Domoljub LfuMJanS, fulifa 1938 £elo 51 » šiev. 27 Veliki dnevi nase mladine ' Že v zadnjem »Domoljubu« smo nekaj povedali o velikem mednarodnem taboru katoliške mladine, ki je bil te dni v Ljubljani. Opisali fcino prisrčni sprejem, ki so ga bili deležni v slovenski prestolnici inozemski poborniki katoliške misli Francozi, Čehi, Poljaki in naši slo-.venski bratje in sestre tam iz daljne Amerike. Kamorkoli si se ozrl minule dni, povsod •— mladina: Francozi čebljajo po svoje, Čehi primerjajo češke izraze z našimi in hvalijo mesto, zlasti Stadioa, vse narodnosti se razumejo več ali manj, če drugače ne, pa z mahanjem in kazanjem. Vso čuti: Preko meja in predpisov, ki narode ločijo, raste nov rod katoliške Evrope, ki v lepi vzvišeni misli veže vse v pravo občestvo, po katerem diplomati tako brez uspeha vzdihujejo. Slovenska mladina, ki je mednarodni tabor sklicala in ga veličastno in zmagovito dokončala, je pokazala vsemu katoliškemu svetu svojo moč in svojo odločno voljo; da se ne umakne z začrtane poti, pa naj pride karkoli. Fanije tekmujejo ■ V ponedeljek 27. in torek 28. junija so bile na Stadionu velike mednarodne tekme v raznih vrstah telovadbe. Za dragocena darila, ki so jih poklonili za mednarodni tabor naši najodličnejši možje, so tekmovali Slovenci, Čehi in Francozi. Iz povsem razumljivih razlogov ne moremo navesti imena vseh, ki so se pri tekmi odlikovali. Naj vendar naštejemo vsaj najznačilnejše zmage in pripadajoče jim darilo: Mešani d vana jsteroboj: t. Schlindwein Jeun (F.) je dobil kot prvak lep pokal mariborskega župana g. dr. Juvana. 2. Scblindwein Antoine (F.) je dobil pokal dr. Mihelčiča, celjskega župana. 3 Herold R. (F.) je dobi! pokal K. Čeča. 4. Natlačen Fric (J.) je dobil zlato uro, darilo predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča. Dobil pa je za zmago v deseteroboju tudi še lep pre- hodni pokal, darilo ministra dr. Ant. Korošca. Varšek je dobil v orodnem deseteroboju lično zapestno uro (Vilhar). Višji oddelek (vrste članov): 1. Jesenice (dr. Korošcev kip) orla z razpetimi perutmi; prehodno darilo. Jesenice pa so dobile tudi kot stalno darilo dr. Natlačenov dar (kip atleta s kroglo) Srednji oddelek (člani, mednar.): t. Čsl. Orel (križ v stalno darilo; umetniško Zabretovo delo). Srednji oddelek (za najboljšega Jugoslovana): 1. škofovi zavodi (darilo g, min. dr. M. Kreka, prehodni pokal). Nižji oddelek (člani): 1. Vodice (prehodni pokal in »Domoijubovo« stalno darilo). Odbojka (slovansko prvenstvo); i. ČSR je dobila kip, darilo dr. Adlešiča (stalno). Odbojka (mladci): 1. Maribor (prehodni »Slo-venčev« pokal). Lahka atletika: Najboljši inozemec v vseh panogah dr. HrsMra (ČSR); dobil je pokal dr. A. Remica. Najboljši Jugosljvan; Tone Klinar (Kristusov relief, darilo tvrdke štirn). Najboljši naš mladec v mešanem deseteroboju: t Burja Tone (št. Vid, zavodi) je dobil prehodni Moze-tičev pokal. Mladci (tekme vrst): i. Jesenice (»Alpina«, prehodni pokal). Nižji oddelek II. vrsta: 1. št. Vid nad Ljublj. (križ s svečniki; stalno). Najboljši jezdec je dobil lično izdelan bronast kip konja. Nižji oddelek I. vrsta: 1 Ribnice (steklena vaza, tvrdka »šeširc, škofja Loka; stalno). Srednji oddelek II. vrsta: i. škofovi zavodi (pokal »Slov. domač; sialno). Srednji oddelek III. vrsta: 1. Olomuc (ČSR); stalni pokal. Članice! Prva vrsta: i. Jesenice (prehodni pokal »Prosvetne zveze<). Mladenke: Prva vrsta: 1. Ljubijana - Sv. Peter (prehodno darilo, Marijin kip). Šesleroboj: prva: 1. Pregelj Iva (Kočevje); Štirnov pokal, stalno. 2. Pregelj Iva (velika vaza, stalno). Odbojka: članice: t. Va-lašsky Mezifici (ČSR); Marijin kip, stalno. V torek 28. junija so bila poleg tekmovanja še razna zborovanja, blagoslovitev zastave Dekliških krožkov v marjaniški kapeli, zvečer pa jugoslovanska akademija v Unionu in češkoslovaška akademija v opernem gledališču. Za vse priredit-e, ki so se jih udeležili poleg drugih odličnih osebnosti zastopnik češkoslovaško vlade dr. Šramek, naša ministra dr Korošec in dr. Krek, minister za telesno vzgojo dr. Miletič, ban dr. Natlačen, oba slovenska škofa in mnogi drugi velmožje, so bile razprodane vse vstop« niče. Zborovanje dehlei Na zborovanju slovenskih deklet je bila na predlog Marije Pogačnikove sprejeta sledeča zahteva: »Naša organizacija naj vodi mladino v družino in ne od družine. Obsojamo vse, kar ruši svetost in lepoto družinskega življenja. Zahtevamo versko vzgojo mladine, ker ie ta utrjuje v otroku ljubezen in sjfjštovanje do družine. Naša organizacija naj vzgaja mladino za narod in za državo. Čuvati hočemo slovansko zemljo, slovensko narodno pesem, visoko izobrazbo slovenskega naroda in slovensko kulturo. Čuvati in krepiti hočemo med slovenskim narodom katoliško zavest, čuvati in krepiti ljubezen do svoje narodne države. Zavedamo se, da je dru~. žina temeljna celica človeške družbe, zavedamo se, da je rast, veličina in sreča narodov, odvisna od njihovih družin. Spomina naših umrlih voditeljev Nikakor ne moremo prezreti nad vse ga* nljivih prizorov, ki so se odigrali na Vidov dan na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Jugoslovanski minister dr. Korošec in minister bratske češkoslovaške republike dr. šramek sta se poklonila slavnemu spominu velikih vodi« Kepregledne množice so napolnil, Stadioa, kjer so se udeležile sluibe bofcje iu »lavnos.nega zborovanja. ■teljev slovenskega naroda, nadškofu dr. Ant. Bon. Jegliču in dr. Jan. Ev. Kreku. Titio je bij«, med grobovi... Sivolasi vodifclj češkoslovaških ka'Klifttnoir^JefŽKstopil h grobu in potoiil aanj velik, krasen šopek vijoličasto-rdečih vrtnic Poten? pa. sta preti grobom obstala v zbranem jnotku. odkrita, s sklonjenima glavama. Globok molk je žalil grobove; nekaj časa se ni Ranila nobena stvar — kakor bi se bala, da ne bi »molila svete tišine. Potem pa sta se obrnila. Dr. Šrumek se je obrnil k častni fantovski četi. , Brž je pristopil vodja Pe.ršuh. Spomin je premagal ministra dr. šrame.ka, žalost mu je preplavila srce. Obhle so ga solze, ko se je za-"S+atit-fatitete: da so z njim vred prišli počastit ' njegovega najboljšega prijatelja. Sprevod, kakor ga L'abliana še ni videla Višek mednarodnega tabora, pač največjega v slovenski zgodovini, je bil v sredo dae 2?, junija. .. V lepo in svetlo praznično jutro se prebuja Ljubljana. V tej zgodnji uri so ulice še mirne in tihe. le godba po njih igra budnico ter oznanja začetek slavnostnega dne. Cerkve so prenapolnjene mladine, ki prisostvuje sv. maši in sprejema Evliariftičnega Kristusa v mlada srca, da bo njen veliki praznik tudi duhovno bogat m blagoslovljen. Samo v stolnici, v ur-šulinski-cerkvi, v frančiškanski hiši božji in v cerkvi sv. Jožefa je bilo razdeljenih nad 6e zgodaj zbralo lepo »levilo častnih gostov, v prvi vrsti knez namestnik Pavle s svojo soprogo kneginjo Olgo. Za knezom Pavlom so bili predsednik vlade dr. Stojadinovič, predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik narodne skupščine Hangya«, t. j čebelica, ima preko 110 milijonov pengov, t. J preko 1 milijarde dinarjev prometa. Ima svojo lastno industrijo, ima sijajno organ izir«11 izvoz jajc, ki se kupujejo od članov po kilogramih in ne po komadih, samo zato, da se doseže kvalitetno blago. To je samo primer; kako je zadružništvo v naši sosedni državi dobro prestalo krizo. Nikakor ni tudi pri nas osnove za malodušje. Imamo nov zadružni za- Dekleta v slavnostnem sprevodu kon. ki obeta vse najboljše, saj se ni v ničemer odmaknil od starih preizkušenih idej ročdelskih pionirjev in je ostal odločno na nekapilalistični osnovi medsebojne pomoči, »ase kreditno gospodarstvo je prestalo krizo "' fi,avno> naš kmet je zopet na truni osnovi in v®' Pri 6em da je. Zunanji pogoji so torej v glavnem dani. Na nas je -sedaj, da delamo in gradimo, saj je zadružništvo osnovano vendar na samopomoči. Predvsem nam je treba sredstev. Razsipnost je tako grozno gospodarsko n moralno škodovala našemu kmetu po mno-krajih Slovenije, da ga more varčnost in 'ftoja k varčnosti zopet napraviti imunega P 0 i krizi in ga usposobiti zopet za produk-vno gospodarstvo Varčevanje zahteva odpo-' Premagovanj; predpostavlja pa smisel n, i p.' družin<>. za narod. Je samopo-di V na* naSenlu Človeku da zopet gospo-, , samostojnost in moralno zavest. Saj je nori d" se danes nihče ne brani sPreieti kmV?' Ni ve£ tislf!»a ponosa med našimi etl> kot je bil nekdaj. Neka bolezen je pri- šla med nas in nam jemlje ponos. Varčevanje naj pa usposobi človeka, da si zna sam z lastnim delom svobodno in neodvisno ustvariti eksistenco in graditi produktivno. Brez prihrankov in investicij ih brez investicij ni napredka. Zato je pa treba tudi volje in tople ljubezni do zemlje. Oblika pa, kako naj te prihranke kar najbolj plodonosno naložimo, je pa naše zadružništvo. Zavedati se moramo sile in prihodnosti zadružništva, da bomo ponosni nanj in da mu bomo zaupali brez skrbi svoje sile in svoje prihranke. Zadružništvo je vendar nastalo iz potrebe pomagati malemu človeku v borbi proti gospodarski premoči velekapitala. Povsod se je začelo to gibanje z minimalnimi sredstvi, pač pa z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Zlasti pa mora nujno prevladovati čut nesebičnosti. Danes je tudi pri nas zadružništvo že razvito. Treba mu je le dati elana in sile, da se prebudi iz mrtvila krize in si v krepkem razmahu osvoji čim širše področje našega naroda. Dr. Ceferin. V »Gorenjcu« čitamo: Ko smo se vozili iz Kranja v Ljubljano k lepi mednarodni svečanosti na dan sv. Petra in Pavla, sino doživeli dejanja, ki bi bila vredna . . Ko sta vlaka eden proti Ljubljani, drugi pa na Gorenjsko, stala mirno na postaji, je bilo vse inirno. Ko sta se pa začela premikati, se je začul izzivalen »zdravooo ...« Ko smo se po odličnouspeli prireditvi vračali v Kranj, se je ta nestrpnost še stopnjevala. V Medvodah je prišlo ob železniški tir nekaj sokolskih razuzdanih deklet in fantičkov, ki so začeli takoj ob prihodu vlaka % izbruhi svoje že tolikokrat dokazane nestrpnosti. Začuli smo" zopet listi zdravooo, ki ga . J. menda smatrajo za podobo nestrpnosti napram drugače mislečim sodržavljanom. Ker izzivanja le niso polegla, sta dva riaša moža izstopila iz vlaka in se jim bližala z namenom, da jih izprašata, kaj prav za a želijo s svojim nepotrebnim zdravooo? No, čujte in strmite, ti junaki jima niso dali prilike do kakega izpraševanja, temveč so . ," pobegnili preko travnika, da jih nikakor ni bilo mogoče dohiteti. Ko je vlak prisopihal v Kranj, smo zopet imeli priliko slišati zdravooo, s katerim hočejo dosledno navodilom samo izzivati. Obla-stva morajo pač skrbeti, da se taka izzivanja preprečijo, ker si bodo drugače ljudje pač sami morali poskrbeti zaščito. cl Sprejem mladeničev v Inžinjersko in artilerijsko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 6 din. Jf.n„« namestnik Pavle in kneginja Olga, obdana od ministrov in drugih odličnikov, opasujeta na posebni tribuni slavnostni sprevod slovenskih fantov in deklet. in... kako dehtiš po sveiosti ,ih čistosti . . „„Čemu toliko hvale? Moja mamica me je navadila, do perem vse samo z dobrim terpen-trnovim milom Zlatorog. Čudovito čistilno moč ima in kako izdatno je! Z njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in poduhfevo po gozdnem vzduhu."" TERPENTINOVO MilO KAJ JE NOVEGA ZAHVALA Zahvaljujem se z največjo hvaležnostjo upravi »Domoljuba« za tako hitro izplačila požarne podpore v znesku 1000 din. Kako taka podpora takoj prve dni po nesreči prav pride, pozna samo tisti, kdor je skusil. Pša j novica nad Šmartnem v Tuhinju, dfie 26. junija 1938. Jože P a n č u r, pos., 1. r., Pšajnovica 9. OSEBNE VESTI d Kralj Peter H., ki je letos dovršil 6. gimnazijski razred z odličnim uspehom, se je zadnje dni pripeljal na Bled na počitnice, s 60 letnico rojstva je praznoval te dni g. Ignacij Zaploinik, katehet v Ljubljani. Bog živi g. jubilanta še mnogo let! o Sedemdesetletnico rojstva je obhajal 3. julija največji slovenski modroslovec, priznani učenjak, sedaj upokojeni vseučiliški profesor dr. Aleš Ušeničnik. Na mnoga leta! DOMAČE NOVICE d Zastopnice Slovenske krščanske ženske zveze so prispele te dni v večjem številu na daljše bivanje v Slovenijo. Na kolodvoru v Ljubljani so jih navdušeno pozdravili zastopniki in zastopnice oblasti in naših katoliških ustanov. d Nekaj pohvale vrednega. Ono jutro je prispet v Zagreb posebni vlak iz Šoštanja, ki je pripeljal s seboj 750 delavcev in uradnikov tovarne kož Woschnagg iz Šoštanja. Tovarna Woschnagg je za svojo 150 letnico obstoja napravila z vsemi delavci in nameščenci izlet v Zagreb, kjer so si ogledali predvsem Jadransko razstavo, Zagreb šn pa okolico. Kosilo bo dobili v hoteiu »Eden«. d Za cvetočo Ljubljano. Letos bo Olepševalni odsek turističnega odbora Ljubljane spet razdelil mnogo nagrad lastnikom oken in balkonov z najlepšim cvetjem in tudi lastnikom najlepše urejenih vrtov. Ko bo vsa Ljubljana v najlepšem cvetju, si bo posebna komisija ogledala vso Ljubljano in ocenila okras oken in balkonov, še posebej pa tudi vrtov. Po oceni tega razsodišča bodo razdeljene tudi nagrade in morebiti tudi diplome, ki naj prijateljice in prijatelje okrasnih rastlin in vrtov spodbujajo k nadaljnjemu delu. Zato opozarjamo javnost, naj tudi o počitnicah neguje svoje cvetlice in si prizadeva, da bo čim več ljubljanskih oken in balkonov okrašenih z najbujnej-šim cvetjem, mali in veliki prijatelji vrtov pa naj pazijo, da bodo njihovi vrti v najlepšem redu. Prepričani smo, da bodo zlasti pridne negovalke cvetja s še večjo skrbjo pazile na svoje dehteče ljubljenke in jim vestno prilivale ter jih varovale pred nadležnim prahom in škodljivimi zajedalci. d Blagoslovitev spomenika pri ljubljanskem sv. Jakobu. Znameniti spomenik Brezmadežne in štirih ljubljanskih patronov župnij I>r. Ivan Hubad zobozdravnik v Škoiji Loki ne ordinira od 11. do 30. julija. na trgu Sv. Jakoba je dobil v zadnjem času popolnoma novo obliko. Namesto