povzročil. Take ceniive ni mogočo upoštevati. k >t uain je znuno, ni glavni pro-blem samo škoda, pač pa varstvo njiv okozi vse teto. Zakaj ne bi poizkusili f kemičnim vilko 692 sledečih se"':: 848 ln 4670. 487 dobitkov po 10 000 dinarjev so dobile obveznice a ite-vilko 961, sledečih serij: st. serije: 13, 15, 16, 27, 30, 66 , 71, 73, 100, 124, 128, 132, 135, 153, 162, 175, 179, 191, 213, 257, 268, 269, 282, 294, 313, 324, 331, 399, 404, 411, 414, 421, 444, 445, 494, 49«, 527, 532, 546, 553, 575, 578 , 608, 617, 640, 642, 646, 688, 697, 725, 742, 772, 795, 798, 801, 827, 833, 844, 857, 669, 882, 891 899, 911, 946, 1003, 1022. 1023, 1035, 1055, 1059, 1061, 1062, 1075*, 1082, 1088, 1097, 1104, 1105, 1125, 1177, 1224, 1232, 1257, 1266, 1289, 1295, 1308, !113, 1333, 1335, 1338, 1342, 1349, 1356, 1359, 1365, 1392, 1409, 1430, "445, 1461, 1472, 1478* 1482, 1491, 1499, 1509f 1567, 1572, 1581, 1592, 1605, 1615, 1623, 1634, 1682, 1684, 1702, 1711, 1712, 1723J 1729, 1742, 1761, 1804, 1811, 1825, 1829, 1877, 1886, 1889, 1890, 1901, 1912, 1923, 1927, 1929, 1940 1952, 1991, 2005, 2026, 2037, 2041, 2045^ 205«, 2071, 2087, 2115, 2126, 2128, 2149, 2173, 2186, 2211, 2216, 2227, 2238, 2243, 2247, 2253, 2265. 2^77* 2284,' 2329, 2366, 2387, 2401, 2405,' 2477, 2488, 2493, 2518. 2533* 2537, 2541, 2557, 2577, 2600* 2603, 2613, 2666, 2673, 2678, 2679', 2683^ 2700, 2720, 2730, 2733, 2735, 2748, 2770, 2791, 2792, 2814, 2821, 2836, 2859, 2869, 2909* 2934. 2939, 2949, 2951, 2955, 2956, 298.3 2997, 3003, 3016, 3022, 3024, 3032. 3037. 3052, 3066, 3084, 3134, 3141, 3176, 3182, 3186, 3215, 3240' 3255, 3299, 3307, 3311, 3319, 3368, 3383, 3387, 3418, 3436, 3473,' 3484, 3486, 3502, 3504, 3505, 3524, 3529, 3544, 3559, 3564, 3590, 3591, 3592, 3593, 3613, 3633, 3668, 3681, 3684 3638, 3691, 3702, 3706*, 3712, 3715 3725, 3727, 3732, 3741, 3756, 3759, 3767, 3780, 3784, 3795, 3815, 3818,' 3831, 3839, 3842, 3853, 3863, 3874, 3881, 3900, 3902,' 3944, 3973, 3976, 3977* 3999, 4003, 4004, 4021, 4026, 4028, 4035, 4050, 4074, 4081, 4094,' 4114,' 4116, 4120,' 4134, 4140, 4145, 4167*, 4168, 4179, 4190, 4194. 4225, 4226, 4239, 4255, 4277, 4278, 4288, 4293, 4294, 4300, 4304, 4314, 4317* 4325, 4359, 4368, 4391, 4418, 4421* 4426, 4428, 4431, 4437, 4447, 4454, 4460, 4478, 4502, 4505, 4509, 4538, 4547', 4570, 4572, 4575, 4579, 4583^ 4594, 4641, 4655, 4638, 4660, 4661* 4674, 4712, 446, 4753, 4765, 4770, 4791, 4796, 4825, 4828, 4843, 4849, 4856, 4858, 4663, 4870, 4882, 5078', 5121, 5125, 5149, 5160, 5201, 4982, 4990, 4997, 5005', 5019, 5027, 4891* 4929, 4937, 4958, 4965, 4978, 5206, 5217, 5220, 5254, 5257, 5261, 5288, 5291, 5316, 5326. 5385, 5393. 5403, 5404, 5407, 5410, 5438, 5439, 5443, 5445, 5458, 5471, 5474. 5476, 5490, 5598, 5507, 5511, 5524. 5526, 5533, 5543, 5565, 5576, 5578, 5608. 5617, 5647, 5656. 5667, 6663, 5680. 5695, 5708, 5715, 5718, 5737, 5738. 5442, 5750, 5829, 5848. 5857, 5865, 5873, 5882, 5885, 5891. 5898, 51918, 5930, 5952, 5957, 5967, 5968. 5979. 5981, 6136, 6162, 6170. 6174, 6180. er.08. 6212. 6277, 6288, 6305. 6329. 6334, 8357, 6377. 6383, 6398. 6405, 6443, 6471, 8501, 6508. 6509, 6510, 6536, 6544, 6555, 6561. 6563. 6564. 6572. 6626, 6648. 2717 dobitkov pO 5.000 dinarjev so dobile obveznice s Številko 412 v vseh neparnih serijah, 26.170 dobitkov po 2.000 dinarjev 60 dobile obveznice vseh .*• »a _t .•«•»•• .•»•-••«•"•"•• •••*•>••• ••-•■•«• .«..«»•• krema za nepo kože: vas pomlajuje ln polepša, hrani vaSo kožo In Ji daje elastičnost ter zdrav Izraz serij, ki Imajo eno od sledečih Številk: 83, 365, 565, 699, 805. Način izplačila: a) obveznice, ki so amortizirane, se Izplačujejo po naslovni vrednosti skup-s pripadajočimi obrestmi; b) v znesku izžrebanega dobitka je vsebovana tudi naslovna vrednost obveznice ln je s izplačilom dobitka ta obveznica popolnoma izplačana; c) amortizirane obveznice ln Izžrebani dobitki se Izplačujejo 15 dni po objavljenem žrebanju, t. J. začenši z dne 23. junija 1954; c) Izplačilo Izžrebanih obveznic Izvršujejo blagajne vseh poslovnih enot Narodne banke FLRJ ob predložitvi obveznice; d) izžrebane obveznice zastarajo za izplačilo v treh letih od dne doseplosti za izplačilo. odgovorili tudi dijaki IV. razreda gimnazije v Žužemberku. V vseh razredih, zlasti v IV., smo letos mnogo govorili o izbiri poklica in možnostih zaposlitve, tako, da so naši dijaki o tem dobro poučeni. Prav to je dalo misliti marsikomu, ki je svoje misli in želje zapisal. Iz vseh anketnih listov je čutiti, kako dijaki dobro vedo, da ne bodo mogli ostati doma, ker zemlje ni,, je je premalo in preskopo rodi. Večina si je tudi že izbrala poklic: mehanik, zobotehnik, krojač, učitelj, učiteljica, vzgojiteljica, trgovska pomočnica, dobra šivilja — to so v glavnem sanje naših letošnjih če-trtošolcev. Pravim — večinoma sanje, ker poleg izražene želje navadno takoj sledi stavek: če bi bil denar, če ne bi bilo treba vsak mesec 3000 dinarjev in več, če bodo starši mogli plačevati zame itd. Naši otroci žive v posebno težavnih prilikah, hodijo tudi po ure daleč v šole, mnogi imajo čas za učenje le mimogrede, zato ni dosti odličnja-kov, vendar pa bi povečini lahko lepo uspevali v nadalj-nem študiju ali v raznih praktičnih poklicih, če bi imeli možnosti. Pa niso samo ti, ki bodo letos zapustili šolo; še od lanskega in prejšnjih let jih imamo, ki bi tudi radi kaj postali. Ali jim res ni mogoče pomagati? Morda pa bi se nekaterim na kakšen način le omogočil uk ali nadaljevanje študija. Če jim ne bomo pomagali, Suha krajina Še tudi poslej ne bo imela študenta na univerzi ali visoki šoli, ljudje pa, ki bi po nekaj letih z delom vrnili izdatke, bodo zagrenjeni životarili doma. Morda bi še katero večje podjetje razpisalo štipendije, kot je to storil »Pionir« Novo mesto. K. M. Dolenjsko Miftt (Nadijevanje.) Velike težave so tudi s prehrano vajencev. V novomeški vajenski šoli je 56,7 odstotkov