Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iz.deja celoletno % Diu. za inozemstvo t20Dir> Uredništvo je * Kopitarjevi ul.6/111 sm VENEC Ćek račun: l-Hil»-I janu St 10.6511 iti 10.544 tu inserutu. >aruicvo šiv ?5(У5 Zagret, štv. 54.011 Pritl'a - I )niin I 24.707 Upiiim. Kopitarjeva!). lelelon Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja v sn k .lini zjutraj, razen pomleljku m Itievn t>o orožniku Najlepši Marijin praznik Sodobni človekt omrežen u tisoč skrbmi in strastmi, zablodami in bolestmi v globini svojega srca lc ni zutrl hrepenenja po čistosti in lepoti. To hrepenenje jc spojeno s sliko žene. ■/.ato ker ni mož temveč žena lista, ki je že po svoji naravi tesnejše združena z idealom čiste lepote. Prastara jc predstava device, ovenčane z zvezdami, obdane s solnccm in luno pod svojimi nogami. Čim bolj človek občuti grenkobo sužnosti, v katero ga skuša vkovati snovnost, tem bolj željno se v gotovih trenutkih dviga kakor zatrta sanja iz njegovega srca, hrepenenje po tem idealu čistosti. Nekje mora bivati človeško bilje, ki jc ves človek, ki je spojen z zemljo, a vendar popolnoma čist. Saj mora vendarle blesteti nekje vsaj svit, ki razodeva možnost neoskrunjene človečnosti. Človek mora upati v zarjo zlate dobe, ko bo na mesto zadolženosti in ' razrvanosti stopila čistost in lepota. Brc z tc vere J bi morali izgubiti tudi vero v človeštvo, zlasti i> | časih, ki nam govore bolj o prekletstvu in kriv- ' di, kakor o blagoslovu in milosti, ki sta dana • človeškemu rodu. Krščanstvo je prežeto v marijanstoorn. M ' mišljena s tem dogenuka plat. ki razmotriva | o časti in zvan ju Device in Matere. Mislimo i/, i čisto človeškega stališča. Urez Marije bi kr- j ščanstvu manjkalo gotove topline, manjkalo bi mu srca, ker bi pogrešalo matere. Tako pa krščanski človek prinaša vse svoje težave k Mariji. Ona, ki je žena in mati. stopa pred Adamove otroke v polni človečnosti in jim zato vliva velik pogum in zaupanje. Poslušajte ramo našo mari jonsko pesem! \li ni kakor sladek odmev naših dolin, polna m i I obe, solza in bridkosti, i/ katere neprestano kliče /avest krivde а tudi velikega, brezmejnega zaupanja v oproščen je in odrešenje. Naša Marijina pesem jc tožba in prošnja otroka, ki zaupljivo išče pri materi varstva. I svetlih niatmili se družila duh in telo, tema in luč, krivila in odpuščanje. Klic zemeljskega romarja jc. ki ua svojem trudnem potu navzgor prinaša nebeški Materi rože. natrgane v zemeljskih nižinah. I sak angelj je strašen . pravi liihle v svojih čudovitih elegijah, tlotooo. \ekuj grozniča-vega je za nas, priti n stik s kristalom čiste du hormosti. čutimo, da potem ne gre vc< za naše solze, ki jih končno ljubimo, čeprav so grenke. T)a, tu ni več pomladi in zime. ni več onega 0preminjanja narave, ki je tako sorodno menam naših čustev. Slutimo, da gre za nov komaj sluteni svet. ki ga ne vznemirjajo viharji in omanu enega življenja, ki se razcveta m zopet vene pred našimi očmi. temveč je to nova resničnost v strašni veličastnosti, silnejša od naše narave, zgoščena v druge dimenzije kakor naše bežno živi jeti jc. Vsak angelj je strašen. I endar ni nam treba trepetati. I najvišjem krogu paradiža srečamo z Dantejem Mater Cospoelooo, ki je žena in kraljica angel jen. I njenem obrazu zremo čisto duhovnost, a ne več strašno, da bi t repe tali, tenmcc prijetno in milo kakor obraz plemenite žene. Kako jc to veličastno in polilo tolažite, bi mogli doumeti šele tedaj, ko bi popolnoma doumeli obup tistih, ki v delili božjih nič večne najdejo tega človeškega, materinskega in deviškega obličja. S tesnobo nas navila marsi-kako delo mož, ki jih ljudje prištevajo svojim duševnim prvakom, lesno nam jc, ko / njimi blodimo po brezskrujnem vesoljstvu brcz zverd in brez cest. I ernemu človeku pa tudi sredi najtemnejših noči sijejo zvezde, odkar jc naročji■ Evine hčere postalo prestol večnemu Stvarniku. 7. največjo skrbnostjo jc Cerkev skozi stole! ja ohranila to idealno podobo žene. ki človeštvu predstavlja najplemcnitejši vzor človc-čanstva. Iz veka v vek jc Cerkev odkrivala na 'lariji nove lepote. Tudi zgodovinski razvoj današnjega praznika s pričuje, kako jc velika verska skrivnost le postopoma prodirala iz teme v vedno svetlejšo luč spoznan ja. linlna je pot od onih dni. ko je vzliod slavil skrivnost brezmadežnega spočetja Device Marije v materinem telesu, pa do časov, ko jc pobožnost prodrla na za ped mi Inki k Špansko in v Nemčijo. Orjaški je trud učenih bogoslovcev, da razjasnijo dogmo. ki uči brezgrešnost človeškega bitja, čeprav jc bilo rojeno pred Kristusom, ki jc vir milosti. Dun Scotus jc končno podal zadovoljivo rešitev. A šc vedno jc bilo mnogo ilogmatičnih bojev okrog te verske resnice, ki jc n svojem dogemsko - zgodovinskem razvoju ena najtežjih, dokler nam z odločitvijo Pija IX. ni zasvetilo polno solnce resnice. Pred 7? leti sc je to zgodilo, da ožar j a in sveti v naš čas, ki sc z novim hrepeneli jem bori za zvezde, ki jih jc izgubil. Pred sabo Imamo nov dokaz, da Cerkev v njenih velikih odločitvah, vodi Duh božji. Г času. ki jc izgubil vzvišeni pojem čistoUi, nravnosti, devištva in tudi materinstvu, ko jc zasebno in javno življenje polno razrvanosti in se o čistem, zdrznem