napisov in kipov, ki jih je mogel oskruniti vsak paglavec, je naš mojster Plečnik izdelal krasen načrt, ki je 3. julija prišel v veljavo. Novi spomenik ima kot osnovo visok steber, na katerega vrhu kraljuje Brezmadežna, ob štirih straneh pa kipi patronov starih ljubljanskih župnij: sv. Petra, sv. Janeza Krstnika in sv. Nikolaja. — Sv. Jakoba trg dobiva po zaslugi mojstra Plečnika čimdalje lepšo obliko in ko bo župna cerkev končno popravljena, bomo imeli v Ljubljani na tem trgu enega najbolj dovršenih krajev. Spomenik je blagoslovil škof dr. Gregorij Rozman. d Namesto vzajemnega dela — prepir. Ono nedeljo je bilo v Šiški zborovanje Električne zadruge, ki je poteklo precej burno. Opozicija proti načelniku zadruge Šaleharju je namreč že oni petek izdala nezakonite letake, katere je na zborovanju razkrinkal ravnatelj Zadružne zveze dr, Basaj. Ker je bilo na zborovanju mnogo prerekanja in neupravi čenih trditev ter napadov na sedanjega načelnika Šaleharja, je moral Šalehar na zahtevo policijskega komisarja razpustiti zborovanje. Mladini Nova, mlada zvezda vstala danes je nad našim rodom, v noči temnih dni je dala upanje nad težkim svodom. Prapor mladi rod vihti, križ na njem blesti sloveči, ki je rešil rod trpeči vselej še iz težkih dni. Dvigaj, mladi rod, zastavo, času nosi boljših dni! Zvest do vere, očetnjave čist uživaj mlade dnil Da na Jepi tvoji zemlji, ki naj Večni jo kropi, vzrastel rod bo ciljev vredni, ki jih danes nosiš ti I Marija Ferjan. uniMnnamHmaimmmj d Prosvetni minister Magaraševič se je udeležil te dni blagoslovitve temeljnega kamna za novo zgradbo ženske realne gimnazije v Skoplju, Pri tej priliki je povedal tudi to-le: Danes, ko blagoslavljamo v carskem .Skoplju temeljni kamen za novo zgradbo ženske realne gimnazije, ki nosi vzvišeno ime kraljice Marije, vidimo iz bližnjega pogleda samo našo bodočo skopljansko žensko realno gimnazijo in vemo morda le še, da se bo v kratkem začela graditi tudi v Prištini nova gimnazija. Toda naša širša javnost ne ve, da je bila v zadnjih treh letih na tem polju prosvetnega življenja, to je za potrebe srednjih šol po vsej državi izvedena cela vrsta del, za zgraditev gimnazijskih poslopij in to poleg tega, kar je bilo že izvršenega in kar se bo v prihodnjem šolskem letu pričelo graditi. Potrebno je danes naglasiti, da je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih 13 gimnazijskih poslopij po vseh delih naše države, da se gradi prav zdaj že sedem novih gimnazijskih poslopij, ter da je pripravljeno .vse potrebno za graditev novih osmih srednješolskih zgradb. Moremo reči, da bo šti. riletni delovni načrt dal 28 novih gimnazijskih poslopij naši narodni prosveti ki naši srednješolski mladini. ' d Potrdila o velikosti neposrednega davke zaradi odmere iolnlne. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v žolo zaradi pravilne odmere šolnine za leto 1938-39, že v juliju ali v začetku avgusta t. L — Prošnjam, kolkovanim z 10 din, naj prilože za potrdilo kolek za 20 dinarjev, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din. d Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguj« azpeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, se pospešuje temeljito čiščenje vseh prebavil s čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče, Z uporabo »Franz-Joseiove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši Reg. po min. eoe. pol. to nar. edr. B-br. 15485, 23. V, & d Kmet preprečil železniško nesrečo, V neposredni bližini Konjiča sta drvela drug proti drugemu osebna vlaka, prihajajoča ij Mostarja m Sarajeva, Prometniki so zagrešili napako, da so spustili oba vlaka, ne da bi pustili enega na piedhodni postaji, kajti proga je enotirna. Kmet Zelič, ki se je nahajal na polju, je opazil, da sta si dva vlaka že v razdalji pol kilometra. Urno je skočil k j>rogi in z mahanjem ustavil bližnji vlak. S tem je preprečil prav v zadnjem trenutku veliko nesrečo. d 10 odstotkov več kot lani. Kmetijsko društvo v Bački je izdalo poročilo, v kalerem pravi, da bo letos pšenica izredno dobro obrodila. Povprečno ima vsak klas po 30 do 40 zm, medtem ko jih ima navadno samo do 3U. Pravijo, da take žetve še ni bilo od 1.1932. Niti lansks; ni bila tako obilna. Ker je tudi kakovost pšenice odlična, se nadejajo, da bodo letos izvozili spet velikanske množine pšenice. Podobna poročila prihajajo tudi iz Srema, kjer so posebno lepo obrodili ječmen, rž, oves in sladkorna pesa. Le koruza je v svoji rasti nekoliko zaostala, pa obstoji možnost, da se spet popravi, čim pade prvi obilnejši dež. — Kmetijski strokovnjaki računajo, da bn letošnja žetev vrgla okrog 10 odstotkov več kakor lansko leto. d Nehajte že vendar enkrat z monopoliza-cijol Kakor »Obzor« poroča iz Belgrada, je misel o mcmopolizaciji šolskih knjig dobila novega zagovornika v Združenju belgrajskih knjigarnarjev. Ta organizacija je bila doslej proti raotnopolizaciji, na zadnjem zborovanju pa je po »Obzorovih« poročilih spremenila svoje sta.-lašče. Na zborovanju so govorniki poudarjali, da založniki in izdajatelji niso bili dovolj dovzetni za potrebe in zahteve knjigarnarjev. Zato organizacija knjigarnarjev prosi prosvetnega ministra, naj monopolizacijo šolskih knjig čimprej uvede, da bo šolske knjige izdajala samo država in bodo knjigarnarji za ie knjige imeli poslovni stik samo z enim založnikom. d Desetletni načrt ca pospeševanje sadjarstva. V prostorih Privilegirane izvozne družbe PRIZAD je bilo te dni predposvetovanje zastopnikov PRIZAD-a, poljedelskega ministrstva ter strokovnjakov za izdelavo 10 letnega vino mmmmmmmmmmmm S Ljubljani načrta za pospeševanje našega sadjarstva. Zbor je sprejel sklep, da je potrebno ustanoviti »Jugoslovanski zavod za sadjarstvo«, kjer bi se vršili poskusi za izboljšanje sadnih dreves in podobno. Glavni širši sestanek, ki bo tozadevno sprejel odločilne sklepe, bo sklican meseca avgusta. d Ob stoletnici rojstva kardinala dr, Jakoba Missie je bila v ljubljanski stolnici svečana pontifikalna sv. maša, ki jo je opravil ob navzočnosti mariborskega škofa dr, I. Tomaži-ča in vsega stolnega kapitlja ljubljanski škof dr, Gr. Rozman. Pred sv. mašo je stopil na prižnico generalni vikar Ign. Nadrah ter izklesal v prisrčnih in krepkih besedah veliki in krasni lik probuditelja katoliškega gibanja v Sloveniji. Omeniti je, da je kardinala Missia še ob njegovi smrti hotel oblatiti vodilni liberalni list, ko je zapisal: »Našega največjega sovražnika ni več med živimi«, pa mu izdal s tem najboljše spričevalo, ker je bil res sovražnik liberalizma in razširjevalec odločnega katolicizma. Zasluge kardinala Missia in škofa Jegliča je h koncu povezal v stavek: »Brez Missia ne bi mogel Jeglič nadaljevati in izvršiti velikih svojih del, brez Jegliča pa bi tudi veliko Missijevo delo propadlo. Oba sta skoraj nedosegljiva.« d Krst torpedovke »Ljubljana«, Na Vidov dan so spustili v Splitu na morje torpedovko »Ljubljano«, ki je tretja velika in moderna vojna ladja, zgrajena doma. Poleg drugih odličnih osebnosti je bil navzoč kot boter ljubljanski župan dr. A.d'ešič, ki se je v imenu ljubljanske mestne občine zahvalil za odlikovanje, ker je nova torpedovka dobila ime po prestolnici Slovenije. d V maju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah z« 6,326.116 din. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 6,326.116 din na 1070 milijonov 846.022. Od tega odpade na vloge na knjižice 636,488.573 (porast za 1,842.349) in na vloge v tekoč, računu 434,357.449 (porast 4 milijone 483.767). Vloge na knjižice so narasle pri 6 hranilnicah, vloge v tek. ra.č. pri 10 in skupne vloge tudi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo za 31 na 127 itisoč 425 (porast pri 6 zavodih), v tek. rač. za 54 na 6.507 (porast pri 9 zavodih) in skupno Število za 85 (porast pri 7 zavodih) na 133.932. Gibanje vlog je torej vedno ugodno in dokazuje, da se zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode vrača. d 1100 žitnih čistilnikov bc razdelil »Pri-ead«. Dravska banovina dobi 75 strojev za ceno 1500 din za komad. Torej poceni. d Slani vrelec, ki so ga odkrili v Dragu-£evi pri Sv. Marjeti ob Pesnici, je dal skraja na dan kaka dva litra slane vode, sedaj pa se nateče že vsako uro po en liter, dasi niso .vrtali naprej. Voda je bila poslana v kemično Ker ga ie Vseugiliščnik Kovič se je zaljubil v hčerko železnižkega uradnika v p. Greti Ložar, ki Pa je Koviča odklanjala. Zato je fantu šinila v glavo izredna misel: Ce noče tvoje srce goreti zame, naj pa po moji zaslugi zagori hiša tvojega očeta za ljubljanskim Bežigradom. Rečeno, storjeno. Dne 3. julija proti večeru je Kovič, ki je Btanoval v Ložarjevi vili v Podstrešni sobici, zažgal podstrešje na treh krajih tako, da je izbruhnil velik poaar. Gasit preiskavo Higienskemu zavodu v Ljubljani, ki ?edai poslal rezultat preiskave v Maribor. Iz kemijskega izvida je razvidno, da vsebuje voda predvsem veliko soli, joda in železa. Sestavina je takšna, da se bo dala voda uporabljati v razne industrijske namene, predvsem pa v zdravilne namene. d Korpulentnim in mišičastim, pri katerih sc pokazujejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morajo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Ogl. reg. S. br. 80474/35, d Bolgarski inženirji na ogledu v naših tovarnah. Pred kratkim so prispeli na Jesenice bolgarski topilniški inženirji, katere je vodil generalni ravnatelj največje bolgarske rudarske tvrdke Pernik Sapasov. Bolgare sta spremljala načelnik ministrstva za šume in rude v Belgradu Čekelič in od rudarskega glavarstva v Ljubljani inž. Zupančič. Inženirji so si najprej ogledali obrate na Javorniku, nato pa po vrsti vse oddelke tvornice na Savi v spremstvu naših inženirjev in načelnikov posameznih oddelkov. Bolgari so bili gostje jeseniške industrije in jim je bila prirejena pogostitev v ovenčani dvorani, d Svojo 'planinsko postojanko so odprli poštarji 29. junija na Petkovem sedlu na južnem pobočju Pohorja. Tu bodo dobili člani njihovih ustanov oddih in zdravilišče. d Na nadzorstvenem potovanju po župnijah v Srbiji se nahaja že dalje časa belgraj-ski nadškof dr. Ujčič. Povsod ga svečano sprejemajo. Organizacija katoliške cerkve lepo napreduje in ustanavljajo postopno nove župnije. d Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ak,o je rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 dinarjev. d Važen izum domačina. Kapitan Branko Catič iz Zemuna se je dolga leta bavil s svojo iznajdbo ter jo preizkušal, in ko so poskusi uspeli, je dal izum zaščititi. Po njegovem izumu je treba pod potopljeno ladjo potegniti debelo vrv in tovor potem s posebno dvigalno napravo potegniti iz vode. Cim je imel patent odobren, ga je Catič ponudil v odkup Upravi pomorskega in rečnega prometa za 1 milijon dinarjev z dostavkom, da sme potem država prodajati njegov patent kakor in komurkoli hoče. Strokovnjaki so vzeli izum v pretres in odklanjala so prihiteli poklicni in prostovoljni gasilci. Požar so sicer omejili, vendar je nad 30.000 dina'rjev škode. Požigalec Aleš Kovič se je takoj sam javil policiji, nakar So ga ukle-njenega odgnali v zapore. Pogorelo je vse podstrešje in del drugega nadstropja. Škoda je tem večja, ker so morali gasilci temeljito brizgati velike množine vode ter je voda vdrla tudi v prvo nadstropje. Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu ga bodo predlagali v odkup, čim se pokaže, da je uporabljiv. Odkupnina ni velika, če pomislimo, da se bo dalo s preizkušenim dvigalom potegniti iz dna rek in morja mnogo tovorov, ki imajo tudi večmilijonske vrednosti. d 42° C v senci je kazal te dni toplomer v Belgradu. d Občinske volitve bodo za občino Sv. Križ pri Kostanjevici v nedeljo, dne 14. avgusta 1938, ker je potekla poslovna doba občinskega odbora, ki je bil izvoljen dne 14. junija 1935. d 150 letnico obstoja je praznovala te dni usnjarna Franca Woschnagga v Šoštanju. Slav-nosti se je udeležil tudi ban dr. Natlačen, ki je pri tej priliki izročil g Herbertu Wosch-naggu red sv. Save III. stopnje, vsi delavci, ki služijo nad 40 let pri podjetju, so bili odlikovani z zlato, oni, ki služijo nad 30 let, pa s srebrno svetinjo za državljanske zasluge. Ban dr. Natlačen je v svojem govoru zlasti naglasil lepo razmerje, ki vlada v tem podjetju med lastniki in delavci. d V srce je zadel medveda. Na praznik sv. Petra in Pavla še je podala ožja družba lovcev na lov na srnjake na Menino planino. Ko so čakali s svojim orožjem divjačino, je Grčar Cene, ki je irnel svoje določeno mesto na nekoliko višjem prostoru, nenadoma opazil, da se pod njim nekaj zelo sumljivo giblje. Nagnil se je previdno naprej, da bi bolj natančno videl, kaj lomasti v grmovju. Na veliko začudenje je zagledal, da ie to medved, ki je čisto mirno iskal svoje skrivališče. Varno upre svojo puško v ramo, nameri na približno 60 m oddaljeno zverino ter sproži. Kosmatinec se vzpne, zamolklo zatuli, naredi . še 80 do 85 korakov ter se mrtev zgrudi. Krogla je prebila zverini srce. Zanimivo je, da so pri raztele-senju tega medveda našli v želodcu še cela ušesca koštruna d Zveza čebelarskih podružnic. Dne 26. junija je bil v Kranju ustanovni občni zbor »Zveze čebelarskih podružnic Antona Janše«. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Jan Strgar, čebelar iz Boh. Bistrice, podpredsednik Kari Cesenj, bančni ravnatelj v Kranju, za tajnika in blagajnika pa Janko Ravnik, strokovni učitelj, stanujoč v Kranju, Zborovanje gorenjskih čebelarjev 'e V bilo zanimivo in poučno. Čebelarji so se pogovarjali, kaj bi bilo treba storiti, da bi se vzbudilo med našimi gorenjskimi čebelarji zanimanje za uvedbo gojenja čebel ln to v naših kra-njičih, ki so za eksport najbolj prikladni. Da bi po vsej Gorenjski zavladalo večje navdušenje za gojenje čebel, so bili na občnem zboru sprejeti odborniki iz raznih krajev Gorenjske, kateri bodo skušali čim več storiti v razmah čebelarstva v svojem okolišu. d Dober tek. Nad 6 kg težko jagnje, 14 jajc in 2 kg kruha je v dobri uri pojedel Sulja-ga Rad.