Stev. 217 lovenski Ciia Mn 1*- V Ljubljani, ponedeljek 23. septembra 1940 Leto V Naš mladi kralj na Hrvatskem aBamnaHHBBnHanBMBmBHBnaamaaHMmMBHanaHHi V petek in soboto [e Ni. vel. kralj Peter II. naredil poučno potovan.e po Slavoniji in burno pozdravljen obiskal D akovo in druge kraje Po svojih poučnih potovanjih po Srbiji je Nj. Vel. kralj Peter II. zaželel, da obišče in vidi tudi druge pokrajine naše države, zlasti banovino Hrvatsko. Izbrana sta bila petek in sobota 20. in 21. t. m. V petek zjutraj se je zasvital divno jasen dan. Točno ob 8.30 je vlak s kraljem Petrom, kraljevičem Aleksandrom in spremstvom odpeljal proti Savi in sremski ravnini, vsej obliti z zlatimi sončnimi žarki. Dasi je mladi kralj bil tokrat v strogem inkognitu, se je na majhnem železniškem križišču vzhodne Slavonije na postaji Strizi vojna-Vrhpolje zbralo prebivalstvo samo od se-*e' le ze kil tudi ban banovine Hrvatske dr. Subasic s spremstvom. Točno ob 12 je dvorni vlak dospel na postajo. Ban dr. šubašič je takoj vstopil v vagon, da pozdravi Nj. Vel. kralja aK a ->ln ‘ kneza Aleksandra in mu želi dobrodošlico v banovini Hrvatski. Kmalu nato je izs opil iz vagona mladi kralj s kneževičem in anom dr. hubašičem in ostalimi člani svojega spremstva. Pred postajo zbrana množica je priredila navdušene ovacije mlademu kralju, ki je zavzel mesto za volanom svojega novega športnega avtomobila, poleg njega pa je sedel ban dr. Subašič. Z zadovoljnim nasmeškom je mladi kralj odzdravljal zbranemu ljudstvu in s sigurno roko spretnega voznika krenil po cesti proti Djakovu. Pred djakovsko stolnico, ki jo je postavil nrvatski narodni škof dr. Strossmayer, se je zbrala velika množica ljudstva. Ko se je Nj. Ve), kralj s spremstvom pripeljal pred katedralo, se j^e v zvoniku oglasil zvon, ljudstvo pa je navdušeno pozdravljalo kralja, ki je z očitnim zanimanjem užival veličastni vtis, ki ga nudi stolnica. Pri vhodu v svetišče ga je sprejel djakovski škof dr. Anton Akšamovič v slovesni obleki s številnim duhovništvom. Pozdravil je Nj. Veličanstvo z be-sodami! »Vaše kr. Veličanstvo! Nenadni visoki obisk Vašega Veličanstva je zbudil in razigral naše čute, da Vašemu Veličanstvu, svojemu viteškemu kralju Prinesemo svoje tople pozdrave. Z radostjo prinašamo razne tople ljubezni nasproti Vašemu kr. Veličanstvu, našemu ljubljenemu kralju in viteškemu zastopniku vzvišene dinastije Karadjordjevičev. Mi in vsi tukaj zbrani zastopniki našega mesta s ponosom in radostjo odpiramo vrata tega veličan-stvenega in svetega hrama, zgrajenega po narodnem škofu dr. Strosmayerju. V državi sta dve narodni svetišči, s katerima se ponaša Jugoslavija: cerkev na Oplencu, ustanovljena po viteškem kralju Aleksandru Zedinitelju, in naša djakovska katedrala ustanovljena po škofu dr. Juriju Stross-mayerju. Obe svetišči kličeta z enim glasom: Kar je sonce na nebu, to je vera človeštvu. Vera in morala sta temeljna stebra za stalnost in moč vsaki državi, in predpogoj za blagostanje naroda. Tako je hotel viteški kralj Aleksander Zedin telj, roditelj vašega kr. Veličanstva. To je bilo tudi geslo Nenaden odhod nemškega poslanika iz Moskve Moskva, 22. sept. o. Nemški poslanik grof Schulenburg je z letalom odpotoval v Berlin. Po nemških vesteh mora poslanik osebno obvestiti nemško zunanje ministrstvo o raznih vprašanjih, ki so važna za zveze med Nemčijo in Sovjeti. Ni znano, koliko časa bo poslanik ostal v Nemčiji in kdaj se bo vrnil na svoje službeno mesto. velikega škofa Strossmayerja Vaše Veličanstvo je naš najvzvišenejši in najdražji gost in bo vaš kraljevski obisk ostal Djakovu in naši skupini predrag spomin in neizbrisno znamenje kraljevske milosti in ljubezni Vašeg.i. Veličanstva Mi za vas prosimo velikega Boga, da dolgo živite in da on obilno blagoslovi Vaše kr. Veličanstvo. Naša srca so prepolna radosti ter kličemo: Živel.'. N; kr. Veličanstvo kralj Peter II.! Živel vzvišeni dom Karadjordjevičev! Nato je škof dr. Akšamovič peljal visokega g06ta in njegovo spremstvo v cerkev pred glavni oltar. V tem času so orgle izvajale državno himno. Ko so ponehali zadnji zvoki orgel je Nj. Vel. kralj sedel na kraljevi prestol v cerkvi, zraven njega na desni strani Nj. kr. Visočanstvo knez Aleksander, ban dr. Šubašič, armadni general Kosič in drugi, na levi strani pa duhovništvo. Pred glavnim oltarjem je škof dr, Akšamovič opravil kratko molitev za našega mladega kralia in njegov vzvišeni dom. Nato so vsi na čelu z visokim gostom kre- nili v podzemlje katedrale, kjer je grobnica škofa dr. Strossmayerja. Po enominutnem molku m z vzklikom: »Slava Strossmayerju« so s«, vrnili na trg pred cerkvijo, kjer je škof dr. Akšamovič mlademu kralju in kneževiču vedro in duhovito razložil nastanek te stolnice in njenih glavnih lepot, Nato je visoki gost s svojim spremstvom in pod vodstvom škofa odšel v škofovsk' dvorec poleg katedrale. Ljudstvo, zbrano na trgu pred cerkvijo je priredilo zopet burne ovacije svojemu kralju, ki je s smeškom na licih z roko odzdravljal. V škofovskem dvorcu so mlademu kralju pokazali bogato in krasno opravljene škofovske sobe in dvorane z originalnimi portreti djakovskih škofov in ostalih rostojanstvenikov. Posebno pozornost je pokazal mladi kralj miniaturr emu modelu djakov-ske stolnice, katerega je napravil neki kmet iz okolice. Nato sta se Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. knez Aleksander vpisala v škofijsko spominsko knjigo, potem pa se poslovila. (Nadaljevanje na drugi strani). Odhod nemškega zunanjega ministra iz Rima Ugibanja o posvetih v R mu govore o možnostih nove akcije za mir, nemški tisk pa primerja Grčijo z Norveško Rim, 22. sept. o. United Press poroča: Nemški zunanji minister Ribbentrop je nocoj ob 18. odpotoval po končanih posvetih iz Rima v Nemčijo. Na postaji se je od njega poslovil italijanski zunanji minister grof Ciano. Po cestah, po katerih se je na postajo vozil nemški zunanji minister, so bile zbrane velike množice ljudstva, ki so nemškega gosta živo pozdravljale. V zvezi s posveti, ki jih je nemški zunanji minister imel z Mussolinijem in grofom Cianom, domnevajo, da je bilo poleg vseh drugih načrtov tudi govora o morebitni novi mirovni akciji. Poučeni krogi v Rimu pravijo, da bi taka akcija bila nekaj čisto razumljivega, saj se je vedno v zgodovini dogajalo, da je prišlo do mirovnih poskusov tedaj, ko je vojna bila na višku. Misel o miru se seveda ne poraja — po italijanski razlagi — iz negotovosti, kdo bo zmagal, zakaj Nemčija in Italija sta danes bolj gotovi popolne zmage, kakor pa sta bili kdajkoli poprej. V zvezi s tem omenjajo zopet predsednika Združenih držav Roosevelta, seveda pa bi morala pobuda za mirovno akcijo priti od angleške strani. Sicer pa pravijo v rimskih krogih, da bodo dogodki sami pokazali, kaj sta sklenili Italija in Nemčija v Rimu. Njima se ne mudi, da bi odkrili svoje načrte sovražniku, pravi Mussolinijev zaupnik Gayda v enem svojih zadnjih člankov. New York, 22. sept. o. Nekatere ameriške radijske postaje poročajo iz Rima, da je obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu služil tudi posvetovanjem o morebitni novi mirovni akciji s pomočjo papeža. Nemški zunanji minister in italijanski državniki naj bi se bili med drugim sporazumeli tudi o mirovnih pogojih, ki bi jih Nemčija in Italija dali Angliji. Seveda pa je te vest treba vzeti z vsem pridržkom. Berlin, 22. sept. o. United Press poroča: Nocojšnji nemški tisk posveča med pisanjem o rimskih razgovorih posebno pozornost Grčiji ter jo označuje kot morebitno bodoče ognjišče nemirov Angleži uničujejo francoska, holandska In belgijska pristanišča London, 22. sept. o. Letalsko ministrstvo po- i Od mraka v soboto, do zore v nedelj« s« naši ročaNaše letalstvo je nadaljevalo z napadi na bombniki neprestano napadali Ostende, Dunker-sovražna napadalna oporišča ob Rokavu včeraj ter j que, Boulogne in Calais. Številne bombe so po- preteklo noč. Podnevi so naši bombniki napadli ■ vzročile požare na ladjah, v pristaniščih in skla- holandsko pristanišče Flushing, obrambne naprave "------------------- —J---------- v njem, zbiranje nemških čet, splave ter lahke prevozne ladje v Rotterdamu. Antwerpenu, Osten-du in pri Terneusenu. Bombardirali so tudi Calais ter Saint Omer. Letala obrežnega poveljstva so z uspehom napadla sovražne ladje na morju ter skupino dvanajst trgovskih parnikov blizu Boulogneja. Neko naše letalo je južno od Borkuma z zažigalno bombo zadelo veliko preskrbovalno nemško ladjo. Dve manjši ladji sta bili napadeni pri holandskem otoku Amelandu, ena je bila zadeta naravnost. diščih. Vsa naša letala so se vrnila domov. Ti napadi so bili dozdaj najhujši, kar jih je angleško letalstvo izvedlo na holandsko, belgijsko in francosko obalo, da bi preprečilo priprave za nemški naskok na Anglijo. Preteklo noč je angleško topništvo izvedlo eno najhujših bombardiranj nasprotne obale Kanala, posebno Dunkerqua, Callaisa in Boulogne. Vsa francoska obala je bila zaradi povzročenih požarov nenavadno razsvetljena. Italijanski bombniki nad Aleksandrijo in Haifo Kairo, 22. sept. o. Angleško uradno poročilo pravi, da so v soboto zjutraj italijanski bombniki napadli Aleksandrijo, škoda, ki so jo povzročili, je neznatna. V soboto popoldne so italijanska letala bombardirala tudi pristanišče Haifo v Palestini. Podrtih je bilo nekaj hiš ter uničena neka mošeja in mohamedansko pokopališče. 