življenju govori kot o nečem nemogočem, vstaja iz zemeljskih nižin zopet podoba device in matere, ovenčana z zvezdami, obdana s solncrm in luno o podnožju. To jc znamenje, ki gn jc poslalo Nebo v rešen jc človeškemu rodu. Na Mariji sc lenkeče čista človečnost, ona prihaja kot mati po Kristusu prerojenega človeštva. Pred tisočletji jc bila človeštvu, poslana kot jutranja zarja, ki jc napovedala odrešenje. Naj bi tudi našemu rodu in našemu veku bila znamenje nove dobe, ko bo človek zopet zaupal človeku In Iskal z njim vezi kot brat in otrok božji. In to po Mariji. So znamenja, ki obetajo novi čas. ko bodo ljudstva hodila v njeni luči . Dušcvnost mladine sc pri vseli katoliških nam- Hitler pripravlja katastrofo Bruning se bo moral odločiti zanj ali proti njemu Tudi eentrum zahteva odločitev Berlin, 7. dec. Najnovejši Hitlerjevi nastopi in posebno brutalni izbruhi podrejenih voditeljev se živahno komentirajo v vsej jsvnosti. Značilno je, da je nu oni strani Hitler zelo previden v svojih izjavah, posebno pred tujimi časnikarji so jo skušal pokazati pravega gentlemami: na drugi strani se pa ostali voditelji liillorjcvskega gibanja htthajo. kako bodo letele glave, ko pridejo oni na oblast. Kadar bomo imeli v rokah oblasta, jc izjavil na dan pred volitvami v StuttgarlU narodni socialist Strasscr, .»tedaj začnemo odločilno bitko, in če tedai ne uspemo, bo zavladal boljševizem in takrat bodo padale glave. Toda mi bomo te poprej poskrbeli, da bodo nekatere «lave odletele.* Med tem. ko je Hitler inozemskim dopisnikom, ki jih je pozval v hotel ^Kaiscrlioft koi пеклк ministrski predsednik, zatrjeval, da bo Nemčija plačala zasebno trgovske dolgove ter da bi bila pripravljena plačati tudi vojno odškodnino, ako bi ji to dovoljevale gospodarsko razmere in pogajati se tudi s Francijo, ako ta stori prvi korak, govorijo drugi naroduo-socijalistični voditelji vse drugače. Na zborovanju v športni palači je poslanec Ooriu* zahteval popolno razveljavljenje versailleske mirovne pogodbe ter dejal: >Mi narodni socialisti bomo iiekoe vr^rli Franciji v obraz, ila sino se naveličali sc kuj dajati svojemu tlačitelju. Drugim v Kvropi pa moramo jaklirali: \Uii idrkn* Nnn-rija v prepad, poleni potegnemo mi tudi ostale /m seboj« Poslanec Strfsser je govoril šo bolj jaf.no: Mi hočemo priti do oblasti, da se spustimo v boj proti Franciji in ustanovimo zvezo vseli nasprotnikov Kri.ncijf. Kadar se bo skrhala francosku sila, bomo organizirali nemški narod iu pos|>eši)i borbo zoper Francijo. Sporezuni s Francijo je tla/.nosl. Z njo je mogoča samo v o juti.- Tu razliko med previdnimi Hitlerjev iiui izjavami in brutalnimi izbruhi drugih Hitlerjev kih poslancev narekujejo \ posebnih nagibih, ililler nn eni strani govori previdno, da bi pred inozemskimi Časnikarji napravil vtis civiliziranega bodočega ministrskega predsednika, čigar prisotnostjo na vladi bodo naložbe inozemskih kapitalistov zavarovane; Giiring, Sira.-ser in (roebbel-pa govorijo pred masami volivcev, kakor s« spodobi pravim demagogom. Nemškemu ljudstvu, ki je pod vplivom trinajstletne propagande proli ver-sailli skemu miru prišlo dn prepričanja, da jc današnje gospodarske stiske kriva lc Francija, je treba napovedati dan, ko l»o Hitlerjeva Nemčija raztrgala okove versailleskega miru in po veličastni znv.'gi ponižala svojega dednega nasprotniku Francijo, potem jo volivni uspeli zagotovljen. Vladne kroge je najnovejša Hitlerjeva lak-lika zelo vznemirila. Ni bilo zadosti. iia je v inozemstvu odkritje narodno-socialistične zarote na Hesecnskem napravilo silno neugoden vtis. Hitler je h svojim najnovejšim postopanjem 4e bolj opozoril inozemske driuve. posebno pa kapitaliste, ki so naložili svoj d« nnr т Nemčiji, da morajo računati z revolucijo narodnih sorijalistov. Dejal jc, da pride do to lahko v teku enegn tedna, v teku enega mesecu ali v teku enega let.i. Poleg tega je Hitler odposlal svoje poslance v London. Pariz in Rim, ki nastopajo kakor nekaki poslaniki bodoče Hitlerjeve vlade. Kosenberg, gl. urednik osrednjega glasila Volkischer Boobachter., j" baje doživel v Londonu polom, v Parizu ga iio seveda ludi, toda kljub temu so v vladnih krogih mnenja, da so najnovejši Hitlerjevi nastopi prizadeli Nemčiji neprecenljivo škodo. 2e doslej je imelo inozemstvo vtis, da stoji Brtlningova vlada na zelo šibkih nogah, da so no izključuje narodno-sovij-'.-listični državni udar in državljanska vojna; žo po odkritju načrta za državni prevrat ha llessom-keni jo n. pr. pariški >Tempst z zadovoljstvom ugotovil, da je prišlo lo razkritje ob pravom času. Francija danes vsaj ve, \ čigave župo bi prišel denar, ki bi ga morebiti posodila Nemčiji. Ta denar bi porabila Hitlerjeva vojska proti Franciji. Toliko bolj se bo zdaj |>o svetu utrdilo prepričanje, du bi bilo škodljivo, dajali koncesiji Brilnlngovi vladi — v tem smislu piše te dni ves francoski desničarski tisk . ako naj bi se od njih okoristili samo nasprotniki miru. Pravilno piše »Kolnisch-Volkszeitung . da pomenijo najnovejši Hitlerjevi koraki v inozemstvu poizkus, zadati Brtiningn sunek iz zasede. Hitler bi rad pokazal inozemstvu, da nima Brilning pravice: govoriti več v imenu nemškega naroda. Nemčija stoj« nu pragu važnih pogajanj za podaljšanje kratkoročnih kri dilov in za ureditev reparacij. Verjetno je. da je Ililler -svojo najnovejšo potezo bolel onemogočiti Bril-ningu vsak uspeh nu leti pogajanjih in s teui šo bolj pospešiti razvoj gospodarske in notivsijr politične krize. Vsak neuspeh Brlittingove vlade pomeni za Hitlerja uspeli in med razočaranim iu ruškim narodom, katerega predstavnik bi se \ rnil ■/. mednnrodne konference bri z koncesij, bi bila Hitlerju odprta pot do oblasti. Morda je (udi sama tlaila kriva, ila jc *«čcl Ilitler tako oholo postopati, ."