vajencev, ki imajo dnevno po 4 obroke hrane, vsi ostali pa le enkrat dnevno toplo ln enkrat mrzlo hrano. V šentjernejskem šolskem okolišu je v tem pogledu bolje, saj se hrani večina vajencev doma. Le dva se hranita v gostilni. Pri mojstrih ima zajtrk 14, večerjo 15, kosilo 23 in malico 9 vajencev. Tudi gleda stanovanj Je tU bolje kot v Novem mestu, saj stanuje doma 55 vajencev, pri mojstrih 12, 4 pa stanujejo drugod. V Novem mestu Imamo sicer vajenski Internat, pa kaj, ko je prostora samo za H vajencev. Vsi drugI vajenci pa so vezani na dom, mojstra aH na kako drugo prenočišče. Eno zelo perečih vprašanj je oddaljenost od šole. Vajenci Izgube s hojo mnogo ur dragocenega časa. V novomeško vajensko šolo pride 25 odstotkov vseh vajencev nad 6 km daleč, večina peš. V Šentjerneju pa se oddaljenost še huje občuti. En kilometer daleč pride v šolo peš 13 vajencev, do 2 km 5 vajencev, 4 km 16 vajencev, 6 km 7 vajencev, do 10 km 13 vajencev, nad 10 km pa prehodi vselej 1 vajenec. Ostali se vozijo večinoma s kolesi. Da to nikakor ne more dobro vplivati niti na šolski potek niti na pouk v delavnici, je več kot jasno. Take razmere pa seveda vplivajo neugodno tudi na ves nadaljnji razvoj kadra, kar je zlasti vidno pri pomočniških ln kasneje pri mojstrskih Izpitih, ki dostikrat daleč zaostajajo za predvojnimi. V lanskem ln deloma že v letošnjem letu so bili pomočniški Izpiti večkrat. V vsem času so opravljali pomočniške izpite 104 kandidati, opravilo pa jih je le 98. Letos je opravljalo in opravilo te Izpite že 27 vajencev. Skupno je torej opravilo pomočniški izpit 125 vajencev. Najmočneje je tbula zastopana mizarska stroka — s 27 vajenci. Močna je bila tudi stroka kovačev, ki je imela 12 kandidatov. Čevljarji so postavili pred komisijo kar 18 kandidatov, krojači 12, šivilje pa 11. Iz državnega sektorja je opravilo Izpit 37, lz zadružnega 8, Iz družbenega 4 in lz zasebnega 76 kandidatov. Povprečna ocena je dobro. Mojstrske Izpite Je v letu 1953-54 opravljalo pravzaprav Zakaj so si v Mokronogu izbrali 1. julij za občinski praznik V lepi prijazni dolinici z vinorodno okolico Ježi Mokronog. Vedno je bil znan po družabnosti in gostoljubnosti. Marsikateri izletnik, ki je preživel vsaj nekaj prijetnih ur v eni izmed številnih zidanic na Priči, Brezovici in Sv. Vrhu ob srkanju pristnega cvička, lepega kraja ni mogel več pozabiti. S pesmijo »o se neštetokrat vračale večje in manjše skupine na postajo ter se spotoma ie okrepile pri Zajcu s priznanim šentianževcem. Se in Se so se izletniki radi vračali nuni prijazne in šegnve prebivalce Mokronoga. Prišla je druga svetovna vojna in z njo strašna okupacija. Mokronog so najprej zasedle nemške čete, a se pozneje umaknile in dale prostor italijanskim frnosrajčni-kom. Prebivalci Mokronoga so ene in druge gledali po strani. Stiskali so glave in kovali načrte, kako bi se zne- bili tujega okupatorja. Ta je dobro rede! za razpoloženje večine domačinov, zato je postoril surovo, zapiral, poli« Ijal ljudi iz doline v internacijo, po/igal in pobijal na veliko. V splošnem uporu proti okupatorju so oživeli gozdovi nad Mokronogom tja proti trebeljskini hribom že ▼ jeseni 1941- Prvi strel nn okupatorja ie izstrelil izpod Priče narodni junak Milan Majcen 22. oktobra 1941. Na tem kraju stoji tlanes skromen spomenik. Prvim partizanom v okolici so se že takrnt pridružili posamezni borci iz Mokronoga. V avgustu 1941 je biln formirana niokrono-Ska četa, ki je 2. novembra 1041 sodelovala I novomeško pri napadu na Bučko, 14. decembra istega leta pa je prišla v sestav II. štajerskog* bataljona- 28. oktobra 1041 sta se Milan Majcen in domačin iz Mokronoga Janči Me vzel j spustila v hoj, sama proti Nemcem v vasi Murvi-ce pri Šentjanžu. Po t9-ur-nem boju, potem ko sta pobila 14 in ranila 20 Nemcev ter so ti dobili ojačanje, sta junaško padla, oba težko ranjena in že brez vsakega naboja. Med prvimi talci, ki so bili ustreljeni pri Kadohovi Tasi 28. aprilu 1042, so bili trije iz Mokronoga. To so bili Frattc Kodne, Ivan Majcen in Franci £lujpnli, ki so bih aretirani zaradi sodelovati |;t s partizani, odpeljani v no\o melke z;tpore. od tam pa na (noriice v Radohovo vas. Njihovo žalostno usodo je pomagal zapečatiti prosluli fašistični prisran jne Ivau Ban i/. Trebnjega. Veliko občanov je bilo interniranih na Rnhu in v drugih taboriščih smrti. Narodnoosvobodilno gibanje je bilo v dolini močno mrvi-tfh Nemci so kraj večkrat bombardirali in s tem hoteli kaznovati uporno ljudstvo, i Posledice tega opustošenja so ' žal vse preveč vidne še dunes. Pred vojno je v Mokronogu obratoval« Jvalinova tovarna usnja. Domačinom ni bilo nič pogodu, da je v začetku okupacije elelulu za okupatorju. Zato 9(> se rudi odzvali pozi' vu v okolici se milu ju jočega partizanskega bataljona za pOmOC pri napadu nu tovarno. Komandant bataljona je bil Znu More iz Nowga mesta, polil, komesar pa Nace \1;-jeen. Civilno zaščito sta vodila Forde Setrajčič in Jože Dolenjšek, DO domače M i r-klejčev- V noči od "W. junija' na 1. julij je začela partizanska četa p»«l vodstvom tov. Prleka napadati močno sovražno postojanko v Mokronogu, kjer je bilo iakr.it okrog KJoo Italijanov, (eta je imela samo eno strojno polko in s to so požrtvovalni borci letali 9 Priče na Žalostno goro in na/aj ter streljali na Italijane. Ti so bili pre pričani, ila jih napada močna partizanska vojska, zato so se umaknili v grad in tam zabarikadirali. V resnici r>n je cela četa imela poleg lahke strojnice samo 21 pušk. Med tem, ko so se Italijani tresti v utrjenem gradu, so partizani izkoristili priliko in vdrli v tovarno, kjer jih je že pričakoval nj i nov zaupnik Nace Golob. S pomočjo domačinov, ki jih je poprej organizirala civilna zaščita, so /nosili usnje iz tovarne do Florjana, od tuin naprej pa so ga pripravljeni vozniki odpeljali za potrebe partizanov- le nekaj i usnja je ostalo pri Florjanu, ker so se partizani morali umakniti; tega so potem Italijani >ju-a&iko« zaplenili in pripeljali nazaj. Pri drznem napadu so ta dan sodelovali t n < I i Tre-1 n 1 j< lepo igro pohvalil in jirr. želei sta bili dobro obiskani, za ' novih uspehov. Prav bi bilo, ko tretjo pa zapišimo mnenja ti- bi s Kresničkom gostovali vsaj stih, ki jim ni bilo žal, da so si v nekaterih večjih šolah po ogledali »otroško igro:« »Cim Dolenjskem! Otrokom in od-Novomeščan bere, da se igra raslim bi nadvse ustregli! nekaj za otroke ali da igrajo i otroci, ga že ni zraven!