32 Arabcev je bilo ubitih, 68 pa ranjenih. Dve italijanski letali sta bili zadeti od protiletalskega topništva. Nekje v Italiji, 22. sept. Stefani: Uradno poročilo št. 107 glavnega italijanskega štaba se glasi: Naše letalstvo je bombardiralo vojaške naprave v Marsa Matruhu. To bombardiranje je bilo zelo natančno in silno. Opazili smo mnogo požarov na vojaških stavbah, ki so bile zadete in porušene z bombami italijanskih letal. To bombardiranje se je izvedlo kljub močnemu delovanju protiletalskih baterij. Lovska letala nasprotnika se niso pokazala. Tudi to dejstvo dokazuje popolni uspeh naših operacij in zmedo, ki je nastala pri sovražniku. Naši oddelki so bombardirali vzhodno od Marsa Matruha, letališča v Matan Bagusu in v El Dagiju ter železniško postajo in pristanišče v tem zadnjem mestu. Sovražna letala so ponoči bombardirala Sidi Barani, Tobruk in Demo, naredila pa niso nobene znatne škode. Bilo je nekoliko ranjenih. Zdi se, da je eno sovražno letalo bilo zbito po protiletalskih topovih. Naši letalski oddelki so močno bombardirali Aleksandrijo. Bomba velikega kalibra je zadela eno ladjo. Drug zračni oddelek je bombardiral petrolejske naprave v Haifi in zadel neko skladišče in rafinerijo. Bombe se povzročile požar° Vsa letala so se vrnila domov. na Balkanu. Listi primerjajo položaj Grčije na Sredozemskem morju s položajem Norveške pred nemškim napadom. Rim, 22. sept. o. Urednik livornskega lista »Telegrafo« Ansaldo je imel nocoj svoje običajno radijsko predavanje za italijansko vojsko. V njem je razlagal pomen rimskih posvetov in dejal, da so velalij Združenim državam, Španiji, Grčiji, Turčiji in Egiptu, vse z enim ciljem: uničiti Anglijo. V tej zvezi je tudi ostro govoril proti Grčiji in jo dolžil izzivalnih vojaških priprav. Kriza egiptovske vlade-pred napovedjo vo.ne Italiji Kairo, 22. sept. Reuter: V zvezi z raznimi pojavi v egiptskem javnem mnenju po italijanskem vpadu na egiptsko ozemlje, je včeraj prišlo v Kairu nenadoma do krize vlade. Štirje člani savdi-stične stranke so odstopili. Savdistična stranka pod vodstvom Maher paše zahteva, da Egipt napove vojno. S kraljevim ukazom so bili imenovani štirje novi ministri. Nova vlada v sedanjih razmerah ne želi sprejemati hitrih sklepov in je pripravljena na širši razvoj položaja, da bi potem mogla sprejeti končen sklep. Amerikand poslušajo bombard ranje Londona Newyork, 22. sept. Reuter: Američani so poslušali radijski prenos zračnega boja nad Londonom v noči od sobote na nedeljo. Jasno so se slišali streli protiletalskih topov okoli angleške prestolnice. Prenos je bil s strehe nekega londonskega poslopja, spremljala pa so ga poročila radijske družbe Kolumbia. Vsi člani romunske Železne garde so morali te dni priseči, da bodo živeli v siromaštvu ter odklanjali vsako razkošje na drž. stroške. V ponedeljek, 23. septembra, ob šestih zvečer bo angleške kralj Jurij VI. govoril ljudstvom angleškega imperija. Vesti 23. septembra Grški listi prinašajo lepe sestavke na čast našemu trgovinskemu ministru dr. Andresu, ki je te dni uradno obiskal Grčijo. Grška vlada uradno zanikuje vest sobotnega italijanskega vojnega poročila, da je bila neka angleška vojna ladja v grških vodah zadeta z bombo in se je zatekla v atensko pristanišče. Nemčija in Italija se že zdaj pripravljata za možnost gospodarske vojne z ostalimi demokratičnimi državami na svetu, tudi z Združenimi državami, pravi »Essener Nazional Zeitung«, glasilo maršala Goringa. Evropa bo obveščena o tem, kar je bilo pri posvetovanjih v Rimu sklenjeno za obrambo evropske omike in napredka, pravi italijanska uradna agencija Stefani o posvetovanjih, ki jih je nemški zunanji minister Ribbentrop imel z italijanskimi voditelji v Rimu. Angleški narod bo moral odgovarjati za vso vojno, ne samo za vsako nemško posamezno hišo, temveč tudi za to, da je nemški narod v neprestani nevarnosti in v duševnem nemiru zaradi brezobzirnih angleških napadov. Anglija se igra s smrtjo, piše berlinski list »Lokal Anzeigerc. L Sobota: Nemško uradno poročilo: 14 angleških letal sestreljenih, 1 ne m š k o pogrešano. Angleško uradno poročilo: 2 nemški letali sestreljeni. Nedelja: Angleško uradno poročilo: 2 nemška bombnika sestreljena. Sovjetska vlada je izdala ukrep, da bodo od leta 1943 dalje po vseh srednjih šolah začeli poučevati tuje jezike. Dozdaj namreč se v državi, kjer imajo najvišjo omiko, kakor nam dopovedujejo rdeči preroki pri »Sodobnosti« in drugod, ni bilo dovoljeno mladini učiti se tujih jezikov, da se ne bi z njihovo pomočjo kakor koli okužila. Do leta 1942 mora 24.000 sovjetskih profesorjev biti vsposobljenih za pouk nemščine, angleščine ali francoščine. 93,000.000 levov je sklenila daii Bolgarija za prve potrebe v zasedeni Dobrudži. Angleške prednje straže so pred Sidi Barn-nijem ujele tri italijanske časnikarje, ki so se pred italijanskimi četami vozili v notranjost Egipta. Med ujetimi je tudi Gino Alessi, dopisnik tržaškega »Piccola«, sin znanega časnikarja in pisatelja Rina Alessija. Časnikarji so izjavili v Kairu dopisnikom ameriških listov, da se bo vojna tako itak hitro končala z italijansko zmago. Glavne vojne operacije Nemčije in Italije se bodo kmalu prenesle v Afriko, kar bo posledica posvetov v Rimu, sodijo v nemških krogih, kakor poroča belgrajski dnevnik »Politika« iz Berlina. V Romuniji je samo določeno število nemških uradnikov, katerih navzočnost je potrebna, dokler se bodo selili Nemci iz Besarabije v domovino, pravi neko nemško uradno poročilo. Izdano je bilo zaradi angleških vesti, da je v Romuniji večje število nemških generalov in visokih častnikov in da je na letališče Ploešti dospelo že precej nemških letal, kar da je vse v zvezi s poroštvom, ki ga je Nemčija prevzela za nove romunske meje. Hčerko je dobil sloviti Fred Snite, mladi Ameri-kanec, ki mora zaradi olroške paralize živeti v »jeklenih pljučih« in je svoje čase zbujal veliko pozornost, ko je v svojem jeklenem oklepu romal iz Amerike v Lurd. 63 naših državljanov je odplulo s parnikoma »Petar in »Lina Maskovič« pretekli četrtek iz Marseja proti Dubrovniku. Šibkejši letalski boji nad Londonom London, 22. sept. o. Današnji dan je bil v Londonu precej miren. Nemška letala so samo nekajkrat skušala prodreti nad London, a se jim ni posrečilo. Popoldne so bile vržene štiri bombe na londonsko področje. London, 22. sept. Reuter. V noči od sobote na nedeljo je bilo več zračnih akcij nad nekaterimi kraji severozahodne Anglije. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Na več krajih londonskega ozemlja so nastali požari, ni pa bilo požarov v osrednjem delu mesta. Vsi požari so bili pogašeni v manj ko eni uri. Nemci so izvedli napade tudi na sosednje grofije in na V Rdečem morju so naša letala izvedla napad na konvoj, katerega je spremljalo nekoliko križark in protitorpedovk. Zadeti sta bili dve ladji in hudo poškodovani. Vsa naša letala, ki so se udeležila bojev nad Isiolo v Keniji, so se vrnila. V tem boju je bilo zbito eno sovražno letalo. Sovražna letala so izvedla nekoliko napadov v Somaliji in večkrat bombardirala vas Brugano, kjer sta bili ranjeni dve osebi. Letala so metala bombe tudi na ozemlje pri Kizimaji jugozahodno od Berbere. Pri napadu na Massauo m bilo niti žrtev niti škode Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo, katerega posadka je bila zajeta. Kairo, 22. sept. Reuter: Angleški glavni štab poroča: V Egiptu ni nastala nobena sprememba položaja. Pn napadu na Matruh je naše protiletalsko topništvo zbilo eno sovražno letalo. Na ostalih frontah ni bilo nič pomembnega. Poveljstvo angleškega letalstva sporoča, da so angleška letala izvedla napad v zapadni puščavi pri Menastiru in potem pri Sidi Baraniju na motoriziran oddelek. V vzhodni Afriki so angleška letala bombardirala Diredauo, Berbero in letališče v Guri. okrožje mesta. V več južnih krajih so metali za-žigalne bombe. Bombe so padale na severni in vzhodni del Londona in v pokrajini Surey. Zjutraj rano so nastali trije požari v Londonu, ki so jih pomožni gasilci takoj pogasili. Severovzhodno od Londona je nekoliko pred polnočjo protiletalsko topništvo sestrelilo nemško letalo, ki se je skušalo prebiti se skozi topniški zaporni