šagič iz Novšiča pri Andrijevici. Na vaškem sejmu je bila sklenjena stava. Trije kmetje, ki niso verjeli, da more en sam človek spraviti vase kar celo pečeno jagnje, so pripravili gostijo. Suljaga je najprej pojedel jagnje in na začudenje vseh za nameček še nekaj kilogramov druge hrane. d Električne naprave v Fali prevzame banovina. Med Kranjskimi deželnimi elektrarnami in električno družbo »Falo« se vodijo razgovori o odkupu »FaJe« na reki Dravi, Znano je, da je družba »Fala «pod nadzorstvom švicarskega kapitala, in sicer skupine, ki ima besedo tudi še nad električno družbo »Snaga i Svetlost« a. d. v Belgradu. d Narobe svet. Mačvanskim kmetom je zmanjkalo žita in se vozijo po kruh v mesto, kar opisujejo belgrajski listi. Od 240 rodbin je v neki vasi 200 rodbin brez kruha, ker jim poplave uničujejo žito, za moko pa nimajo dovolj denarja. d Radijski naročniki v Jugoslaviji. Naša država šteje 110.000 radijskih naročnikov, od katerih jih je na ozemlju belgrajske postaje 65.000, zagrebške 27,500 in ljubljanske 17.500. Belgr:vska postaja je imela 1. 1937 1,300.000 dm*r;ev čistega dobička. i Razbojnika Pintariča »o prijeli. Ono popoldne se je orožnikom posrečilo izslediti enega najnevarnejših razbojnikov, ki so zadnja leta ogrožali varnost mariborske okolice. Prijeli so slovitega rokovnjača Melhiora Pinta-riča, ki je v družbi Jožefa Kodra izvršil zverinski roparski umor v Kalšah, kjer je ubil posestnika Ačka, potem pa še izvršil celo vrsto drugih razbojništev na Dravskem polju. Razbojnika sta nameč prišla te dni v bližino Ptujske gore do vinotoča posestnika Radoška, kjer sta vince prav pridno cukala. Enemu navzočih sta se »tička« zdela sumljiva in je odšel obvestit orožnike, ki so zidanico obkolili. Potem so naglo planili na oba tujca, in sicer so se vrgli vsi najprej na Pintariča, ker je ta mnogo močnejši od njegovega tovariša, j Eden napadalcem je udaril Pintariča z vso močjo po glavi, da ga je omamil, ostali pa so ga podrli na tla ter ga zvezali. Koder je uporabil nastalo zmedo ter se spretno izmuznil iz gneče ter izginil v temo. Pintarič je orožnikom že priznal 12 ropov. d S preddeli za železniško zvezo Slovenije z morjem nadaljujejo. Ker so vsi načrti za gradnjo železniške zveze Slovenije z morjem, t. j. proge Črnomelj-Vrbovsko, gotovi (tako glavni načrt kot podrobni načrti), je sedaj možno pristopiti že k drugem delu. Zaradi tega je na osnovi odredb« ministrstva za promet banska uprava v Ljubljani razpisala politični obhod v zvezi z vodopravno razpravo m stavbno razpravo deU proge, in sicer na območju dravske banov^te. Na področju naše banovine bo železnica tekla 22 km, in sicer po kaltstralnih občinah: Črnomelj lupr. občina Črooovel/ mesto), Loka fe. Dobllče (upravna občina Črnomelj okolica}, Tanča gora, Goiek, I Dragatui (upr. občina Dragatuš), Stara Lipa, Al ' Francoski telovadci prihajajo s svojo godbo na Btadion, Sicvenski fantje pri prostih vajah. Rajalni pohod dekl Belčji vrh, Hrast in Učakovci (upr. občina Vi- I niča). Načrti za nameravano progo to raigr- J njeni med uradnimi urami pri okrajnem načel- J ^ na Stadionu. stvu v Črnomlju (do 13. junija). Komisijske poizvedbe in razprave bodo: 1. V četrtek, dne 14. julija, v kat. občinah Črnomelj mesto, Loka Strašne posledice poplave na Kitajskem in Dobliče (sestanek komisije ob 8. zjutraj pred kolodvorom v Črnomlju). 2. V petek, dne 15, julija, v kat. občinah Tarvča gora, Golek in Dragatuš (sestanek komisije ob 8, v Tanči gori pred gostilno PanjanJ. 3. V soboto, dne 16. julija, v kat. občinah Stara Lipa, Belčji vrh, Hrast in Učakovce (sestanek komisije ob 8. v vasi Stara Lipa). Nadalje je ministrstvo za promet z naknadnim razpisom odredilo, da se ima politični obhod o načrtu železniške proge Crn omel j - Vrbov sko izvršiti tudi v zvezi z razpravo o razlastitvi. Zato bo po odredbi banske uprave v Ljubljani združen politični obhod ne samo z vodopravno in stavbeno razpravo, temveč tudi z razpravo o razlastitvi. Razlastitveni pripomočki so razgrnjeni pri upravnih občinah Črnomelj mesto, Črnomelj okolica, DragatuS in Vinica. IZ DOMAČE POLITIKE d Minister dr. Krek v južni Srbiji. Minister dr, Krek je odpotoval s predsednikom vlade dr, Stojadinovičean na otvoritev velike tovarne za elekrolizo bakra v Bor, nato pa bo spremljal predsednika vlade na potovanju po Južni Srbiji, kjer bo dr. Stojadircovič spustil v pogon veliko elektrarno v SkopHu. Zaradi tega se minister dr. Krek ne bo mogel udeležiti raznih prireditev, na katerih je napovedan kot govornik od 3. do 10. julija. p Odnošaji s Madžarsko se izboljšujejo. Madžarska narodna banka je sklenila, da se smejo za potovanje v Jugoslavijo izdajati čeki do 5000 din mesečno za turista. Zaradi tega ss splošno pričakuje, da se bo v Jugoslaviji število madžarskih turistov znatno povečalo. Ca je madžarska narodna banka dovolila tako visok znesek za turiste, je vzrok v znatno zboljšanih trgovinskih odnošajih med Madžarsko in Jugoslavijo. p Ne besede, dejanja prepričujejo. Češki časopis »Lidove Noviny« poročajo, da napoved angleško-francoskega načrta o ekonomski pomoči srednji in jugovzhodni Evropi ni bila sprejeta v Belgradu s posebno velikim zaupanjem, ker ima Jugoslavija lepe izkušnje iz dobe sankcij, ko je pomoč zapadnih držav popolnoma izostala. Po pisanju tega lista, ki ga navaja »Privredni pregled«, poskuša zdaj Italija brez ozira na politiko sankcij, ki jih je tedaj uporabljala Jugoslavija, okrepiti gospodarske zveze s to državo. NESREČE n Sreča v nesreči. Ono popoldne se je odpravila skupina 12 Studenčanov v čolnu po Dravi navzgor proti Bresternici. Bili so moški in ženske, med njimi tudi neka mati z i-.anjšim otrokom. Bili so v kopalnih oblekah in so so potem v Bresternici kopali ter zavili tudi V gostilno, kjer so se precej okurajžili. Okrog tričetrt na 6 so se napotili s čolnom navzdol po Dravi v Studence. Niso pa preveč natančno pazili na nevarnost v strugi in tako se je zgodilo, da jim je zaneslo čoln v močne valove, ki jih tvori Drava pred tako imenovanim »kamnolomom« na studeniški strani. Naenkrat so valovi zasukali čoln počez in že so ga obrnili. Med krikom in vikom se je vsa družba znašla v deročih valovih Drave, K sreči so *»ali vsi plavati razen male deklice, med ponesrečenci pa j« bilo nekaj dobrih plavačev. Eden je prijel otroka, drugi pa bo pomagali »labšim plavačem, »lasti ženskam, ter se je tako vsa družba znašla na rešilnem bregu. Ena Potem, ko je general Cankajšek ukazal, da se razstrelijo jezovi Modre reke (Jangce), je zdaj dal uničiti jezove Rumene reke (Ho-angho). Namen tega je, da bi japonska armada ne mogla zavzeti Hankova, ki je sedaj glavno mesto kitajske vlade in generalnega štaba kitajske armade. Spočetka se je mislilo, da bo to res oviralo japonsko armado, da ne bi mogla zavzeti Hankova, toda razvoj kaže, kakor ugotavljajo vojni strokovnjaki, ki se nahajajo na bojnem ozemlju, da bodo Japonci kljub temu Hakov lahko zavzeli. Je pa uničenje jezov zlasti na Rumeni reki usodnega pomena za Kitajsko samo. Kakor Ganges, Indus in Brahmaputra, tako tudi Modra in Rumena reka izvirata v tibetskem visokogorju. Obe reki omogočata življenje 180 milijonom Kitajcev, katerim namakata ogromno ozemlje. Modra reka je na svojem spodnjem toku, ki šteje 1600 km, plovna, tako da par-niki do 5000 ton iahko priplovejo v Hankov brez težave. Po tej poti plove sedaj velik oddelek japonskih rečnih bojnih ladij proti temu mestu. V teku 2000 let je ua Kitajskem vladala 1800-krat lakota zaradi povoanji te strašne izmed plavačic, je tik pred bregom omagala ter bi bila gotovo utonila, da ji ni priskočil na pomoč neki kopalec, ki se je slučajno takrat mudil na bregu v bližini. n 1500 arov borovega lesa je uničil požar na jugoslovanske«-« polotoku Lapadu, n Požar je izbruhnil 25. junija v hiši posestnika Knifica Jožefa, pri Sv. Ani pri Tržiču. Gasilci in sosedje so bili kmalu na mestu, vendar ni bilo več mogoče rešiti. Gašenje je bilo zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Hiša je popolnoma pogorela, obleke in drugih predmetov pa se je moglo rešiti zelo malo. n Kolodvorski načelnik se je ponesrečil. Na koroškem kolodvoru v Mariboru se je 1. julija ponesrečil novo imenovani načelnik tega kolodvora gospod Mere. Ko je bil na službenem obhodu postaje in je ogledoval neke kretnice, je preslišal železniški stroj, ki je privozil po progi, Stroj ga je udaril in vrgel r.a tla, pri čemer je Mere dobil nekatere poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. n Strela je udarila. Te dni je na občinskem travniku in mestnem pokopališču nevihta presenetila Verstovškove iz Teharja, ki so prav spravljali seno v kupe. Med njimi je bila 73 letna zasebnica Mikše Polonija iz Čre-ta, ki je pomagala grabiti. Ker še ni deževalo, so ostali vsi na travniku in naprej grabili. Naenkrat je strela udarila in Mikše je obležala mrtva na tleh. Verstovškovi so se silno ustrašili, gospodinja pa j6 oglušela. m Žrtve češenj. V mariborsko bolnišnico so pripeljali tri oseb" ki. so se ponesrečile pri obiranju češenj. 50 letna posestnica Marija Pihlar od Sv. Ruperta si je zlomila roko ter poškodovala glavo, 20 letni Ludvik Mlinarič iz Sv. Ane je zadobil težke notranje poškodbe, 12 letni Mirko Kolatič iz Sp. Dupleka pa si je zlomil nogo ter poškodoval glavo. n Ko je streljal iz možnarja. Na praznik av. Petra in Pavla je bilo v Naklem žegnanje. Da bi dal prazniku čim bolj slovesen izraz, je 38 letni železniški delavec Lumar Janez iz Naklega zgodaj zjutraj streljal iz možnarja. Ob tri četrt na 6 je spet nabil možnar, ki pa ni hotel eksplodirati takoj- ^unar *» j« Iftto reke. Rumena reka prestopi bregove vsakih 80 let, vsakih 180 let pa sploh spremeni svoj tok. Kitajski zgodovinopisni pišejo, da je Rumena reka v teku 2500 let devetkrat spremenila svojo strugo, tako da se je v teku teh let izlivala v Tiho morje na devet različnih krajih. Umetno uničevanje jezov pa se je izvršilo po premišljenem načrtu samo enkrat, to je pred 300 leti, ko je vojska cesarske rodbine Ming uničila jezove Rumene reke okoli mesta Hajfenga, katerega so oblegali uporniki. Uporniki so zbežali, toda pol milijona Kitajcev je utonilo. Pogubne posledice tega dejstva se bodo pokazale v polnosti šele v teku prihodnjih dveh mesecev. Reka bo poplavila vso ogromno planjavo tja do Pekinga ter bo stala življenje najmanj 300.000 do 400.000 ljudi, do-čim jih bo ravno toliko umrlo od lakote in bolezni. n Radi prezidave še vedno globoko znižane cene vsemu msnufakturnemu blagu pri F. L GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra c, 29 in 30, na kar opozarjamo še posebej »Domoljubove< bralce. približal možnarju, da bi popravil napako. Prav takrat pa je strelivo eksplodiralo in zletelo nesrečnežu v glavo. Nesrečo je takoj zapazil posestnik Pavlin, ki je poklical rešilni avto iz Kranja, da je ponesrečenca odpeljal v ljubljansko bolnišnioo. Zdravniki so Lunarja takoj operirali in mu morali odvzeti eno oko. n Avtomobil je zgrmel skozi mostno odprtino. Tovorni avtomobil slovenske tvrdke Štirn je vozil iz Sušaka tovor cementa, vina in moke. Z avtomobilom se je peljalo tudi šest oseb. Pri vasi Ribjeku, kjer popravljajo stari betonski most, so postavili za prvo silo lesenega, ki prenese obtežitev do treh ton. Ko je bilo vozilo sredi mostu, so se deske pod njim zlomile, da je avtomobil zgrmel skozi odprtino. Pri tem so se smrtno ponesrečili trije. n Smrtna žrtev Velebita. Ono nedeljo se je smrtno ponesrečil na hrvatskem Velebitu Dra-gutin Brahra, ki so ga že pokopali v Zagrebu. V družbi ponesrečenega planinca so bili še Vladimir Drolc, Ladislav Makovec in Adoif Lowy. Makovec in Brahm sta prva odšla pod vznožje Velebita in si začela ogledovati pot, po kateri sta se nameravala vzpeti na goro, Brahm je izbral izredno težko pot, za katero pa Makovec ni bil navdušen. Na Brahmovo zahtevo sta začela kljub temu plezati. Ko sta priplezala že kakih 300 metrov, pa je Brahm u videl, da ne more dalje. Bil je na tako nevarnem mestu, da je izgubil ravnotežje in strmoglavil navzdol. Obvisel je sicer na vrvi, toda z glavo je zadel ob skalo tako nesrečno, da mu ni bilo več nobene pomoči. Makovec je nato svojima tovarišema, ki sta bila zadaj, zavpil, naj gresta po pomoč v dolino. Sam pa je šest ur čakal na skali, privezan na vrv, na kateri je viselo truplo njegovega tovariša. Končno je toliko omagal, da je moral odrezati vrv in spustiti mrtvega tovariša po pečinah. n Dva utopljenca na en dan. Na praznik sv. Petra in Pavla se je vozil s čolnom pod Krškim po Savi mladi uslužbenec v trgovini g. Engelsbergerja, Šoln J., in pri tem padel v Savo, kjer so ga kmalu zagrnili valovi, tako da ga kljub takojšnji pomoči niso mogli rešiti niti prisotni kopalci, Trupla do dsnes še niso razgled po svetu Čehosiovašhi Nemci zahtevajo avtonomijo dobili. Pokojni je bil znan kot vesten, trezen in zelo postrežljiv trgovski pomoCnik. — Nekako ob istem času popoldne se je prišel kopat v Savo iz Zejn v svetoduški župniji 27 letni Kerin J. Tudi njega, ki ni znal plavati, so pogoltnili savski valovi; vendar se je tovarišem posrečilo dobiti vsaj njegovo mrtvo truplo, ki bo pokopano pri Sv. Duhu. n Na stopnicah mu je spodrsnilo. Oni dan se je ponesrečil Janez Stare Zebretov iz Pred-oselj, pri predaškem gas. domu. Ker je imel nekaj pokvarjeno nogo, mu je na stopnicah spodrsnilo, da je padel in si prebil lobanjo. Obležal je nezavesten in čez nekaj dni nato umrl. n Razne nezgode. 