« Kdor »Kresnička« ni videl in slišal, mu je zares lahko žal. Ljubko spevoigro so pod vodstvom Mare Glonarjeve postavili na oder pionirji nižje gimnazije in osnovne šole. Nadvse prikupno je igrala in pela v glavni vlogi Kresnička Sla vica Mazovec; pohvalo so želi seveda tudi strumni palčki, pa polž, mravlje, rože in vile - plesalke, skratka vsi, ki so v Kresničku nastopali. Močna roka režiserja je ustvarila iz mladih igralcev v zelo kratkem času ubrano gledališko Iz Dol. TcpBic V nedeljo 30. maja so naši cicibatički pozdravili pomlad na prav poseben način. Društvo prijateljev mladine jim je priredilo prijetno popoldne. Vriskajoč so z mladin-cem-harmonikarjem prispeli na jaso sredi našega lepega parka vsi prisrčno ozaljšani. Veselo razpoloženi so se ob navzočnosti svojih staršev igrali in okrepčali z malico, ki so jim jo pripravile žene DPM, končno pa so se z vri-ščem razkropili po parku, da družinico, ki je s svojim prvim najdejo darove, ki jih je po nastopom lahko več kot zado- gozdu raztrosila pomlad. ■ ■ Ob pogledu na te male. srečne otroke je vsakdo užival in jim privoščil veselje. To in ono Iz Suhe krajine Zbiranje pomoči za popljav-ljence na Štajerskem dobro napreduje. Vsa podjetja in organizacije si prizadevajo zbrati kar največ. Pred dnevi so v Žužemberku odprli sodobno urejen in lepo opremljen poštni -lokal, ki je bil v kraju nujno potreben. ZužemberčanL se zahvaljujejo merodajnim činiteljem, ki so poskrbeli za ureditev in opremo novega lokala. V Građeneih pri Žužemberku so pred kratkim ustanovili novo gasilsko četo. Ročno brizgalno so dobili od gasilske četa na Rebri, ki je dobila novo motorno brizgalno. Zasluga, da so ustanovili društvo, gre prizadevnemu kmetu Markeljcu. Mlademu društvu želimo, da bi bilo med najboljšimi in da bi skrbno varovalo premoženje pred ognjenim petelinom. S. H. Ustrelil je divjo svinjo In ujel mladega prašička . Okrajni logar Stane Vidmar lz Visejca je na obhodu gozdov zasledil divjo svinjo s krdel-cem mladih pujskov. Ustrelil je svinjo, ki je tehtala 100 kg, nato pa urnih nog ujel še mladega pujska, ki se v svinjaku prav dobro počuti. Ostali prašički so se razbežali. SI. Zadružni hlev v Podhosti tudi rigolati Maja 1952 so zadružniki v Podhosti slavili pomembno delovno zmago — dogradili so bili hlev za 54 glav goveje živine. Pri gradnji tega hleva so podlioški zdravniki pokazali velik delovni polet. Letošnjo jesen bo kmetijsko gospodarstvo Po!jane-So-teska napolnilo ta hlev z dobro čredo govedi, med katero bo največ rodovniških krav. Nekateri vaŠčani so imeli, ali pa še imajo, nepotrebne skrbi, da se bo ta hlev preuredil v nekako šolo. Slo je je pač počasi, ker je vsak začetek težak. Kakor je splošn* težava v tem kraju dobra krma za živino, je to težavo imela tudi zadruga. Na večini travniških površin prevladujejo kisle trave, ki za govejo živino niso nič kaj prida. Zato je zadruga usmerila poljedelsko proizvodnjo na pridelavo čimveč krmnih rastlin. Kmetijsko gospodarstvo Poljane-Soteska je površine krmnih rastlin še povečalo in bo tudi podhoški hlev že letošnjo jesen preskrbljen razen s senom tudi z večjimi količinami litceme, grašice in krmne kolerabe, pred hlevom pa bo stal silos s 100 kubiki prostornine, napolnjen z mešanico krmnega ohrovta. koruze itd. Kmetijsko gospodarstvo Poljane-Soteska bo* jeseni začelo ponp-n jeva ti del travnika v Logu, prav tam pa krčevine. Tako se bodo uresničile koristne zamisli podhoških delovnih zadružnikov, z delovnimi napori zgrajen hlev bo pa postal z vzgojo dobre plemenske-rodovniške živine izredno pomemben za razvoj živinoreje v topliškem področju. S. M. Mladinci Kočevja bodo šli na festival v Kopei Mladina kočevskega okraja se pripravlja na udeležbo mladinskega slovensko - hrvatskega festivala, ki bo od 13. do 20. junija v Kopru. Na pot bodo odšli v soboto 19. junija popoldan z avtomobili. Med mladino je za udeležbo na mladinskem festivalu veliko zanimanje saj bodo poleg prireditev, katerim bodo prisostvovali, videli tudi znamenitosti starodavnega mesteca Kopra. Su S j e Zadnjo nedeljo, 6. junija, je bila pri nas javna dražba nekaterih kmetijskih strojev in kmetijskega orodja, ki so ostali kot dediščina bivše zadružne ekonomije in so zadruge z visoko amortizacijo samo obremenjevali. Nekatero kmetijsko orodje je bilo slabo, zato je bila tudi cena majhna, stroji pa so bili večji del še kar dobro ohranjeni. -em IJO Prve skupine otrok so že odšle v kolonije, njim bodo ta in prihodnji mesec sledile nadaljnje zdravstvene in počitniške kolonije. Gotovo nI majhna skrb, kako bi opremili otroka z vsem potrebnim, da bi v koloniji ne imeli z njim sitnosti. Nekatera vodstva kolonij sicer sporoče staršem kaj naj vsebuje njihova prtljaga. Kjer tega ne store, pa bo dobrodošel nasvet. — Verjetno bo povsod potrebno najprej preskrbeti potrdila o cepljenju in zdravniško spričevalo, — v kolikor niso otroci zdravniško preiskani. Oblačila za otroke se bodo prilagodila predvsem podnebju zdraviliškega oz. počitniškega kraja, pri čemer upoštevajmo letošnje nestalno vreme. Razen suknjice ali pla-ščka, dajmo otroku s sabo pulover, trenirko, kapo in peleri- no ali kapuco, tri pare nogavic, 2—3 garniture perila, pidžamo, copate, sandale, (potuje naj v čevljih), kopalke, glavnik, zobno krtačko, po potrebi tudi odejo, brisačo in