še do danes se namreč ni odločila, »li naj začno boj proli njemu sli ne. Celo glasila, ceni m um, kakor j>K«ltiiseho (lili vse bolj usmerja к Mariji, kar pričajo mari janski motivi, s katerimi, je prežeta mlatla pesem in proza. To so prvi glasovi, podobni jutranjemu -Ave Maria<. gorskih zvonov, /.a katerimi se oglasi tisoče glasov po dolinah. In potem jc snete! dan. Volksieiluug«, zahtevajo, : ila ne mora vlada javno izjavili, da inia namen ostati lo, kar ji> bila doslej, in da nikakor ue ho klonila preil lahlmini drugih po oblasti, ler pokazati, da se tudi tu- nagiba k takšnim koncesijam.* List zaključuje: Mi s svoje strani vemo ne santo za danes, temveč tudi Ka bodoče smo prepričani, da Rriining ostane, iu ne verjamemo v prihod llillrrja ter želimo, ila lii vluila storila vse, du sr o trm prepriča liuli ve« o»t*li svet.< Hitlerjeve izjave Nev»york. 7. doc. tg. Hitler je po sprejemu anglo-ameriških časnikarjev dat jiosebeii intervju zastopniku Asroeiated Presse , \ katerem izjavlja. da inu Berlina ui treba zavzeti, ker že pripada tašistoui. Republikanska zastava so bo umaknila njegovim emblemom. Tudi ameriški li.--ti .-o začeli sedaj obširneje komentirati vprašanje Hitlerjevega problema. Iiondou. 7. dec. Ig. Hitlerjev osebni odpo.-la-лес Roscnherg je v nedeljo zvečer predčasno zapustil London po razgovoru /. lastnikom radikalnih konservativnih listov lordom Beaverorookom. Pariz, 7. dec. Ig. K-tkor poroča L'Ootiviv . biva v Parizu že več Hitlerjevih oficioznilt poiz-vedovakev. Tnko beleži lisi tudi, dn hivn v Pa- rizu brat znanega voleimluslrijea Tvss.-nti, ki i-ce zvez s poltičnimi in gospodarskimi osebnostmi. Hitler obišče Avstrijo in Italijo Dunaj, 7. decembra, tg. Adoli Hitler jc od avstrijskega zunanjega ministrstva dobil dovoljenje, da sme sko/i Avstrijo potovati v Italij i. Veki krščanskosocialni list trdi, da pride Ililler na Dunaj /ato, da bo sani videl novo dunajsko rjavo hišo , sede/ avstrijskih nacionalistov, in da I* govoril s svojimi prijatelji. Volitve na Wiirtemberškcm Pari/, 7. decembra. \ V I/ Stuttgarla iioro čajo, da so hitlerjevci pri občinskih volitvah ua \Viirlei!iberškein podvojili šiveilo -vojih glasov na-j .-proti rc/tillatoiii zadnjih volitev, iu siv-cr ni škodo I malih strank. Komunisti so neznatno napredovali. ! socialisti pa so nekoliko nazadovali. Socialisti so \ samem mestu Stutt^artu dobili • -10.810 glasov nasproti >>.M»2 glasovom, kolikor , so jih dobili meseca septembra 1430. Nacionalni : socialist! ao dobili 44.5«9 (sept. 1930 so dobili 21100). Komunisti o dobili -II.MO glasov (leta i 1930 pa 10.110). Itlok demokratov, ljudske stranke in narodne /ve/e ic dobil 23.10-4 glasove, leta 10311 pa 40.90S glasov. Njciottalisli -i dobili 10.525 glasov (Itš.OtKi leta 1030) in centrumaši 1*4*1 nasproti i 14.074 v letu 1030. Briinmg odstopi? Ui rliti. 7. dec. z. Ta teden je zelo važen za bodočnost Nemčije. Danes dopoldne se je v Knzlu začelo zasedanje odbora (»i Youugovt>ni im riti. ki ima nalogo proučili plačilno sjiosobiiobl Nemčije. V llerlinu delajo sedaj na 'naključni redakciji nujnih nurodb, ki jih mora podpisati predsednik Ilindeflbtirg. Socialni demokrati 1чх1о radi pritiska strokovnih organizacij energično zavzeli ■•tališč«' proti vladi, ker dela na znižanje plač m na znižanje neobdavčenega minimum«. Splošne pada t oči. ila si daj dr. liriiniiig ni nili poskušal, du sr sporaiutue - soeiuluinii demokrati, da -ploli ue ilovcli iioliruo vmešavanj«- v delu iti mi mero • l.i-de iu sr je luili viadu* levica žarela pripravljali ua uapuit na vlado. Nacionalni socialisli-ilosiiičnrji smatrajo, o katerih naj lii Hitler kandidiral za predsednika, niso resnične, resnično pa je. da 011 razpolajra /. (sebo. ki Ui kandidirala ua mesto predsednika; vendar psi njegovega imena Ililler zaettarat ttoiV izdali. ( i 11 ■ In izdana danes nujna naredim, bodi« komunisti slavili predlog /:л sklicanje državnega /bora. I) leni predlogu Inliko odločajo ixll>nt i strank ill vse je odvisno od -tališ. a. Ui ga ImisIh zavzeli -oriiiliio demokratska in gospodarska stranka. Kur se gospodarske trnnke luv. .