18-letni posestnikov sin Ivan Podpečan iz Lokovine je padel pod voz in kolo mu je zlomilo nogo v členku. — Zalokar Kristina, 24-letna služkinja iz Pole pri Braslovčah je 29. junija padia s kolesa in si zlomila nogo v členku. — V Nezbišah pri Rogatcu je 44-letna dninarica Strašek Terezija padla z lestve in si izpahnila roko. — Po stopnicah je padel v Levcu pri Celju Veber Anton, mlinar, in si zlomil nogo. — 54-letna posestnica Zobec Frančiška iz Bodrišne vasi pri št. Vidu pri Grobelnem je padla s skednja in si zlomila rebro. — Zaporedoma se je pripetilo v Mariboru več nevarnih nesreč zaradi padca s kolesa. Na Meljski cesti se je pripetila že predvčerajšnjim taka nesreča, včeraj pa se je zopet tam ponesrečil delavec v Rosnerjevi tekstilni tovarni Ivan Zlahtič. Zlomile so se mu na kolesu vilice, padel je ter je obležal nezavesten s počeno lobanjo. d Pri laprtjo ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. NOVI GROBOV! n Prah boste tudi vi! V Ribnici na Dolenjskem je nenadoma umrl veleposestnik inž. Anton Rudež. — V Št. Vidu nad Ljubljano je odšel k Bogu po večno plačilo bivši vojni kurat 54. letni katehet Franc Kogej. —-V Ormožu je odšla v večnost soproga viš. pol. nadzornika Roza Cajnko. — V Lahovčah pri Komendi je cdšelv večnost posestnik Ignacij Kosirnik. — V Podnartu je mirno v Gospodu zaspala soproga načelnika postaje Pavla Božič roj Pire. — V Slov. Konjicah so djali v grob banov, zdravnika v Ločah pri Poljčanah dr. Ludvika Schwartza. — V Selnici so pokopali uradnico »Jugotanin« Ivo Lamper. — V Ptuju je zapel mrtvaški zvon avtoprevozniku Rudolfu Tonejcu. — V Dornbergu na Goriškem je umrla 83-letna Jožefa Godnič. — V Srednji vasi v Bohinju je preminula poslo-vodkinja Frančiška Arh roj. Sodja. — V Gradcu je odšel pred večnega Sodnika dr. Milko Daneu. — V Kranju so pokopali šolskega upravitelja v p. Ivana Kalana. — V Radovljici so položili v grob Tere -ijo Jerman. — V Starem trgu pri Slovenjem Gradcu je po šestletni bolezni umrla 70-letna velepo-sestnica Helena Turičnik. — V Slovenj Gradcu je odšla na drugi svet hčerka pok. primarija dr. Zeleznikarja enajstletna Jožeca. — V Braslovčah je mirno v Gospodu zaspal 71-letni Martin Janežič. — V Ljubljani so med drugim umrli: znani skladatelj dr. Anton Schwab iz Celja in Ivana Kordan. Naj počivajo v mirul V vsako hišo Domoljuba! Cehoslovaški Nemci zahtevajo avtonomijo za vse narodnosti. Pogajanja med češkoslovaško vlado in sudet. Nemci so prišli na mrtvo točko. V kolikor se tiče jezikovnega vprašanja samega, so dane vse osnove za sporazum, toda nesporazum traja dalje v vprašanju razširjenja samouprav posameznih upravnih področij. Češkoslovaška vlada je ponudila obsežna razširjenja samoupravnih pravic občin, okrajev in pokrajin, sudetsko-nemška stranka je ponudbo odbila in vztraja pri zahtevi po ustanovitvi lastne samouprave za celokupno sudetsko-nemško ozemlje, Nemci so ponudbo praške vlade odbili v uradnem glasilu svoje ITALIJA s Razno iz Julijske Benečije. V nedeljo 10 julija bodo imeli v Idriji zopet vesel praznik: g. Karel Jereb, salezijanee z Rakovnika pri Ljubljani, bo pel svojo prvo sv. mašo. G. novomašnik je nečak vipavskega dekana g. Ig. Breitenbergerja. — Iz Rusije se je vrnil rudar Rudolf Popek iz Kala na Kanalskem. Popek ni bil vojni ujetnik, temveč je šel v Rusijo pred sedmimi leti kot rudar z večjo skupino tovarišev iz Holandije. Delal je v rudnikih v Sibiriji, kjer se je tudi poročil. Pozneje je delal na Krimu. Kot italjanskega državljana so tudi njega izgnali; izgnali so tudi mnogo drugih inozemcev, ker so jim očitali, da delajo sabotaž/). Preden je odpotoval, je bil 6 mesecev v preiskovalnem zaporu, kjer so na zelo stroge in učinkovite načine skušali izvleči iz njega stvari, za katere ni nič vedel. Ne da bi mu da h na razpolago kaka sredstva, so ga lepega dne odpeljali do državne meje. Ženo in otroke je moral pustiti v Rusiji, vendar je napravil korake, da jim dovolijo priti za njim. — Mirko Filej, kaplan v Idriji, je imenovan za vikarja v Mavhinjah. Novomašnik Dušan Bratina gre za župnega upravitelja v Stomaž na Vipavskem. G. kaplan Art.ur Zaletel v Komnu je imenovan za župnega upravitelja v Vojščici, odkoder bo upravljal tudi Temenico, ker je tamošnji župnik Kavs obolel. Za kaplana v Komcu pride novomašnik Jožef Zorž. -— Na cesti iz Gorice v Ajdovščino se je prevrnil avtomobil, ki ga je vodil Oskar Beltram in v katerem ee je nahajal Anton Kumar z Gorice. Oba potnika je vrglo iz avtomobila in sta dobila hujše poškodbe po vsem telesu. Oba se nahajata v bolnišnici. — Pri Kanalu je patM s kolesom in dobil hude poškodbe kolesar Tonelj. — Iz Štanjela nam poročajo o žalostnem dogodka, ki se tamkaj pripetil. 40-letna Tereza Lukmarj^va, ki je že večkrat kazala znake duševne razvrvanosti, je sredi noči kar naenkrat zapustila zakonsko posteljo ter s svojo dveletno hčerko Olgioo v naročju odbežala ven v temno noč. Vse do jutra je tavala po štanjelski okolici in se je končno s svojim otrokom tesno privitim k sebi, vrgla v kakih 10 metrov globok tolmun. Otrok se je v naročju matere takoj utopil, mater samo pa so ljudje, ki so nesrečo zapazili, pravočasno potegnili iz vode in ji rešili življenje. Mater so prepeljali v bolnišnico, toda, stranke .»Rundschau«. Podpisal je ta članek dr. Kundt, ki je vodil pogajanja z ministrskim predsednikom dr. Hodžo, V Članku od-klanja dr. Kundt, da bi še nadalje ostala dosedanja upravna razdelitev v državi in za-hteva, da naj se ozemlje, koder prebivajo Nemci, izloči in da se mu da čisto ločena avtonomija, ki bo izključno v nemških rokah. Nemci vztrajajo pri zahtevi, da se država razdeli v posamezne avtonomne pokrajine, za vsako narodnost posebej, in da bo ta nova razdelitev države dobila svoj odraz v posameznih narodnostnih kurijah v praškem par-lamentu in senatu. ko se je zavedla, je bila še vedno tako zmešana da se sploh ni mogla spominjati žalostnega dogodka in tudi ni vedela povedati nobenega razloga, zakaj je sredi noči zbežala od doma. NEMČIJA s Delna odprava praznikov. Vrhovni državni komisar za Avstrijo Burckel, ki je po rodu iz Posaarja, je izdal naslednjo uredbo, ki jo objavljajo dunajski listi: >V pogledu praznovanja praznikov se bo treba v korist državnega gospodarstva in vseh delavcev samih prilagoditi razmeram v stari Nemčiji. Zaradi tega bodo v avstrijski deželi morali od-pasti nekateri dosedanji prazniki, med njimi tudi praznik sv. Petra in Pavla. V soglasju z državnim namestnikom (Seys-lnquartom) odrejam torej, da bomo dne 29. junija prav tako kakor navaden delovni dan delali po vseh podjetjih, vseh uradih in vseh javnih upravah, in sicer proti plačilu, ki pripada navadnemu delovnemu dnevu.« ŠPANIJA s Koliko stane španska vojna. Španska narodna banka v Madridu je objavila poročilo o svojem poslovanju do aprila tekočega leta. Iz njega je razvidno, da se je v 22 mesecih državljanske vojne zmanjšala zlata zaloga od 2200 milijonov na 1600 milijonov španskih pe-zet. V istem času je državni zaklad potrošil 9 milijard pezet za državne potrebe. Nič manjše izdatke je morala imeti nacionalna vlada generala Franca. Konec bo pač ta, da bo špansko narodno premoženje znižano na polovico ali ž a več, treba bo desetletja za zopetno zgraditev porušenih mest in po^ravitev opnsto-šenih pokrajin. In kdo vrne življenje stotiso-čeri m Špancem in kdo premosti do skrajnih meja izvršeno notranjo razdvojitev naroda? JAPONSKA s Japonska sili k miru ? Krožijo vesti, da je Japonska že večkrat poskušala v Hankovu začeti pogajanja za mir in sicer s posredovanjem nekaterih članov kitajske severne in pa osrednje vlade. Te vlade so, kakor znano, pod nadzorstvom Japonske. Mirovni pogoji bi obsegali 4 točke in jih je jasneje razložil že tedanji japonski zunanji minister Hirota; L K'" TABORI SLOVENSKE MLADINE tajska mora pristopiti k protikomuuističnemu bloku; 2. Med Japonsko, Mandžukojem in Kitajsko'se mora ustanoviti gospodarska zveza; g Japonska sme imeti svoje posadke v raznih delih in mestih Kitajske; 4. Kitajska mora plačati vojno odškodnino. — Iz te moke ne bo kruha. — Na Japonskem so divjale silne nevihte. Veliko rek je prestopilo svoje bregove, da so ponekod cele pokrajine pod vodo, Več ko 150 hiš je preplavila voda. Prav tako je voda pridrla v 24 mest in pri tem odnesla 11 mostov. Mnoge ceste so neuporabljive, zaradi česar je veliko število krajev popolnoma odrezanih od svoje bližnje in daljnje okolice. Po dosedanjih poročilih se je v vodi utopilo 40 oseb. Škoda je velikanska. Pojavili so se tudi številni potresi zaradi trganja bregov gora in zaradi pregibanja zemeljske površine, kar je povzročilo silen strah prebivalstva. Zaradi trganja zemeljske površine je bilo porušenih po dosedaj znanih poročilih okrog 50 hiš. AMERIKA s Drobiž. V Chicagu je umrl 60 letni 'Anton Koren iz Podgorja v Istri. — V Pitts-burghu je preminul 58 letni Peter Gorup, tam od Postojne. — V Aurora Minn. je odšel v večnost 74 letni Josip Jakoš iz Dola pri Litiji. — Njujorku so djali v grob 39 letnega Antona Kraščeka iz Kojskega pri Gorici. — V Chi-kagu 111. je umrla 84 letna Mary Gerdešič roj. Lukanič. — V Milwauke sta odšla v večnost: 65 letni Kari Gašparič, nekje iz Bele Krajine in 45 letni Jožef Borden iz Cerknice. * Silovite nevihte so divjale zadnje dni v Nemčiji in povzročile mnogo nesreč. Kolera razsaja r Indiji; doslej je umrlo 30.000 ljudi. Tabor slov. kat. deklet na Brezjah Dekleta! Sedaj gre že zares. Naš veliki dan na Brezjah je blizu. Naše geslo je: 24. julija mora biti na Brezjah, kar je med slovenskimi dekleti poštenega in vernega. Gre za velike reči: za družino, za zmago krščanske poštenosti, za katoliško bodočnost našega ljudstva. Tisoči naših deklet bodo priromali med pesmijo in s cvetjem okrašene k Mariji Pomagaj, da jo poprosijo pomoči za važne in odločilne boje, ki jih hočejo pričeti. Zato pa ponavljamo klic: »Dekleta na Brezje!« Taborne knjižice so dotiskane in so vsem zelo všeč. Vsebina je zelo bogata. G. škof dr. Rožman je napisal v začetku dekletom spodbudne besede. V knjižici najdete program, podrobna navodila za udeleženke, celo vrsto nabožnih pesmi. Znani pisatelj Finžgar je napisal za našo knjižico lepe besede za novo igro »Uslišana«. Vsaka bo vesela te knjižice, ki stane skupno z znakom samo 3 din. Taborni znak je lep in slikovit. Znižano vozndno nam je odobrilo prometno ministrstvo. Legitimacija za znižano vožnjo je v taborni knjižici Ker bo treba organizirati posebne vlake, moramo čimprej vedeti, kolikšna bo udeležba. Zato nujno prosimo vse g. voditelje pa tudi Vas, dekleta, pohitite s prijavami, da nam olajšate delo. Knjižice in znake, ki so za vse udeleženke tabora obvezni, naročite takoj v pisarni pripravljalnega odbora v Vzajemni zavarovalnici (»Dom dijakinj«). Nujno prosimo: pohitite! Marijin tabor na Šmarni gori bo v nedeljo, 10. julija s sledečim sporedom: V soboto zvečer slovesno pritrkavanje in kres n« Šmarni gori, V nedeljo bodo svete maše ob pol 8 do pol 12 v cerkvi. Slovesna maša pa bo zunaj cerkve z govorom ob 9. Pri maši ljudsko petje. Takoj po tej maši bo zborovanje zunaj cerkve, na katerem govorita naš ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in drugi. V od- moru pred popoldansko pobožnostjo, ki bo ob pol 3, bo taborenje. Šmarna gora je zgodovinski kraj taborov, ko so se za časa turških vpadov semkaj zatekali verniki in tukaj varstvu Marijinemu izročali. — Zvonenje poldne že ob pol 12, kapelica »Svete sobote«, nas spominja na čudežno pomoč Matere božje !. 1471. Še je ohranjeno taborsko zidovje, v zidu so še tri strelne line in trije možnarji, ki nam predočujejo nevarnosti tistih težkih časov. Ce v sedanjem času ni več turške nevarnosti, so pa druge mnoge nevarnosti za vero in krščansko življenje, zoper katere se treba organizirati, ker jih le z združenimi močmi moremo zmagati. Šmarna gora že celo tisočletje kliče gorenjsko ljudstvo po Mariji k Jezusu, zato hoče tudi v sedanjih, tudi nevarnih časih, vršiti nalogo, ki jo je njej božja Previdnost odkazala. Šmarna gora vsak dan trikrat kliče: »K Mariji kličem srca, oznanjam svetu vest, da Materi Mariji Slovenec sin je zvest.« (Napis na Marijinem zvonu.) iŠkof Trobec vabi v Polhov Gradec Polhov Gradec, 3. julija. Od Trobčevega jubileja v Polhovem Gradcu nas loči samo še par dni. Številni ameriški Slovenci, ki so letos obiskali svojo domovino, se že vesele, da bodo mogli pohiteti v Polhov Gradec k slovesnosti in v počastitev velikega misijonarja-škoia. Ker kažejo ameriški Slovenci toliko zanimanja za Trobčevo proslavo, potem bi biio skrajno nevljudno, da bi mi, ki se nahajamo v njegovi rojstni deželi, odrekli svojo udeležbo. Trob-čeve proslave se bo udeležil sam nečak blago-pokojnega škofa Trobec Jožef, ki je v teh dneh prispel v Polhov Gradec. K izredni proslavi pa še posebej vabimo vsa kat. društva iz okoliških far, da pridejo v nedeljo, 10. julija, v čim večjem številu v Polhov Gradec. Prav vljudno naprošamo udeležence, da se čimprej priglase pripravljalnemu odboru v Pol- RAZNO Že 23 iet ima kroglo v srcu. Leta 1915 so pripeljali v vojaško bolniš-, nico ranjenega letalca; imel je razmesarjena prša. Rana se je kmalu zacelila, 21-letni mladec je odšel zopet na bojišče; po vojni pa je odprl mehanično delavnico in ee oženi! ter imel tri otroke, katerih najstarejši ima že 17 let. Pred kratkim pa je mehanik do-hil hud srčni napad. — Zdravnik ga je pregledal z žarki in zapazil v bolnikovem srcu kroglo, ki je ostala v njem še iz vojne. Krogla tehta 17 gr, Pa drugače nič kaj ne moti bolnika, ki noče slišati o nikakšni operaciji, ceš dokler bo šlo, bo Slo! Ženske ne smejo v gostiln«, v Kanadi je vpliv duhovščine zelo velik. ■ar reče kanadski pri-raas, kardinal Villeneuve »z Kibeka, to drži bolj kot, vsaka postava. Pred krat-K,m je prepovedal ženskam obisk gostiln. V ondolnih gostilnah nam-»e« točijo neko posebno Pivo, ki je zelo močno, "ko da vsakemu kaj hitro stop, v glavo. Kdor Č> kal!0 ostuden in ža-ie Pogled na »ma- lh Oangbofer: 84 Martini M oster Roman Iz začetka 12 stoletja. Poslovenil Blaž Poznifl. Samo kratki trenutki in na prostranih vznožjih porušene gore so bile zasute dolge zaseke in na njih so zrastla nova slemena, po katerih se je divje gnala uničujoča smrt v doline. Vso višavje se je spremenilo v vrtoglavo zmedo, bolj in bolj je temnel divji ples grozotnih podob. Kakor se vali na pogorišču dim skozi vrata in okna in se zgošča nad streho v neprodiren čad, tako so se zlivali vrtinci prahu, dvigajoči se iz zemelj-nih ruševin, v ogromen oblak, ki ga je po robovih rdeče ožarjalo sonce, medtem ko je njegovo temno jedro laz-svetljevala bleda luč kakor od bliskov. Zdaj je prišlo čez prostrani Gaden in dospelo do Lokijevega lesa: sprva je samo zamolklo donelo, nato ječalo in škripalo, potem prasketalo in rožljalo, naraslo do bučnega pokanja in končno do mogočnega grmenja. Pod silo viharja, ki je bučal čez Gaden, se je pripogi-balo drevje in z divjo naglico vetra so pripluli iz doline kriki prestrašenih ljudi, Švajker in Vampo, ki sta klečeč in z dvignjenima rokama molila pred samotonco, sta začula od spodaj moški glas, kakor bi rjul bik: »Gora prihaja! Tecite! Gora prihaja!