ogenj. Slišala se je huda eksplozija, potem pa oblak dima. Smatra se, da je letalo padlo na polje. London, 22. sept. Reuter: Nemški napad na Anglijo davi ni povzročil nobene žrtve niti škode. Ogenj protiletalskih baterij je bil tako močan, da nasprotni oddelki niti niso prispeli do svojih ciljev. Nekoliko bomb je bilo vrženih v morje. Berlin, 22. septembra. DNB: Ponoči so nemški bombniki ponovno vršili napade na angleško prestolnico. Nastali so požari v centralnih delih, predvsem seveda zahodno od londonske City. Opazili so se tudi požari v Abelsovih dokih. Bombardirana so bila tudi naselja in naprave ob ustju Temze. Kljub živahni delavnosti angleškega protiletalskega topništva, reflektorjev in angleških letal, so se vsi nemški bombniki vrnili domov. Nocoj se nad Nemčijo niso opazila nobena angleška letala. Vrgla so nekoliko bomb samo v Belgiji, kjer so bombe padle na njive in travnike. Zadnji popoldanski nemški poleti na Anglijo so bili venčani z znatnimi uspehi, ki so nesporno ugotovljeni. Napravljena škoda je znatna. V Londonu v neposredni bližini velikega ovinka Temze so bile vržene bombe najtežjega kalibra na važne cilje. Danes dopoldne so nemški bombniki prelete- li Kanal z nalogo, da bombardirajo vojaške cilje v južni Angliji. Pri tej akciji je prišlo do s|K>pada v zraku. Izidi vseh zračnih borb še niso znani. Mariborske novice čez nedeljo Maribor. 22. septembra. Zdravniško društvo v Mariboru priredi v nedeljo 29. septembra znanstveno ekskurzijo v zdravilišče v Rogaški Slatini Odhod z avtobusom ob 13 izpred hotela »Orel' Prijave je poslati do torka, 24. t. m., tajništvu društva dr. Pertlu, splošna bolnišnica. 12 oseb aretiranih. V zvezi z včerajšnjimi de, monstracijann je mariborska policija aretirala 12 oseb. Poskusen vlom. Neznan zlikovec je hotel vlomiti v današnji noči v Majcenovičevo trafiko v Koroščevi ulici. Šipe na oknu je- že namazal s smolo, da bi jih lažje brez ropota snel. Slučaj je hotel, da je nekdo prišel mimo trafike in ga prepodil. Skok v Dravo. Proti polnočni uri se je trgovski pomočnik Novak po pobreškem nabrežju sprehajal s 30 letno delavko Marijo Znanič. V družbi je bila še neka druga ženska. Nenadoma se je Znaničeva od družbe oddaljila, zbežala proti dravskemu nabrežju in se pognala v vodo. Novak je takoj stekel za njo. skočil v vodo in jo izvlekel na suho. Afero so povzročile neke ljubezenske zadeve. Razne tatvine. Posestnici A. Koren iz Braun-Svajga je neznanec na živilskem trgu izmaknil denarnico s 336 din gotovine. Zasebnici Amaliji Adelbauer je nekdo z voza na Koroški cesti ukradel zavoj, v katerem je bilo nekaj otroških oblek in perilo. Vse skupaj je bilo vredno 500 din. Vik- f Dr. Hinko Stepančič Ljubljana, 22. septembra. Danes je po dolgotrajni bolezni umrl višji deželni sodnik v pokoju dr. Stepančič Hinko. Pokojni se je rodil 22. junija 1804 v Temnici na goriškem Krasu. Šolal se je v Gorici in v Trstu, nato pa je študiral v Pragi, kjer je leta 1889 promoviral. Leta 1891 je prišel kot pravni avskultant k deželnemu sodišču v Ljubljano. V burni tiskovni dobi »vdanostnih izjave in »popravkov« je kot upravitelj državnega pravdni-stva leta 1892 v pravdah zastopal upravičenost popravkov, o čemer je napisal tudi znanstveno razpravo »O popravkih*, ki je izšla v »Slovenskem pravniku? leta 1893. Po odlično opravljenem sodniškem izpitu je bil avskultant pri sodiščih v Idriji in Litiji, sodniški pristav pa v Ilirski Bistrici. Leta 1808 je prišel k sodišču v Motornu, leta 1899 pa v Buset. Kot prvi slovenski predstojnik sodišča je moral mnogo pretrpeti od drugorodcev, vendar je ostal tam, dokler ni izposloval jezikovne enakopravnosti. Leta 1907 je postal deželni sodni svetnik pri okrožnem sodišču v Gorici. Leta 1909 je bil izvoljen v goriški deželni zbor. Med vojno je bil avditor pri divizijskem sodišču v Gradcu, odkoder ga ima v prijetnem spominu marsikdo, ki je v nevarnem položaju imel opravka s pravičnim in dobrim možem. Po prevratu je bil najprej dodeljen v kratko službovanje k okrožnemu sodišču v Mariboru, nato pa k okrožnemu sodišču v Celje. Imenovan je bil za višjega deželnega sodnega svetnika. Leta 1929 je stopil v pokoj. Pokojni dr. Stepančič je bil mož prijetnega, pa tudi odločnega značaja in vseskozi vrl narodnjak. Smrt ga je doletela po dolgotrajni, mučni bolezni, v veliko žalost prijateljev in spoštovalcev. Njegovo truplo leži v kapeli sv. Jakoba na Žalah, odkoder bo v torek, 24. septembra, prepeljano v Celje, kjer bo istega dne ob petih popoldne pogreb na mestno pokopališče. Blagemu možu trajen spomin! Veiik požar na Igu Ljubljana, 22., septembra. Jnoči okoli 21 je bilo opažati na zapadni strani Ljubljane v smeri proti Igu ogromen sij. Prvotno so ljudje mislili, da'je nastal večji požar na Havptmanci, pozneje je prišlo poročilo, da je gorelo prav na Igu. Požar je nastal pri posestniku Kraljiču p. d. pri Bezgarju. Pogorelo je veliko gospodarsko poslopje do tal z vsemi zalogami 'sena, slame in otave, kakor tudi skoraj vse gospodarsko orodje. Na pomoč so takoj prihiteli domači gasilci, kakor tudi požarne čete iz okoliških vasi na Ižanskem in barjanski gasilci z motorno brizgalno. Bile so v nevarnosti nekatere bližnje hiše. Po večurnem in napornem gašenju se je gasilcem posrečilo požar omejiti in popolnoma udušiti. škoda je velika in jo cenijo na okoli 70.000 din. Kako je požar nastal, še ni točno ugotovljeno, pravijo pa, da je bil najbrž podtaknjen in je zažgala maščevalna roka. /Nadaljevanje 9 1 «frani.) Jb zvonenju cerkvenih zvonov in ob burnem vzklikanju prebivalstva pred cerkvijo je kralj zopet zavzel mesto za volanom in se s svojim spremstvom počasi odpeljal skozi špalir navdušenega ljudstva. Kmalu potem je Nj. Vel. kralj skozi Našice ioipcl okoli 14. v Kutjevo. V banovinski žrebčar-nt v Kutjevu je sprejel visoke goste upravitelj Sekulič. Nj. Vel. kralj se je s svojim spremstvom napotil v hleve, da si ogleda najboljše konje. V poseben voz »o vpregli štiri najlepše lipicance in Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. knez Aleksander, ban dr. Šubašič, in guverner general Kosič so sc peljali z malo kočijo, da preizkusijo paradno hojo teh konj. Mladi kralj je nato sedel za volan svojega avtomobila in je s svojim spremstvom po dvourni vožnji dospel v Slavonsko Požego, kjer je odšel v vojašnico kralja Aleksandra in si ogledal edinice pehote in topništva. Občinstvo je napolnilo vse ulice, po katerih se je moral visoki gost peljati, in pozdravljalo mladega kralja pri odhodu z nenavadno toplimi ovacijami. V soboto je bilo prav tako lepo kakor prvi dan. Ob devetih je kralj po programu sedel v avto in se odpeljal v kopališče Lipik. Vzklikanju množice ni hotelo biti konca. V Lipiku so mlademu kralju priredli tudi izredno prisrčen sprejem. Pri vhodu v kopališče je pozdravil Nj. Vel. kralja upravitelj Ante Orel in ga peljal po krasnih drevoredih parka pred »Antonov izvir« sredi parka. Mladi kralj se je zanimal za ta studenec, ki je globok 234 m in za vodo, ki je topla do 64 stopinj. Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. kneževič sta pokusila malo vode in si potem ogledala notranjo ureditev kopališča, razne bazene, kadi itd. Zopet so se ponovile burne ovacije, navdušeni vzkliki živio kralji itd. V ostrejšem tempu vožnje so potem krenili v Daruvar, da hi skozi Bclovar, Garešnico in Novsko prišli nekoliko po 13. uri na železniško postajo Novsko, kjer je že čakal dvorni vlak. Na vsem potu so se zbirali ljudje in navdušeno pozdravljali mladega kralja, ki je odnesel nepozabne spomine iz teh lepih in bogatih krajev banovine Hrvatske. torju Rotu je nekdo s kolesa, ki ga je prislonil ob zid, odnesel zavoj z obleko. Ukradenih je bilo tudi več koles, kar pa spričo številnih takih tatvin v Mariboru ni več nobena posebnost. Umrla je v Delavski ulici 12 Ivana Vrtačnik, stara 72 let. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje! Nesreča na dirkališču. Na tezenskem dirkališču je za današnje tekme vežbal motociklist Miran Toplak iz Celja. Z vozilom je tako hudo padel, da si je zlomil ključnico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Voz jo je pritisnil ob plot. 47 letna kuharica Marija Petek iz Hoč je šla peš po cesti. Nasproti ji je privozil kmečki voz, ki je vozil tik ob plotu. Voz jo je pritisnil ob plot, kar ji je prizadjalo poškodbe, zaradi katerih so jo prepeljali v bolnišnico. Motociklist podrl 8 letnega fantka. V mariborsko bolnišnico so s poškodbami na glavi prepeljali 8 letnega Tomaža Robiča, katerega je v Košakih podrl nek motociklist. Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru, ki je v pretečeni sezoni pokazal lepe uspehe, prične s ponovnim delom v sredo, 25. t. m. ob 20 v prostorih drž. dekliške mešč. šole v Miklošičevi ulici. Umetniško vodstvo je tudi letos v rokah kapelnika g. kapetana Jos. Jiraneka. Novi člani, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati, naj se javijo med vajo. V treh dneh 12 koles ukradenih Ljubljana, 22. septembra. »Policijski dnevnik« zadnji čas objavlja vedno številnejše tatvine koles. V septembru so postali tatovi koles prav podjetni, predrzni in brezobzirni. Izbirajo le boljša kolesa. V zadnjih treh dneh je bilo že 12 koles ukradenih v skupni vrednosti 10.750 din. Sobotni dnevnik navaja tri tatvine koles. Bila so ukradena ta kolesa: Izpred trgovine barv Derganc na Gosposvetski cesti št. 2 je v petek neznan tat ukradel na škodo Karola Vojske moško kolo »Puch«, črnopleskano, vredno 1300 din. Kolo ima tovarniško številko 422.955. — Moško kolo »S. K.<, rdeče pleskano je bilo ukradeno Ivanu Dimniku iz dvorišča Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Kolo je vredno 500 din in ima tovarniško številko 95.320. — Vla-dimarju Milošu je neznan tat odpeljal s hodnika gostilne »Koroški dom« na Poljanski cesti moško kolo »Atlas«, črno pleskano, vredno 550 din. Trgovec Josip Šlibar je v petek ustavil svoj osebni avtomobil v Beethovnovi ulici nasproti Zbornice za TOI. Sam je odšel po poslih v zbornico. Ko se je vrnil, ni v avtomobilu več našel večjega zavitka z raznim manufakturnim blagom. Trgovec trpi okoli 300 din škode. ■ ■ ■ ■ Slovenski obisk pri belgrajskem Jugorasu Belgrad, 22. sept. m. Zastopstvo slovenskega delavstva, ki je prišlo v Belgrad na obisk k srb-keniu delavstvu, včlanjenemu v Jugorasu, je snoči po povratku iz Oplenca in Avale, kjer je položilo vence na grob kralja Aleksandra in neznanega junaka, prebilo večer v prostorih tukajšnjega Delavskega društva- Današnji dan je porabilo za ogled belgrajskih zanimivosti. Jeseniška godba, ki je zjutraj igrala tudi pri slovenski maši, je danes dopoldne priredila promenadni koncert, ki je žel splošno priznanje. Na čast slovenskim delavcem je Jugoras v vseh prostorih Delavske zbornice priredil večer, ki je zelo dobro uspel. Zahteve naš h Madžarov Zagreb. 22. sept. b. Danes je bila v Zagrebu skupščina madžarske kulturne zajednice v hrvaški banovini. Po predsedniškem poročilu je bilo tazniško poročilo, iz katerega se vidi, da so bile v zadnjem letu ustanovljene v hrvaški banovini številne nove podružnice, od katerih so mnoge zelo močne (v Čakovcu je 500 članov, v Zagrebu pa 600). Zborovalci so se posebno zavzemali za to, da bi se odprle v večjih krajih madžarske šole. Končno je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Molnarjem na čelu. Koroški drobiž V Škocjanu v Podjuni je umrla L etika Ražun, sestra župnika Mateja Ražuna, ki 6e je med koroškimi Slovenci proslavil kot velik borec za ?lo-venske narodne pravice; Na Ledincah v Rožu pi je umrl zaveden Slovenec Josip Vošic iz Malenc. Svoječasno je bil zidar pri železnici, pa je zaradi svojega narodnega prepričanja izgubil svoje mesto. Koroška ima 7 odlikovancev nemškega viteškega križa. V soboto je bil otvorjen celovški konzerva-torij, ki vodi novi ravnatelj Ferdinand Grossmann Na Vrbi ob jezeru je bila otvorjena nova glavna (meščanska) šola. Z otvoritvijo je bila zvezana velika svečanost, ki sta ji prisostvovala tudi deželni glavar in pokrajinski vodja. Koroški prispevek za zimsko pomoč Po podatkih, ki so bili razglašeni ob otvoritvi druge akcije za zimsko pdenoč, je Koroška dežela dala v preteklem letu za zimsko zbirko okroglo 2.9 milijona mark, skupno z zbirko Rdečega križa, ki se je pobirala preko poletja, pa 4,3 milijona mark. Na osebo pride na ta način okroglo 10 mark prostovoljnega davka. S to vsoto zavzema Koroška peto mesto med nemškimi deželami. Ljubljana od sobote čez nedeljo Ljubljana, 22. septembra. Čeprav je v soboto popoldne kazalo, da se čez nedeljo ne bomo prebili brez dežja ter je zato tudi marsikateri Ljubljančan ostal rajši doma, kakor da bi se odpravil ven in doživel puščobo sivega, deževnega dne, smo vendar dobili lepo, popolnoma jasno in sončno nedeljo. Zvečer so sicer pririnili na nebo veliki, umazano rjavi oblaki, ki so porumeneli, ko jih je obsvetila luna — in tudi ponoči je bilo nebo prepreženo z njimi. Vedno temnejši so postajali, za nekaj časa je svet postal pepelnat, ugasnila je mesečina. Zdelo se je, da se dežju danes prav gotovo ne bo mogoče izogniti, da bomo spet dobili pusto, čmerno nedeljo, dobro založeno z dolgim časom. Pa je prišlo čisto drugače. Odločen veter je v zgodnjih jutranjih urah pometel z neba oblake, prav do zadnjega; vse jih je segnal za daljne griče. In tako smo dobili krasno nedeljsko jutro z jasnim, nekoliko bisernato učinkujočim nebom. Niti oblačka ni bilo na njem. Sonce je prijazno svetilo, že zgodaj je postalo gorko kakor poleti. Opoldne pa se je vročina še stopnjevala, tako da se nam je skoraj zdelo kakor bi bili sredi pasjih dni. Marsikateri meščan je danes krenil na kopališče SK Ilirije. Ostali so izkoristili lepo popoldne ter so krenili na izlete v bližnjo okolico. V mestu je strpelo le malokoga. Kdor je še čutil kakšnega božjaka pod palcem — in kdor je seveda imel čas — je krenil ven. In vsak, kdor se je podal v prosto prirodo, je bil vesel, da se je bil za to odločil, kajti preživel je v resnici prijeten dan, kakor ga ob nedeljah zdaj že lep čas nismo dobili. Dopoldne je bilo mesto še kolikor toliko živahno. Danes je bila prva nedelja, ko se je zlasti na najprometnejših ljubljanskih ulicah v močni meri poznalo, da so šole spet pričele s poukom, da se je v mesto spet vrnila mladina, ki je na deželi preživljala vesele počitnice. Le ob prvih spomladanskih nedeljah, takole proti koncu aprila meseca, je na promenadi tako živo kakor je bilo danes dopoldne. Toda že kmalu potem, ko je odzvonilo poldne, so ulice opustele, oživele pa so spet okrog ene popoldne, ko so se številne množice podajale na ljubljanski gravni kolodvor, da bi se z vlaki odpeljale v podeželje. Veseli in zadovoljni s posrečenim nedeljskim izletom so se vračali zvečer Židane volje ▼ mesto. Skupščina Zlatorogovega stega V Beli dvorani hotela Union je bila danes ob prisotnosti odličnih zastopnikov našega javnega življenja ob desetih dopoldne četrta redna skupščina »Zlatorogovega stega« skavtov Ljubljana III. Skupščine so se udeležili člani v krojih. Potek je pokazal, da se steg v polni meri zaveda svoje plemenite naloge in da bo za izvajanje teh nalog članstvo tudi v bodoče zastavilo vse svoje moči. V kroniko je bila danes zapisana ena sama nesreča H. Mrzel je kovač v Ljubljani. Doma je prišlo do malenkostnih diferenc. Kovač Mrzel se je razburil, s pestjo je udaril po okenski šipi in si močno porezal žile. Bil je prepeljan v bolnišnico na kirurgični oddelek. Na policiji je bil drugače splošen mir. Dežurni uradnik ves dan ni prijel nikakih prijav in poročil o tavinah, vlomih in pretepih. Ljubljana je bila mirna. ^ O F« * v * i * t 'A*i i A ,1 „ - -I I / k i *m *• r* '.V.*. . 4 t ak v, f*-** , i , ’ f t' ^ * * 1 A •t« *• » ’■ . '-V ~ . 4 V *> ■*' ' k* v* * T.'v~ V -• r K ' ■ r ' K V*', j* ( / V V 'Vi" i r \Vf| f i : . . Položaj čevljarskih mojstrov umi tu razveseljiv. Cene usnju in tudi drugim čevljarskim potrebščinam so se samo v teku zadnjih 3 tednov dvignile za čez 40 odstotkov. V enem letu pa. gotovo za 140 odstotkov. 2e na sestanku, ki so ga bili sklicali čevljarski mojstri letos junija, je bila zvišana tarifa za razna popravila čevljev. Usnje se silno draži. Mnogi trgovci skrivajo usnje in ga celo čevljarji že s težavo dobe. Še pred kratkim je stal kg podplatov 54 din, danes 110 do 120 din. Čevljarski mojstri so prepričani, da bi bile lahko odstranjene razne neprilike in špekulacije z usnjem in kožami. Kako bodo zmogli delavci in nižji sloji sploh, da bi si lahko dajali popraviti svoje čevlje, ko bodo stali templanci 80 do 10odisce !^nVS?- Pe*>Clairy«. Sedaj spi spanje pravičnega v dunker-jueških vodah. Imel sem že pogodbo v žepu in odpotoval sem z drugimi tovariši s Sušaka dne 12. maja čez Pariz. Ta ladja je bila namreč preje ameriška in jo je Grk kupil od neke ameriške družbe. Novi lastnik je najel jugoslovansko moštvo. Ladja je plula pod panamsko zastavo, kajti vse države si pomagajo v vojni tako, da plovejo ]x>d zastavo kake lake države, o kateri ni verjetno, da bi se zapletla v vojno. In državica Panama gotovo ni taka velesila, da bi začela vojno. Tako ladje ostanejo nevtralne. »Kako je bila, ko ste prišli v Dunkerque?