Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 2. marca 1936 štev. 51. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Gena 1 Dm v EP. 13. študij 3 11 a r SL, m-. VECERNIK llMdilMtvo m uprava: Maribor. Gosposka ul. 11 ' ut srtpiil, »,a440, upra%>» 346 i. Izhaja razen nadalja 'm praznikov vsak dan ob 14. un / W«fja meaačno prafaman v upravi ali po poiti 10 Dl«t, dostavljen na dom 12Dta / Q^mI po ceniku / Oglasu »orejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v UJubJJsa« t MM čekovni raSun it. 11.400 .JUTRA 99 petnim ftočedii MITA DIMITRIJEVIČ PRI ČIRIČU. Predsednik finančnega odbora Mita Dimitrijevič je posetil predsednika Narodne skupščine g. Čiriča v zvezi s sklicanjem seje finančnega odbora, čim Prejme odbor vse pripravljene amand-niane, se bo od strani odbora sklicala seja finančnega odbora, ki se je bila od-Kodila za nedoločen čas. OKOLI DRŽAVLJANSKEGA ZAKONIKA. Minister pravde je podaljšal rok za sestavitev pripomb k osnutku novega državljanskega zakonika od 1. aprila na 1. oktober t. 1. RAZDOLŽITEV KMETA. V soboto je bila v ministrstvu za trgovino »n industrijo posvetovanje ministrov o problemu kmetske razdolžitve. Navzo-čni so bili minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, socialni minister Cvetkovič, gradbeni minister dr. Kožul, poljedelski minister Stankovič, minister Pravde dr. Miškulin in minister dr. Krek. OBČINSKE VOLITVE. Za 5. aprila t. 1. je banska uprava razpisala občinske volitve v združeni občini Gornja Radgona. BORBAŠI. Včeraj je bila v Ljubljani ob navzočnosti g. Sv. Hodžere konferenca delegatov »borbaške« Narodne stranke iz dravske banovine, na kateri so se razpravljale razne organizacijske zadeve. MUSLIMANSKE ZADEVE. Kakor je bilo že objavljeno, je ministrski svet spremenil nekatere določbe zakona o izlamski verski zajednici v Jugoslaviji. Med drugim se prenaša sedež vrhovnega verskega starešinstva nazaj v Sarajevo, dočim je bil po dosedanjem zakonu v Beogradu. Verski organi, ki se Postavljajo z volitvami, se volijo v tajnem glasovanju. Uslužbenci islamske verske zajednice so pri izvrševanju svojih funkcij zaščiteni enako kakor državni Uslužbenci. Po šolali je za islamsko mladino verouk obvezen učni predmet. Učenike za verouk odobravata skupaj 'siamska cerkvena oblast in prosvetno Ministrstvo, morajo pa biti v skladu z Zakonom o učbenikih. Cesk&ke $tedite »DUHOVNA FRONTA«. Sobotni »Slovenski narod« piše: »V -Paniji je pri volitvah doživel poraz go-sPod Gil Robles, miljenec »Slovenca«, Zato pa je iz španskih ječ prišlo na beli in v svobodo več ko 30.000 politič-aretirancev. Človek bi mislil, da je ‘'Pričo teh dejstev vsakomur dano na Pr°sto, da si ustvari primerne zaključke 1,1 da oceni dogodke, kakor je pač po Su°J^rn nazoru bližji tej ali oni politični V^upini. ]'ega pa nat)1 prj »Slovencu« ne nvolijo, marveč zahtevajo, da spričo olomije Gila Roblesa’ ves svet pretaka '^renke solze, osobito pa bi morali vsi v°bodoutnni ljudje na Slovenskem razdati svoja oblačila in si posuti glave s DePelom. >ioTega splošnega pepeljenja seveda lc>venec« in njegov opoldanski bratec ^sta mogla zabeležiti, pač pa sta na °io veliko grozo opazila, da so neka-ri bolj zadovoljni z osvoboditvijo de-in deset tisočev črtev. Vakor pa so set Sokolski dom kralja Aleksandra I. Uedinitelja SLOVESNA OTVORITEV NAJLEPŠEGA SOKOLSKEGA DOMA V DRŽAVI. — PATRIARH VARNAVA: SOKOLSTVO IN CER-KEV NAJ KAR NAJTESNEJE SODELUJETA V Beogradu se je včeraj na svečan način otvoril najimpozantnejši Sokolski dom v naši državi, ki nosi ponosno ime »Sokolski dom kralja Aleksandra I. Ujedinitelja«. K tej slovesnosti so se zbrali poleg vse beograjske sokolske družine tudi številni predstavniki Sokolstva iz vse države. Svečanosti sta prisostvovala tudi kraljeva namestnika dr. Perovič in dr. Stankovič, nadalja ministrski predsednik dr. Stojadinovič s člani vlade, zastopniki diplomatskega zbora in mnogoštevilni drugi odličniki. Dom je osebno posvetil patriarh Var. nava ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Visoki cerkveni dostojanstvenik je imel ob tej priliki lep govor, v katerem je podčrtal pomen Sokolstva za vzgojo mladine in naglasil potrebo čim tesnejšega sodelovanja med Sokolstvom in Cerkvijo. Sledili so še govori raznih sokolskih predstavnikov, nakar so si gostje razgledali notranjo ureditev doma, ki je nadvse vzorna. Svečanost je zaključila krasno uspela sokolska akademija. Sehuschnigs Se veliko govoril in nič povedal PRI SRCU MU JE NAJVEČ »ENOTNA IN SREČNA« KOROŠKA. — NITI OBLJUB NI BILO. CELOVEC, 2. marca. Včeraj je napravil avstrijski kancelar dr. Schusch-jigg obisk na Koroškem, in sicer je bil v Bistrici v Rožu, v Borovljah in se je popoldne vrnil spet v Celovec. Vse je bilo urejeno tako, da niso mogl/ zavedni slovenski prvaki izraziti kancelarju svojih želj in svoje misli. Pri govoru v Borovljah je Schusclinigg veliko govoril, toda nič povedal. Povdarjal je potrebo zdrave gospodarske politike in izrazil željo, da bi koroška dežela ostala enotna in srečna. Schuschniggov govor je pustil koroške Slovence v prepričanju, da bo