« Brata sta skočila na noge, omamljena in kakor iz uma. Hrumeč je udaril vihar na Loldjev les in drevesa so zavalovala vse križem. V zraku se je lovila jata vreščečih ptic, vihar jih je razkropil in razmetal med upogibajoče se vejevje; neki kragulj je priletel na steno samotorice in padel s strtima perutnicama na tla. Sik viharja in bobnenje x zraku sta rjoveče naraščala. Trop visoke divjadi je pri-bežal čez krčevino in nekaj živali se je prekopicnilo. Tuleč in hrumeč je treščil zračni sunek ob stene Unters-berka, se odbil, zvihral nazaj v gozd in hreščeče podiral mogočna drevesa kakor bi rezala kosa deteljo. Oba brata je vrglo na tla, da sta se zakotalila po mahu in močvari. Streha na cerkvi se je dvignila v zrak in ko je padal stolpič, je tožeče brnel zvon. Nenaden sunek je spreletel zemljo, tla so se stresla in zamajala in od povsod, s sten Untersberka in z višav naokrog, se je oglasil ropot lomečega se skalovja. »Sodni dan! Konec sveta! Dobri Gospod, bodi mi-iostljiv meni grešniku!« je zabebljal brat Vampo in skril obraz v blatni mah. Švajker je bil vstal. Njegove zbegane oči so se uprle na pobočje Gela. Tedaj je zagledal oblak belega prahu, ki se je gnal čez stene in drvel proti gelskim rebrem. s-Hincula!« Kakor jelen, ki že čuti lovčevo strelico v svojem srcu, se je pognal Švajker čez krčevino proti opustošenemu gozdu. »Brat, brat, ne zapuščaj me, ostani pri meni!« je zavpil Vampo. Pobral se je in začel s klecajočimi koleni bežati in se spotikati v begu. Po lepi dolini je stopala smrt družno s svojo sestro uničevalko. Pričujoči sta bili na vseh koncih in krajih. V Melinjem logu sta hodili pred hrumečimi valovi, ki so podirali hiše in goltali brezbrambne ljudi; v Gadenu jima je sledilo za petami i,ogubonosno kamenje in dušeča sipa razdejane gore. Visoko nad Falkenštajnom, na ostrem gorskem hrbtu, se je razdelila ta drveča gmota, pomešana z razklanimi drevesi, in medtem ko je en plaz zdrčal dol v Lepo jezero, se je pognal drugi proti Šenavu. Vacemanov grad je ostal nepoškodovan na sredi; samo nekaj kamenja je priletelo na streho 8" ' hovem Gradcu, oziroma Rafaelovi družbi v Ljubljani, da bomo mogli pravočasno rezervirati zadostno število avtobusov in oskrbeti prehrano. Avtobusi bodo odhajali iz Ljubljane v nedeljo, tO. julija, ob pol osmih z Borštnikovega trga, tako da bodo udeleženci lahko prišli do sv. maše, ki se bo pričela ob 9 v Dvoru. Vse tiste, ki so prejeli, ozir, bodo še prejeli položnice od Prosvetnega društva v Polhovem Gradcu, vljudno naprošamo, da nakažejo primeren dar, da bomo mogli čimprej začeti z graditvijo nujno potrebnega doma, kjer bodo našle vse naše organizacije primerno zavetišče. Številka ček. računa je 17.781. Prosvetni tabor v Št Jerneja Pod pokroviteljstvom našega ministra dr, Mihe Kreka bo 17. julija v ftt. Jerneju prosvetni tabor ksš&ega okrožja Zveze fantovskih odsekov. Možje, dekleta, žene in fantje Dolenjci, ki smo ponosni, da smo Slovenci, ki nas katoliške vere ni gram, pokažimo na naž taborni dan, da smo Številni, zavedni, adiail Kar nas je bilo Dolenjcev v Ljubljani na ttil-nem taboru, bres primere, ob brezmejnem ognju slovenstva in vere, zanetimo tudi v Št. Jerneju kres, da bo posvetil v eleherno vas neskončnemu Bogu, Očetu v čast, prav som Dolenjcem v ponos in rast! 17. julija vsi v Št. Jernej! Mladinski tabor na Brda pri Lnkoviei V nedeljo, dne 17. julija bo na Brdu celodnevni prosv. mladinski tabor in blagoslovitev društvenega prapora. Ob pol 9 bo sprejem gostov v Lukovici, nato sprevod na Brdo, blagoslovitev prapora in sv. maša pred gradom. Po maši slavnostno zborovanje. Govorijo znani govorniki ir. Ljubljane. Ob 2 uri popoldne litanije in potem telovpdni nastop. Pri prireditvi sodeluje godba iz Rakovnika. Z ozirom na visoki pomen tega tabora vljudno vabimo vsa društva in odseke na tabor, da skupno manifestiramo za naša katoliška načela. Prosvetni tabor v Št. Rupertu Naža dolina, polna naravnih krasot, s svojim znamenitim, starodavnim Št. Rupertom, bo oživela, ko bodo dolenjski fantje in dekleta, zdaj še utrujeni od poletnega dela, osvežili svoje moči, v krepkem nastopu pokazali z vztrajnostjo pridobljeno teleeno izurjenost ter z jekleno zavestjo izjavili svoje globoko versko prepričanje, neomajno ljubezen in bratsko mišljenje, noto pa prisegli svojemu Gospodu, Njega ponovno priznali za edinega, najvišjega — večnega. Toda ne samo ti, mi vsi Dolenjci bomo skupno z njimi izpovedali, da smo nositelji in ozpanjevalci božje misli, hkrati pa tudi, da smo delovni Slovenci in nepremagljivi brani telji svoje domovine. Ponovno povzdignimo svoj jasni glaa in n» strašimo se! Udeležite se 8t. julija šentrupertekega tabora! — Bog živi! Prosvetni tabor v Deo. Mar» a> Poli« V nedeljo 17. julija bo pri Dev. Mar. v Polju velik prosvetni tabor pod pokroviteljstvom ministra dr. Kreka. Zjutraj ob pol 9 sprevod na telo-vadisče, kjer bo služba božja z ljudekim petjen. Cerkveni govor bo imel kanonik g. Matej Rihsr, bivši poljski kap'aa, sedaj dekan v Kanuiiku. Po sv. maši bo tabor, kjer bosta govorila dr. MUoš Stare in Ivo Peršoh. Ob tej priliki se bomo »pomnili tudi 35letnice blagoslovitve našega prosvetnega doma in 30 letnice blagoslovitve zastave Prosvetnega društva. Popoldne ob 3 bo telovadni nastop Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov na novo urejenem letnem telovadišču. Vabimo vse prijatelje katoliške slovenska skupiK>s'i od blizu in daleč, da se proslave udf»>že. Zveze z vlaki so zelo ugodne, prav tako avtobusne zveze z Ljubljano. Tabor v Radečah pri Zidanem mosta V nedeljo, dne 24. juiija bo v Radečah pri Zidanem mostu prosvetni tabor, katerega se bo udeležil tudi minister dr. Miha Krek. Navdušenje Fantovskega odsek« in DekiliSkega krožka zagotavlja tudi uspeh našega tabora. Spored: ob 5 budnica; ob 7.30 sprejem gostov pri ljubljanskem, ob 8. 50 pri zagrebškem vlaku ob 9 sprevod do tabornega prostora; pozdrav gostov; ob 10 govor iu sv. maša na prostem i ljudskim petjem. Na taboru govorita: prof. Mirko Biteric in minister dr. Miha Krek. Popoldne ob 2 so večernice, ob 3 pa velik telovadni nastop. Pozdravni govor ima n^ M. Bltenc iz Celja. Nastopila bo tudi celjska ii« brana vrela. 24. julija veš v Radeče! Bog živi! Kapelica na Veliki planini Vse svoje bližnja in daljne sosede, vse prf. jatelje in znance naše in naših lepih planin opozarjamo r.a to, da bo kapelica Marije Snežne v nedeljo, dne 31. julija blagoslovljena. K slovesnosti blagoslovitve že danes vse najprisrčneje vi. bimo. Marsikdo je spremljal naša dela s porai. sleki, češ ali je kapelica na Veliki planini sploh potrebna? Seveda je! In i« davno je bila. ta zaradi pastirjev. Doslej bo bili ti ljudje mesece in mesece prepuščeni samim sebi. Odslej jih bo vsaj od časa prisrčno prošnjo, m] nas pri našem delu tudi še nadalje podpiraja, Marsikaj še potrebuje naša kapelica. Posebno da-Btejne lastne mašne obleke. Kar veseli bi bili, če bi se dobile dobro dušo, ki bi nam poslal* kakšen prispevek, bodisi v denarju ali v blagu Kdor ne ve, kam bi poslat, mu draga volje po-dajemo naslov. Pošljite vsa, kar ste se namenili dati, na naslov: Žapai urad Stranje, p. Stahovica pri Kamnik«. NAm&mm Celodnevni toijepetai fd«t v Smartn« pri Kranja priredi v nedeljo, 10. julija,. za svoje Člane, prijatelja in znance s družinami Križansk« moška in mlsdeniška kongregaclja. Odhod is Ljubljane ob tričetrt na šest zjutraj. Jutranje cerkveno opravil® bo v Šmsrtmeki Sape! cerkvi ob 7. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo, Po zajtrku na Gaštoju obisk bližnja Smarjetne gore. Kosil« na senčnatem vrtu na Gašteju (kosilo s pečenko in močnaio Jedjo 12 din). Popoldne obiščemo Kranj, kjer bo popoldanska pobožnost v dekanijski cerkvi. Vožnja do Kranja stane m tja in )>$-zaj (nedeljska karta) 11 din za osebo. Prijatelji! Pridite gotovo in povabite že svoje znance! in oblak prahu je zavil hišo in dvorišče v črnikasto temo. Grinštajnerjev ograd z ljudmi in živino ter domačija obeh Hanecerjev sta padla kot prvi žrtvi. Potem je požiral oblak ruševinastega prahu kočo za kočo in pot mu je kazal vrtinec gredij, tramov, sena in žitnega snopja. Kakor okriljeni sli pogube so vršale spredaj posamezne skale in drobile vse, kar so zadele na svojem potu. Na odprti rebri je begala četica omamljenih ljudi sem in tja, med njimi Hanecer, ilzanški kovač in Kepe-leker. Razpadajoča gora jih je bila ustavila na njihovem potti proti Vacemanovemu domu. Kakor trop splašenih živali so se zaganjali ti ljudje zdaj na desno in zdaj na levo. Ce so se ozrli nazaj, so videli drveči oblak, videli, da so se majale hiše, videli, da so padale in se rušile. Iz vseh koč so se reševali ljudje, otovorjeni z bornim rmetkom, in vlekli otroke za seboj. Neki moški je nesel na hrbtu svojo ženo, M se je zvijala v porodnih krčih. Stara ženica je bežala s ponvico, v kateri se je še kadila kaša; veter je izpodnesel starko in jo vrgel čez plot, toda ženica ni izpustila ponve. S krikom ljudi se je mešalo mukanje govedi; psi, mačke in jaskajoče kure so brezumno letale naokrog, golobje so frfotali okoli lomečih se streh. Bežeča mladenka, ki je nosila dva luja otroka ua rokah, je zagledala onemoglega starčka omahniti na tla; dva hlapca sta tekla mimo, in usmiljeno je zavpilo dekle: »Poberite vendar starega moža!« Tedaj jo je zadel kamen, da je za vedno onemela njena nsmiljenost. Pogubni oblak se je razlil čez vso širno dolino, se razredčil in odstrl točo, ki je spremljala njegovo pot. Led in kamenje, kosi od najdrobnejšega grušča do velikosti pravih skal so v tisočih frčali po zraku, vsak v drugačnem zagonu; in leteč so treskali eden ob drugega in se drobili. Ubežnikom ni sijala nobena rešitev več. V slepi omotičnosti so drveli eni po strminah navzdol, drugi so se otemali med veje podrtega drevja ali so pa skakali v vodo, ki jo je Aha šumeč metala, čez bregove. Kdor je obnemogel, se je vrgel z obrazom na tla in topo pričakoval konca. Drugi so popadali na kolena in z dvignjenimi rokami začeli moliti. V uri najhujše groze jim je vzkaiilo v trepetajočih srcih upanje na Tistega, ki je i močan bolj nego vsaka sila, mofan bolj nego podirajoča j se gora. In ko so tako v smrtnem strahu molili in priča-| kovali odrešitve, jim je skozi tenčico dušljivega prahu ' zadonel na ušesa zveneč glas: »Sem k meni! Vi vsi, po katerih izteguje smrt svoje roke! Pri meni je Bog! Pri meni pomoč! Sem k meni!« Trepetajoč so poslušali, poskakali na noge in stekli, da bi našli Boga, ki jim bo pomagal. Za Valdramom se je nabirala truma. Bebljajoč so začeli ponavljati za njim besede njegovih glasnih molitev. In ko so videli, da temu menihu ni nič mar nevarnosti, ki ga obdaja, da mu svetlo žare oči, je zajelo njihove duše opojno upanje. Vedno glasnejše so bile njihove besede in kar so molili, je zvenelo ko vzneseno klicanje. Hiše so se rušile pa niso videli. Ljudje so padali pa so zamaknjeni stopali čez strta trupla. Toča kamenja se je razredčila in medleje je bobnel čez gore odmev groma. Le bučanje, ki je prihajalo iz Melinja, je naraščalo ge vedno. Samo kaka posamezna skala je še priletela iz višave In skakala v mogočnih lokih po nasuti meli. In ena izmed njih, ko hiša velika, ae je gnala čez županov ograd, podrla lesene hleve in ae kotalila naprej proti podrtiji, ki je bila nekdaj hiža starega Gobla, iavoc žensko in koliko večje neumnosti in nesramnosti počenjajo kot moški v istem stanju, s« odredbi ne bo nič čudil, temveč jo z veseljem odobril. Pa tudi sicer kardinal Villeneuve zelo od-ločno »striže peruti* ženskim razvadam. Nekoč je prišla k njemu v spoved-nico čez mero nadišav-Ijena gospodična, pa je izredno hitro prišla zopet ven. Kardinal jo je namreč prijazno povabil za drugi dan in rekel, naj ne pozabi, da »vonj svetosti nima nobene zveze s kemičnimi proizvodi«. Kastrgane nogavice. -Ako se v Londonu kaki ženski na cesti nogavice raztrgajo, so lahko ustavi ca kakem vogalu, kjer jI plelilka nogavie iste takoj popravi ali Sije. Ni »9 mu posrečilo. « »Koga peljejo z reševalnim avtom?« — »Starega Mohoriča, ker je hotel svojo ženo pretepstU «00.000 eigar so sežgal/-Sloveče so havanske ci* fare, ki jih izdelujejo T 'avani na otoku Kuta-Častitljivi kadilci se bodo pač zgražali, Čo pove-mo, da ao morali n® PO DOMOVINI Ob obletnici smrti velikega vtadike Dne 2. julija je minulo leto, odkor je slovenski narod izgubU nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki je bil naženiu ljudstvu najboljši vodnik, svetovalcc in boritelj za najdražje svetinje slovenskega naro- da. Slovenci in Slovenke! Ali se še spominjate .!