«(■ čuje. dn l«o nastopila proti \la«li. če le и-ца nc IhhJo storili -o« tulili demokrati. \kn lio *.kli'iijcii«i. ila «.r -kliče državni zbor. nameram dr. Oriinitu: s« pred skliranji'111 podati o-lav ko. « im pilile -.klop predsednikov trank. N tem -lurnju so kol njeacit vega na-lediiikn oiiieujn «r«!auji vrjni mini.ter (•rftner. To bi [Kitin-uilo začetek krvave lx>rlc . Pred kratkim j«* namreč lironer dejnl. «la vlada nit noben način in- snu vreči pu-ke v koruzo in če Iti tudi kilo hotel z močjo spremenili -edattji stanje. Dolžunsl vlade je. da vr-j svojo liolžnost dn zaditjegn trepolka. I Otvoritvena seja narodne skupščine V NOVIH PKOSTOKin Urlcrud, 7. dec. I. Žo od 8 zjutra j dalje. j,> promet okrog bivše tnanože. poznejšega gloduliščti in sedanje narodne skupščine oživel. OVčinstvo je postajalo v gručah, prihajali so poslanci v skupinah in posamezni, tued njimi nekoliko starih znancev in mnogo novih obrazov. V bivšem foyent gledališča se jo nagnetla množica poslancev in časnikarjev, vsi nekoliko neorijentirani, ter je iskala ^urderobo, klu-bove prostore, časnikarske prostore, pivnico in drugo lokale, ki so bili v največji naglici zgrajeni lokom zadnjega meseca pred otvoritvijo narodne skupščine. Gledališka «lvorana je oslala skoro nedotaknjena, samo, da so posamezni sedeži dobili majhne deščice, na katerih so bodo mogle ltapravljali beležke. Izginile so lože iz parterja in iz galerije. Na bivšem :le-dališkeni odru je postavljena tribuna za predsedstvo, pod kalero se nahajajo v dveh vr tali ministrske klopi. Govorniški pulti so ;.aiuo začasni in zalo nekoliko primitivni ter spominjajo na ainboite v starih romanskih cerkvah. NOVI POSLANCI Ob 9 se jo začela dvorana polniti. Posla iri so posedali križem po klopeh, brez ozira na pokrajino, nekateri so se glasno pozdravljali, drugi, kakor Karlo Kovačevič in Todor Gjorič, so se ganljivo poljubovali, med ploskanjem poslancev. Dravska banovina jo šla sedet v različne Sedeže iu lii gledala ■ ne na desnico, ali center, ali levico. V klopi pred ' poslancem Barlotom stu sedela dva rdeča fesa. poleg i drugih so se nahajali Humadinci v narodnih nošah, ; ali pa v rdečih fingulah pravoslavnih duhovnikov. Krsta Djokič ie prišel v čurhli narodni noši z visoko zavihanimi vezenimi rokavi. Opažu se izredno mnogo pravoslavno duhovščine, ki se bolj rezervirano k reče tued poslanci. Srednja galerija je namenjena ljudstvu. leva stran diplomatom, desna galerija pa časnikarjem. Medtem, ko ie bila časnikarska loža napolnjena in galerija po občinstvu dokaj častno zasedena, sn sedeli v diplomatski loži samo češkoslovaški poslanik dr. Flieder in dva tajnika njegovega poslanstva. Visokn galerija, bivše stojišče dijakov, je bila prazna, ker je namenjena za razne deputaclje, ki jih bodo brez dvoma narodni predstavniki pozivali od čnsn do časa v prestolico. Ministri so vstopili po redu ob 9.20 v dvorano in zasedli klopi pod predsednikovo mizo. torej obi njeni proti poslancem. Med njimi so je nahajal tudi minister brez portfelja, bivši finančni minister dr. fivrljitCH, Nato se jo dvignil ogromni šuinadijski poslanec Drugič Sehtiič ter predlagal, naj prevzame •»časno predsedništvo najstarejši poslanec, torej 8П-Mnl Vekoslnv fcpinčič. Spinčlč je nato zasedel predsednikovo mesto iu imel sledeči pozdravni govor: GUV0K l»K. SPINI l( Po [iiiiogošlevilnili žrtvah in ogromnih naporih vsega nušegii naroda, smo sc končno vendarle zedinili in sanjo za ča.-a našega iiiučeništva io po-slah" razveseljivo dejstvo. Po stc.l Inetii lilnpievattju smo so .liigoslovani znašli okrog enega samega ognjišča. Prejo smo se morali borili vsak na svoji fronti, prisiljeni smo bili. du si izklešemo naš svojski plemenski idealizem, samo, da bi bili močnejši v odporu in v borbi in s temi plemenskimi lastnostmi I smo vstopili tudi v našo z.ediiijenn državo. Pn /od i -j iijenju pa je naša nova skti|>mt hiša morala dobiti 1 še eno skupno edinstveno nacionalno iu državno misel, ki uaj bi aniulgniuiralii iu cementirala vse nerodne sile iii pripomogla k temu novemu uarod-nomu pri-poriKlu. Vsi svetli tiuii in naša daljna preteklost so stremeli za tem ediiislvom, ki Je lako blizu našim plemenskim ideologijam, iu ki lio zbralo slednjič vse dobre narodne sile v veliko kulturno in socialno zajednico. V vojem nadaljnjem govoru je Spinčič prešel ua delo, ki ga jc vršil nas kralj pri ustvarjanju edinstvene domovine. Največji cilj naše zemlje. jc rekel, svetel iu slednji potomci: nesmrtnih prednikov, je s n. januarjem dal nov pravcc in novo jasno smcruico /a našo sedanjo in bodočo mednarodno politiko. Na le besede so sc ministri iu poslanci hkrati dvignili . sedežev iu akkuuirali kralju. Spinčič ie nadaljeval, da jc jugoslovanska misel postala od takrat naša državno inisoi iu čvrsta podlaga, It kateri -e morejo in morajo /brali vsa plemena, ler se povc/ati v eno samo nc-ra/drtt/ljivo celino. Vsi smo cnakeprav ni, n iš narodni dom jc postal širok in obsežen, lako, da se raliko brez ovire vsi razvijemo v isti smeri, da bomo vsi bratje enakopravni in da bamo vsi imeli iste dolžnosti in enake pravicc. Ono, kar jc bil" v svetlih umih in v gorečih srcih vseli onih, ki so se v daljni prošlosti borili z.a edinstvene Jugu slavijo, vse to jc naš dobri v ladar UdejstVi). ki < jc brate med seboj pomiril in pokazal nove sini r niče. Predsednik je nato pozval poslance, ii:, naj delajo v tej smeri tako, da bo ustan -vljena jiign-slavija kmalu poslala popolna Jugoslavija. II k >n-ctt je izjavil: Ponosen setii in srečen, da -im;i im koncu svojega dolgega življenja in po dolgolrlniii narodnih borbah doživel, da sodelujem v prvi jugoslovanski narodni skupščini in da vodim celo njeno prvo sejo. Predsednik je končal s klicitt. naj poslanci še enkrat