pisalni pribor. Priložimo nekaj dopisnic z naslovom staršev, da nam vodstvo kolonije, ali šoloobvezen otrok sam. sporoči novice o sebi. Oblačila naj nese v kovčku, nahrbtniku, aktovki ali torbi. Na prtljago pričvrstimo seznam predmetov, naslov otroka v koloniji in naslov staršev. Ker mora biti na vsakem kosu otrokove opreme našito njegovo ime oz. kratici imena ali številka, naznačimo to tudi na seznamu. To delo bo preprečilo zamenjave in ob izgubi še vedno lahko upamo, da nam najditelj vrne otrokove predmete. Na sestanku staršev pred odhodom se pomenimo, če naj J%m v v NEZAKONIT NAKUPOVALEC TELET 5000 din globe bo plačal Alojz Korene iz Drage pri Beli cerkvi, ker je nakupoval teleta in jih z dobičkom prodajal mestni mesariji v Novem mestu. »SREČO« V VREČICI ali mačka v žaklju sta prodajali brez dovoljenja na sej- SPORT mu v Skocijanu Štefanija Tavčar-in Marica Kranjc, obe iz Ljubljane. Zraven tega sta prodajali še druge malo vredne in s- strto perutjo žalosten od otrok dobi s sabo določen znesek denarja, športne rekvizite in glasbila. Na pot dajmo otroku sicer malico, ne zak-*:mo pa ga prekomerno s sladkarijami, ki mu bedo na potovanju pokvarile želodec in s katerim bo vzbujal zavist sovrstnikov. Manjšega otroka pripravimo vnaprej, da nas bodo zamenjale tovarišice, ki bodo zanj skrbele in ga imele rade. — Ne kažimo ob odhodu naše žalosti, s čemer otroku otežkočamo odhod! Mnogo prisrčneje in manj sebično bo, če se veselimo z njim, ki poln pričakovanja odhaja novim doživetjem v novem okolju nasproti! G. Z. HiiF!i:gre1.\\INA« ČEVLJARSKO PODJETJE ČRNOMELJ ugodno proda odvisne »troje: Obrezovalni »troj (Jirf mašino), dva čistilna »troja, tcč šivalnih »trojev. Stroji so kompletni in v dobrem atanju. In-1«-vose n t i nuj ** javijo pri naslovil. 71 I ; / \ \ VRATA, mmi/iran«, klet in ograjo H2x1'>2im, ključavnico močne izdelave piM-cni proda Su4-iniv. Ljubljana. Zaloška 21. PRODAM dobro ohrnmeno moško kolo, kuhinjski prenosljiv štedilnik in Železno po«. - Bedemkovič, leatrUiMM pri Mokronogu. MLINAR - Uu-Jen dobi takoj. ■]»*■ bo. Nafllnf pri upravi Dolenj*kega 11*1«. , , , r HOD AMO iadno stiskalnico. CfploAna bolniAnlca Novo mesto. • Mlinska podjetja, ,iozor! Splošno trgovsko podjetje Črnomelj imn na znlogi svilo za mlinska • irta vvrh itrvilk, Cena ugodnal Informacije pri upravi podjetja nli v «lo valnim fttev. t — Črnomelj. ji" . Obvestili Dr. Fellku Kosec, »pcelallst ca notranje bolezni, ordinira privatno v novem bloku na Grmu v »trmburjrvi ulici — Novo meato od 15. junija da Jjc v*nk dan od IV do 14. ure. Uprava za ceste pri OI-O v No-wn me»tu obveftea. da bo okrajna cesta Atev. 151» Zbure - Skoc lan - Stranje - Dobrava Sent Jernej v odseku Zhure - Skocjan od 23. Junija 1954 do preklica za ves avtomobilski promet zaprta. Popravljali bodo med vojno poškodovani armirano-betonski most preko Radulje v vasi Zalog. Avtomobilski promet se preusmerja na okrajno cesto štev. 1515 v odsek Kronovo—Stranje. Za vprežna vozila je urejen prehod preka potoka v neposredni bližini gradbišča. Javna zahvala Ob nn^rm obisku v Novem me^tu. ko smo združili ogl tfl moremo pozabiti. Zalo fuiiino dolžnost, da izrečemo vaern, ki so t nami sodelovali, najlepšo zahvnlo. Posebej ..e / ilu ulju jemo Ljudski prosveti v \o.riri meMu, njenemu predsedniku. Minil." in blagajniku: uprnvniknm vieh internatov zlasti loviiriMi Jurče-ru, ki nam je bil ves ens v pomof; upravniku Doma ljudske prosvete in njegovim pomočnikom ter vseimu Airežnemii osebju Dijaške kuhinje, c,- hi.mo imeli priliko, bom« to gostoljubje kdaj povrniti. — Mladinski pevski zbor II. gimnazije v Kninju. Potlgore. — Umrla sta: Rotb Ana, delavk'a 21 let iz Kočevja; Wilte-reich Marija, gospodinja, 70 let iz Kočevja. Gibanje preblva.stva v Metliki V mesecu maju sta bili rojeni dve deklici in dva dečka. — Poročili so se: Brvnr Alojz, upokojeni rudar, in Damjanovi*. Marija, gospodinja, oba iz Dol. Kofevar Jo?.e, ključavničar ll Bu/iko^c-sa, in Pečarič Jožefa, Si-vilja iz Cinil. Crnugelj Anton, kmet iz Gabrovca, in Repovi,Regina. kmetica iz Božakovega. Vrviščar Frane, uslužbenec, in Hotujec Frančiška, iislužl)enka, oba iz Črnomlja. — Ce-ititamol l mrli »o: Jakljič Katarina, gosjio-dinju, 8H let iz Metlike. Rezek Martina, 1 tela iz Roisalnic. Zupec Marija oskrbovanka, 71 let iz Metlike. Ambro/ič Jnnez, 1 mesec iz Gor. Lokvice. Navratil Bara, TS let, go-tpodijiia iz Metlike. Bajuk Marko, 77 let iz Božakovega. Gibanje prebivalstva v Rihti * na Dolenjskerr V mesecu maju je bilo rojenih 6 deklic in l deček. — Poročili so »e: Muhič Ivan, delavec ll Bukovice, tn Kljun Mihaela, delavka iz, Sajcvca. Cnmpa lože, kmečki delavec iz Ota- in flron Marjeta, kmečka delov iz Prigoriee. Marn Alojzij, kmet Jurjcvicc in Cnmpa Ro/.a, go*p. iKiciijei iz Nemške vasi. — Cesti- Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden je bilo rojenih ? deklic in fi dečkov. UMflLl so: Banko Marko, upokojenec, 80 let it Novega me»ta; Kozan Jože, otrok, 5 me*, ll Gor. Straže: Gorenc Frane, rudar. V> let iz TržiSča; Fabjin Pavel, delavec, let iz Kočevja. — Porok ni bilo. Gibanje prebivalstva v Črnomlju Poročili so sr: Jnksa Anion, dela-rec ii Kota, in Korošec i'ran'i'ka, delavka iz Krupe. Adlefič Alojzij, miznmkl pomočnik Iz Čudnega tela, in Robek Marija, uslužltenk« ii Črnomlja. — Rojstev in smrti ni bilo Gibanje prebivalstva V KttEV^U Od V do 12. junija »t« bila rojena dva dečka. — ToroČiln «'« «e: Iti-mae Josip, kmet iz Ko.V\»ke reke, in Turk Kalarina, kmetica iz Gor. iz j>om< tamo I i mrli so: Mrhor Stan«, delavec, 16 let iz Ribnice. Arko Jakob, rese-tur. Hi let iz Kota. Onič Davorin, gostilničar, 5J let iz Ribnice. IZ N3V0ME!SKE PORODNIŠNICE Pretekli teden «o rodilo« Hervolj Mariia iz Potočne vasi — deklico. Jfikclj MHrija iz Prečne — deklico. Dime J u I i j rt n a 1» Dol. vasi pri Vel. Loki — IcCka Medved Marija iz Praprot pii Vel. Loki — dečka. lloelnem — dečka Brulc Julka tz Smnlenje vasi — dečka niafič Idn Ii Novej»a mesta — dečka. Skrbi* Marija iz Mirne — dečka. Poiočnr Marija lz No\ega me-ita — de-klieo. Kuhar Tončka iz Orehovca nri Ko»t«njevicl — deklico. — t •■•>.' 