«-gličeve oporoke, izgovorjene lansko leto na taboru pred mnagotieočero množico v CeJju. Haj ponovimo najvažnejše odlomke: »Velik je naš čas, ker dela mučenike... Velik pa je tudi naš (ne po velikih možeh, ki so nam v teh dobah dali zanesljive smernice, po katerih se more naše ljudstvo ubraniti pred nastopajočo hudobijo... Morda bomo imeli še hujše Saše. Upam pa, da vas, možje in fantje ta hudobija ne ho niti zapeljala, niti uplašiia, ampak da se boste z v»o krepostjo uprli njenemu prodiranju... Satan ima že svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto, toliko pogumne mladeniče, toliko mož iz vseh vrst, ki »te tu zbrani, to je Kristusova fronta... Že na evharigtičuem kongresu so bili ponovno postavljeni temelji, na katerih moramo »rasti v močno armado, ki se bo uspešno uprla hudobnim siiain ... Hujše čase moramo od slovenskega naroda odpahniti kolikor mogoče daleč proč, zato ee moramo boriti že zdaj. Bog Stvarnik, Bog Odrešenik in S"eta Cerkev, to so stebri našega delovanja in neusahljivi viri naših moči. Zvesti bomo ostali, pa naj pride nad na« karkoli. Tako bomo dočakali velike čase! « Iz raznih krajev Struge na Dolenjskem. V nedeljo, 28. junija, smo praznovali veliko slovesnost. Blagoslovljen je bil kip sv. Terezike Deteta Jezusa v farovški kapelici, v procesiji prenešen v> župno cerkev ter postavljen na okusno okrašen stranski oltar. Dobrotnikom se najlepše zahvaljujemo, da so ni pobudo domačega g. župnika oskrbeli kip svetnice, h kateri se bomo v prošnjah obračali na pomoč in tolažbo. — En teden pozneje pa je zavladal« žalost. Umrla je žena kovaškega mojstra Pogorele Marija iz Podtabra 38, katera je bolehala »e več časa. Pokoj njeni duši, sorodnikom pa iskreno sožalje. — Isti dan popoldne se je smrtno ponesreči! posestnik Frane Miše, Višnje 5, župnija Ambru«. Peljal »e je na kolesu s privezano koso, da jo zamenja. Pri padcu-s kolesa mu je kosa prerezala levo nogo nad kolenom in je v stru-Skih senožetih Izkrvavel. Pred i meseci se je komaj poročil v starosti 20 in pol leta. Vsem do- mačim in sorodnikom izrekamo sožalje. Pokoj duši pokojnika! Zg. Tuhinj. Sejem v Zg. Tuhinju bo letos v soboto 7. julija, ne pa 12. julija, ker je ta dan sejem v Kamniku. Livsld pri Kočevju. G. Križ Janez iz Livolda št. 11, že od začetka zvest naročnik »Domoljuba«, odpotuje k svojim otrokom v Ameriko v New York, kamor so ga povabili, da bo stara leta pri njih preživel. Bralce »Domoljuba« lepo pozdravlja. »Domoljub« pa bo prihajal tudi za njim v novo domovino. Preska. V starih zapiskih je zapisano, da je bila naša župna cerkev postavljena že v 17. stoletju kot lesena zgradba, do leta 1741. je bila večkrat popravljena. Zadnja večja prezidava je bila teg leta izvršena. Do 1. 1785. je bila cerkev por aružmea sorske župnije; od tega leta dalje je župna cerkev. Ker šteje župnija že 1500 duš in ker se bo v bližnji bodočnosti še bolj razvHa, je župna cerkev veliko premajhna. Zato se že dolgo dela na razširjenju cerkve. Zbirajo se denarna sredstva. V ta namen priredi kat prosvetno društvo v Preski v nedeljo dne 17. julija popoldne pred društvenim Domom tombolo z velikimi dobitki Tablice se prodajajo po 2 din, ker na od! teh ne pričakujemo posebnega dobička, se prep^ačila hvaležno sprejemajo. Domačine ia soaede vabimo ž« danes na tombolsko veselico, ker imate vsi upanje, ds zadenetc krasne dobitke in zraven še nekoliko pomagate, da se premajhna cerkev izdatno razširi. Na veselo svidenje v nedeljo, 17. julija ob poi 4 popoldne »a tombolski veselici v Preski! Turjak. V proslavo godu sv. Ahacija je »5Do-moljnb« objavil kratek popis, v katerem je poro-&.I, da bo cerkveno iegnanje, kakor vsako leto, na gori sv. Ahacija. Pri zgodovinski cerkvici »o Tur-jažani že izza turških časov praznovali v spomin slavne zmage krščanskih vojakov nad Turki pri Sisku v L 1893. Razveseljivo je, da je letos na omenjeni da« 22 junija prjžlo več sto izletnikov na goro sv. Ahacija k sv. maši. Pod cerkveno li]>0 so se izleUiiki lahko malo okrepčali. Dobro se spominjam, kako je bilo v mojih mladih letih. Prišli eo romarji i* Hrvatske in Slovenci, da so ogledovali plašč Hasan-paše. Ta plašč je bit iz turškega zlata ter posejan z dragocenimi kamni. Tega plašča ie doigo ni vež na Turjaku. Takrat smo mladi fantje dobro živeli, ker smo kazali izletnikom gorske poti. Tudi cerkvica je dobivala Kubi sežgali 600.000 cigar, ki to bile Udelane v veliki tobačni trontiei v Havani. Zdravstveno oblsatvo je namreč preiskalo cigare ter dognala, da so bile izdefaoe iz takega tobaka, ki bi kadilcem prav gotovo Skopal. Vseh 800.006 cif-ar *> prepeljali t- k travnik, tam naredili grmado ip jih javno »e-Igali. Uganil je rirok. Mlado dekle: »Ne vem zakaj, ali obraz uie. tudi vedno tako peče.« Zdravnik: »Hm, le recite vašemu fantu, naj se malo bolje brije.« Kralj bisersv je 80- letni Japonec Kokichi Mikimoto, živeč v mestu Kobe. Navedenec ima 41 tisov akrov prostora za gojitev ostrig, kar oskr-bule nad 1009 uslužbencev. Biseri se pridobivajo ^ig Na leto jih pro-oa za več milijonov din. Največji predor so iz-Kopali v Virginijl v Združenih državah. Dolg je f' km. Torej približno W km daljši kot evropski Snnplonski predor. kdaj le najbolj« ča> trganje jabolk?« _ il? rai.kartar oi ®wja blizu.« Pred razpadlo sirežioo je sedel starec. S svojima suhima rokama je objemal na kolenih trepetajočega dečka, ki je stiskat obraz v beraški Gohlov gunj. »Zdaj, fantek, zdaj pride tista, .ki nanjo čakam!« Deček je dvignil ©Si, uzrl takljajočo se skalo in zavpil: »Ti dobri Oče v nebesih, pomagaj zdaj mojemu dedku, kakor si pomagal menil« In ie se je približala kamnita pošast; toda sila njenega zagona je bila strta; skala se je zavalila čez trhle ostanke ograda, podrla jablano in se postavila zadnjikrat ostro na rob — de pade, bo pokopala pod seboj grabijo in oba človeka na njej. Gobi, ki ni imel več moči, da bi nesel dečka, ga je sunil, da se je potrk-Ijal Huce stransko po mahastem satku ra2padle strehe. Ob sunku je pa omahnil tudi starec in padel kamniti pošasti nasprotL Ze se je nagnila skala. Tedaj se je pa pod njeno težo ugreznil« razmočena zemlja, sksla se je med. padanjem zasukala, se napol zarila v tla in obstala. Tik ob Goblu se je zajedel njen rob v zemljo in potegnil za seboj Se konec starčevega gunja. Gobi se je trgal ko mlad pes, ki čuti prvikrat jermenovo zanjco na svojem vratu; pri tem je hropel v negibno skalo: »Če si se usmilila mene samega, izpusti tudi moj gunj!« Skala je držala trdno. Gobi se je moral izmuzniti iz rokavov in pustiti obleko skali. Tedaj mu je že prlšepal deček nasprotL »Dedek Gobi!« cMoj dobri fantek!« Z golima rokama je objel starček dečka in ga smejoč se milil. »Jeli, dedek, pomagal je?< »Pomagal, zares!« Starčkov« oči so se ozrle proti nebu, zastrtemu s prahom. »To mora biti dober m močan pomočnik!« Smehljaje se je prižel Huce k starčku. »Tako dober ko ia, ni nihče drugi!« Skozi polegajoči se trušč v zraku je prihajalo t. obronkov kričanje in vpitje ljudi. »Ali jih čuješ, fantek? Ubogi ljudje! Stiska in smrt sta morali gospodariti povsod. C.6 si upaš oetati tu sam za nekaj malo časa, bi rad stekel tjaven in pogledal, kje bi mogel pomagati!« Bom že, dedek, kar pojdi!« Starec je nežno pobožal dečka po laseh in odbredel čez blato. Ko je pa prišel do ogradnili vrat, je obstal in se ozrl dol po svojem nagem telesu. Majaje i glavo se je vrnil in začel brskati pod hišnimi ruševinami, ali ne bi našel kakšne cape, ki bi ga za silo pokrila. V gorah je utihnilo; le poredko še se je oglasil z višav zamolkel ropot, ki je preglušii šum vode. Nemirno premenljiv veter je gonil oblake ZmMega prahu in kjer se je rjava tenčica raztrgala, je odBtrla podobe grozotnega opustošenja. Jok in stok se je oglašal z vseh strani, v srce segajoče tožbe, le poredko klic veselja in svidenja. Na odprti, s kršjem in meljo posuti rebri je klečal Valdram, zamaknjen iztezal proli nebu sklenjene roke ju molil z močnim glasom: »Vriskaj vsa zemlja! Poveličuj slavo božjega imena in m« poj hvalo v pesmi! Govori Bogu: Kako silna so Tvoja dela!« Ko je tako molil, se je truma, ki se je stiskala okoli njega, bolj in bolj redčila. Vsakega je gnalo, da bi poiskal ljudi, ki so mu bili dragi, vsakega je vleklo k njegovemu dooui in hramu. Ljudje so začeli tekati in begati, in sleherni je spraševal sor eda; »Ali si videl kje mojega očeta, mojo ženo in moje otroke? Ali še stoji moja hiša ali jo je podrlo?« Ta krik in vpitje ljudi je preglašalo mozeg predirajoče muka-je nekega goveda, ki je stalo razkoračeno in z iztegi feuim repom med vsekrižem nametanimi skalami, z izbuljenimi očmi in krvavo peno na gobcu. (Nadaljevale «t«M.) b" tedaj lepe darove. S pokojnim cerkovnikom sva si bila dobra prijatelja iu mi je večkrat dal ključe od cerkvice, da sem jo odprl izletnikom in da sem jim razlagal zanimivosti. — Anton Prijatelj. Brusnice pri Novem mestu. Tretji češnjev dan dne 26. junija je odlično uspel. Predsednik podružnice Marini je pri sprejemu pozdravil zastopnika bonske uprave inšpektorja Franca Kafoia, okr načelnika Vidmarja, okr. kmet. referenta Ma-. laska in njegovega pomočnika Filipiča, zastopnika kmetijske šole na Grmu Plesa in pretekla prof. Mavčeca. referenta Sitarja in šolskega nadzornika Skebeta. Učenka Pavlinova je deklamirala priložnostno pesem, pevski zbor pa je zapel pozdravno himno. Nato so se gostje, med njimi 40 gojencev kmetijske šole, podali v šolsko poslopje, kjer je bila imenitno urejena razstava brusniških hru-etavk. Po govorih, ki so izzveneli v slavospev brusniski hrustavki, je olvori! zastopnik banske uprave inšp. Kafol razstavo. V drugi sobi je bil fešnjev sejem, kjer si dobil poceni krasne češnje, brueniške hrustavke. Zvečer pa je avto odpeljal razstavno blago v Ljubljano in v ponedeljek zjutraj je krasni sad razveselil srca Ljubljančanov. Bol. Benetke. Vreme imamo lepo. da je veselje. Solnce sije in pripeka kot redkokdaj. Zemlja bi rada dežja, sicer bo trpel pridelek. Sicer pa dobre letine nismo vredni. Vedno bolj skru-nimo nedelje z ročnim delom. Dogaja se celo, da za nedeljsko delo kosce najemajo. Kako že pravi tisti izrek? Nedeljsko delo in tatvina vodita na beraško palico! — Mladinskega tabora v Ljubljani smo se v velikem številu udeležili in vsi navdušeni za noto delo srečno vrnili domov. Lepih svečanosti ne bomo kmalu pozabili. Blagf ica. Letos smo imeli že šest porok in eno imarno na okiicih. Med temi so se poročile 4 dekleta iz Mar. družbe. Hrovatova Tončka iz Vel. Jelnika si je izbrala dom pri špintu v Slatenku, Čvelovo Rozo iz Zg. Lok in Kovačevo Francko iz Petelinjka smo poslali na tuje, prvo v Domžale, drugo v Prevoje pri Brdu, Kovačevo Minko " Zg. Lok bomo pa postavili za gospodinjo pri a-tovih na Vel. Jelniku. Zadnje tri so bile požrtvovalne in zveste cerkvene pevke in jih bomo zelo pogrešali. Mar. družba se je od svojih članic prisrčno pred cerkvijo poslovila. — Zdravi pa smo, hvala Bogu. Do sedaj emo imeli šele dva mrliča. V nedeljo 26. junija smo pokopali Jakoba Vajde, kovača in posestnika iz Blagovice, zvestega »Bo-moljubovega« naročnika. Naj jx>čiva v miru! — Regulacija Slatenščice do vasi Slatenek iu naprava nove občinske ceste je izgotovljene. Banovina je e 1e,n delom tukajšnjim občanom izkazala veliKo dobroto. O tem bomo poročali drugič kaj več. Šmartno ob Paki. Dne 26. junija je za vedno zatisnil oči Alojz Puncer, posestnik v Paski vasi. Kot dobrega poznavalca naših ljudi in okraja, so ga pritegnili v premnoge odbore, kjer je vse zaupane mu funkcije vršil z ljubeznijo m vnemo. Zadnja leta je bil načelnik, zadružne elektrarne, podžupan, odbornik Hranilnice in posojilnice itd. Kot globoko veren katoličan je gledal tudi na to. da so v njegovi hiši bili le naši časopisi. Pred kratkim je presta! težko operac.jo r.a slepiču, ki je najbolje uspela. Ni mu pa bilo usojeno, da bi še živel za dom n druge. Pljučnica ga je spraviia v grob. Pokojnika, ki zapušča soprogo, sedem hčera in dva sinova, bomo ohranili v najlepšem spominu. Naj mu 6veti večna luč! Žalujočim iskreno sožalje! Studenec pri Sevnici. Zvonovi so zapeli svojo žalostno pesem in naznanili, da je odšla k Bogu po zasluženo plačilo 45-letna Alojzija Kova-čie. Mož ji je umrl že pred več leti, sedaj pa je odšla še ona za njim. Bila je iz dobre krščanske družine. Naj ji bo . ; ; lahka domača zemlja. v.-.sn ■ ftt% Žalujočim sestram in !"-«tu l>a . terekamo na.se sozaije. — T e-rezija Krnc iz Zavra-tec se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so ji v nieni požarni nesreči priskočili na pomoč. Raka pri Krškem. Z mladinskega tabora v Ljubljani, so naši udeleženci odnesli najlepše spomine. Zaradi hude vročine, ki je sicer pripomogla, da smo seno lahko suho spravili, pa vlada občutna suša. Vodnjaki in studenci usihajo. — Naši ljudje radovedno vprašujejo, kdaj tudi mi pridemo do elektrike. Bi si jo že prav želeli! — V Ravnem je umrla Terezija Škoda. Večni mir! Trajava pri Blagovici. Na Petrovo, ko je nepregledna vrsta vozil peljala ogromne množice v Ljubljano, je bilo videti ob glavni cesti v vasi Trnjava skupino koscev, ki so tik ceste kosili seno. Pa ne samo to; z nesramnim gobezd« so izzivali mimo se vozeče fante iu dekleta '81 vidno sena niso kosili zato, da bi prav ta sušili, saj je letos še preveč lepega vrem " Na ta način kažejo naši nasprotniki 3voio w turo in naprednost. Oni naj kaj takega r!rW mi jih bomo lepo pri miru pustili. Št. Jurij pod Kumom. Pri birmi je bilo "aš doni« je, kaji ni ga katoličana pri nns, ki ne bi prispeval jra. ven. Obenem je dom vseh naših katoliških om.' nizacij. Otvoritev »NaJtega doma« bo dne 24 ju. lija. Takrat ste vabljeni vsi od blizu In dslej, Natančen spored bo objavljen po časopisja. Selekcijsko drnStvo je prav pridno na dela. 26. avgusta bo imelo premovanje. Veliko skrbi povzroča odboru finančna zadeva. — Pred neda?. iiim se je zopet pričel na šoli analfabetski tečaj, katerega obiskuje veliko analfabetov, ki zaradi oddaljenosti ne morejo obiskovati šole ined lednem. — Zelo je potrla vse starše vest, da ji premeščena gospodična učiteljica Lutija Bij«, Lahko žalujemo za njo vsi, ki nam je pri srca kat. vzgoja mladine, kajti ona edina ss ni bali vzgajati naše mladine v kat duhu. Najbolj js bo j>ogrešalo prosvetno društvo, kot izvrstno diteljico igralske družine. Gospodični učiteljici ž«, limo na novem mestu obilof uspeha. Mi jo okra-nimo v hvaležnem spominu. Sinkov tura. Prostovoljna gasilska žeta priredi dne 10. julija, v slučaju slabega vremena pi 17. julija, veliko tombolo. Začetek ob 8 popol« dne. Med dobitki sta 2 kolesi, vreča moke, kuhinjska oprava, zaboj sladkorja in mnogi dragih krasnih stvari. Pridite! Loči ca pri Vranskem. Gasilska četa na lc< čici pri Vranskem bo imela v nedeljo, dne 10. ju- Dr. Fr. Trdan: Spomini na Ameriko Najprej jo ubereva proti mestnemu akvariju — velikanski okrogli stavbi, kjer je videti menda vse vrste rib, ki so živele v vodah od vesoljnega potopa do danes. Gledalcev pa tudi ni nič manj kot rib. Domačini in tujci neprestano prihajajo in odhajajo, fotografirajo, pišejo razglednice in se udobno zabavajo. Prava podoba Newyorke! Ko prideva iz akvarija, je začel rositi pohleven dež. Od dežnikov so kapljale drobne kapljice in rezale črne vijuge po sajasto za-crnelih pločnikih. »Pri vas pa ne zna iti dež, kakor se spodobi,« pripomnim šaljivo. »Glej, da se ne pregrešiš in še kaj hujšega ne doži-yis,c odvrne v enakem tonu g. Edvard In prav je imel. Komaj naju je sprejel pod streho avto, so se ze odprle vse zatvornice neba, da je li'o kot LZ škafa. Ploha je prekrižala najine na-ualjnje načrte, vrnila sva se domov. Resnici na ljubo pa danes lahko povem, da sem bil skrivaj dežja vesel Toliko lepega sem videl in uzil toliko gostoljubja med nepozabnimi rojaki — in vendar se jim v časopisju se nikjer nisem javno zahvalil. Pa ne da bi bil na to pozabil! čut hvaležnosti se je neštetokrat v meni oglašal, a kljub najboljši volji nisem utegnil prijeti za pero. Kdor je od blizu poznal mojo zaposlenost v Clevelandu, mi bo pritrdil da poročam resnico. Ko smo se pa mudili na zapadu, se mi je godilo tako, kakor se je godilo popotnik«, o katerem poje pesem: Danta tukaj, jutri tam, drugi kraji, druga mesta, kamor me popelje cesta ... Hv?!a_Bogu, zdaj mi je pa dež priskočil na pomoč! 