pozdravijo kr.ili.i in mu izrečejo udanost, kar so vsi lakoj storili. Po govoru je Sninčič predložil 1 • kasiK lainike, ki so l)ili sprejeti brez kakšnih mcdklicev o5; 2. fond za odplačilo glavnice po čl. (> pogodbe o 6 in četrt odstotnega monopolskega posojila 1 dno 22. novembra 1928; 3. fond za zavarovanje proti požaru in drugi škodi. V ta lond spada iz budielnih kreditov letno 2 pro mille od vrednosti inventarja in nepremičnin, izvzeta je vrednost zemljišč, sirovin. polizdelkov in izgotovljenega blaga. Prispevki v ta fond sc vlagajo do zneska 100 milijonov Din; 4. lond za pobijanje mor, -»polskih prekršitev. Semkaj spadajo: a) denarne kazni /a monopolske nrekršitvc po odbitku kazenskih in drugih stroškov; b) zneski iz prodaje zaplenjenih monopolskih monopolskih predmetov, v kolikor jc ta prodaja po zakonu predvidena iu možna; c) /neski od zakupnikov prodaje na debelo, ce kršijo pogodbe ali jih nc izvršujejo; e) zneski iz državnega proračuna ali po posebnih zakonih. 5. fond za tobačne sušilnice, kamor spadajo ra/like med stvarnimi izdatki za odkup tobaka in /neski dobljenimi Od sadilcev tobaka po tem zakonu. Ta fond je namenjen /a brezobrestna posojila sadilcem tobaka "zi gradnjo -sušilnic. 6. Novi londi. ki se ustanove po potrebi z dovoljenjem finančnega ministra na predlog monopolske uprave. Gotovino fonda po čl. 13 zakona o konver-lifl državnih dolgov i dne S. julija 19*>5 je treba naložiti pri Narodni banki, gotovino drugih fondov pa pri državni Hipotekami banki zaradi obrekovanja ali pa naj sc uporabi za nakup državnih ili od države zajamčenih vrednostnih papirjev. Iz fonda za pobijanje monopolskih prestopkov bo monopolska uprava krila izdatke za organizacijo in vzdrževanje izvesliteljske službe za pobijanje monopolskih prestopkov, zatem bo krila Izdatke za predvedbo krivcev in bo izdajala nagrade osebam, ki bodo naznanile ali omogočile, da oblasti primejo kršitelje. Podrobna navodila /a izdatke iz tega londa predpiše finančno ministrstvo na |>redlog monopolske uprave. Za sklepe o i/dalkih iz lega fonda ni potrebno predhodno soglasje glavne kontrole. Kjer je v tem zakonu predpisano, da je treba ra neki monopolski predmet plačati monopolsko takso in da je za lc predmete določena prodajna cena. predpiše njeno višino finančni minister na predlog monopolske uprave, (enejšr. ali dražja prodaja monopoUkih predmetov od določene prodajne cene je prepovedana. Od monopolskih predmetov ?e ne plačujejo nobene državne ali samoupravne dajatve. Prav lako ne plača prodajalec na drobno neposrednih davkov, samoupravnih doklad ali drugih državnih lil samoupravnih taks in dajatev od dohodkov, ki jih ima od nadrobne prodaje monopolskih predmetov 7 določeno ceno. Prav lako so oproščene državnih iu samoupravnih taks tablice za nadrobno prodajo v izdanju monopolske uprave. Dopolnilni zokon o likvidaciji agrarne reforme Bslgrad, 7. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta proglasil in podpisal zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, Čl. 1. Pri čl. 10 navedenega zakona se doda točka 10, ki se glasi: Dozdaj nerazdeljena zemljišča s podzemeljsko drenažo in dozdaj nerazdeljena podvodna in poplavam izpostavljena zemljišča, primerna za obdelavo le z uvedbo samo del-lih odvajalnih naprav, spojenih z lastnimi postajami za označevanje vode, v kolikor drenaže odnos-no odvajalne naprave obstoje na dan razglasitve lega zakona, kar se mora ugotoviti na podlagi obrazloženega strokovnega mnenja veščakov. Cl. 2. Pri čl, 16 prvi odstavek se doda na koncu za besedo »ribniki« tole: ^Nadalje za pridelovanje konoplje, sladkorne repe in drugih industrijskih rastlin, za agrarno industrijo, poljedelske tvornice, špirit za tovarne zdravil in končno ia oskrbo zdravilnih kopališč. Cl. 3. Pri čl, 24 navedenega zakona se doda za tretjim odstavkom nov odstavek, ki se glasi: V ostalih krajih velja odredba drugega odstavka tega člena samo v primerih, kjer se gozd razprostira čisto do vasi in s'e za zagotovitev razvoja vasi lahko razlasti tista površina vasi, ki leži enotrai 230 m širokega pasu, računajoč od hiš naselja. Čl. 4. Pri čl. 37 navedenega zakona se doda novi odstavek, ki se glasi: Take pogodbe lahko stranke sklepajo v obliki kupoprodajnih pogodb, ki jih je treba orcdložiti v odobritev orislojni ban_-ski nora vi. Čl. 5. Pri £1. 65 navedenega zakona se doda za prvim odstavkom novi odstavek, ki sa glasi: Glede 'gozdov iz točke 3 § 10'laliko kmetijski minister po končani identifikaciji parcel pred pravo- močno ugotovitvijo objektov dovoli,, da se v zem-ljiško-knjižnih vložkih črta prepoved odtujitve in obremenitve. • "V'"i • , r " Čl. 6. Pri čl. 67 navedenega i-akona sc doda odstavek, ki se glasi: V primerih, kjer je veleposestnik za odkup patronalskih dolenosti dal tudi večje površine zemljišča v svrhe agrarne reforme, se na ta način ustvarjeno stanje ne bo izpreminjalo. Čl. 7. V, tistih p/imerih, kjer' eo agrarni interesenti pri nakupu agrarnega zemljišča napravili pogodbo z veleposestnikom glede . kupnine v žitu .