11 ■ ■' ■ I Skromni začetki rokometa v C.-jmlju so se začeli že pred dve-mi leti, toda uspeha v začetku ni bilo, ker ni bilo rednih treningov in organizatorja. Odigrana je bila le ena tekma med nižjo in višjo gimnazijo (2:2), nato je vsa stvar zamrla. Cez nekaj časa pa 'se je zopet začelo in tedaj Je rokomet res zaživel. Organizirala sta ga prof. Kolarič in dijak Llkovec, ki je šel na tečaj rokometnih trenerjev v Maribor. Ko je prišel v Črnomelj, je zbral okoli sebe mladino in jo začel redno trenirati, toda v začetku so si izbrali premočne nasprotnike in zato uspehov ni bilo. Za tako kratek trening so pokazali dobro igro; Prvič so gostovali v Karlovcu pri mladinskem rokometnem prvaku Hrvatske in izgubili s Častnim re-zultalom 2 :5. Drugič so tam izgubili z rezultatom 4:7 (4:4) in pokazali boljšo igro. Nato so Igrali v Ljubljani proti srednješolski ekipi in Izgubili 3:9. Po tetnu so začeli trenirati Je bolj rezno ln uspeh ni izostal. V Brežicah so proti dobri domači ekipi zmagali !) : 3. Hkrati so v Brežicah izgubili mali rokomet s 7 :10. Začeli so trenirati tudi mali rokomet in priredili prvenstvo gimnazije, ki ga Je osvojil 7. razred. Nato so šli v Zagorje na četrtfinale slovenskega prvenstva v malem rokometu, kjer ao pustili najboljši vtis, saj Je bila črnomeljska ekipa naj boljša v obrambi z vratarjem Sterkom na čelu: najboljši strelec turnirja Je bil Cop Vlado, ki je dal 24 golov. Ce bi imel malo več sreče v prvi tekmi, bi lahko osvo- jili prvo mesto. V igri s Proletar-cem so pri stanju 8 : 7 zastreljall 3 sedemmetrovke. Po tem turnirju ni bilo važnejših srečanj, tekma med A in B reprezentanco se Je končala 29 : 6. S tem je ekipa dokazala, da je pripravljena na prihodnja srečanja. Kadra je dovoli, zato ima rokomet v Črnomlju lepe upe za prihodnost. M. X. Brzoturnir ŠD Novo mesto V okviru priprav za jubilejni mošt-veni brzoturnir c Črnomlju, ki bo It. julija, so novomeški šahisti odigrali brzoturnir, ki »e ga je udeležilo tO igralcev. Po prvih kolih se je pokazalo, da je od favoritov najnevarnejši Skerlj, ki le z lahknlo zmagoval, Sitar in Fink sta začela slabše. Toda zaključek je dal drugo sliko. Skerlj je s Sitnrjera in nato Se s Finkom i/gubil in se je moral posloviti od prvega mesta, ki ga je prevčel Sitar, Peto do .šesto mesto je za Brkiča aapeh, «aj je do sedaj žel le malo u-spebov. Sedmo do osmo mesto si delita major Popovič in prof. Mole, »lede jim pa še Jenko in Sprajcar. Končni vrstni red: Sitar 8 točk, SkerlJ 7, Fink in Mihelin po 5 točk, Avsec in Brkič 4 in pol, major Popovič in prof. Mole 4, Jenko 3 in Sprajcar 0 točk. Prihodnji brzoturnir bo v petek, 18. junija ob 19.30 za prvenstvo SD »Novo mesto« za mesec junij, prihodnji petek, 25. hinija, pa no br-zoturnii za okrajno prvenstvo. Vabimo vse novomeške, pa tudi trebanjske in črnomaljske šahiste —m frjota na bližnje drevo, če ga seveda doseže. Morda mu bo mačka v grmovju pripravila konec trpljenja? Fantje pa se smejijo svojim »lovskim r*od-vigem. Doma imajo podporo, sicer ne bi mučili živali. Kam vodi taka vzgoja? Pa Še nekaj o srčni kulturi: z dvorišča pred mestno mesnico priteče pes; šepajoče vleče za seboj močno krvavečo-nogo. Nekdo mu je vrgel ~ečji nož in ga ranil, potem pa nag-;ial. Žalostno obsedi žival v grmovju in ne more naprej; iokati ne zna, zdihovanje sredi pritajenega lajanja pa lahko slišiš. Toliko, da ne zajo-"-.ejo $ psičkom tudi mali otrobi, ki gredo z Grma v mesto. Pločnik vozna — pot za kolesarje. Seveda, gladki so in vožnja s kolesom po ploi-niku je ven* dar prijetnejša, kot po nasuti cesti. To kaj radi priznamo, kljub temu pa protestiramo, da si kolesarji privoščijo vožnjo po pločnikih. Zelo radi se vozijo ob osnovni šoli in gimnaziji, pa vse tja naprej prati Ločni, mimo pokopališča. Nadzorstvo varnostnih organov na iem mestnem predelu ne bi bilo odveč. AH v šmihelu res nimate važnejših zadev kot je zvonjenje? Konec meseca maja je bil sklican v Šmihelu pri Žužemberku zbor volilcev. Udeležba ie bila sicer nekoliko boljša kot na zadnjem, vendar št zmerom nezadovoljiva. Na zboru naj bi razpravljali c okrajnem in občinskem proračunu, toda kaže, da volil-cem, vsaj po veČini, to ni mar. kajti diskusije o proračunu sploh ni bilo. Ostalo je Ie pri obrazložitvi proračuna, ki sty ga tolmačila tov. Mrvar in Čemič. Velika večina volilcev je prišla pač z drugim namenom. Volilcl so se končno sporazumeli, da se predlaga OLO dograditev ceste Klečet-Dra-šča vas-Zagradec in še o nekaterih manjših gospodarskih zadevah. Čudno, da občinski odborniki niso imeli kaj poročati. Najvažnejše »gospodarsko vnrašanje« Smihela je še vedno zvonjenje. Da bi se spet nemoteno zvonilo, to ie bilo. čltijte in Sirite »Dolenjski list«! za kar so se volilci potegovali. Neki posebno bojeviti nergači 30 delali: »Kdor ne mora poslušati zvonjenja, naj si pač ušesa zamaši«. j\obeueri ni pamislil, da bi si moralo ob cerkvenih praznikih zamašiti ušesa 120 učencev v šoli. Ti M udje imajo o pouku in vzger •i pač čisto zgrešene pojme. Nekateri celo menijo, da otroci lahko vse znajo brez knjig in učenja, če imajo »glavco na pravem mestu«. Na žalost je v našem kraju presneto malo takih, ki imajo »glavco na pravem mestu«. Nekaterim delajo preglavice tudi domače naloge učencev, češ: otroci ne utegnejo š-e doma pisati nalog. Kako, da potem utegnejo 3 do 4 krat na teden obiskovati verouk in cerkveno petje? Tega jim tudi nihče ne zabranjuje. Vendar pa se vprašamo: kdaj bodo ti ljudje spoznali, kdo opravlja važnejše vzgojno poslanstvo: cerkev ali šola? Kaj jim bo v življenju bolj koristilo? Kdaj bodo stopili v napredne vrste, kjer je velika večina