ostalo vse pri starem. Dočim je Dollfuss dajal svojčas obljube, Schusclinigg sedaj še tega ni storil v kakšni konkretnejši formulaciji. Iz ječe v triimrf BARCELONA, 2. marca. Katalonski parlament, ki je bil 6. oktobra 1934 razpuščen, se je v soboto zopet sestal ter izvolil z aklamacijo prejšnjega predsednika parlamenta Campanysa ponovno za predsednika. Katalonska levičar* ska fronta je pripravila iz zapora izpuščenemu predsedniku Cainpanysu in prejšnjim članom triumfalen sprejem. Tokijski punt potlačen HARAKIRI IN KAZEN UPORNIŠKIH ČASTNIKOV. — PRED-SEDNIK NOVE VLADE BO GOSPODARSTVENIK? ŠANGHAJ, 2. marca. Tokijski uporniki so se predali, ko je dal mikado ;oveIje za nastop proti puntarjem. Več častnikov je izvršilo harakiri, ko so videli, da je upor doživel brodolom. Zanimiva je usoda ministrskega predsednika Okade, ki se mu je posrečilo, da se je na skrivnosten način skril. Mesto njega pa je bil umorjen njegov zet, katerega poteze niso mogli radi težkih ran na glavi izdati pravi identitete. Okada se je podal skrivaj v cesarjevo palačo in je z ostalimi člani vlade razpravljal o položaju. TOKIO. 2. marca. Japonska prestolnica je kazala v nedeljo zopet svoje normalno lice. Žične zagraje in barikade s peskom napolnjenih Žakljev so se odstranile, po cestah se vidijo le samo še majhne skupine vojakov. Trije pri ptiču soudeleženi častniki so bili izročeni v vojaške zapore, 20 drugih pa je prišlo ob odlikovanje in druge častne znake. Pri puču umorjenemu admiralu Saitu. finančnemu ministru Takahašiju in generalu Vakanabeju je mikado izročil visoka odlikovanja. Japonska javnost napeto pričakuje vladne spremembe in prevladuje mnenje, da bo dobila Japonska nevtralno vlado. Predsednik vlade l*o baje predstavnik gospodarskih krogov. ..Zlata gora" je padla ITALIJANSKA POROČILA O PORAZU RASA KASE. ASMARA, 2. marca. Po italijanskih poročilih so italijanske čete zavzele lakozvano »Zlato goro« v severnem Tembienu. Pri tem je našlo smrt 3000 Abesincev, na italijanski strani pa 500 mož. Italijani so pri tej akciji uporabili taktiko nočnega napada. Abesinska poročila o tem porazu rasa Kase niso se znana. ASMARA, 2. marca. Po italijanskem prikazu je vsa severna fronta v razsulu In je baje pot v srce Abeslnije popolnoma prosta. Iz Asmare so prišla poročila, tte se hoče neguš odpovedati prestolu. Verodostojnost teh vesti se še ni mogla kontrolirati. PARIZ, 2. marca. Havas poroča iz Asmare, da je italijanska vojska v Tembienu zmagala. Dejstvo, da se Abesineem ni posrečilo držati tembienske-ga gorskega masiva, ki predstavlja edinstveno naravno utrdbo, dokazuje, da niso bili abesinski oddelki kos ofenzivi Italijanov. Abesinci so baje panično prešli k umiku in pustili za seboj veliko množino municije in pušk. Cesar je poskusil iz Dessieja s svojo gardo priti na pomoč, ki pa so jo italijanska letala s strojnicami iz nizke višine zredčila. Z ostanki garde se je Halle Setessie umaknil v provinco Koram. MAKALE, 2. marca. DNB poroča: Italijanom se je posrečilo po enodnevnem boju v temblenskem masivu premagati armadi rasa Sejunia in rasa Kasa, ki se umika v smeri proti reki Takkaze. Od abesinske severne arr ostalo nedotaknjeno levo krilo z oddelki rasa lmrusa. Če bi šlo po sreči, bodo Italijani nadaljevali prodor proti Addls Abebi. bili žalostni nad padcem Gila Roblesa. Tako ravnanje našim katoliškim mogotcem ni bilo všeč, zato so obsodili španske volilce za komuniste, dasi je bilo le 12 poslancev izvoljenih na tem programu, kdorkoli pa ni oplakoval izpremem-be na Španskem, je postal čez noč sam boljševik. Tudi mi smo bili deležni prekletstva, ki so ga nad nami izrekli oni ljudje, ki že leta in leta tožijo nad terorjem, obenem pa morajo s časopisnim] pozivi iskati žrtev, da bi potrdile grozotne obtožbe o »terorju polpreteklih režimov«. Na Španskem ni bilo treba anonsirati; nova vlada je pregledala spiske pobožnega Gila Roblesa in izpustila na en sam dan 30.000 žrtev črnega terorja na svobodo.« JEZUŠČEK V VZHODNO AFRIKO. »Istra« objavlja v zadnji številki: »V prisotnosti vojvodinje d’Aosta, vojaškega škofa Bartolomassija, drugih škofov, zastopnikov civilnih, vojaških in političnih oblasti in fašističnih organizacij je papeški delegat patriarh Rossi preteklo nedeljo v Pompejih položil krono na glavo kipa Matere Božje in Jezuščeka,' ki ga bodo prenesli na bojišče v Vzhodno Afriko. Posebno značilno je dejstvo, da so ob tej priliki prvo molitev za bojevnike na abesinskih frontah izmolili otroci ujetnikov in male sirote. Škof Barto-lomassi je imel slavnostni govor, ki ga je zaključil z besedami: »italijanski vojaki bodo od te m stične podobe črpa’; moč za neizbežno zmago, kajti vojaki Italije nosijo s seboj rimsko civilizacijo.