-li pa alternativno v denarjii in zrtu, je pri notlra-nju novosadske ali katere druge naše produktne borze merodajna cčiia svetovne paritete žila v Li-verpoolu .odnosno na Dunaju, če uovosadska pro-duktna borza ne nolira, odnosno notira cene, določene po naših zakonih o žitu.. Cl. 8. Ta zakoh stopi v veljavo, ko se razglasi v .Službenih novinah Dopolnilni zakon o PAB Helfcrnd. 7. dec. AA. Kj. Vel, kpalj je na predlog kmetijskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega-svetu predlagal-iu-proglasil zakon 0 izpremembi in dopolnitvi zakona o Privilegirani agrarni banki. Zakon л .Privilegirani agrarni banki se izpremeni in dopolni v temle: Cl. 1. V čl. 11 se.doda za točko. 13 nova točka, ki se glasi: 11. sodeluje, v mednarodnih organizacijah. ustanovljenih..z namenom. da /sr pospešujejo poljedelski krediti, pri Čemer se lahko po potrebi udeleži tudi s kapitalom. čl. 2. Na koncu čl. HI se doda nov odstavek, ki se glasi: 1'ri prevzemu dolžnosti s strani predsednika in članov upravnega odbora morajo deponirati pri banki po 100 kosov akcij banke, ki služijo kot njihova kavcija. Te akcije se jim lahko vrnejo po odobritvi bilance tistega poslovnega leta. v katerem. jo njihov mandat potekel. Čl. :t. Poslednji odstavek čl. 3tf, se izpremeni in se glasi: Akcije se morajo deponirali najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za občni zbor. Cl. 1. Prvi stavek čl. 27 se izpremeni in se glasi: Zbora se lahko udeleži vsak delničar, ki Ima pravico do najmanj enega glnsu. Čl. 5. Čl. 28 se izpremeni iu se glasi: Nn zboru da vsakih 100 akcij en glas. Čl. 0. Prvi odstavek čl. 29 se izpremeni in se glasi: Da se zbor lahko vrši, mora bili na nJem toliko delničarjev, kolikor jih predstavlja najmanj tretjino delnic banke. Cl. 7. Na krfnrli čl. :19 se doda nov odstavek, ki se glasi: Dividenda na delnice, ki se'nahajajo v rokah države ali razredne loterije, stu/.i za UHlp-novitev iiosebiiega fonda pri Privilegirani iigrnpii banki za |iodpiranje zadružništva in znižanje obrestne mere. Nadaljne predpise o uporabi tega fomln izda kmetijski minister 'v sporazumu s finančnim ministrom s posebnim pravilnikom. Cl. 8. Za čl. Mi se dodasta nova člena 50 g -jn 50 d, ki se glasita: , ('I. 50 g'. Pred sodiščem lahko'lianlčh žiislttfin vsaka |io njej pooblaščena oseba, tudi'ledu j-, čfc t.u-kon predpisuje, da mora stranko zastopati (»Ј>«)1пјЈ<.' Čl. 50 d. Če je prod terjatvami Privilegirane a ura rite banke vknjižena katera terjatev v kronan ali goldinarjih, ima Privilegirana agrarna banka pravico, da v svrho pokritja te vknjižene terjatve dejionira v sodni depozit protivrednost v dinarjih, računajoč pri tem en dinar zn štiri krone, odnosno dva goldinarja, s triletnimi obrestmi, in tedaj se smatra terjatev Privilegirane agrarni banke kot vknjižena na prvem mestu. Cl. 9. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se.razglasi v Službenih novinah . Zakon o zaščiti cestnega prometa Belgrad, 7. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog gradbenega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta na podlagi «čl. 26 zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929 predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah uiedbe o zaščiti javnih cest in varnos-li promela na njih z dne 6. junija 1929. Cl. 2 se izpremeni in sc glasi: Kraj javnih cest se ne smejo poslavljali ograje bliže ko 1 m, •iradbe za stanovanja, trgovine, pekarne, vodnjaki in temu podobno ne bliže ko 4 m, mehanične delavnice, kovačnice in temu podobno ne bliže ko 10 m, apnenicc, opekarne, livnice in druge industrijske ustanove ne bliže ko 20 m od zunanjega roba cestnega zemljišča. Izjeme, zlasti v goralih krajih, dovoljuje pristojna drugostopna oblast na vlo^o prvostopne oblasti. Policijske oblasti so dolžne takoj prepovedati nadaljnjo gradbo naštelih objektov in odrediti, da se odstranijo v določenem roku. Tistega, ki sc ne bi pokoril tej odredbi, bo policijska oblast prisilila, da odslrani objekte, s kaznijo po čl 36 te naredbe. Pri izreki vsake kazni bo obenem odredila novi rok za odslranitev teh objcklov. Lastniki posestev v hribih, ki so postavili na cestnem zemljišču zraven javnih cest stavbe s stanovanji, ograje, plole, žive ograje i. p., jih morajo prav tako odstranili v roku leta dni po razglasitvi lega zakona. Po poteku tega roka bo ceslna uprava sestavila seznam neodstranjenih objektov z imeni lastnikov krajevni policijski oblasti, ki bo prisilila lastnike na gori navedeni način, da objekte odstranijo. V nujnih in izrednih primerih lahko cestna uprava ludi sama izvede potrebne odstranitve objektov, pri čemer si pridrži pravico, da zahleva od lastnikov primerno odškodnino. Če bi ilo za porušitev objekta večje vrednosti, lahko pristojna, drugostopna cesina ob-la.sl dovoli, da ta objekt še nadalje ostane, toda njegov lastnik mora plačevali lastniku ceste primerno odškodnino vse dotlej, dokler ta objekt sloji. Predpisi tega člena se ne nanašajo na mesia z odobrenimi regulacijskimi načrti. V čl. 7 se izpremenita 1. in 2. odstavek, in sc glasi: Kadar vozijo vozovi ponoči, morajo bjli 1 azsvelljeni. Svetilke . morajo biti pričvrščene na levi strani , voza. Vsak voz mora imeti zadaj re-flektorsko sleklo. Obliko in kraj, kjer.se mora pri-č vrst iti, predpiše minister za gradnje. Člen 8 sc izpremeni in se glasi: Voznik-soter se mora na križpotjih ravnali po mednarodnem aignalu za kriipotja. Na koncu čl. 9 sc dodajo nov) odslavki, "ki se glase: Prepovedano je imeti bliže ko 5 in od cestnega roba gnojišča ali gnojne jame ICr odvažati gnoj preko cestnega zemJjihča ali cestnega jarka. Prepovedano je puščati tla ceslo otroke, živino, perutnino, posebno pa svinje, Lastniki gostiln in trgovin ob cestah, pred katerimi stojijo vozovi in živina, morajo na lastne stroge čistili cesto in eeslno. zemljišče, lam kjer sc ustavljajo vozovi. Na koncu čl. 12 sc dodajo novi členi, ki se glase: Lastniki obstoječih jarkov dn , nepristopnih potov večjega pomena morajo.