našega ljudstva? Za vajence prema o skrbimo O vajenski mladini običajno precej govorimo ln razpravljamo, vendar zaradi objektivnih, čisto materialnih vzrokov kaj posebnega glede nje do sedaj nismo dosegli. Da pa je vprašanje vajencev izredno pereče in ga je treba ne samo reševati, ampak tudi čimpreje rešiti, ie pokazala nedavno anketa o življenju vajencev na vajenskih šolah v novom, okraju. Novomeški okraj ima dve vajenski šoli: v Novem mestu ln v Šentjerneju, vajencev vsrh strok, (brez učencev v trgovini) je pa sedaj 496. Podatki so zbrani od 312 vajencev in se nanašajo predvsem na vajence v Novem mestu, kier so razmere še najboljše. Ce bi zbrali pockilke tudi od vseh podeželskih vajencev, lahko sklepamo, da bi bila podoba vajencev v našem okraju še precej slabša Zakon o vajencih določa, da mora vsak vajenec dobivali prvo leto učenja 1000, drugo 1500 in tretje leto 2000 din mesečne plače. Otroške doklade so predvidene z uredbo v znesku 3000dltt. Na ta način bi do- bili približno normalni dohodek vajenca v prvem letu 4000, v drugem 4500 in v treljem letu 5000 din. Statistika dokazuje, da ima take normalne dohodke le 16 odstotkov vajencev, dočim jih ima 82.7r/o manjše dohodke. Le 1.3% ima dohodke nad to povprečje. Hrana v dijaški menzi stane dnevno za dva obroka 2200, za tri pa. 2700 din mesečno. Ce prištejemo še stanarino 300 din in za najosnovnejše potrebščine vsaj 200 din mesečno, ti izdatki presegajo izračunani povprečni zaslužek vajenca. Ker pa je večina vajencev prav iz socialno najbolj ogroženih družin, kjer starši pošljejo otroka v uk zčiradi tega, da se čimpreje iznebijo stroškov za njegovo vzdrževanje in v upanju, da bo pomagal pri vzdrževanju ostale družine, so realni dohodki vajenca, oziroma sredstva za njegovo vzdrževanje dejansko še manjši. Navzlic predpisom prejema stalno mesečno nagrado le 88.8% vajencev, pa še pri teh ni nagrada cela in stalna, ker mojstri velikokrat pre- več odtegujejo pri izplačevanju. Otroške doklade dobiva komaj 16.1% vajencev. Da prihajajo vajenci predvsem iz vasi, dokazuje to, da 71.2% ne dobiva otroških doklad zaradi zemlje, ki jo imajo Ftar'Si. Številke tudi pokažejo, da je zelo malo vajencev iz obrtniških vrst, kaj'li ti raje pošiljajo svoje otroke v višje Šole, namesto da bi jih sami vzgojili v dobre obrtnike. Od 312 vajencev, ki so odgovorili na anketo, jih zajtrku-je 286, kosi 193 in večerja 284. Enkratno južino dobiva 100, dvakratno pa 78 vajencev. To pomeni, da dobiva zajtrk 91.7%, kosilo 61.9 %, večerjo 91.1%, južino pa le 50.7%, torej prejema vse obroke v najboljšem primeru le 56.7% vseh vajencev. In kje se hranijo? 222 dobiva zajtrk doma, pri mojstru 47, v menzi 14 in v gostilni 3. Ko&ilo dobiva doma 102, pri mojstru 67, v menzi 17 in v gostilni 7. Večerjo dobiva doma 217 vajencev, pri mojstru 48, v menzi 16 in v gostilni nobeden. Po veči- ni se vajenci hranijo tam, kjer jih zaloti zaposlitev in ne vedno na enem kraju. Le 8.3 % vajencev ima svojo sobo. V svoji postelji spi 56.6% vajencev, dočim jih 43.4% spi z drugimi v postelji. 4.8% vajencev ima samo po eno perilo in le 18 8°/» jih ima delavske obleke, katere jim je dolžan preskrbeti delodajalec. 89.6% vajencev ima po en par čevljev, pokrivila ima 84°/o vajencev, 44 % vajencev potuje dnevno ob vsakem vremenu na delo od 2 do 10 km daleč, nekaj pa še dalj. Suknjo jih ima le 68.2%, dežnik pa samo 11.2% vajencev. Vajenec, ki dnevno prehodi dolgo pot do mojstra in nazaj, prav gotovo ni sposoben tako dojemati učno snov, kot če bi bil spočit. Vsakodnevna naporna pot mu krajša tudi čas za razvedrila Od 289 vajencev, ki berejo knjige, jih 49.7% bere najraje pustolovske in kriminalne romane, ljubezenske romane prebira 24.1%, zgodovino tz NOB pa komaj 14.7%. Kino obiskuje 74.4% vajencev, od teh jih najraje gleda pustolovske in kovbovjske filme 58%. Časopise bere 56.4%, revije pa 17.1% vajencev. -R. Stran 4 DOLENJSKI CIST Stev. 24 22. julij homo praznoval* v Črnomlju Med grmenjem topov je rasla in se krepila naša ljudska oblast Tiste puste februarske dni 1944 Je dobil sekretar rajonskega odbora v Gradacu Tone Kočevar zaupno naročilo: pripraviti je treba nekje dovolj velik prostor za približno 200 do 250 ljudi za važno sejo. Pripravljalo se je prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora v venske delegacije, ki se je udeležila zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. V dvorani so se ta dan zbrali vodilni ljudje narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, da na temelju sklepov Zbora odposlancev v Kočevju in drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu postavijo konkretne obli- Člani predsedstva SNOS na zasedanju 1944. Od leve na desno: predsednik Josip Vidmar, sekretar Borit Kidrič, Franc Lubej in Marijan Brecelj Črnomlju; za slučaj, da bi sovražna letala motila zasedanje, bi ga hitro premestili v Gradac. To je bilo treba predvideti, kajti sovražna letala so čestokrat pre-letala osvobojeno ozemlje In ga bombardirala. S sekretarjem sva našla kot najbolj primeren prostor v gostilni Hanzl in ga rezervirala, ne da bi kdo drugi vedel za kakšne namene. Z vabili, ki so jih dobili skoraj vsi aktivisti v Beli krajini, sva nato odšla na zasedanje SNOO v sokolski dom v Črnomlju. 