1 lflo odmerjeni čas mi je končno vendarle .15* izpolnil dolgo negovano skrivno željo. V zadnjih trenutkih mojega bivanja na svobodnih ameriških tleh sem povezal svoja čuvstva v skromen šopek hvaležnosti in ga kot Slovo ameriškim rojakom odposlal v ponatis »Ameriški Domovini«. Povečerjali smo. »Do odhoda ladje je še tri ure, ali si ne bi vsaj mimogrede ogledal Newyo.rka še v nočni obleki?« pripomni g. Edvard. »Prav rad!« odvrnem. Kmalu nato je bil naš avto zopet na cesti. Vozili smo počasi. G. Edvard je šofiial in razlagal, fr. Humil je zadovoljno'pušil cigaro, jaz pa sem gledal, poslušal in užival. Vsepovsod same luči, ki se prelivajo v vseh mogočih barvah in oblikah: vitice, križci, kače, krogi, pike. In vse to migla, utripa in trepeče, da so oči vse zmedene To ja sijaj ameriške svetlobne reklame Ena sama tvrdka izda sleherni večer tisoč dolarjev samo za reklamno razsvetljavo. Tako mi je zatrjeval p. Edvard, ki je tam doma. Nehote sem se spomnil na Ribničana, ki je z?«e' na Pijanca in ga nahrulil: Ti nepridiprav pijani! Ali si se ga že spet nasekal? Jaz ga pa se za potrebo nimam. Tu gredo tisoči za reklamo, (lotim tisoči siromakov še za potrebo nimajo kruha. 1 udi v podzemeljski Newyork bi bil še enkrat rad vsaj nekoliko pokukal, pa ni čas dopuščal. V pristanišču je že močno liropel "f™/™' J,ckf,en' ^likan črni dim je prihajal iz njegovih globokih žrel in se valil preko skla-n,er '"^'"^ih poslopij. Škripci so se veno-T, "1 m spuščali v njegov nenasitni trebuh AT ln poSto- Po nan^no naslonjenih mosticili pa so hiteli potniki in njihovi pnjatehi in znanci. J vinJl^lia(Z n'Sem bil s.a,m- Prav do kabine šte- hi fr Tlumit ZT U ' EdVBrostaia večja in večja, komaj že ločimo njihove glasove, kmalu vidimo samo še električne luči, potem pa tudi te izginejo, . Z Bogom Amerika! Z Bogom, nepozabni rojaki 1 Po deževnem dnevu je nastopila jasna p«* letna noč. Daleč na obzorju je vstajala !«>» in razsvetljevala prostrano morsko ravan. se je suha zemlja odtegnila očem, sem odsei t kabino in k počitku. . Drugo jutro sem bil že ob petih na nj>?8D' Vzbudilo me je močno pljuskanje vode, ki udarjala ob bok ladje, ob katerem je sW» moja postelja. V polsnu premišljujem, kje Ko pa odgrnem rujavkast zasfor pri osnu zagledam peneče valove, se počasi domisn® da sem globoko v trebuhu morskega pa«1*, in da plovemo po Atlantiku domov v stari Ki-t Brž se umijem in napravim, potem P« P0?.,,e zlezem na krov, bal sem se namreč, d«i ni v zdramil potnika, ki je-v sosednji sobici Se sladko »muziciral«. . . :eij Sirena »Evrope« —> našo ladje — Jc J, „ tuliti dolgo in zamolklo. V Opazovalnem «kw na glavnem jamborn so se zabliskalo iu Morzejevimi znaki, Tisoč mertrov od nasj. plula ladja v nesprotno smer z razsvenj1e linami, videti pa je bila tako majhna Koi » Po zajtrku se je jelo razvijati žjvlJgJjJ skoraj do pičice podobno onemu na l&fJ1 jija Slovesno blagoslovitev novega gasilskega doni« P" tej priliki bo v podružnični cerkvi na Ločici ob 10 sv. maša za vse žive in rajne člane gasilske čele. Po večernicah bo blagoslovitev doma ki je obenem združena z župnim zletom in tombolo ter domačo veselico. V6e sosedne gasilske jote «o vljudno vabljene k tej slovesnosti. Vodice nad Ljubljano. Tudi mi ne bomo tako kmaiu pozabili mladinskih dni v Ljubljani. Nad SOO faranov «e je udeležilo tabora, bodisi v krojih, narodnih nošah ali v civilu. Posebno p« nas je navdušil uspeh naših fantov-tekmovalcev. Že lani oo v Celju člani Vodiškega fantovskega odseka dosegli prvo mesto v nižjem oddelku, letos pa «o kljub izredno hudi konkurenci in kljub mnogo težji mprilkam, v katerih žive naši telovadci spet dosegli prvo mesto in ei a tem že drugič priborili dr. Adlešičev pokal in kot stalno darilo še pokal »Domoljuba«, Zavedamo ee časti, ki so jo naši Jantje e to zmago pridobili Vodiškd fari ter srno zato zmagovalce ob povratka iz Ljubljane tudi slovesno sprejeli. PrviŠ se je čulo ime Vodice pred deset tisoči katoliških Slovencev in pred široko športno javnostjo lani v Celju, drugič letos ob sijajnem mladinskem taboru v Vodicah in tretjič, sedaj na Stadionu. S temi zmagami m dokazali naši fantje, da je tudi kmečki in delavski fant kljub napornemu dedu, kljub zbitoeti po celodnevnem prevažanju eamokolnice in prenašanju malte dovzeten za deJo v telovadnici in da more doseči v telovadbi in Športu tudii lepe uspehe. Ponosna je Vodiška fara na svoj fantovski odsek, ponosna še posebno, ker je v članih odreka pol fig jedrih in krepkih mišic tudi zdrava duša. Vodiški fantje, vsa fara je ponosna na vas in vam Miče: Le po tej poti naprej k novim zmagam! — Dne 20. junija je umrla vzorna Marijina hči Štupar Ivana iz Vodic. Vse življenje ji je bilo le trpljenje, delo in žrtve za druge, polno tihe molitve, vdanosti in sainoodpftvedi. Nekaj ur pred smrtjo je pri delu tiho in mirno zaprosila: »Napravite to, ker jaz ne morem«, nato je legla in kmalu izdihnila. Bog ji ho plačilo, nam pa daj mnogo takih vzornih in požrtvovalnih deklet! Če rabiš miatilnico, slamoraz-nico, kosilnico Deering, ge-peli, plug ali brano itd, obrni se z zaupanjem na stavoznano železnino FR. STUPICft. LjaMjaea, Gosposeefsfca cesta 1. V vsako hišo »Domoljuba«! Veliko posvetovanje za dvig slovenskega kmeta Eneko je bil velezanimiv tudi referat g. H. Maistra o »Zaposlitvi kmssžkega prebivalstva«. Predavatelj je poudaril, da je o tem danes pri nas še jako težko razpravljati, ker so naše kmetije še premalo proučene. Pri nas imamo prebivalstva, kateremu je kmetijstvo glavni, ali vsaj postranski poklic, kakih 870.000, t j. 72% vsega prebivalstva, a zaposlenih (L j. od 15 do 64 leta starosti) je res kakih 424.000. Vse iefo so te ©sebe zaposlene le v gospodinjstvu in pri živinoreji. Gospodinjstvo porabi približno eno šestino vsega delovnega časa, živinoreja približno eno sedmino ali za obe panogi skupaj okolii 126.000 oseb, tako da bi ostalo za vse ostale panoge še kakih 208.000 oseb ali dobrih 83 milijonov delovnih dni, od katerih je uporabljenih v poletni dobi za vse kmetijske panoge okoLi 46 milijonov, v zimski dobi pa 7,8 milij. a za vse ostale zaposlitve, ki so že v zvezi s kmečkim gospodarstvom, dobrih 7 milijonov delovnih dni, tako da ostane neizkoriščenih delovnih dni okoli 22.4 milijonov delovnih dni. Kako visoka je ta številka, ei moremo šele prav predstavljati, čo pomislimo, da ima vsa naša industrija komaj kakih 13 do 14 milijonov delovnih dni letno. En del tega časa se uporabi sicer za dela pri javnih delih in v domači obrti, vendar lahko računamo, da jo celo poleti pri nas neizkoriščenih kakih 8%, pozimi pa kar 37% kmečkih delovnih sil in ta številka še vedno narašča. Vzrok tiči v preobljudenosti Slovenske vasi. Izhod iz tega je samo v tem, da iščemo za to prebivalstvo čim več zaposlitve doma. Na skrajšanje delovnega časa zaradi premajhne rentabilnosti našega kmetovanja skoro ni misliti. Mehanizacija obratov in komasacije posestev bi nezaposlenost še povečali, Intenzivnejše kmetovanje, domača obrt in javna dela bi sicer tO brezposelnost utegnili nekoliko omiliti, toda odpraviti tega vprašanja nikakor ne morejo, zato obstoji vse vprašanje v tem, kako zaposliti odvisne delovne moči s kmetov pri nas doma v nekmetiških poklicih. Za g. Maistrom je govoril ravnatelj higienskega zavoda dr. I. Pire o prav tako važnem vprašanju, to je o »Higieni in »sanaciji naselja«. Iz njegovega res tehtnega in velezanimivega referat« posnemamo: Pri higienskem delu pri na« polagamo pravilno večjo važnost na asanacijo podeželja kol mest, kajti pri na« živi na kmetih 900 tisoč ljudi, v mestih pa le 180.000, razen tega je pa naša vas mnogo bo^' potrebna izboljšanj nego mesta, Nalezljive bolezni in umrljivost so mnogo hujše med kmečkim nego delavskim prebivalstvom. Mesta in trgi imajo vodovode, kanalizacije, dobra stranišča, suha stanovanja itd., na kmetih tega ni, alasti ne r»a Dolenjskem, v Prekmurju in večih štajerskih okrajih. Doslej smo izvršili na tem polju So komaj nekaj lepih poizkusov, a pogrešamo še organizacijo dela in sredstva. Važna ;e predvsem preskrba z zdravo pitno vodo, kajti v Sloveniji ima šele 6.7% naselij in 13% prebivalstva vodovode. Zanemarjena je zlasti vzhodna Slovenija in tam so zato tudi umrljivost in kužne bolezni najhujše. Približni povprečni stroški za vodovode so taki, da stane za vsakih 1000 prebivalcev zgraditev vodovoda 1 milijon. Drugi pre-važni činitelj je odstranitev odpadkov. Stanje stranišč, gnojišč, gnojničnih jam itd , je po deželi po večini še mnogo večje zlo, nego se zavedamo. Velik del nalezljivih bolezni, zSasti griže, tifus, driske itd. imajo svoj vzrok tu. Asanacija sfraiiiSč, gnojišč, hlevov, dvorišč in vaških poti je nujen pogoj za napredek zdravstva, gospodarstva in kulture sploh, zato bi morala oblast to izvesti s posebnim zakonom. Enako nujna je asanacija naših bivališč, kajti naše hiše imajo po večini premafo solnca, so navadno vlažne, premajhne in razdelitev prostora je jako nerodna, nesmotrena in nezdrava. Mnogo je po naših hišah tako škodljive hišne gobe, hiše niso vse podkletene, v »hišah« so navadno prevelik® peči, vse prostore premalo zračimo itd, Težkofe pri asanaciji naSih vasi so [ v Ameriko grede. Mlajši so bili razposa-| jeni kakor otroci: igrali so pink ponk, bili j kozo ali pa metali na nizka natikala podkve | Tn obročke. Starejši so posedali na pletene na-I slonjače in se prijateljsko razgovarjali. Po j kosilu je bila sleherni dam kmo-predsfava, I zvečer pa ples, konjska dirka, dvakrat celo i vinski trgatev. Zabave toliko, da človek skoraj j »e ve, kdaj mine dan. »Dober dan, gospod profesor!« »Bog daj! Kaj, tudi Vi tukaj?« odzdravljam s začudeno, ko zagledam pred seboj g. Allgauer-jain njegovo boljšo polovico. Seznanili smo se | hi h že preti osmimi tedni na ladji »Bremen« in [ i, J. s? vračamo skupaj na »Evropi« v Evropo. Meni je bilo naše zopet no srečanje naravnost v užitek. Ta dva dobrodušna zakonca sta se mi i ™ tja grede zdela kakor bajeslovna Filemon in Jsavcis. Tudi na ladji sta prihajala sleherni dan * sv. maši in prav tako redno pristopala tudi k sv. obhajilu. Neko jutro me je Doroteja že P.re" sveto mašo spravila v izredno dobro vo-VI- Jik pred odhodom k oltarju pristopi namreč k meni in mi polglasno zašepeče na uho: »Gospod profesor, kajne, danes pa z možem ne smeva k sv. obhajilu?« »Zakaj pa ne?« »Ponoči naju je v želodcu nekaj črvičilo, pa sva ga vsak eno šilce izpila.« ta njena odkritost bi me bila gotovo spra-; n f i! ''""'k* 6e bi ne bi,n kraj m tisti tre-ji.ntek tako resna. Zato sem, le nalahno smeb-'JOje se, rekel: »Bosta pa rajši šla jutri, ko Vaju ne ho več črvičilo.« Po rodu sta bila Bavarca, doma iz rojstnega kraja sv. Tomaža Kempčana. V Ameriki sta »e mudila največ v Detroitu, kjer sta bila na obisku pri svoji dobri hčeri Lujizi. Pogovor Sta SC pa ^ imela?< nadaljujem »Prav dobro, gospod profesor«, odgovori v j wtno bavarskem narečju dobrosrčni Ali- * gauer. Da som mlajši, bi precej doma prodal svoje malo imetje in se preselil v Ameriko. Tam bi po hišah pobiral ostanke jedi, s temi bi redil krdelo prašičev in v nekaj letih bi postal milijonar. V Ameriki je vsega v izobilju, zato tako omalovažujejo dragocene ostanke, da jih vstran mečejo.« »Gospod Allgauer, kar prodajte, kar imate, in potem pa brž nazaj v Ameriko, da čimprej postanete milijonar. V svoji milijonski^ sreči pa tudi name nikar ne pozabite!« sem šaljivo pripomnil in se na skrivaj čudil njegovi pre-, prosti podjetnosti V pletenem naslonjaču sta sedela visoko rasla (lama in gladko obrit gospod. Govorila sta jako malo, tudi za okolico se nista veliko zmenila. Gospod je z vidnim zadovoljstvom vlekel svoj vivček, gospa pa, je ponovno polt-gala na kolena čmo obrobljen binokel in prikimavala z zategnjenim »yes« ali »well« ali pa »ali right«. Največ pozornosti pa je ves čas vzbujala »ciganka« —- gospodična kakih dvajsetih let. Imela je rujavo zagorel ohraz, črne bodeče oči, globoko zakrivljen nos, na rokoko razmršene lase in živo pisano obleko. Že ob vstopu na ladjo je v hipu vse magnetizirala Zaradi svojega posebnega obnašanja je že drugi dan dobila priimek ciganka. Ko sem tisto jutro prišel mimo, je ravno lezla na prednji rob parnika, sedla na nizek stolček, prižgala cigaret«) in buljila v daljavo svoje iskre oči. Nenadoma pa skoči pokonci, tleskne s prsti in zakliče; s Ladja! Ladja!