-v» roku (lveh let po uveljavitvi lega zakona-, na lastne stroške zgradili stalne objekte, mostove in prehode po navodilih Pristojnih cestnih uprav. Pristopna pota večjega pomena morajo lastniki V istem roku -zgraditi tako, kakor je zgrajen kolovoz glavnega pota ali jih posuli najmanj 1,0 metrov. Te objekte in pota lahko zgradi ludi pristojna ceslna uprava na stroške lastnika. Višina slroskov ee odredi sporazumno. Ceslna uprava bo prijavila liste; ki ne gradijo v predvidenem roku stalnih objektov' ali pristopov, krajevni policijski, oblasti, ki bo doličiie prisilila, da zgradijo objekte odnoeno pota na način, kakor določa čl, 2 te uredbi. V nujnih in izrednih primerih cestna uprava lahko -sama zgradi objekle ter si pridrži pravico Zahtevali od lastnika jarkov ali pristopnih potov sorazmerno, odškodnino. O izjemah iz gori navedenih odredb sklepa ceslna oblast druge stopnje. Isto velja v primerih, kjer gre za pravilno vzdrževanje potov manjšega pomena a'i varnost prometa. Čl. 30 se izpremeni in se glasi: V prometu so lahko samo motorna vozila in prikolice s polnjenim in elastičnim gumijem. Od tega so izvzeta mo-torita vozila ministra vojhke in mornarice.• Uporaba elastičnih gum jc dovoljena do konca leta 1934, od 1. januarja 1935 pa so lahko v prometu samo moloma vozila in prikolice s polnjenimi gumiji. Na koncu čl. 31 pride nov odstavek, ki sc glasi:. Na predlog tehničnega oddelka lahko kr. banska uprava prepove promet z motornimi vozili po ožjih in zelo prometnih cestah, če so neprimerne za motorna vozila. Ta prepoved se lahko ukine v vojaške namene. Na коПси čl. 36 pridejo novi odstavki, in sicer: '3l. kdor zgradi ograje in druge objekte bliže cesti kakor je predvideno v čl. 2 te uredbe in iih na poziv ne odstrani v določenem roku, 32. kdor s/.gradi ua cestnem zemljišču objekte po čl. 2 te pr^dbe in jih,, na poziv nc odstrani v določenem доки.-ЈЗ, kdor ne.ravna po določbah čl. 13 te uredbe v, določenem rokU. Za čl. 36 pride nov člen 36 a. ki se glasi: V primeru, da kdo poškoduje ceslo ali cestne objekte, in če se krivec ne more dobiti ali od njega izterjati odškodnina, poravnajo škodo lastniki cesl ali one občine, na katerih ozemlju sc je poškodba zgodila. Od tega ni izvzeta materijalna odgovornost ceslnega organa, ki skrbi za cesto. Za točko, ki se črta v odst. i čl. 37, pride: Nsjdalje v roku 15 dni od dneva dosiave tehničnih organov. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih novinah«. Zakon o prometu s lilmi Belgrad, 7. dccembra AA. Nj. Vel. kralj je na .predlog jircdsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o ureditvi promela s filmi. Podjetja, ki se |iečajo z uvažanjem ali s pridelovanjem filmov, s prodajo in z izposojevanjem, morajo imeti potrebno dovoljenje po določbah obrtnega zakona. Dovoljenja izdaja minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministrom za notranje /adeve in po zaslišanju filmske centrale. Mesec dni po uveljavitvi tega zakona mora biti ustanovljena državna filmska centrala. Podrejena bo notranjemu ministrstvu. Filmsko centralo tvorijo šel centralnega presbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta kot predsednik in-po en zastopnik.. ministrstva za notranje zadeve, prosvetnega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo iu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, za tem predsednik udruženja lastnikov kinematografov in predsednik saveza izdelovalcev filmov v naši kraljevini. Zastopnike ministrstev imenujejo dotični ministri iz uradniških vrst ali pa iz krogov kulturnih delavcev. Naloga državne filmske centrale je: 1. da ureja in nadzira uvoz, (proizvajanje in promet s filmi; 2. da pospešuje in izpopolnjuje domačo filmsko proizvodnjo; 3. da j>odpira vzgojno in kulturno projia-gando s filmom. Sredstva državne lilmske centrale so: 1. dohodki po tem zakonu; 2. dohodki denarnih kazni |X) tem zakonu; 3. krediti po državnem proračunu. Za doliodkc 1. in 2. točke bo pri državni Hipotekami banki otvorjen tekoči račun. S tem računom bo razpolagala državna filmska centrala v svoje svrhe. Podrobne odredbe o organizaciji in delil državne filmske centrale, o nagradah za njene člane in uslužbence in o potrošnji njenih sredstev bo predpisal notranji minister,- • Vse filme, namenjene prometu, je ireba prijaviti, državni filmski centrali. Ta bo te filine izročala cenzuri in jih nato vračala lastnikom. Za vsakih tisoč metrov uvoženega zabavnega filma do konca leta 1933 mora uvoznik nabaviti ali producirati in izročiti v promet najmanj 70 m lastnega filma, p6 tem času pa najmanj 150 m in sicer za uvtjžene neme filme predpisano dolžino nemega filma, -za uvožene zvočne fihne pa predpisano dolžino zvočnegn lilma. 