18. februar je bil čemeren rimski dan, dvorana sokolskega doma pa je bila vsa v zastavah, slovenskih, jugoslovanskih in zavezniških. Pred odrom so se začeli zbirati na kočevskem zboru odposlancev izvoljeni člani SNOO. Niso prišli vsi, nekaj jih je med tem že padlo v krvavi borbi z okupatorjem. Med navzočimi so bili tudi člani slo- I ke ljudske oblasti in notranje 1 ureditve bodoče republike Slovenije. Priče" postavljanja temeljev ljudske oblasti v Sloveniji na tem zasedanju so bili številni gostje iz bratskih republik, aktivisti in borci ter člani zavezniških vojaških delegacij Anglije in Amerike, na čelu prve major Jones, druge pa porotnik Vu-činich. Dva dni je trajalo zasedanje; dva dni so pretresali in sprejemali demokratične revolucionarne sklepe in odloke, kakršnih do tega časa še nismo poznali, odlok o izdaji bona kot plačilnega sredstva na osvobojenem ozemlju, odlok o obdelavi vse plodne zemlje, odlok o da\ ku, deklaracija o pravicah ln dolžnostih državljanov, deklaracija o postavitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Slovenije, ko bodo zato dani pogoji, odlok o postavitvi odsekov pri SNOS, Itd. Na tem prvem zasedanju prvega slovenskega parlamenta se je SNOO preimenoval v Slovenski narodno osvobodilni svet. 2e v mirnih, normalnih časih bi imeli podobni sklepi in odloki globok, revolucionarni značaj; njihova demokratičnost (nakazovanje oblik bodoče državne ureditve in vključevanje širokih ljudskih množic v upravljanje države, pravic in dolžnosti državljanov in pod.) je pomenila začetek konca izkoriščanja človeka po človeku. Se toliko bolj pa so bili sprejeti sklepi pomembni v času, ko Je bil skoraj ves svet eno samo bojišče. V Evropi Se ni bilo druge fronte (aH pravilno tretje fronte, kajti drugo so postavili jugoslovanski narodi že leta 1941). Hitlerjev vojaški stroj Je bil sicer skrhan, vendar še močan in nevaren. Tudi za malo osvobojeno ozemlje so »e bUe vsak dan ogorčene borbe na Kolpi z ustaši, v Suhi krajini in okrog Novega mesta ln do Gorjancev pa z Nemci in njihovimi belogardističnimi pomagači. Velikanski, zgodovinski pomen tega zasedanja je takrat dokaj pravilno ocenil šef angleške vojaške misije major Jones, katerega je takrat že poznala vsa Bela krajina. Pazno je zasledoval poročila, razpravo in sklepe in si dal vsako stvar raztolma-čiti. Na kraju je prosil za besedo in je nekako takole izjavil: »Odkar sem pri vas, vas občudujem. Občudujem vašo hrabro borbo v tako težkih okoliščinah, občudujem vaše požrtvo- valne ljudi. Tak narod mora imeti bodočnost, ker jo zasluži. Toda čeprav vas že poznam, me sklepi tega zasedanja naravnost presenečajo. Ali se zavedate, kaj tu ustvarjate, med tem ko reg-ljajo strojnice na Kolpi in grme topovi na Gorjancih, niti dobrih 15 km od tod? To, kar ste tukaj sprejeli, je najbolj demokratična oblika državne ureditve in oblasti, kar jih poznam, in ki bo, kakor sem prepričan, služila za osnovo in vzgled drugim narodom v svetu!« Prav je povedal major Jones. Naša ljudska oblast je zrasla ln se kalila med grmenjem topov ln regljanjem strojnic, ko je povsod tekla kri. Napačno pa bi bilo trditi, da je začela rasti Šele po zasedanju SNOS v Črnomlju. Za tako ljudsko oblast in državno ureditev so glasovali naši prvi borci že leta 1941, njene kali so začele poganjati takrat, ko je počila prva partizanska puška. Oblike ljudske oblasti so začeli razvijati že odbori OF in prvi NOO na osvobojenem ozemlju leta 1942. Zgodovinsko zasedanje SNOS v Črnomlju je te zametke ljudske demokratične oblasti samo utrdilo in poglobilo ter jim dalo konkretne oblike. Ko bomo letos 22. julija praznovali ob Dnevu vstaje tudi deseto obletnico prvega zasedanja SNOS v naši partizanski Beli krajini, bomo lahko znova ugotovili, da so zgodovinski sklepi tega zasedanja granitni temelji, na katerih gradimo socialistično domovino. Peter Eomanic Ko je imelo Novo mesto še krvavo sodstvo V Vrhovčevi »Zgodovini Novega mesta« iz leta 1891 beremo med drugim, da je imelo mesto krvavo sodstvo (krvavo sodišče s pravico usmrćevanja zločincev) vse do prihoda Francozov. Medtem ko je ljubljanski magistrat (.vsaj v Valvasorjevem času) sam smel izrekati smrtne obsodbe, pa je moral novomeški prositi, da so mu poslali v mesto cesarskega sodnika, ki je sodišču predsedoval in vodil obravnavo. Iz Vrhovčeve Zgodovine Novega mesta objavljamo odstavek, ki bo gotovo zanimal naše bralce: V vicedomskem arhivu v Ljubljani se nahaja račun o stroških, ki jih je imelo Novo mesto z nekim zločincem Jut-manom, ki ga je moralo zapreti zaradi velikih hudodelstev in ga postaviti pred sodišče. To se je zgodilo leta 1737. Jurman je bil obtožen zaradi svetokrunstva, lažnih tatvin in ropa. Za take jločine je zakon predvideval smrtno kaizen, izreči pa jo je moral cesarski sodnik iz Ljub-Ijane, s katerim je prišel tudi njegov pisar, kmalu za njima pa tudi rabelj- Za pot iz Ljubljane je zaslužil sodnik 35 goldinarjev in 13 krajcarjev, njegov pisar pa polovico tega — 17 gld. 56 kr. Jetnika so imeli zaprtega od 18. septembra do 23. oktobra; občino je srtal 6 krajcarjev na dan. Vsaflc drugi dan so mu dali vrhu te ga še po eno svečo. Kupili so mu tudi šikaf za 3 krajcarje in 3 otepe slame po 1 kr. Rabelj je prišel že teden dni pred žalostnim opravkom v No- đ)o£enfo&a legata v flevcm tne&tu Najmlajši veslaški klub Slovenije — VK Krka bo priredilo v Novem mestu 20. Junija 1954 ob 14. uri na Loki II. Dolenjsko regato. Ze lansko leto je imela ta Športna veslaška prireditev v Noveni mestu lep uspeh. V letošnjem letu pa bo poleg množičnosti odločala tudi kvaliteta. Kdo bo nastopal? Veslaški klub Savica iz LJubljane bo sodeloval v vseh discipili-nah: v četvercu s krmarjem in skifu za člane, žene in mladince. Članski četverec Je v odlični for- mi ln se pripravlja za regate v | ki je lani na I. Dolenjski regati Avstriji. I doživel neljub poraz od našega do- Prvlč bo letos kot gost nastopil I mačega moštva. Novomeški ve-VK Korana iz Karlovca, enako | slači se tudi letos temeljito pri- Move vojne smo se znebili >Prosveta v Chicagu je 14. maja med drugim objavila tudi tale članek: »Ako bi W\mston Churchill ne posegel vmes, bi bile Združene države danes v vojni v Indokini, pod znamko borbe proti komunizmu, a dejstveno za obrambo francoskega kolo-nializma v Aziji. Združene države so posegle V to imperialistično vojno že toliko, da je izgledalo, kakor se ji sploh ne bomo mogli izogniti Dulles je grozil, Nixon pre-tii in Knouiland pripovedoval o združeni akciji proti komunističnim