« Drobne od vsepovsod Zunanji minister češkoslovaške republike je postal dr. Kamil Krofta. Knez Starhemberg poMo jutri ;io nadaljnje inštrukcije v Rim. Nevarnost poplav groz' radi naraslih voda Save in Drine v južnih delih naše države. Zagonetno nlavolasko, ki je prinesla marsejskim moriicem orožje, so brazllj-ske oblasti aretirali. Zagonetna plavolaska se piše Katarina Sidler. Z njo vred so aretirali tudi bivšega avstrijskega oficirja Alberta Sinieska, imenovanega Bi-rinski. Oba aretiranca takta vsako soudeležbo, policija pa je prišia v posest dokumentov, ki jasno dokazujejo, da sta se Sidlerjeva in Sinieski za časa marsejskega umora skupno z osmimi drugimi rojaki* mudili v Marseju. Pričakuje se, da se bo sedaj točno razjasnila ‘ud! sokrivda Ante Paveliča, Evgena Kvaternika in drugih, zaplečnikov teroristov. Oba arc-tranca so prepeljali v Ro de Janeiro. od koder bosta deportirana v Svropo in izročena francoskim oblastem. Razori, list za odraslo mladino, prinaša v svoji letošnji februarski številki uaslednjo vsebino: dr. Fran Mišič: Pohorska zima. — lika Vaštetova: »Gradove svitle zida si v oblake«. — Oskar Hudales: Ugrabljeni bogovi. — Anton Petkovšek: Usmilite se! — Jože Zupančič: Dr. Edvard Beneš, novi predsednik čSR. — Janko Sicherl: Planica. — Pavel Kunaver: Beneški trgovec. — Naši sodobniki: Tone Seliškar: Miran Jarc. — Jos. Brinar: Pavliha in njegove vesele pustolovščine. — Viktor Pirnat: Med Krko in Savo. — Mladina piše: Hribov-r 'v Bogomir: Sv. Barbara v Trbovljah. -- Ivan Aš: Na Oplenac. — Petdeset let avtomobila. Stmavskc .jušauje m jeku ah .teku V Mariborskem dvoru razpravljajo zdravniki Občni zbor Zdravniškega društva v Mariboru — Skrb za povzdigo narodnega zdravja in znanstveno vzgojo medicinske vede V prostorih Mariborskega dvora so te dni zborovali mariborski zdravniki, včlanjeni v Zdravniškem društvu. Občni zbor je vodil požrtvovalni predsednik društva primarij g. dr. Černič. Po pozdravu in počastitvi spomina v preteklem letu umrlih članov dr. Franka ki dr. Draša ter po posvetilnih besedah pokojnemu dr. Šlajmerju je predsednik obširno poročal o društvenem delovanju v pr.ntlj poslovni dobi. Zdravniško društvo js posvečalo vso skrb povzdigi narodnega zdravja in znanstveni vzgoji zdravniške vede. Priredilo je v tukajšnji bolnišnici 12 .nan-stvenih sestankov, ki so se jih polnoštevilno udeleževali zdravniki iz bolnišnic. Na sestankih je bilo skupno izvršenih 92 demonstracij, ki so s pridom služile zlasti napredku in praksi mlajših zdravnikov. Ob priliki lanskega Mariborskega tedna je .bil v Mariboru pomemben sestanek zdravnikov iz naše banovine. Sestanka se je udeležilo 71 zdravnikov in so na njem predavali tudi trije mariborski zdravniki strokovnjaki. Tudi se Je V Narodnem domu so Stvaren potek občnega ga obrtnega društva — V soboto zvečer so zborovali v restavraciji Narodnega doma mariborski slovenski obrtniki. Slovensko obrtno društvo je imelo svoj občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Ivan Sojč. Uvodoma je iskreno pozdravil vse navzoče, posebej pa zastopnika mestna občine obrtnega referenta g. dr. Senkovica, obrtno-zadružnega nadzornika, g. Založnika, zastopnika Okrožnega odbora g Benderja in druge. Po predsednikovem pozdravu se je priglasil k besedi obrtni referent g, dr. Senkovič, ki je pozdravil zbor sloveosKib obrtnikov v imenu mestne občine, mu čestital in želel najlepših uspehov. Nagia-sil je obenem, da je društvo obrtnikov zelo važen činiteJj v stanovskem in nacionalnem oziru. Nato je predsednik g. Sojč kratko poročal o društvenem poslovanju v lanskem letu. Ob koncu svojega poročila je predsednik pozval vse navzoče, naj bodo društvu zvest' člani. Izrazil je tudi željo, naj bi se vsi slovenski obrtniki združili pod zastavo Slovenskega obrtnega društva. Zahvalil se je posebej obrtnemu nadzorniku g. Založniku. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal društveni tajnik g. Jernej Kosar, posnemamo, da je imel odbor v preteklem letu 27 odborovih sej in 4 sestanke v volitve-»lih zadevah v Narcdto skupščino. Na pristojna mesta sta šla poročila o težavah obrtniškega stanu, vendar pa se ni mogel doseči zaželen uspeh. Uprava je nadalje rešila mnogo važrih in stvarnih spisov ter je bila tudi ‘emu primer-io zaposlena. Društvo je priredilo v proiek-’oir: letu obrtno razstavo ob priliti Mariborskega tedna. Te razstave se je udeležilo 60 mojstrov in mojstrinj, 22 pomočnikov in pomočnic ter 24 vajencev in vajenk različnih strok. Moralni uspeh razstave je bil velik, saj je rosetilo razstavo okoli 50.000 obiskovalcev, ki so se zelo pohvalno izrazili o kakovosti razstavljenih izdelkov rokodelskega obrtništva. Nadalje je društvo priredilo v preteklem letu nekaj izletov ie- proslavo 1 decembra, ki je b-Ia združena s početitom Obrtniškega tedna. Ta dan se je vršilo tudi zborovanje ob:tn:Kov, katerega je sklical krajevni delavni odbor Obrtnike ■ ga tedna v Gan*brir.ov,i dvorani. Ob tej Pri Gambrinu prevozniki Zborovanje Združenja prevozniških obrtov v Mariboru — Boj združenja proti šušmarstvu — Nazadovanje prevozniške obrti — Akcija Celjanov za odcepitev Preteklo soboto zvečer je bil v Gam- boru, ki obsega področje vse bivše ma' društvo borilo za interese svojih članov, za zboljšanje njihovega položaja, zlasti pa proti birokratizmu, zamišljenih davčnih krajevnih odborov na področju Zdrav niške zbornice. Odločno je društvo zastopalo stališče, da ostane v veljavi dosedanja davčna praksa. Zdravniško društvo v Mariboru šteje 84 članov. Društveno premoženje znaša nad 10.000 dinarjev. Pogrebni sklad, ki izplačuje posmrtnine po 2000 Din za smrtni primer člana, šteje 61 članov. Pogrebni sklad znaša 8000 Din. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika primarij g. dr. Černič, za podpredsednika pa g. dr. Kac; za odbornike so bili izvoljeni gg. dr. Bedjanič, dr. Mila Kovač, dr. Kreutzinger, dr. Kukovec, Jr. Velker, dr. Klasinc, dr. Lutman in dr. Skal?cky; za namestnike: gg. dr. Stamol in dr. Ramšak, v nadzorni odbor pa zdravnika dr. Marin in dr. Novak. Pri raznoterostih so -azpravljali nax.i zdravniki o raznih perečih problemih ki zadevajo njihov stan. zborovali obrtn‘ki zbora mariborskega Slovenske-Vprašanje vajenskega doma priliki so se razpravljala važna vprašanja glede šušmarstva, zlasti v čevljarski, mizarski in krojaški stroki. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Eman Ilich, je razvidno, da ji društvo kljub hudi krizi dobro gospodarilo in da ima kljub velikim izdatkom prebitek v društveni blagajni. Dohodki so znašali 22.862 Din, izdatki pa 22.247 Din V imenu nadzornega odbora sta predlagala nato gg. Kumerc in Forstnerič raz resnico s pohvalo blagajniku in vsemu odboru. Sledile so volitve društvene uprave. Za predsednika je bil z vi-Ukim odobravanjem ponovno izvoljen g. Ivan Sojč: za podpredsednika g. Miho Vabtar, za blagajnika g. Eman Ilich, za odboru1 ke pa gg. Ivan Jemec, Ivan Kvas, .Štefan Kotter, Franc Sulič, Tone Pahernik, Peter Semko in Rajko.Zotter; za namestnike gg. Ogustmoič, Satran in Drago Trat-nik; v nadzorni odbor gg. Simon Forstnerič in Matevž Štauber. Nato je pozdravil občni zbor obrtno-zadružni nadzornik g. Ignac Založnik in v stvarnih izvajanjih orisal današnji položaj rokodelskega stanu. Omenjal je med drugim mojstrske izpite in napredek obrtništva. Tudi je naglasil strogost izpitivh komisij, ki ne prizanašajo kandidatom. V zvezi s tem je omenil, da rokodelstvo v obeh mariborskih srezih posveča premalo .pažnje izobrazbi naraščaja, kar dokazuje visok odstotek padli: pri izpitih. Toplo pa se je zavzel za vajenski dom v Mariboru. Naglasil je nujno potrebo take za obrtništvo tako važne socialne in vzgojne ustanove Po izselitvi muzeja pa se bo vprašanje vajeniškega doma približalo uresničitvi. Prostori v Cankarjev: ulici bi se mogij z majhnim: investicijami preurediti v vajenski dom. Tudi je kuratorij vajenskega doma pokrenil vse potrebno, da se načrt realizira. Končno je g. Založnik pozval navzoče obrtnike k složnosti in podjetnosti s povdarkom, da rokodelstva ne bo strla industrija in trgovina, ker je obrtnis*vo na poti v lepšo bodočnost. Na občnem zboru je bila izročena tudi diploma prvemu društvenemu predsedniku g. Franju Novaku, ki si je pridobil za Slovensko ob>tno društvo veliko zasiug. ga, ki je uvodoma pozdravil vse delegate in številno članstvo, posebej pa zastopnika mestne občine mariborske obrtnega referenta g. dr. Senkoviča. Obširno poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu je podal tajnik Anton Krepek. Združenje šteje 285 članov, in sicer 146 avtoizvoščkov, 110 prevodnikom in 29 iz-voščkov. Največ prevoznikov fe*v Mariboru, in sicer 29, prav tako iz^ošjjkov (15), največ avtoizvoščkov pa je v Celju (24), d o čim jih je v Mariboru le 19. V preteklem letu ;e bilo na novo prijavljenih 23 obrtov, izbrisanih pa 34, tako da je članstvo padlo od 296 v letu 1034 na 285 v letu 1935. Največ dela je imelo Združenje s šuštnarstv,>m in je bilo vloženih 78 prijav na merodajna mesta. Od prija\ ijenih je I>Jo 12 kaznovanih z občutno denarno globo. Nekaj izmed prijavljenih je zaprosilo za izdajo obrtne pravice, ostalim se je prepovedalo nadaljnje izvrševanje obrti. Na,več pregia-vic in nezadovoljstva je napravila med prevozniki z motornimi vozili naredba o pobiranju 15% takse pa tar. post. 101 taks. zakona. Vse intervencije, da oj se ta težka dajatev za avtoprevoznike ukinila, je bila doslej zaman. Ker je število avtoizvoščkov v Mariboru že preveliko, se je združenje, izjavilo proti izdaji novih oravic. Blagajniško poročijo, ki ga je podal g. Krepek, izkazuje v preteklem letu Din 4262.25 prebitka, premoženje združenja pa znaša 32.006.53 dinarjev. Sledilo, je poročilo g. Rožanca, kj je v imenu nadzornega odbora predlagal razrešnico s pohvalo, kar se je tudi sog'asno sprejelo. Nato je občni zbor sklepaj o določitvi članarine za leto 1936 m se je sklenilo da ostane članarina in vpisnina ista ka- kor leta 1935. Proračun za leto 1936 izkazuje 27.