1 . * Uvozniki, ki izjavijo, da teh. pogojev ne morejo izpolniti, morajo za vsaki meter domačega filma, ki bi ga morali nabavili . ali praducirati, plačati v korist državne filmske centrale po 50 Din /a neme in po 100 Din za zvočne filme. Kinematografi morajo pred vsako predstavo predvajati kulturne filme z dolžino najmanj 10 odstotkov od Vsega programa predstavo. Polovica teh kulturnih filmov mora biti izgotovljena doma. Kulturni so filmi a nončno ali znanstveno, prosvet- no, gospodarsko, zdravstveno, socialno, državljansko ali nacijonalno smerjo. Semkaj spadajo tudi poučni dnevniki o aktualnih dogpdkih. Kdor prekrši ta zakon, sc bo kaznoval z denarno kaznijo od 5000 do 20.000 Diit v korist državne filmske centrale. Kazni bodo izrekale splošne upravne oblasti prve stopnje. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo v Službenih novinah . Obrtna dovoljenja se bodo izdajala v tfeli mesecih po razglasitvi. Prav tako slopijo v leni roku v veljavo tudi določbe o obveznem predvajanju kulturnih filmov in o plačevanju ]>ristojbin» po tem zakonu. Naseljevanje v južnih krajih BelRrad. 7. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra in po zaslišanju jiredeed-nika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon ; o izpremembi in dopolnitvi zakonu o naseljevanju ' v južnih krajih z dne U. juniju 11)31. Cl. 1. V čl. 59 sc doda nov odstavek kot tretji, ki se glasi: Vrhovni poverjenik agrarne reformo v Skoplju lahko takoj postavi svojega delegata, čigar pravice, določene v čl. 37, tretjem odstavku, veljajo tudi za že obstoječo Zvezo agrarnih zajednic in za agrarne zajednice, članice te zveze, ki so ustanovljene po zakonu o ustanavljanju agrarnih zajednic kot zadrug, z dne 20. maja 1922, in po zakonu o poljedelskih obrtnih zadrugah z dne 3. dec. 1898, kakor tudi nad vsemi drugimi zadrugami, ki so članice ali se bodo včlanile v sedanjo Zvezo agrarnih zajednic in bodočo Zvezo agrarnih zadrug v Skoplju. Cl. 2. V čl. 59 se doda nov odstavek kol četrti, ki sc glasi: Kmetijski minister lahko po svoji uvidevnosti prenese na delegata vrhovnega jjovefjenika agrarne reforme pravice in dolžnosti pravnega odbora Zveze, in postavi nadzorni odbor, po potrebi pn tudi posvetovalni odbor. Cl. 3. Ta zakon ijtnpi v veljavo In dobi obvč/iio moč. kadar se razglasi V Službenih novintthc. Nov: državni cesti Ueticnid. 7. dec. A A. Nj. Vel. kralj je predi>isnl zakon u dopolnitvi zakona o državnih cestah z dno 8. maja 1929, kjer po točki 50, § 5, zakona o državnih cestah sledita tihi dve točki: Točka 51: Tržič— Ljubelj, Naklo—Tržič—Ljubelj—avstrijska meja, — Točka 52: Škofljica—Turjak—Velike Lašče—Ribnica—Kočevje—Livold—Delnice. Ukinjena predavanja na belgrajski univerzi Belgrad. 7. (lec. AA. Na podlagi čl. 32 splošno uredbe univerz je rektor univerze odredil, da se na univerzi v Belgradu ukinejo predavanja za tri dni, počenši danes in do četrtka 10. t. m. Bethlen pri kralja Karoltt Budimpešta, 7. decembra, (g. V budimpeštan-skili političnih krogih zelo komentirajo obisk grofa Bethlena v Temešvaru in se klub nasprotnim izjavam Bethlena smatra v poučenih krogih, da se je Bethlen sestal z romunskim kraljem in da ni šlo samo za avdienco iz vljudnosti. 1 udi ni izključeno, da sc ne bi bil Bethlen sestal z višjimi romunskimi funkcionarji. Kakšne posledice bo imel ta sestanek, zaenkrat šc ni mogoče presoditi, vendar se v tukajšnjih krogih naglala, da je bil lansko leto grof Bethlen med onimi politiki, ki so olajšali sestanek bukareške agrarne konference in s tem gospodarsko zbližanje nasledstvenih držav. Obisk v Temešvaru je imel najbrže to tendenco. Budimpešta, 7. decembra, tg. V tukajšnjih diplomatskih krogih se čuje, da hoče Karo!yjeva vlada začeli važna pogajanja, ki bodo, če se posrečijo, postavila odnošaje Madjarske z drugimi državami na novo podlago. Smatra se, da ni izključeno, da je obisk v Temešvaru s tem v zvezi. Bukarešt, 7. deccmbra. tg. Včerajšnja avdi-enca grofa Bethlena pri romunskem kralju v Te-mešvaru je povzročila splošno irozornost. Vlada o tej avdienci popolnoma molči, tem bolj pa se komentira v političnih krogih. Dali nikomur prava svrha avdience ni znana, sc vendar Ugotavlja, da sočasna prisotnost kralja Karla in grofa Bethlena v Temešvaru ni mogla bili slučajna. Tukajšnji poslaniki držav male antanle so danes obiskali zunanjega ministra Ohiko iu zahtevali pojasnila o avdienci. Tudi vsi listi zahtevajo od vlade јзо-jasnila. Dunajska vremenska napoved. Negotova oblačnost. Ponekod padavine. Bistvene spremembe sedanje temperature ne bo. Splošno milo vreme bo trajalo samo šo dva do tri dni. OPOZORILO NARODNIM DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM da naj večjo prireditve vsaj pred prirede, da slavijo rojstnega dni — ne bi trpelo radi premnogih Prvenstvo za lo slavlje so mora prireditvi v dvorani Hotela : Un vabljene vse oblasti, ustanove, pi nikl trgovino, industrije, obrti, glt športniki, narodna dobrodelna •»»"odi Dravske banovine itd 17. ali po 17. t. m. jva Nj. Vel. kralja enakih prireditev, prepustiti oficirski ion , na katero so idstavniki, zastop-isbeniki, umetniki, Irnštva. zbornice.