« »V Dunkerqueu je ob našem prihodu že silovito pokalo. Nemci so napadali pristanišče, iz katerega so se umaknile trgovske ladje, bilo pa je tam mnogo angleških vojnih ladij. Ce bi mi vedeli, kakšen je položaj, bi sploh lie šli. Nemci so tedaj, ko smo prišli v Dunkerque že prodirali proti Arrasu, za kar mi seveda nismo vedeli. Takoj, ko smo prišli v l)unkerque, smo morali najprej v zaklonišče, ker so ravno priletela nemška letala napadat.. To je bilo ob deseti uri zvečer. Vi® kilo napada konec, nismo mogli dobiti prenočišča, ker je bilo strogo pre[>ovedano vzeti koga po osmi uri pod streho. Šli smo na policijo, kjer pa tudi nismo nič opravili. Ni nam kazalo drugega, kakor da smo prenočili zunaj pod milim nebom.c Zeblo nas ni, ker je bilo lepo vreme. Rečem pa vam, da si ne morete predstavljati, kakšno neizmerno trpljenje bi zadelo to begajoče ljudstvo, če bi bila zima, čeprav je ljudstvo tudi tako seveda mnogo trpelo. Zjutraj smo dobili stanovanje v hotelu »Bristok in čakali, da bodo iz ladje iztovorili petrolej. Ko je bila ladja že prazna, pa so Nemci izvršili letalski napad na mesto in neka bomba je ladjo zadela na krmo. Takoj se je vnela in zgorela. Tako nas je pustila na cedilu in vse pogodbe nam niso nič pomagale. Ladja je bila precej velika in je imela 10.000 ton. »Kaj ste pa potem naredili?« Nič, ker nismo mogli nič. Hoteli smo v Pariz, kjer je bil lastnik in naš konzulat. Toda ni bilo mogoče dobiti nobenega prometnega sredstva. Ni nam kazalo drugega, kakor da smo se poslužili svojega lastnega prometnega sredstva — nog iu vzeli pot pod noge. Šli smo v Bourbourg, 18 km daleč, od tam v Calais. Iz Calaisa je hotel kapitan odriniti v Pariz, pa ni bilo nič, ker ni imel s čim. Ni bilo nobenega prometnega sredstva. Ostala nam je še pot v Anglijo. Kapitan je rekel, da se bomo odpeljali z neko ladjo v Anglijo, o kateri smo slišali, da se je pozneje potopila. Toda meni samemu ni bilo bog ve kaj, da bi šel v London, ker se me je zdelo, da ni nič kaj varno. Po spraševanju na vse strani je kapitan končno odločil, da naj gre vsak kamor hoče. Rekel je, da kdor hoče, naj si poišče v luki delo, kdor pa ne, naj se odpelje v London. Tako smo se tukaj ločili. Šestnajst se nas je odločilo, da bomo poskušali priti v Pariz, deset pa se jih je odločilo, da se odpeljejo v London. Kaj se je s temi desetimi zgodilo, nič natančnega ne vem. Štirje od teh so pozneje prišli v Bruselj. Ostali mogoče niso prispeli, kamor so nameravali, ker ti niso o njih nič vedeli. Nas šestnajst smo se odpravili iz Calaisa v Boulogne. Komaj smo zapustili mesto, so pribren-eali nemški bombniki in bombardirali meslo. Ko smo prišli v Boulogne, smo zvedeli, da so Nemci že prišli do morja, in nismo mogli nikamor več naprej. Obrnili smo se nazaj proti Calaisu (28 km) od tod pa proti Gravelinesu (33 km). Hoteli smo v Uunkerque, toda angleške in francoske čete nas niso pustile, iako smo obstali pred nekim me-stečem in nismo mogli nikamor. Strogo so nam zabicili, da l>odo smatrali vsakega za vohuna, kogar bodo dobili zunaj na polju. Rekli so: »Niste nič boljši od nas, da bi se izogibali grauatain.< Bili smo namreč pomešani med vojaki in nevarno je bilo, da če bi začeli streljati nanje, bi tudi mi ne ušli kroglam. Poleg tega pa je bil pred Gra-velinom most, čez katerega nas niso pustili in v mestu tovarne, ki so bile cilj nemških topov. In res je drugi dan začelo streljati nemško topništvo ter vse razbilo. Nemci so zavzeli Graveline. Angleži in Francozi pa so se umaknili proti Dun-kerqueu. »Kako so pH >,'emci prodirali?« Ker sino bili nekoliko ven. nismo prav vedeli, kdaj so angleške in francoske čete izginile. Kar čez noč jih je zmanjkalo in pustile so mnogo materijala. Najprej so prišli nemški težki tanki, na to lažji in potem še lažji. Za njimi so prišli oklopni avtomobili, za temi pa patrole na motor-nih kolesih. Šele za vsem tem so prišli vojaki v manjših skupinah, ki so preiskali hiše in polja. Večje čete so prišle pa šele po dveh dneh in se utaborile. Nemci so najprej zasedli vse glavne ceste in zasegli vsa prometna sredstva, ali pa jih onesposobili, da niso bila uporabna. Videl sem kupe koles, ki so bili veliki kakor manjša hiša. »Kaj pa zasebna imovina?« Nemci so vse pobrali, a seveda tudi plačali ter odpeljali. Samo po krajih, kjer je že vse od-bežalo in ni bilo lastnikov, so pobrali kot vojni plen. Sicer so pa pustili vse pri miru. Ko sem se vozil domov sem videl vlake, ki vozijo samo I za vojaštvo. Največ jih prihaja iz zahodnih krajev. | »Kako jc bilo med potjo in kako je razdejala vojna vihra?« »Kakor ste videli, smo potovali križem kra-žem in nikdar nismo vedeli, ali bomo pot nadaljevali, ali pa nas bodo usmerili kam drugam. Včasih so nas ustavili in nihče ni vedel, koliko časa bomo čakali. Nemci so potem razglasili poti, po katerih se je smelo potovati. Vsakdo |>a je moral imeti dovoljenje, sicer ga niso pustili naprej, kadar smo prišli do kakega mesta iu je bilo treba skozi. Ceste so bile prenatrpane in vsakdo je potoval, kakor je vedel in znal. Peš je šlo seveda počasi, kdor pa je imel kolo, ta je že prišel bolj hitro naprej. Sem pa tja se je že dobil prostor, da je smuknis s kolesom naprej. Bilo je zelo nevarno potovati. Pomešani smo bili z vojaki in večkrat so priletela angleška letala ter se spustila na dvajset metrov nizko ter streljala s strojnicami. Seveda niso mogla izbirati ravno samo vojake, ampak je obležal tudi marsikateri begunec. Kaj hočemo, vojna je huda stvar. Druga nevarnost pa je pretila od avtomobilov, ki niso gledali mnogo na to, če so koga povozili. Hoditi smo smeli samo po eni strani ceste, po polju pa sploh ne. Ce je privozil avto in če ni bila cesta prazna, je kar povozil. Tako sem videl mater, ki je peljala na vozičku tri otroke. Prišel je avtomobil in vse skupaj povozil. Vojna je razdejala, kakor so pač nanesle prilike. Tam, kjer so nomške čete naletele na odpor, na primer na belgijski meji ali pa v Franciji, je vse drobno. Drugod pa, kjer ni bilo odpora, je vse ostalo. Tako greste šestdeset kilometrov in sploh ne veste, da je bila vojna. Videl sem požgane hiše, v katerih so bile še zoglenele kosti, videl sem, kako je stal ob cesti avtomobil, v njem pa zoglenelo tiuplo šoferja, ki je še držal za krmilo, kakor da bi bil živ. Očividno se mu je vnel motor bogve zakaj. Na vsakih dvajset metrov si videl prevrnjene in poškodovane tanke. Zadrege za bencin ni bilo. V mestu si stopil kar h črpalki in si ga dobil zastonj, zunaj pa si odprl avtomobilski ali tankovski rezervoar in si si ga natočil, ne da bi te kdo kaj vprašal. Videl sem tudi ogromne kupe municije, ki so io Francozi in Angleži morali pustiti ter na kupe drugega j orožja.« »Ali je vse bežalo?« »Kolikor morem sklepati po ljudeh, kar sem jih videl, je moralo iti skoraj vse. Banke, uradi, velike trgovine in tudi precej belgijske vojske je že prej šlo. Kajti slišal sem, da Francozi niso nič kaj prijazno gledali belgijskih vojakov, ko so prišli v Francijo češ, naši se bijejo in prelivajo kri, vi pa bežite. Ostali so samo judje, ker so računali, da jim bodo šli posli v klasje.« »Kaj ste pa med potjo jedli?« >Tam, kjer sem bil jaz in dokler sem bil, še ni bilo tako hudo v primeri s tem, kar so pripovedovali kaj je v Franciji, kjer je vsega primanjkovalo. Kakor so pravili, so v Franciji vse pobrali in odpeljali. Ravno dobro se tudi nam (389 ni godilo, saj sem v Ireli mesecih shujšat za sedemnajst kilogramov. Med potjo sino dobili malo mleka ali kaj podobnega. Ce ni šlo drugače, smo tudi zamižali in zavili vrat kokoši. Za denar se je še dobilo, čeprav so bile trgovine krecej prazne in so ljudje potem še tisto pobrali, kar je ostalo. Mnogokrat sem videl kakšno stvar v izložbi in ko sem jo hotel kupiti, je trgovec rekel, da je že vse prodal. Včasih so dajaki nemški vojaki zlasti ženam in otrokom konzerve ali pa kaj drugega.« »Kako je bilo pa v Bruslju in ali so Angleži hudo bombardirali? Kaj mislite o letalstvu in letalcih enih in drugih?« .Med tem, kar sem bil v Bruslju, Angleži mesta niso dosli bombardirali. Slišal pa sem. da dobro itečejo. Takrat so bombardirali neko vojašnico iu bomba je padla ravno na vojašnico. Pripovedovali pa so, da Angleži hudo bombardirajo Calais, Boulogne. Anvers in druga mesta, ter da so naredili dosti škode. Povprečnih letalcev imajo Nemci mnogo več, pač pa imajo Angleži Avstralce in Kanadce, ki so izborni piloti in so znani kot najboljši na svetu. Kakšna so letala, ne vem, pravil pa mi je nekdo, da so angleška grajena mnogo močneje, nemška imajo veliko lesa. Toda so kljub temu trdna. Videl sem nerusko letalo, ki se je vrnilo s poleta nad Anglijo in je imelo nešteto lukenj, pa se je vse eno vrnilo. Pomorska trgovina je v teh krajih, kamor je preje prihajalo na dan na stotine ladij, čislo zastala. Ladje so vozile iz Kanade in Amerike, 1 Radio Program radio Ljubljana Ponedeljek, 23. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vaški umetniki (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Radij, salon, orkester (vodi V. Novšak) — 14 Poročila — 18 Bolezni črevesja (ga. dr. Božena Zajee-Lavričeva) — 18.20 Orkestralni koncert (plošče) — 18.40 Delo naše postaje v prihodnjem letu (prof. Kr. Koblar) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Delo in življenje Štefana Bobeeva (V. Bučar) — 20 Lahke sol is tič. točke (plošče) — 20.30 Večer operne glasbe. Sodeluje ga. Marija Golobič in Radij, orkesler. Dirigent M. Šijanee — 22 Najx>vedi in poročila — 22.15 Veseli trio. Orugi programi Ponedeljek, 23. septembra: Belgrad: 21 Koncert. — Zagreb: 20 Sremske narodne pesmi in plesi. — Budimpešta: 19.25 Operni orkester. — Rim-Turin-Florenca: 19.40 Zab. gl. — Sottens: 20.30 Koncert orkestra — Praga: 21 Klasična gl. — Brno: 19.25 Zab. gl. — Moravska Ostrava: 18.20 Lahka gl. — Toulouse: 19.46 Simf. orkester — Andora: 20.45 Španska gl. — Tallin: 19 Koncert radij. ork. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m): 1 55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 23. septembra: Tekla. Torek, 24. septembra: Nada. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczv' ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Drž. srednja glasbena šola v Ljubljani. Ravnateljstvo srednje glasbene šole sporoča, da bodo naknadni sprejemni izpiti v ponedeljek 23. septembra t. 1. ob 10. Obenem opozarja gojence, ki so opravili sprejemni izpit, a se niso še vpisali, da to store takoj, ker se na poznejše vpise ne bo mogoče ozirati. Razdelitev ur za vse gojence bo v torek 24. septembra ob 16. uri v Hubadovi dvorani. V sredo 25. septembra začenja reden pouk. Drž. glasbena akademija v Ljubljani. Novi slušatelji se morajo prijaviti k sprejemnemu izpitu do 25. sept. Sprejemni izpiti bodo od 25. do 30. septembra. Vpisovanje za slušatelje, ki so bili vpisani v šolskem letu 1930-40 bo od 1. do 15. oktobra v pisarni glasbene akademije, Gosposka ulica 8/1. Novo došle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk ^ Prešernova uiica ^ ^ šola Glasbene Matice ljubljanske je poleg drugih učnih predmetov uvedla za letošnje šolsko leto tudi pouk fagota, deklamacije ter plesa in plastike. Ravnateljstvo vabi gojence za to predmete in se priglasi sprejemajo do konca tekočega meseca. Vse podrobnosti v pisarni Glasbene Matice. Prav tako se sprejemajo še vedno gojenci za ostale glasbene predmete. Matične pevko in pcvri imajo prihodnjo vajo vsega mešanega zbora jutri, v torek, ob 20'pod vodstvom ravnatelja Poliča. — Odbor. Vpisovanje na ljubljansko univerzo. Rektorat univerze kralja Aleksandra I v Ljubljani opozarja vse gg. slušatelje, naj ne odlašajo z vpisom na univerzo do zadnjega roka. V takem primeru nastane namreč ob koncu vpisovanja izreden naval, ki )e neprijeten za gg. slušatelje in onemogoča pravilno poslovanje univerzitetnih uradov. Potrebne informacije o vpisu se dobe na dekanatih poedinih fakultet in v seznamu predavanj. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE Drama. — Začetek cb 20. uri: Ponedeljek, 23. septembra: »Pohujšanje v Dolini Šentflorjanski«. Red Premierski. Torek 24. septembra; »Pohujšanje v Dolini Šentflorjanski«, Red Torek Sreda, 25. septembra; »Pohujšanje v DoVoi Šentflorjanski« Red Sreda, Četrtek, 26. septembra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Četrtek. Petek, 27. septembra: »Razvalina življenja«. Premierski red. Po dolgi mučni bolezni nas jc za vedno zapustil dr. Stepančič Hinko višji dež. sodni svetnik v pokoju dne 22. septembra, previden s tolažili svete vere. Blagopokojnega prepeljemo v torek, 24. septembra z Žal iz kapele sv. Jakoba v Celje, kjer bo pogreb istega dne ob 5. pop na mestnem pokopališču. Ljubljana-Celje, dne 22. septembra 1940. Melanija, žena; Hinka, Hinko, Marija, Milena, Slavko, otroci,-Anka roj. Vašičkova, Marija Fink, snahi; Vinko Prelog, zet; Urška, Cencek, Katra, Peter, Libuša, vnukinje in vnuka, in ostalo sorodstvo. Romunski nogometaši so se postavili z dvojno zmago Premagali so z rezultatom 2:1 obe moštvi jugoslovanskega zastopstva, ie njihovi juniorji so podlegli s 4:1 Romunija jun. : Jugoslavija jun. 1:4 (0:3) Belgrad, 22. sepaembra. Tradicionalne nogometne tekme med Jugoslavijo in Romunijo, ki so bile doslej vedno vsako leto na rojstni dan kralja Petra II., so bile letos zaradi dogodkov v Romuniji odložene na današnji dan ter so se končale s porazom našega A in B moštva. Edino juniorji so se odrezali. Ker je bila to prva in edina mednarodna tekma naše reprezentance v letošnjem letu, je vladalo danes v Belgradu za tekmo veliko zanimanje in je že za časa predigre bilo na igrišču BSKa skoraj 10.000 gledalcev. V predigri so se sestali juniorji Jugoslavije in Romunije ter se je razvila ostra igra polna mladeniškega poleta. Juniorji obeh držav so pokazali, da poznajo dobro tehniko nogometne igre, dodali so še požrtvovalnost in borbenost. Moštvo naših juniorjev je bilo boljše od Romunov. Zlasti so naši dominirali v nogometni tehniki. Naj razburljivejši trenotki so se odigrali v drugem polčasu od 25—30 minute, pred našim in romunskim golom. V tem delu so branilci obeh moštev pokazali maksimum požrtvovalnosti. Do 20. minute drugega polčasa so naši juniorji briljirali, za tem pa so Romuni pri rezultatu 4:0 z neverjetnim poletom prešli v napad in zadali mnogo opravka naši obrambi. V tem delu so Romuni tudi dosegli častni gol. Romunija A : Jugoslavija A 2:1 (1:1) Med tem, ko so juniorji zadovoljili občinstvo s svojo lepo igro, je naše A moštvo razočaralo 13.000 glavo množico. Moštvo je s svojo igro ne samo razočaralo, temveč naravnost nerviralo občinstvo. Glavno krivdo za to nosi napadalni trio Petrovič—Rajlič—Valjarevič, ki je igral mizerno. Petrovič je boljši od Rajloviča in Valjareviča, ki sta bila nemogoča. V slabi igri napada sta zadovoljila edino le obe krili Velker in Cimermančič, ki sta v prvem polčasu lepo napadala in dajala lepo žoge triu. Glavna teža igre je padla na obrambo in krilno vrsto, ki sta bili na višini svoje nalo- ge. Zaradi slabe igre Rajliča v sredini, je zvezni kapetan izmenjal postavo v drugem polčasu. Petrovič je prevzel vodstvo napada, Velkar pa levo zvezno Rajličevo krilo. Napad je v tej postavi igral nekoliko boljše, vendar pa še vedno preslabo, da bi razbil izvrstno romunsko obrambo. Rajlič na levem krilu, ki je sicer izvrsten igralec, je nastopil bolan. Romuni, ki so nastopili z oslabljenim moštvom, so na današnji igri dali lepo lekcijo našim igralcem. Čeprav njihovo moštvo ni več tako nevarno, kot je bilo pred zmanjšanjem Romunije, je vendar v vsakem oziru boljše, zlasti v napadu. V obrambi imajo izvrstnega vratarja, ki je branil neumorno, in gre njemu glavna zasluga za današnjo zmago. Tekmo je sodil z malimi napakami g. Dat-tilo. Romunija B : Jugoslavija B 2:1 (1:1) Tudi ta igra med našim in romunskim moštvom je bila na stadionu Ones, kateri je prisostvovalo veliko število občinstva. V slovenski nogometni ligi predstavlja zmaga Trboveljčanov v Kranju največje presenečenje 1. Amater 4 4 0 0 13: 6 8 točk 2. Ljubljana 4 3 0 1 13: 7 6 » 3. Kranj 4 2 1 1 6: 7 5 » 4. Železničar 4 2 0 2 8: 7 4 » 5. Bratstvo 4 2 0 2 12:12 4 » 6. Maribor 4 1 1 2 8:12 3 » 7. Mars 4 1 0 3 7: 8 2 » 8. Olimp 4 0 0 4 2:10 0 » SK Ljubljana : SK Železničar (Maribor) 3:2 (1:2) Po dveh predtekmah (v prvi je en vojaški team zmagal nad drugim s 4:1, v drugi pa je rezerva SK Ljubljane zmagala nad Jadranom s 3:0), sta se sodniku Jeliniču iz Zagreba javili moštvi dveh najresnejših kandidatov za letošnjega prvaka Slovenske nogometne zveze, SK Ljubljana in SK Železničarja, v naslednjih postavah: SK Železničar: Španger, Frangeš II., Anfo-ličič, Štiitar, Kardinar, Habit, Lešnik, Kovačič, Turk, Krle, Štalekar. SK Ljubljana: Mikuš, Jerman, Bertoncelj, Stanko, Puterle, Šercer, Miro, Presinger, Pupo, Lah, Smole, Erber. Z največjo težavo se je danes Ljubljana prikopala do dveh točk, do dveh nad vse važnih točk. Moštvo je zaigralo tako kakor, kadar je na višku krize — z izjemo nekaterih odličnih akcij, ki so spomnile na boljše dni. Zdi se, da v slovenskem ligaškem prvenstvu SK Ljubljana igra s svojimi partnerji vse preveč spoštljivo in učeno — kakor če bi igrala v državni ligi, recimo z Gradjanskim ali z BSK-om — namesto da bi zaigrala svobodno, b[|grosto in z 'luštorm. No, do tega bo pomalem prav gotovo prišlo. Ce pa hoče moštvo do tega res priti, potem si mora prvič izboljšati kondicijo, popraviti štart, pridobiti na hitrosti in okretnosti in na veselju do igre, odnosno do občutka kvalitativne premoči — to dvoje poslednje je povsem psihološkega značaja: moštvo Ljubljane se v domači konkurenci še ni znašlo, in prav zato je v močni • meri doslej razočaralo svoje pristaše, nasprotnikom pa vlilo poguma in podjetnosti. Škodovali pa nemara ne bi tudi popravki v postavi. Cernu ne bi dali v sredo mladih, odločnih moči, ki ne slejaomišijo in se ne dajo zapeljati po »rešpektu« (dokaz: znana tekma z belgrajsko Jugoslavijo!). Lah bi šel na desno krilo, Pupo na cen-terhalfa ( v napadu ne gre, tam pa ima samo on