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Po kratkem odmoru so sledile volitve in se je izvolila naslednja nova uprava: Ivan Sluga, predsednik, Friderik Bojk podpredsednik, blagajnik Franc Nemec (vsi Maribor), odborniki: Jernej Hojnik (Maribor), Emil Gorjai. (Studencr £ri M®rit,oru). ivan Ramsku-glejr, Martin Prisfovšetr (oba Celjž). Štefan KithaH(MMska Sobota) in Josip Ku-der (iPtuj). Namestniki: Anton Mogl (Maribor), Josip Peklar (Maribor), Rudolf Omulec (Studenci), Slavko Tičar (Maribor) in Josip Turk (Murska Sobota). Nadzorni odbor: Ignac Flakus (Ruše), Anton Reibenšuh (Pobrežje), Fric Blumer (Celje), Martin Pavalec (Maribor) in Ivan Vindiš (Maribor); namestniki: Ivan Maher (Maribor), Alojz Drofenik (Celje), Stanko Vesenjak (Ptuj). Častni odbor: Vid Murko (Maribor), Anton Reberšak (Celje), Gvidon Kaiser (Dravograd), Ivan Vindiš (Maribor) Franc Žnuderl (Sv. Jakob v Slov. gor.). Pri naslednji točki dnevnega reda zbo rovanja so Celjani predložili predlog za ustanovitev lastnega združenja s sedežem v Celju. Predlog se Je z večino glasov odbil. Sprejela pa se je resolucija, v kateri se zahteva, naj bo licitacija za prevzem voženj pri državnih in samoupravnih ustanovah dovoljena le upravičenim voznikom. Obrtna oblast naj najstrožje postopa proti, šušmarjem. Odkloni naj se jim izdaja dwoii’a za nbu prevozništva. Prevoznik ;tn s tovornimi avtomobili naj se prepove prevažanje potnikov. Lastnikom tovornih avtomobilov naj se predpiše prispevek za prekomerno uporabo cest le v enem srezu, kjer sedež obrata. Velika dsputacija kmetov pri ministrih radi Bate“ 'briuovi dvorani redni letni občni zbor Združenja prevozniških obrtov v Mari. riborske oblasti. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Združenja g. Ivan Slu'-1 *»■ Časniška poročila o protestnih zborih proti »Bati« in zahteve čevljarjev, da se prepove prodaja »Batinih« opankov, so bila vzrok, da so se tudi kmetje začeli brigati za to stvar. Seveda, s čisto drugačnega stališča. Danes je prišla depu-tacija 29 kmetovalcev iz sreza Bijeljina in Zvornik pod vodstvom narodnega poslanca g. Ljube Pantiča, lekarnarja iz Bijeljine, ter obiskala vse ministre in tudi ministrskega predsednika. Deputacija je ministrom predočila svoj težak položaj in siromaštvo, v katerem živi naš kmet radi padca cen njihovih pridelkov iu radi nesorazmerja cen industrijskih proizvodov. Prosili so vse ministre, če že ne morejo pomagati s tem, da se povišajo cene njihovim pridelkom in živini, da vsaj omogočijo, da se za-morejo za sebe in svoje družine preskrbeti s cenenimi industrijskimi izdelki in sploh blagom, ki ga kupujejo v mevstu. Na vsak način pa, da preprečijo podražitev takega blaga in izdelkov z občinskimi trošarinami in podobno. Njihovo predstavko, ki je tudi za nas zanimiva, prinašamo celo: Gospodu dr. Milanu Stojadinoviču, predsedniku ministrskega sveta, Beograd. Gospod ministrski predsednik! Več let beremo, kako neke gospodarske zbornice zahtevajo, da se prepove delo Tivarju. Sokotu, Ta-Ti, Bati in drugim, ker oni delajo cenenost. Čitamo in zapropaščeni smo. da so meščani, ki sede v teh zbornicah, tako slepi v lovu za dobičkom, da nastopajo celo proti cenenosti. Kolikor nam je znano, je državna politika vedno bila za cenenost. Sedaj zahtevajo oni celo zakon, da se kaznuje tisti, ki prodaja poceni. To je že zares velika državna kriza. Nikdo z veseljem ne prodaja poceni, razen če mu gre to v račun. Poceni prodaja samo tisti, ki mora, to pa smo mi kmetovalci. Leta in leta darujemo svoje delo meščanom, oni pa zahtevajo, da se mu morajo brisati dolgovi. Zakaj naj nam svoje blago prodajajo kar najdražje. Vsa država vpije na ves glas, da so cene onega, kar prodaja kmet, tako padle, da se nam brišejo dolgovi, ko pa vendar lahko drago plačamo meščansko blago? | niče, torej ne spadamo v gospodarstvo. Toda vprašamo naše trinoge, s kakšno pravico sme manjšina meriti suknjo večini? Kaj nismo mi tisti, ki edini smemo govoriti, kaj nam je treba in kaj je z? nas dobro? Naši nasprotniki so se zagnali proti sirovim in gumijastim opankam, ker »škoduje« kmetovemu zdravju. Pobrigali smo se za narodno zdravje, imamo doktorje, brezplačno lekarno in brezplačno bolnico, manjkajo nam samo hi-gijenične »štiflete«. Tudi brez meščanov vemo, da so škornji boljši kakor čevlji, čevlji boljši kakor usnjeni opanki, a ti zopet boljši kakor sirovi. Toda oni nočejo vedeti, da so celo sirovi opanki boljši kot raztrgani, in ti boljši kot bosa noga. Nočejo vedeti, da je -cena goveji živini petkrat padla, da torej tudi za meščansko blago ne moremo več dati. Brez denarja ni zdravja. Toda sedaj je bolj važna denarnica kot zdravje. Polovica naroda ni v stanu, da da več kakor 30 dinarjev za obutev, za ta ^denar pa je mogoče dobiti samo gumaste opanke; ti šo boljši kakor vsaki čevlji. Pravijo, da se poti noga v njih. Mi sicer tega ne vemo, toda tudi če bi tako bilo, je bolje, da so vlažne noge od potu boljše kakor pa od brozge. Narodu preostaja: ali gumijaste opanke — ali bosa noga. ■ Obrtniki se varajo, ko mislijo, da bi njihovo blago bolje šlo, če bi se prepovedali sirovi in gumijasti opanki. Nimamo denarja za dražjo obutev in nimamo. Ne damo si predpisovati od meščanov-kaj bomo nosili, pa tudi če bi bilo zastonj. Še manj pa bomo dovolili, da s6 dvigajo cene onega, kar mi kupujemo ter se pri tem delajo obljube, da se bo dvignila cena tega, kar mi prodajamo. To drugo je samo v božjih rokah, toda ne pustimo, da bo ono prvo v peklenskih! Čitamo, da je to tuj kapital, ki povzroča cenenost. Če je fako, hvala mu, ko sinovi našega naroda niso na to prisl’-Pravijo, da ne maramo ne Ta-Te ne Ba' te. Toda