agresorjem. In predsednik Eisenhower je govoril. Vse smo imeli že pripravljeno za napad na upornike v Indokini proti francoskemu kolonialLzmu, pa je končno Churchill staremu Dullesu dejal, da Anglije na ta način ne bo potegnil v novo vojno. Rskel mu je, da je njegov-} vlada za posvetovanja in sprave, ne pa za vnetja vojn. Torej — je rekel Churchill — počakajmo rajši, kako bo konferenca v Ženevi Si izšla. Bržkone ne bo dobro, a vendar toliko dobro, da francoske kolonialne vojne Združene države s svojo oboroženo silo niso še prevzele, materialno pa smo si jo nakopali na grbo že pred več kot tremi leti. Nad milijardo dolarjev na leto povprečno. Cemu? Zato, ker naša sedanja administracija podpira stari red vsepovsod po svetu še veliko b&j, kakor pa ga je prejšnji predsednik Truman. Ljudstva vsepovsod, se upirajo sistemu krivic. Intrtpan- ti, špijonski ruvarji in najeli provokator ji pa sikajo svoje 9 trupe in zajo imamo vse te nemirne odnose, sovraštva in ekonomsko nestabilnost. Za Združene države je do-bro, da se Dullesu ni posrečilo poriniti nas v vojno v Indokini. Cemu naj bi šli vanjo? Tako so vpraševali ne le kaki levičarji, marveč cela kopa 'asopisja, med katera spad/jta n. pr. v našem mestu Chicago Daily Nevos in Chicago Tribune, dva izmed največjih v tej deželi. Cemu raj bi Hi naši letalci v smrt na Indokitajskem zato, da bi tista dežela ostala pod kontrolo francoskih milionar-jev? Zakaj naj bi padali sinovi naših industrialnih delavce« in farmarjev v Indokini ali na Kitajskem — v pridne-kih interesov>, katerim je edino za varovanje privatne svojine in za profite? Dogodilo se je, da se je tej naši politiki torijska angleška vlada uprla in baš zato nismo v vojni. A obenem je čudno, da je naša sedanja vlada bolj torijska, kakor pa Churchillova v Angliji*. DROBNE ZANIMIVOSTI Nad Torinom in okoliškimi vasmi so metereologi delali noizkuse, kako bi napravili umeten dež. Poizkus jim je popolnoma uspel, ko so spustili v zrak balone napolnjene z nekim prahom, ki so v zraku eksplodirali. Kmalu po eksploziji je bil ves kraj, ki je že dolgo trpel zaradi suše, deležen obilnega dežja. Posebne vrste ukrepe proti neprevidnim šoferjem so uvedli v Libanonu, državi med Sirijo ln Turčijo in so prepričani, da bodo z novo uredbo omejili prometne nesreče. Vsakega avtomobilista, ki ga ujamejo pri prenagli vožnji bodo na prvi policijski postaji ostrigli na balin, pa naj bo to ženska ali moški. vo mesto. Ker se stvari, ki jih je s=m uporabljal, ni dotaknil noben človek več, je mesto nalašč zanj kupilo žlico, nož, vilice, sklede, namizni prt, blazine, odejo itd. Krmili so mu tudi konja. Za grmado, na kateri je sežgal Jurmana, so kupili mestni očetje 9 voz drv in 10 otepov slame. Posebej plačani so bili tudi mestni stražniki, ki so stra-žili zločinca noč in dan, mu nosili jedi, žagali in klali drva za grmado, prinesli otepe slame itd. 24. oktobra so Jurmana sežgali. Ta dan je zaslužil rabelj 5 gld. 30 kr. Za pritrjanje vrvi j« dobil še posebej 1 gld.. 20kr., da je odsekal zločincu glavo 1 goldinar, da mu je odrezal las? pa 20 krajcarjev. Za grmado, ki jo je pripravil, je dobil 1 goldinar in 30 krajcarjev; da je potegnil truplo z vrvmi na grmado, spet 1 goldinar in da je vrgel še glavo na grmado, spet goldinar. Da je truplo sežgal, je dobil nadaljnji goldinar. Ta d>an je dobil tudi dva bokala vina, njegov hlapec pa 1 goldinar darila. Ko je grmada zgorela, je moral zbrati pepel v škaf in ga raztrositi po Krki; zato je zaslužil 2 goldinarja. 11 dni, ko se je rabelj mudil v Novem mestu, je dobival za hrano po 1 goldinar na dan. Ni se treba čuditi, da mestni očetje zaradi visokih izdatkov zares niso radi gledali zločincev v mestni kehi, posebno ne težkih ptičlkov. Zgodilo pa se ie tudi, da jetnik, ki se mu je ponudila prilika za beg, ni hotel zbežati. — Krvavo sodstvo so Novemu mestu vzeli Francozi; ko se je avstrijska vlada vrnila v ilirske dežele, je prešlo sodstvo v roke poklicnih juristov. Mestni zbor je sodske pravice takrat izgubil za vselej. Uspešno pokoncavemj© roparic Okrajna lovska zveza Novo I vanje roparic so po sklepu mesto je med najboljšimi v! občnega zbora dobile nagrade: Sloveniji. V njeni pisarni je še vedno prehodna zastavica Republiške lovske zveze Slovenije, katero je zveza dobila lansko leto. V zvezi je včlanjenih 422 lovcev. Lani je izstopilo iz lovskih vrst v okraju 45 lovcev, na novo je bilo sprejetih 58. Lovske družine so izključile dva člana, 8 je bilo kaznovanih z denarno globo, dva pa z ukorom. Tudi lani so novomeški lovci uspešno po konča vali ropar ice in lovske škodljivce, ter preganjali krivolovce. Lovski čuvaj v Hiniah je pobral nad 100 zank, ki so jih nastavil živalim brezvestneži, lovski čuvaj na Mirni pa je ujel dva divja lovca. Skupno so lani izsledili in kaznovali za lovsko tatvino 7 oseb. Od škodljivcev so lovci lani uničili enega volka, 674 potepenih psov, 371 divjih in klatečih se mačk, 619 kraguljev in skobcev, 44 jaz-becev, kun in vider, 516 lisic, 32 dihurjev, 11 podlasic in 2293 vran. Na posameznega lovca v okraju odpade povprečno 11 odstrelov. Za uspešno uniče- Lovska družina Dobrnič 1500 din, LD Suha krajina 1000 din in Sentrupert 500 din. Na občnem zboru maja letos so lovci novomeškega okraja sklenili, da bodo še naprej posvečali vso pažnjo vzgoji lovcev, pravilnemu socialističnemu opravljanju lova ter zatiranju roparic in škodljivcev. Kot že dve leti zaporedoma, bodo tudi letos 29. novembra priredili na Frati spominsko svečanost in vzorno brakado. Lepo je na Krki — posebno dobro vedo to veslači pravljajo na to veliko prireditev. v vseh disciplinah razen v četvercu za žene. Njegov mladinski četverec je osvojil na državnem prvenstvu v Mariboru I. mesto, enako skifista. Lanskoletni zmagovalec VK Bled bo letos še bolj ojačal svoje moštvo, enako Branik iz Maribora, Krava - rekorderka Na kmetijski ra