pregled!), Šercer pa na stranskega halfa. Mesto vratarja bo seveda treba zasesti z boljšo močjo. Branilca danes nista bila na višini, vendar je Stanko v drugem polčasu igral že povsem zadovoljivo. Železničar je bil danes izredno trd oreh. Moštvo je igralo kakor eden — tako lepo je bilo povezano, tako dobro so se plasirali posamezniki. Mariborčane odlikuje hitrost, zgleden štart in pa smisel za skupno igro. Vratar pa se zdi nekoliko preoster (spopad s Presingerjem, ki si je najbrž zlomil nogo!), tako oster, kakor svoj čas Evald Koren, vratar ISSK Maribora. Glasovi, ki so krožili o Železničarju, da je iz forme itd. — so popolnoma brez podlage. Železničar je danes v dobri formi in bo še za vse slovenske klube trd oreh. Gotovo bo to dokazal na prihodnji tekmi, na »derbyju«, ki ga bo v nedeljo imel z ISSK Mariborom. V 4 min. je po dobri igri Ljubljane Lah mimo vratarja postavil 1:0 za Ljubljano. V 14 minuti je Turk z nenadnim strelom izenačil 1:1. V 40 minuti pa je nato Krle zelo lepo postavil 2:1 za Železničarja. V prvem |x>lčasu je imet Železničar mnogo več od igre, saj je bil skoraj pol ure v veliki premoči. V drugem polčasu je bila Ljubljana 10 minut v ofenzivi, nato pa je Železničar vrnil milo za drago z nekaj nevarnimi napadi. V 15 minuti je prišlo do velike gneče pred Železničarjevimi vrati. Sodnik je dal prosti strel, Pupo pa je izenačil 2:2. Ljubljana je imela nato več prilik za povišanje rezultata — pa so šle vse jx> vodi. V 21 minuti je ■Presinger streljal pred gol, Pupo pa je z glavo fostavil končni rezultat 3:2. Kmalu nato se je panger vrgel Presingerju pod noge. Presingerja so odnesli z igrišča. Do kraja tekme so se Železničarji trudili, da bi izenačili, Ljubljana pa, da bi še povečala rezultat. Sodil je g. Jelinič iz Zagreba, objektivno, pa ne prav prida. Občinstva se je danes nabralo na igrišču še kar precej, kakšnih 600 prav gotovo. Kranj : Amater (Trbovlje) 1:4 Kranj, 22. septembra Težko pričakovana tekma, o kateri so splošno sodili, da bo precej ostra in vseskozi napeta, je v polni meri opravičila pričakovanje približno 800 gledalcev. Ob točno napovedani uri sta se moštvi predstavili v naslednji postavi. Kranjčani v novih angleških dresih s številkami so bili: Janko, Žitnik, Martelanc, Poljšak, Bankirher, Malec, Slokan, Orehek, Jukič, Božič in Jakše. SK Amater pa: Blaznik, Marzel, Šuštar, Ramšak, Jordan, Florjan, Butkovič, Kos, Gosak, Vrhove in Sajovic. (Začetni udarec ima Amater, ki takoj prenese igro na kranjsko stran. Po zelo nervoznem otipavanju so slednjič Trboveljčani v 10 minuti po prostem strelu dosegli vodilni gol. Takoj se je pokazalo, da so Kranjčani precej nervozni in da se na polju tie morejo znajti. Zato so zastreljali nekaj lepih šans. Trboveljčani napadajo in postavijo v 22 minuti 2:0. Kranjčani proderejo in v 27 minuti postavijo 2:1. V 43 minuti postavijo Trboveljčani rezutat 3:1. V drugem polčasu so Kranjčani z vso intenzivnostjo napadali. V 26 minuti je padel gol in s tem rezultatom 4:1 za Trboveljčane, ki se do konca igre ni izpremenil. Sodil je g. Erlih iz Ljubljane, ki pa se je v nekaj grobih napakah izkazal zelo pristranskega v škodo Kranjčanov. Olimp : Mars 0:2 (0:1) Celje, 22. septembra Na olimpovem igrišču se je danes pojjoldne odigrala ligaška tekma med Olimpom in Marsom. Tekma je bila živa in odprta ter je imel Olimp več od tekme kot Mars. Gostje so povzeli povezano in tehnično igro. Olimp pa je poleg tega igral še požrtvovalno. Najboljši mož v Olimpu je bil Jučer, odlikoval pa se je tudi vratar Slamič. Sploh je bila Olimpova obramba dobra, napad pa je bil neodločen in nesiguren. Gledalcev je bilo okrog 300. Sodil je objektivno in prav dobro g. ( Konič iz Maribora. Maribor : Bratstvo (Jesenice) 5:3 (1:2) Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane. Maribor je zasluženo zmaghl, ker je bil vseskozi boljši nasprotnik. Igra je bila sicer zelo ostra, vendar ni prekoračila dopustnih mej. Hermes : Korotan 4:3 Ljubljana, 22. sept. Na igrišču Korotana sta moštvi Korotana in Hermesa odigrali zanimivo nogometno tekmo. V začetku prvega polčasa je bil Korotan v premoči, proti koncu pa je popustil in je že v prvem polčasu izgubil. Rezultat 2:1. V drugem polčasu je moštvo Korotana dalo vseskozi odlično igro in se imajo zahvaliti le nekoliko surovim Hermeža-nom, da so izgubili. Tudi sodnik Mrdjen je imel danes slab dan in je sodil dve enajstmetrovki proti Korotanu. Drugo enajstmetrovko je sodil i»o mnenju igralcev obeh klubov in po mnenju občinstva krivično. Splošno mnenje gledalcev je bilo, da bi Korotan po današnji nad vse lepi igri moral zmagati, ali pa vsaj dobiti neodločen rezultat. Kolesarske dirke na Pohorju Slovenski športni klub Maraton je danes popoldne na Pohorju priredil I. medklubsko gorsko kolesarsko dirko s startom pri odcepu k Pohorskemu domu in s ciljem pri Pohorskem domu. Proga je vodila od odcepa do Ruške koče, od tu pa po gozdni poti nazaj do Pohorskega doma. Startalo je 9 kolesarjev, med njimi tudi slovenski reprezentant Gartner iz Ljubljane, ki pa je imel defekt in se zato ni mogel uveljaviti v pričakovani meri ter se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Prvi je privozil na cilj Karel Sodec (SK Maraton, Maribor) v času 32.57.2. 2. Gartner Franc iz Ljubljane 34.12,3; 3. Albin Horvat (SK Maraton) 38.11; 4. Jaučnik (SK Železničar); 5. Ivan Soje (Maraton); 6. Zupan (SK Celje). Pohorski gozdni tek Danes popoldne je bil na Pohorju 8. gozdni pohorski tek, ki ga vsako leto priredi SK Maraton, Maribor. Na startu se je javilo le moitvo Maratona v sestavi: Stoinžek, Ebrič in Soje. 1. Sto-jinšek 15.59; 2, Soje 19.32; 3. Ebrič 19.44. Maraton si je s tem za letošnje leto pridobil prehodnji pokal. Čudimo se, da ostali športni klubi niso smatrali za potrebno poslati svojih atletov. »Edinstvo« je priredilo lepe kolesarske dirke V glavni skupini je privozil prvi Podmilščak, med juniorji Korenin, Ljubljana, 22. septembra. Najmlajše in eno najpridnejših kolesarskih društev »Edinstvo« je danes priredilo kolesarske dirke na Gorenjsko. Prireditelj je tekmovalce razdelil v tri skupine in sicer v glavno, juniorsko in turistično. Zanimanje za dirke je bilo precejšnje in se je zlasti na cilju zbralo precej ljudi, ki so bili priča trem ostrim in lepim končnim borbam. Glavna skupina. Ob 1.25 je startalo v glavni skupini 9 dirkačev, Progo je prireditelj sprva določil do Brezja skozi Radovljico in na Bled, pa jo je v zadnjem hipu prestavil in so tekmovalci vozili v Tržič, nato v Begunje, potem na Bled ter šele potem v Radovljico in Brezje Vsa skupina je ostala sklenjena prav do Kranja. Na tej idealni ravni cesti ni noben dirkač skušal pobegniti. Tod bi to tudi ne šlo. V Kranju pa se je začela skupina po malem trgati. V Naklem so potegnili Podmilščak, Grabner in Golob ter vozili skupno do Tržiča. Na tržiškem klancu se je posrečilo Podmilščaku in Grabnerju za kakih 50 m uiti Golobu. Toda Golob je svojo zamudo na vrhu blejskega klanca že nadoknadil. Ta trojica dirkačev je kake 4 km pred ostalo skupino vozila tudi skupno v celj. Pred ciljem se je nudila krasna borba treh enakovred-nik dirkačev, ki so začeli sprintati na 150 m pred ciljem. V silnem špurtu so privozili z majhno razliko drug za drugim v vilj. Sodniki so jih zvrstili takole: 1. France Podmilščak »Edinstvo« 3:30 1; 2, France Grabnar »Hermes« 3:30.2; 2. Armando Golob »Edinstvo« 3:30.2; 4. Žbogar Miro »Edinstvo« 3:35; 5. Anžič Franc »Ljubljanica« 3:35.1; 6. Škerlj Matija »Hermes« 3:45. Škoda, da se dirk nista udeležila tudi Janez Peterneli in France Gartner Oba sta odšla menda v Maribor, kjer so bile gorske dirke. Juniorska skupina. Ta skupina je štela 10 dirkačev in je startala malo za glavno skupino. Proga je bila za juniorje krajša in so vozili le do vrha brezenskega klanca. Tod je bil obrat Proga je bila dolga 70 km. V tej skupini je bila še ostrejša borba in so se nekateri že od Kranja odtrgali za malenkost. V cilj so prišli v naslednjem vrstnem redu: 1. Korenin France (Edinstvo) 2:14; 2 Bizilj France (Ljubljanica), isti čas; 3 Mladovan Rudi (Edinstvo), isti čas; 4. Blatnik Damjan (Edinstvo) 2:15; 5 Bukvič Ivan (Edinstvo) isti čas; 6 Setnikar Franc (Edinstvo) 2:18. V tej skupini je prišlo tudi do nekaterih ne-rednosti. Motorist, ki bi moral biti na obratu, je imel nesrečo s svojim motorjem in ni mogel priti pravočasno na kraj, kjer bi morali dirkači obrniti. Skupno s prvo skupino je pripeljal tudi Kosi, ki ga je pa sodniška komisija diskvalificirtla. ker je zaradi defekta zamenjal svoje kolo s tujim kolesom, česar pa po pravilih ne sme narediti Turistična skupina. Najštevilnejša je bila skupina turistov. Kar 27 jih je bilo. Ti so morali prevoziti najkrajšo pot. Od Št Vida do znanega ovinka na Jeperci in nazaj. Proga je ddga kakih 18 