mi vam zopet pravimo: daj*c nam samo poceni blago, pa naj ga dela. kdor hoče, naj ga dela magari država-Samo cen da nam ne dvigate in vržete v suženjstvo milijone kmečkega naroda za račun meščanov! Dovolj smo mi pritegovali jermen, nai ga sedaj še oni tnalo- Mi kmetje nimamo gospodarske zbor-'Toda mislimo, da jim še ni tako hudo J Mariboru, dne 3. TIT. 1936. Aartborsfcl »Večern 1 k« Jutra Sferam 3. Prosimo Vas, gospod ministrski predsednik, pustite pri miru cenenost meščanskega blaga, kolikor ga Še kaj je. Bi je! ji na; 18. II. 1936. Podpisi okrog 200 kmečkih zadrug, občin, kmetov Jn delavcev. Predstavka narodnih poslancev za »Bato«. Povodom kampanje, ki se sistematično vodi proti Bati, je posetila skupina narodnih poslancev, 25 po številu iz raznih političnih strank, večinoma kmetovalci, ministra trgovine in industrije g. dr. Milana Vrbaniča, ter mu predala predstavko. V predstavki in v osebnem razgovoru so poslanci povdar-jali, da se je treba Bati zahvaliti, da je velik del naroda danes obut, ki je sicer preje hodil bos. Bata je znižala cene obutvi za 50 do 70 odstotkov in je njegov glavni konzument predvsem kmetovalec, kateremu je omogočil, da že za 39 dinarjev kupi par dobrih gumijastih opankov. Poslanci so povdarili, da v naši državi še danes milijoni hodijo bosi in nedovoljno obuti ter so zahtevali od ministra, da tudi s tem računa in ne dovoli nikakšne omejitve »Bate« ali podražitev njegovega blaga z občinskimi trošarinami kot najbolj nepravičnim načinom davka. HkuMmke m okoliške Movite Iz šolske službe. S kr. ukazom sta upokojena Gustav Lukežič, učitelj v' Čatežu, in Miloš Grmovšek, okrajni šolski nadzornik v Slovenjgradcu. Iz slikarskih krogov. Prof. Sirk, odlični član tukajšnje »Brazde«, bo svoja slikarska dela razstavil dne 5. aprila 1.1. v Skoplju. Mrtvaški zvon. V Frankopanovi 14 je umrla v starosti 48 let žena tapetnika Narodnega gledališča Helena Roškerjeva. V splošni bolnišnici je preminil lOletri Posestnikov sin Edvard Kac iz Sv. Miklavža. Žalujočim naše toplo sočutje! Iz mariborske ZKD. Taksna prostost 'ta lepake in letake. Opozarjamo vsa oruštva, včlanjena v ZKD, da so po odredbi finančnega ministrstva št. 3411-36-Hl. od 5. februarja 1936, v smislu točke 3, čl. 38 taksnega in pristojbinskega pravilnika vsi lepaki in letaki, s katerimi Prosvetna in druga društva, ki nimajo špekulativnega značaja, vabijo iia predstave. predavanja, koncerte itd., oproščena takse (kolkov) iz T br. 8 zakona o taksah. O tem je obveščena dravska finančna direkcija ter vsi podrejeni davčni in finančni organi. Povišanje železniških tarif. Zagrebška železniška direkcija je demantirala vest-, ki so se pojavile v listih, da bodo s 1. aprilom povišane potniške tarife na železnici od 35 do 60 odstotkov, za izletniške vožnje pa celo do 100 odstotkov, dejansko bodo povišane voznini listkom Pri potniških vlakih za povprečno 10 odstotkov, pri brzih vlakih za 5.71 do 9.09 Odstotkov, pri izletniških vlakih pa za 22.7 do 42.7 odstotkov, čim daljša je razdalja, tem manjše bo odstotno povišanje. Dvoje zborovanj. V Narodnem domu bil včeraj dopoldne po cerkvenem °Pravilu redni občni zbor Starokatoliške cerkvene občine v Mariboru. Na občnem 2boru so poročali gg. Ivan Vrabl, duše-^ižnik Franjo Šegula. Fil;o Podgornik in Franjo Banič. Na mesto pokojnega predsednika g. Toneta Hrena je bil pri voiit-^aJi izvoljen učitelj g. Leopold Reja. — ; prostorih Gambrinove restavracije pa ’e bil včeraj popoldne občni zbor Glasbenega društva poštnih in telegrafskih Uslužbencev. Predsedniško poročilo je Podal g. Franjo Babič. ta;.n'5ko g. Alojzij *l>rk, blagajniško pa France Dasko. Pri ';ditvah je bil izvoljen stari odbor. Po ?b-uem zboru je bil uspeli koncert, po koncertu pa zabava. O obeh zborov- ušli bomo še obširnejše poročal.. Pojasnilo. Z ozirom na notico št. 49 lašega lista, v kateri je govora o pohorskem reliefu, smo naprošeni objaviti, da ne gre za relief, marveč le pohorsko zemljevidno razglednico, ki jo je zasno- vi upok. nadučitelj Jos. Pajtler in ki je spopolnjena s Kozjakom do državne toeje. Železničarji za naše morje! Včeraj je ^l v restavraciji na glavnem kolodvoru r&dni občni zbor železničarske JS. o če- pa bomo obširneje poročali v jutri- Sllii Številki. NEVARNOST V GORAH! O gornjem “°^te slišal] v sredo, dne 4. t. m. ob 20. rj'* v dvorani Ljudske univerze. Videli ”?s‘e tudi nebroj skloptičnih slik. Pla- Jnci v sredo vsi v dvorano Ljudske uui-verzeI 0,*-iudska univerza. Danes v ponedeljek tu uri prec*ava ° japonskem dekle-w slovenščini) ga. Marija Tsuneko-ondo-skušek iz Ljubljane. Skioptične “ke in japonska glasba. Predavanje. V nedeljo 8. marca priredi Sokolska četa pri Sv. Trojici v Slov. goricah predavanje o gospodinjstvu. Predava imenom ZKD gdč. Herma Bračičeva iz Maribora. Smučarji, jezite se! Kako se večkrat varate! Vedite, da tako .epega svežega in obilega snega, kakor ga je imela včerajšnja nedelja na pohorskih greben h (predvsem od Klopnega vrha dalje),- ga skoraj ni imela vsa letošnja zimska sezona. Ostro se odraža kontrast med zimo in pomladjo. Vse lesovje, smrečje je popolnoma zasneženo kakor v pravljični zimi. Še bo dober smuk! Vi smučarji pa verujte našim vremenskim naročilom! Lovskočuvajno diplomo so dobili sledeči udeleženci prvega tečaja za 'ovske čuvaje v naš- državi ob s:o\ esni aa-clju-stvi v soboto popoldne: Schonbacher (Maribor), K. Kores (Prilog), F. Kac. (Maribor), E. Majhenič (Maribor), J Ke-fer (Maribor), F. Skledar (Ptuj), R. Ter-irk (Dravograd), C. Schdndorfer (Sio-ver.jgradec), F. Keber (Dravograd). F. Krrošec (Ptuj), J. Libuik (P evalje), M. Bez;ak (Maribor), j. Holzman (Manbir), F. 5..eb (Maribor), .1. Herzog (Marib:;r). A. Metarnik * (Dravograd). J. Medved (Maribor), J. Srebre (Dravograd), S. Lang (Maribor), S. Rac (Maribo'), R-Kolmanič (Maribor), J. Urbančič (L ib-ljana), S. Jul (Maribor) in F. Rajko (Maribor). Ob tej priliki so poudarili važnost tečaja, ki je prvi te vrste v naši držav predsednik marib. Lovskega društva B. Pogačnik, ravnatelj gozdarske šole i.iž. Ziernfeld in v imenu udeležencev I. Lib-nik iz Prevalj. Redni občni zbor »Društva vpokojenih častnikov« v Mariboru je bi' včeraj dopoldne pri »Orlu«. Zborovanje e otvoril in vodil društveni predsedniK polkovnik v p. g. Dolenc. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik polpolko\nik v p. g. Raizner je razvidno, da šteje društvo 39 rednih in 4 izredne člane. Poročali t.o še gg. kap. v p. Vodopivec o blaga .niškem stanju društva, polpolkovn.k v p. g. Vic rnar /.a odsek staroupokojencev ‘er kapetan v p. Novak v imenu nadzornega odbora. Pri volitvah is bil izvoljen star’ odbor s predsednikom polkovnikom v p Dolencem na čelu. PLANINCI - SKAVTI — MLADINA! V. predavanje Alpinistične šole se vrši v sredo, dne 4. marca ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo gospod Franjo Vilhar iz Ljubljane »O nevarnosti v gorah«. Predavanje bo sprem Ijalo večje število skioptičnih slik. »Putnik« Maribor nam sporoča, da je Dubrovačka plovidba znižala cene povratnim vozovnicam na progah Trst, Kotor, Trst I. razred Din 600, II. 400, Trst, Kotor, Split ali narobe I. razred 480 Din, 11. 320. Trst Dubrovnik, Trst I. razrec 495, II. 345 Din. Trst, Dubrovnik, Split I. razred 375, II. 250 Din. Split,, Kotor, Split I. razred 360, II. 240 Din. Split, Du brovnik, Split I. razred 255, II. 170 Din. Gornje cene so veljavne samo do leonc; marca 1936. Kino kavarna. Dnevno od 20. ure koncert. Vsak večer nastopajo izborne plesalke, kakor tudi svetovno znani pes Rin-Tin-Tin. Lepoto, umetnost in razvedrilo vam nudi spored v marcu v Veliki kavarni in dancingu. Za posebni vlak na Dunaj dne S. do 12. t. m. sprejema »Putn;k« prijave, in sicer: za potovanja s kolektivnim potnim istom samo še do danes 2. marca zvečer, na podlagi rednega potnega lista pa do 5. t. m. Vozna cena tja in nazaj Din 240.—. Gostovanje Cirila Bratuža se bo vendarle vršilo. Dobil je od beograjske uprave dopust, da lahko nastopi to soboto v -Veselem kmetiču«, v nedelj 3 zvečer pa r »Bajaderi«. Jugoslovansko-češkoslovaška liga ima v petek zvečer pri Orlu svoj redni občni zbor. Žrtev eksperimentiranja. Preteklo soboto zjutraj se je pripetila 321etnemu ključavničarju Rudolfu Piščancu v Rušah zelo težka nesreča. Imenovani je hotel preizkusiti razstreljevanje s tekočim zrakom, ki pri nas še ni upeljano. Pri poizkusu pa je nastala predčasna eksplozija in drobci skale so mu nevarno ranili desno roko. Piščanec se zdravi v tukajšnji bolnišnici. Neuspel vlom v Študijsko knjižnico. Danes zjutraj so neznant zlikavci vlomili v blagajno Študijske knjižnice. K sreči so ostali brez plena, ker je bila blagajna orazna. Policija je storilcu že na sledu. Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Vidmarjeva in Savostova lekarna. GRAJSKI KINO. Od danes dalje izborna veseloigra »PRAVA LJUBEZEN — KRIV DENAR.« Lucia Englisch, Teo Lingen, Georg Alkesan-der v glavni vlogi. Pripravlja se »Vesela vdova«._________________________________ Kino Union. Do vključno torka »Praški študent« z Adolfom Wolbriickom, Doro-theo, Wieckovo in Teodoram Loosom. Sekoiske utstc Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je prejel od dvornega maršalata obvestilo, da bo Nj. Vel. kralj Peter II. podaril sokolski župi Ljubljani župno zastavo, ki se bo razvila na župnem zletu v Ljubljani dne 14. junija t. I. Ob tej priliki bo ljubljanska župa, ki je najstarejša sokolska župa v Jugoslaviji, proslavila tudi jubilejno obletnico svojega obstoja. Ni. Vel. kralj je blagovolil prevzeta kumstvo novemu praporu. REPERTOAR. Ponedeljek, dne 2. marca: Zaprto. Torek, dne 3. marca: »Trafika«. Red 16. Sreda, dne 4. marca: Zaprto. Premiera klasične operte »Cigan baron« bo predvidoma v četrtek, dne 5. marca. To delo slovitega mojstra J, Straussa je zlasti v muzikalnem pogledu pravi biser, vendar pa stavi tako na pevce, kakor tudi na zbor ter orkester precejšnje zahteve. Spada med dela, id so stalno na repertoarju opernih gledališč. Mariborsko uprizoritev pripravljata režiser Rasberger in kapelnik Herzog. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 29. februarja, 5. razreda, 31. kola, so izžrebani sledeči dobitki. Din 2,000.000: 13987 Din 1,000.000 : 6515 Din 500.000 : 22117 Din 100.000 : 65730 Din 60.000: 44464 Din 30.000: 21210 Din 20.000 : 3367 Din 10.000: 18765 39462 49749 5487* 56553 59743 60008 73248 74494 Din 8000: 13551 89310 Din 6000: 9784 12847 39287 51132 53510 72254 81609 Din 5000: 11186 20953 23787 31640 41422 60820 72778 76274 80576 81908 94257 9949Ž Din 3000 : 4159 5602 12501 22789 43161 45400 51430 66748 76692 79473 88244 9901? 99875 Din 2000: 1424 2648 15749 52642 64893 67736 90815 95650 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Humetdmke Mmte Lepo uspeli občni zbor Narodne obrane. V nedeljo je bil v šoli občni zbor tukajšnje Narodne obrane, katerega je vodil predsednik g. Peter Mravljak. Uvodoma je pozdravil delegata oblastnega odbora g. dr. Vauhnika. Spomnil se je tudi umrlega borca in osvoboditelja naše meje generala Maistra. Slava. Sledila so poročila. Tajnik gospod Terčak je poročal, da od 1. 1932 N. O. sploh ni delovala tako kakor bi morala. Vendar pa so posamezniki storili mnogo v korist naše meje. Vzporedno z N. O. je deloval v zadnjem letu tudi narodno-obrambni odbor Sokola. Članov je 6S. Besedo je povzel g. dr. Vauhnik, ki je podrobno razložil delo N. O. v celi državi. Blagajničarka gdč. Poharjeva je poročala, da je bilo izdatkov 4531.60 Din, in je v blagajni 738.39 Din. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Mravljak Peter, podpredsednik Terčak Stane, tajnik Kolar Vilko, blagajničarka Pohar Sonja. Odborniki: Ternik Franc, Mesner Ivan, Jugovič Valentin, Prot Franc, Men-hart Makso, Picek Ivan, Cizej Janko, Pahernik Franc, Završnik Srečko. Namestniki: Matej Jakob, Šumandl Ivan, Mencej Franc. Revizorji: Grzetič Jože, Konrat Vikica. h ZMiettia in sveto KROGLA, VRV, GILJOTINA, ELEKTRIKA, PLIN so sredstva s katerimi pokončniejo izmečke človeške družbe. V Združenih ameriških državah pa je posebna komisija natančno proučila vse najrazličnejše načine usmrtitve, posebej pa usmrtitve z elektriko in plinom. Predstavniki ameriških kaznilnic menijo, da je smrt z zastrupitvijo lepša in bolj človeška od smrti na električnem stolu. Ugotovilo se je namreč, da je zločinec, obsojen na smrt, po usmrtitvi na električnem stolu živel še do 10 minut po priključitvi električnega toka in da je izdihnil v groznih mukah. Druga dva zločinca pa sta bila sočasno usmrčena z zastrupitvijo s plinom. Umirala sta mirno in zdelo se je, . da nista niti slutila 'prihoda smrti, ki je I nastopila že v osmi minuti. Za usmrtitve bodo v Združenih ameriških državah po* rabljalj nalbrže strupeni plin hi ne ve kuhanje perila, za pripravo pare za iz-parivanje sodov in za izdelavo brezah koholnih pijač. S priključenim toplomer-jem se dožene višina vročine vode. in z alkoholnim merilom pa stalno, koliko stopinj alkohola vsebuje nakuhano žganje-Kotel ima obbko alfe ter drži 80 litrov. Kino. V sredo 4. in v četrtek 5. t. tH-J obakrat ob 20. uri, se predvaja film Tl3 straži velemesta«. Kot dopolnilo ob sredah in četrtkih Merkurjev tednik, ob so-; botah in nedeljah za kulturni film (' Eoksov tednik. OSLI, PSI, MAČKE. GOLOBI NAMESTO VSTOPNINE. V San Francisco je prispel cirkus, ki 'e za svoje predstave pobiral kot vstopnin0 žive živali. V nekaj dneh je kaširal Pr' blagajni 20.000 psov in 15.000 mačk, Z°' lobov, koz, oslov, ovc,, pa tudi nekež3 slona, več morskih psov in dva mladi1 leva. Lastnik cirkusa je baje z vstopni'1'1 zelo zadovoljen. ZARADI HLAČNIH ŽEPOV V ZAPOK Obrtna oblast v ameriški državici Mij cliigan je kaznovala z zaporom petih dn1 vse krojače, ki so šivali na moške hla£e stranske žepe. Pri izreku kazni se ic oblast opirala na zakon, ki je veljal v času, ko je bilo strogo prepovedano nositi v hlačnih žepih vtihotapljeni alkoho*-Kaznovanj krojači so se pritožili, končna odločitev pa še ni padla. Mali o Razno Sobo odda Oddam takoj opremljeno, SOLNČNO SOBO Stritarjeva 25. 1020 ODDAM SOBO iu delavnico v najem. Vprašati: Vetrnjska' 13. 1019 Kuoim VLOŽNO KNJIŽICO Mestne hranilnice do 20.00(1 Din kupim in plačam takoj. Pismene ponudbe dim šibo »Plačam takoj« na upravo »Večemika«.___________ 1025 SPALNICO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Takoi« ns upravo »Večemika«. 1021 Stanovanje SOBO S ŠTEDILNIKOM. Tržaška cesta 5, Kolenc. 101S LEPO SOLNČNO STANO-VANJE soba, kabinet m kuhinja s pritiklinami oddani. Nasiov v upravi »Večernika«. )0i6 ODDAM STANOVANJE dve manjši sobi z clekt-iko, vrtom in pritiklinami na čednem posestvu v bližini mesta. Pisati pod »300« na uoravo, 1014________________________ GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Aleksandrova 64, vrata št. I. 1002 PODPISANI ALBERT tVtti nisem plačnik za dolgove katere bi napravi! kdoikoli 'vrni oj e vednosti na moje ifL Albert Žnžei, Studenci. 1 Prodam JABOLKA naprodaj od D'in 2.5'J napri' Trdinova 13, »Meijski dWr Ponedeljek, torek in sredo ^ ■3. do 4. ure popoldne. 1 „ Oddam takoj 1 do 2 čim10’' Kupujte svoje P°’ trebšilne pri naši* inserentih I Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Maribount. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik 3RAM^DeaiBLA^MMihcMU.