kilometrov. Vseh 27 dirkačev se je držalo skoraj ves čas skupaj in tako je tudi privozilo v cilj skupaj kakih 16 dirkačev, tako da so sodniki prav z veliko težavo ugotovili vrstni red. Po posvetovanju so sodniki odločili takole: 1. Mihelčič Franc; 2. Dolinar Anton, 3 Ribnikar Feliks, 4. Sušnik Stanko, 5 Grad Valter, 6. Mladovan Cvetkov, 7. Dermastia Franc. Glede organizacije celotne prireditve lahko rečemo, da se je prireditelj prav potrudil, da bi vse izpadlo čim boljše in v čim lepšem redu. Edina nerednost je bila pri juniorski skupini kakor smo že zgoraj omenili. Sicer pa tudi za to ne zadene prireditelja krivda. Bila je pač višja sila. Sijajno uspela prireditev »divjih« atletskih klubov Ljubljana, 22. sept. Morda še kdo ne ve, da imamo v slovenski atletiki dvoje vrst klubov. »Divje klube« imenujemo danes one, ki nimajo več strehe j>od okriljem Slovenske atletske zveze. Ti najdelavnejši klubi so se namreč sami izključili iz svoje edi-nice. To se sicer sliši čudno, toda vendar je tako. V naši Slovenski atletski zvezi, kjer vsaj do zadnjega časa ni bilo takih razprtij, ki bi jih ne bilo mogoče sj>orazumno urediti, so nastale raž; mere, ki kričijo v nebo. In to vse samo zaradi prav nerazumljive trmoglavosti zaenkratnega vodstva. Na eni strani imamo klube, ki dejansko predstavljajo vso slovensko atletiko, na drugi strani pa cel šop dokumentov, pisem, pritožb na bansko upravo, na upravno sodišče in celo na državni svet. Toda ne zadostuje, če nekdo pozna vse paragrafe, nima pa že zdavnaj več zaupanja delavnih slovenskih klubov. To stanje je nevzdržno. Ti delavni »divji klubi« so se sestali skupaj in dejali v Celju: »le-ta nam županil ne bo«. Nastala je velika zamera. Kaj pa drugega? Toda ti delovni klubi niso ostali samo pri besedah. Organizirali so najprej meeting v Celju, nato v Mariboru in danes v Ljubljani. Vse krireditve so organizirali vzorno, privabili spet k atletskim prireditvam številno občinstvo in pokazali, kako bi morala delati za napredek slovenske atletike vrhovna instanca. Dobro so to dokazali, danes tretjič. Na sokolskem letnem telovadišču v Tivoliju so se danes pojaoldne zbrali ti »divji klubi«: Železničar iz Maribora. Celje, Planina in Ilirija iz Ljubljane. Bratstvo iz Jesenic, Elan iz Novega mesta in pa Litija. _ _ .. Odkrito moramo priznati, da je bil današnji miting pod vodstvom g. Kermavnerja v zadnjih letih v Ljubljani najpopolnejše in najbolj dovršeno organizirana atietska prireditev. Sodniki so bili na mestu v zadostnem številu, dasi imamo dopis, v katerem SAZ svari predsednika sodniškega zbora, naj se izogiblje okuženih in »divjih klubov«. Naj navedemo še nekaj številk, koliko je nastopilo atletov pri današnjem mitingu. V tekih: na 100 m 27; na 400 m 8; na 800 m 4; na 1500 m 11; na 1000 m 12; pri skokih v višino 13; v daljavo 21; pri metih: pro krogli 13; pri kopju 14; pri kladivu pa 3. Število atletov in za Ljubljana rekordno zanimanje gledalcev kaže, kako naše športno občinstvo ljubi atletiko in koliko je atletika zaradi slabega vodstva izgubila na svoji popularnosti. Samo tri nedelje dela teh »divjih klubov« so pokazale koliko bi se dalo pri nas še napraviti za napredek slovenske atletike. Toda tudi na to kar imamo sedaj, smo lahko ponosni. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 49.95; 2. Skaza (Primorje) 32.10; 3. Marušič (Hermes) 24 32 ' Tek na 100 m juniorji: 1. Hrovatin (Železničar) 11.9; 2. Kolenc (Ilirija) 11.9; 3. Bratož (Planina) 11.9; 4. Marinček (Elan) 12. . Tek na 100 m seniorji: 1. Račič (Ilirija) 11.3; 2. Zorko (Železničar) 11.5; 3. Boltavzer (Ilirija) 11.6; 4. Sodnik (Ilirija) 11.7. Skok v višino: 1. Milanovič (Ilirija) 1.75 m; 2. Bratovž (Ilirija) 1.75 m; 3. dr. Casny (Planina) 1.65 m; 4. Mencinger (Ilirija) 1.60 m; 5. Katič (Celje) 1.60 m; 6. Furman (Planina) 1.60 m. Met krogle: 1. Jeglič (Planina) 12.16; 2. inž. Stepišnik (Ilirija) 11.98; 3. Malič (Ilirija) 11.62; 4. Kuk (Planina). Izven: Skaza (Primorje) 11.22. Tek na 100 m neverificirani: 1. tek: 1. Vidrih 13.2; 2. Blatnik; 3. Bašin. 2. tek: 1. Novak 12.9; 2. Bischoff; 3. Hvale. Tek na 800 m: 1. Goršek (Celje) 159,2; 2. Oberšek (Ilirija) 1.59,4; 3. Glonar (Ilirija) 2.01,9; 4. Starman (Hermes). Tek na 400 m: 1. Pleteršek (Celje) 52.9; 2. Pohar (Br.) 54.3; 3. Vilar (Ilirija) 54.5; 4. Medja (Br.). Met krogle 5 kg neverificirani: 1. Potočnik 13.10; 2 Bačnik 12.89; 3. Zbilj 11.27; 4. Furman. Tek na 1500 m: 1. Agreš (Celje) 4:18,4; 2. Glonar (Ilirija) 4:19; 3. Kos (Celje) 4:21,4; 4. Srakar (Hermes); 5. Megušar (Ilirija). Tek na 1000 m neverificirani: 1. Jan 2:57,3; 2. Klančar 3:03,3; 3. Bašin 3:00,4. Skok v daljavo: 1. Zorko (Železničar) 6:86 (nov slovenski rekord!); 2. Račič (Ilirija) 6:36; 3. dr. Časny (Planina) 6:18; 4. Wilhelm (Ilirija) 5:96. Štafeta 4X100 m: 1. Ilirija I. 45.9; 2. Ilirija II. 47.2; 3. Planina 47.5. Met kopja: 1. Mavsar (Planina) 55.49; 2. Urbančič (Planina) 44.50; 3. Kraner (Planina) 44.25; 4. Metelko (Železničar) 43.30 ; 5. Finžgar (Planina) 41.00. Tudi med srednješolci je velike veselja za res koristen plavalni šport: Najboljše plavalce srednješolce ima »realka«, najboljše plavalke pa licej Ljubljana. 22. septembra. Letošnje srednješolske plavalne tekme bi skoraj vzel vrag. V naši državi namreč e*'s'st'ra.„s1?Q vito »rešenje« ministrstva prosvete s. n. br. 42118 še iz dne 24. XI. 1931., s katerim je učencem srednjih in učiteljskih šol prepovedano biti akti-ven Član izvenŠolskih športnih društev. Zaradi te* ga znamenitega »rešenja« bi srednješolski plavalci danes kmalu ne mogli imeti svojega prvenstva. Plavalcem je namreč prepovedano tudi udejstvovati se pri takih prireditvah, ki jih prirejajo športna društva, v tem primeru Slovenska plavalna zveza. Toda iznajdljivi predsednik SPZ dr. Ska-berne je kot jurist znal obiti tudi to znamenito >rešenje< V zadnjem hipu je izvedbo srednješolskega jdavalnega prvenstva |>revzel ljubljanski licej. Ob najlepšem jesenskem popoldnevu, ko že začenjajo padati orumeneli listi na torišče nedavnih borb za državno plavalno prvenstvo, so se danes preizkušali tudi srednješolci. Bilo je živahno skoraj tako, kakor pri zadnji plavalni tekmi med Viktorijo in Ilirijo, dasi seveda še daleč ni bilo toliko ljudi. Žalostni blagajnik je spravil v svoj žep komaj kakih dvesto dinarjev. Tehnični rezultati: 50 prosto moški: 1. Pelhan 2(5.8; 2. Jovanovič 31.3; 3. Gjud 32.8 (vsi trije 1. drž, gimnazija); 4 Hodanič (III. drž. gimn.). 100 in prsno moški: 1. Herzog 1:23.6 (IV. drž. gimna.); 2. Grašek 1:29.2 (Klas. gimn.); 3. Brozovič 1 :S0.4 (I. drž. gimn.). 50 m prosto dekleta: 1. Zaletel (Zenska gimnazija) 411; 2. Fridlih (Zenska gimn.) 41.7; 3. Deržaj (Zenska gimn.) 53.2. 50 m prosto nižješolci: 1 Pleškovič (IV. drž. gimn.) 34.8; 2. Maršič (Klas. gimn.) 40.4; 3. Petrovčič (1. drž gimn.) 40.6. 100 m hrbtno moški: 1. Pelhan (I. drž. gimn.) 1:23.9; 2. Grašek (Klas. gimn.) 1:26.4; 3. Banda (III. drž gimn.) 1:29.6. 100 m prsno dekleta: 1. Filipič (II. drž. g.) 1:56.2; 2 Zaletel (Ženska gimn.) 1:59.4; 3. Deržaj (Ženska gimn.) 2:02.6. 3X100 m mešano: 1. I. drž. gimnazija 4:01.2; 2. Klasična gimnazija 4:25.1; 3. I. državna 4:37.2. 100 m prsno nižješolci: 1. Pleskovič (IV. drž. gimn.) 1:41.6; 2. Kožuh (Klasična) 1:43.5; 3. Kočevar I (I. drž.) 1:51.2; 4. Kočevar II (I. drž.); 5. Pleško (I. državna); 6. Marčič (IV. državna); 7. Brojan (IV. državna). 4 X 50 m prosto: 1. I. državna gimnazija 2:09.2; 2. I. drž. gimnazija 2:14.2; 3. Klasična gimnaziia 2:23.2. 4X50 m prosto dame: 1. Rovšek (ženska gimnazija) 3:17.6: 2. Friedrich, 3. Sluga, 4. Zaletel. Sodniški zbor je nato preštel točke, ki so jih tekmovalci dosegli za svoje zavode. Točkovali so prvih šest mest. Po končnem obračunu so izračunali. da je med moškimi gimnazijami najboljša I. državna realna gimnazija, ki ima 148 točk; druga je bila klasična z 58 točkami. Tretja IV. drž. real. gimn. z 42 točkami. Četrta pa III. drž. real. gimnaziia z 12 točkami. V imenu zavoda je profesor Zaletel sprejel v dokončno posest lep pokal, ki pa je pred leti poklonila Ilirija za to prvenstvo. Med ženskami so se najbolj postavile ljub- ljanske licejke. ki so dobile 68 točk. II. ženska drž. gimn. pa ima le 13 točk. Ravnatelj mestnega liceja je nato sprejel v dokončno last pokal, ki so ga priborile licejke in ki ho krasil arhiv počasi umirajočega liceja. Pokal SK Ilirije za najboljše waterpoo!o-moštvo je dobila klasična gimnazija. ki je v svojih igrah rmkazala. »kako se ga da klasično lomiti«. Za Jugoslovanske tiskarne t LJnbtJanli Jote Kramar«. - Izdajatelji Ini Jote Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo »Slovenski dom« lakaja vsak delavnik ob UL Mesečna naročnina U din. ta inozemstvo 25 din. Uredniitvoi Kopitarjevo olica 6-UL Ieleton »t 4001 do 0005. Upravni Kopitarjeva ulica «.