« . Na ta klic se je vse zganilo m hitelo na krov. Vsakdo je hotel na lastne oči videti našo morsko sestro, ki je pa jela kmalu pešati. V isti smeri kot »Evropa« je namreč plula tudi francoska ladja »fsle de France«. Iz newyor-škega pristanišča je odšla 16 ur pred nami, pa smo jo vendarle v kratkem došli iu jo tudi kmalu pustili zadaj. Naš brzopnrnik jo je rezal z brzino 27 vozlov na uro, francoski pa je pre- vozil samo 22 vozlov. Kljub vsem naporom so se polagoma videli samo se dimniki, končno so pa tudi ti utonili v daljavi. Tudi na »Evropi« je bila jedilnica prostrana in čedno opremljena. Ko vstopim prvikrat v obeduico, me popelje steward k mizi, kjer sta že sedela dva duhovnika. Eden je bil he-nedikthiski opat Koch, drugi pa p Priderik, oba fina družabnika. Gospod opat, bivši pro-sor latinščine in grščine, je kar iz rokava stresel primerne grške in latinske citate, p. Friderik, ki je hkrati vojni kurat pri ameriški mornarici, je z njemu lastnimi gestami skrbel za vojaške dovtipe, moja ribniška kri je pa skušala delati mostove med obema. Posebno dobre volje je bila naša. friperesna deteljica na poslovilni večer. Na mizo, ki je bila vsa v zelenju in cvetju, je gospod opat poklical Ptičje petje — Vogelgesang. Pa ne mislite, da je morda ča-ral. Vse se je vršilo naravnim potom. Ptičje petje se namreč imenuje vino, doma iz Porenj« na Nemškem, barve je cekinasie, okusa pa takega, da bi se ga niti olimpski bogovi ne branili. Druga noč na morju je bila izredno tiha in mirna. Zato zjutraj nihče ni mislil, da bi se moglo vreme spremeniti In še tako nenadoma. Samo kapitan se je nekam sumljivo smehljal, ko je gledal na obzorje, kjer se je tu pa tam zabliskalo. »Evropa« jo je vztrajno in moško rezala. Prvi dan smo prevozili 586 morskih milj, skoraj tisoč kilometrov. Nekateri potniki so še počivali in sladko sanjali. Toda hudomušni morski duhovi so se tisto jutro vendarle hoteli malo poigrati iu z morskimi valovi uprizoriti koncert, lin so začeli počasi stopnjevaje. Najprej je jKttegnil majhen veter. Nato je prišel na površje nekoliko močnejši veter. Slednjič pa je Eolus odprl fortissimo in zapihal jo vihar, ^m« laje ia maagoitra**«. » *f czn>s^» jai katemn M tnorafc r^nbšf: vsi. Tali a»š» šterišo* prsteni« drc£*a be !ahko b-jOBO «®nia. Prinašala bi sam »»Mačja UMsogo direktnih vnotuk koristi t tajsio prosnet-B«n"«uni. zj*s5i K- bruno gradili ie Ra rti ko-j-aiii*. zadali na nsiderao aredi:e* boletev ia gpgtKajsklb obratov Trebi b. biLo moder- Ziinmi tudi naš zastareli stavtei red, uvesti ««• »»»afeto suMiarsPra N za-lajen: delu svojega referat* ;<- g dr Pire podrobco opisa". « tea-ievne razmere po pocajnezaih o£ rajih. Zadnji dac. so je t petek, .to« S. junija j* govoril najprej a. J. O k oris o >Caett«ai iii^K. ilanM 'is mažje p»wet po&ecja-j*jo gospcrtiiijsko deto in nimajo zasj »ranega razumevanja. »to so aai* kmečke gospodinje tu pa »odi r trn. da imajo naše iene premalo gospodinjske izobrazbe. Ne maj« do-vat. kuhati. is»jo še premalo etnfeSi za saago, se »e "pceveeaj® oovoij vzgoji otrok. niso dovolj vešče vr'.r«ar&'va. perataiaareiva. miesarstva itd. ter oapaiao pojmujejo varčnost žeoo je treba zalo najprej gospodrajsko izobraziti. nato jo pa tt-BiSi v prvi vrsti njenemu gospodinjskemu in materinskemu poklica. Začeti moraino s poetom Se pri dekiicab v Ijodtki šoli. ga nadaljevati v tečajih ia zaključiti v gospodinjskih šotah. Kot zadnji je končno govoril Je enkrat dr. Ivo Pire in sicer o »Prehraai kmečkega pre-Mvafetvac Navajal je najprej hrano in pripravljanje jedil t starih čaaih in poudaril. da je nemogoče podati kako enotno pravilo rs prehrano, ki bi bilo veljavno za vse poklice, pokrajine, starosti in letne ča«e Zdravniki eo se začeli z»an-»iveao zanimati iz prehrano žeie v najnovejši tfobi. zlasti po odkritja vitamioov in ajih vaŽBO-fli Za njih praiEno dobavo ie potrebna mešana brana in mora n. pr kroaipir tvoriti vsaj 12X nt naše hrajse. Prevara« je tudi zeiersjava raznih vrsl m sadje. Zlaoti uaša mladina, tudi po kmetih, je preslabo hranjena, zato bi morale bili pri vseh večjih šolah mlečne kahinje. Tudi nadpovprečne cmrlpvosti otrok v Prekmurju in mnogih štajerskih okrajih je kriva napačna prebran«, a v 3aj-feironiašneiših okrajih gospodari jetika in druge nalezijive bolezai ter — a°koboiizern. '' Semčiji so že mnogi podrobno raziskovali kmečko prebrano in prišli do jako različnih zaključkov, a pri na« se e tem podrobno še ni nihče pečal. Pri nas se more kmečka družina dostojno preživljati od kmetije še'e. če ima vsa; 10 do 14 ba zemlje, a ker je vefik de! naših kmetij mnogo manjših, se Oh, 80} nI to nič hudega Opazujem naše otročaje. ko gredo v šolo aH pa iz krte. Kič se ne znajo ti ljudje obvladati Jeza »riti in srboriti do skrajnosti Za vsako malenk^t ti nastopa nasproti svojemu tovarišu kar s silo. S tako jezo ga poči ia udari da človeka kar zaboli pri duši. Kaj bo neki iz take mladine? Ce bi znale govoriti naša živina, bi tudi znala marsikaj povedati zoper svoje pastirje in njih podivjanost. Kakor najbolj podivjani in poiiroveti vozuiki na «sti. tako znajo že tedi najmlajši ubogo živino kar pošteno in po dotah pretepati se issd njo zadirati in jo preklinjati. Nobene lepe besede ne stiftS iz njih ust Maši škofje so izdali skupen pastirski list zoper preklinjanje. Ne kar tjavendan. Razlogi m teko pisanje so dosti tehtni in škofje so gotovo dobro premislili vsako besedo, preden so jo zapisali. Po zadnji svetovni vojski se je kletev med nami res tako strašno razpasla, da postaja ie vsakdanjega s pametjo le nekoliko obdarovan ega človeka strah pred to kugo današnjih dni Kakor strašna razbes-neia povodenj je zajela kletev slednjega našega človeka. Vse koine. staro in mlado. Se mlečnozobo dete ponavlja in jeclja svoj >dic, dicc. in že z eno nogo v grobu stoječi starec, ki se mu jezik ie kar pošteno zapleta, bo še izbruhnil s kletvino na daa, če mu ne bo morijo t; Jo vi ti za fo~'rar,ikimi zaslužki in — strada«. Vettk del naših kmečkih hs po cele mesece nima kruha. Referent je očrtal približno siatsje prehrane po vseh okrajih in ugotovil, da se brani naše kmečko prebivalstvo večinoma s kruhom. močoatirni jediii razno zelenjavo, miekom in sadjem, malo pa z mesom. V poz.';:h zinsekih in pomladanskih mesecih nastopa p» nuMKih kra;ih prava lakota. Jlntoeo se poje pri nas koruznega kruha, ki pa nikakor ne nw>re nadomestiti j>še-ničnega Kruh je pravo merilo za gospodarsko eian;e vsakega kraja in s tem tudi za zdravstveno. Sestavljena je hrana našega kmečkega prebivalstva pravilno, le večina je ima — premalo. šlo vse po volji. Vse je že prekleto: ljudje in živina, sonce in dež, hribi in doline, uboStvo in bogastvo. Bog v nebesih in sveta Mati božja in še sveti zakramenti: nie ni izvzetega iz umazanosti kletvine in preklinja. vanja. In kako ti že ta ijuba nežna mladina zna kleti! Ce vprašaš takegale nadobudnega o t ročaja, kako mu gre >Oč<: naše, bo prišlo « njegovih ust nekaj stokanja podobnega na dan. Kadar se mu pa odpre ventil za kletev, o. takrat mu pa gre ta reč iz ust, kakor bi bilo vse namazano z najfinejšim in najbolj, šim oljem. Vse gre tako lepo in gladko na dan. kakor bi se bil najmanj tri ure uči! vsega na pamet. Ljudje božji! Zoper kugo in povodenj vsesplošne kietvine moramo, ali razumete, moramo nekaj narediti Moramo! Xe le zato, ker nam kletev pre-poveduje božja zapoved, ne le zato. ker so nastopili zoper njo naši škofje, že zato moramo v boj zoper kletev, ker je kletev za nas vse nekaj poniževalnega, sirovega in nedostojnega. Nič se nikar ne opravičujmo. oefi da imajo drugi narodi še vse grje izraze za preklinje-vanje kakor jih premoremo mi. Kletev doslej še ni bila jobena taka. da bi mogli o njej reči da je morebiti vzor lepote in zato vredna pohvale ali priporočila, naj bo naša ali italijanska ali pa tam kje iz devete dežele. Kar je grdega, je vedno in povsod grdo. Zato je tudi za nas vsake obsodbe vredna grda razvada, da tako radi hodimo k tujim narodom na posodo po kletev in po drago umazanijo. Zakaj pa drugi kolnejo, pa bi mi n» smeli! No, ta je pa sj>et pametna! Ali moramo biti mi vedno kakor opice in samo to delati kar delajo drugi? Tako radi se ponašamo. da smo samostojni, da nas ne bo nihče nič učil — dobro! — v tem pokažimo svojo KULTURNI KOTIČEK Učenci drugega mladoslov. roda Prvi izmed onih. ki so sledili Levstiku in Jurčiču so gojili večinoma ljudsko povest, drugi pa so sledili Stritarju in Gregorčiču in so peli pesmi. Prvi so pisali na osnovi pripovedništva prvih dveh. drugi so peli po pesniških vzgledih Stritarja in Gregorčiča. Najbolj značilen učenec prvih dveh je bil -Jože Pod-rnilšak ali kakor se je podpisoval Andrej-čkov Jože. Doma je bil iz Krašnje. Bil je v raznih trgovskih in poštni službi Izmed Mo-borjanov se marsikdo še spominja njegove povesti >Žalost in veselje*. Živel je od 1845 do 1974. — Josip Ogrinec (1844—1879) iz Podgorja pri Kamniku, profesor v Varaždinu. Najbolj znani njegovi spisi so: veseloigra »V Ljubljano jo dajmor. potem razne povesti, kakor >Vojnimirt ter »Setev in žetevc. Najboljši pa so njegovi opisi narave > Ob razi iz narave«, poleg tega še >0brazi iz naroda« kjer slika s hudomnSnostio Gorenjce. Učil se jc pri Levstiku in pri Jurčiču. — Fran Cele-stin (1843—1895), doma iz Klenika pri Vačah, profesor na Ruskem in potem v Zagre- bu. Začel je kot pesnik in kot pripovednik, pozneje pa se je j>osvetil le slovslverso kulturnim vprašanjem, poročal o ruski literaturi. prevajal iz ruskega jezika, pisal kritike in med drugimi razpravami izdal >Naše obzorje«. — Anton Koder (1851—1918), rojen v Radomljah pri Kamniku, bil poštni uradnik, umrl v Ljubljeni. Izšel je iz Jurčičeve pripovedniške šole. Spočetka je zlagal pesmi, pozneje pa je pisal same povesti za razne liste. Kadar riše našega kmečk^ia človeka, je surov. Bil je glavni pripovednik celovškega > Kresa c. Napisal je: >Zvezdanac, >Luteran-ek, sKmetski triumviratc, sSiari Grivarc, >Grogov Matijfec, > Iz življenja« in druge. Za Mohorjevo družbo je napisal: >Najdenčekr, »Naš vsakdanji kruh<% >Gospod Antone. >Mir ljudem na žemljic. V posebni knjigi je izdal povest >Marjeiicac in »V gorskem zakotju c. BH je izmed najbolj delavnih sotrudni-kov »Kresa«, časopisa, ki je izhajal v Celovcu. Mnogo je deloval tudi kot časnikar. — Dr. Jakob Sket (1852—1912), s Sladke gore, profesor. Napisal je roman z imenom Milko Vogrin in ljudsko povesi »Miklova Zala«, ki je izšla v »Slovenskih večernicaht pri Mohorjevi d 'žbi. Zato jo vsi starejši še |>rav dobro poznajo. Napisal pa je tudi mnogo šolskih slovenskih knjig. — Delo dr. Frana De-tele spada tudi v to dobo. Pri njem vidimo vse one osnove, ki jih imajo Jurčič, Mencinger in Kersnik. Rojen je bil 1850 v Moravčah na Gorenjskem, bil profesor, nato gimnazij' ski ravnatelj, umrl 1926 v Ljubljani Pisal i« zgodovinske romane, povesti in veseloigre' »Veliki grofe. »Pegam in Lambergar«. »Takšni sor, »Hudi časi t. V mnogih prav rad šiba razne ljudske in družabne napake: »Malo življenje«, »Trojka«. »Prihaja?«, »Svetloba in senca«, »Rodoijubje na deželi«, in denar«. Večinoma je pisal svoje povesti za Mohorjevo družbo.—Josip Stare (1847 do 1907), profesor, je pisatelj mane poljudne »Občne zgodovine«, ki je izšla v Mohorjevi družbi. Napisal je povesti »Vanda« in »Lisja-kova hči«. — Josip Vošnjak (1843-1911); zdravnik in politik, je bil plodovit pisatelj. Najboipi je njegov roman »Pobraiimi«. ki Je slika narodnega prebujenja in njegovega po* Uličnega delovanja na južnem štajerskem. Pisal je tudi povesti za ljudstvo. Med njegovimi igrami pa so: »Lepa Vida«, »Dokto Dragan«, »Svoji k svojim«. Za spoznavajo javnega življenja so znani njegovi »Spomini , Al i je pr$okot" kraljevine Jugoslavije državna ustanova Tiskovni zakon naSteva v 81. 19. primere, ho sme oblastvo prepovedati razširjanje iri prodajanje časopisov. Eden takih primerov bi hil podan, ®e bi bilo e tiskanim spisom storjeno kaznivo dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državL Predvsem moram omeniti, da obstoji zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije z dne 6. decembra 1929, kakor Statut o organizaciji In poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije z dne 14. februarja 1930. Ne v zakonu, pa tudi v Statutu ni niti z eno besedo normirano, da bi bil Sokol kraljevine Jugoslavije državna »stanova, pa« pa je v § 1. cit. zak. določeno, da se zaradi fizične in moralne vzgoje državljanov osnuje viteška organizacija pod imenom Sokol kraljevine Jugoslavije. Ta viteška organizacija pa ni nikaka državna ustanova, ker je zakon sam ni proglasil za tako usta-novo. Iz dejstva, da obstoji zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije z dne 5. decembra 1929 pa tndi »e sledi, da bi že zaradi tega Sokol kraljevine Jugoslavije postal državna ustanova v smislu Čl. 4- cit zakona. Ne more biti dvema, da ima čl. 4. cit. zakona v mislih izključno le one državne ustanove, ki jim j® poverjeno izvrševanje državnih oblasti, potom katerih vrši država svojo oblast Drugačno stališče bi moralo dovesti do nevzdržnih posledic, kar dokazujejo naslednja dejstva: V nagi državi obstoji zadružni zakon. Toda nikomur še ni prišlo na misel, da bi proglasil eno ali drugo zadrugo, ali Zadružno zvezo ali Glavno zadružno zvezo za državno ustanovo, ki M naj bila zaščitena po členu 4. cit. zakona. Obstoji zakon o Privilegirani agrarni banki. Obrtni banki — »ame ustanove, ki so bile ustanovljene s posebnim zakonom in na katere ima država vsaj toliko vpliva kakor na organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije. Kljub tema pa mislim nI pravnika, ki bi mogel zatrjevati, da so omenjene nstanove državne ustanove v smislu čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, Obstoje srednješolske organizacije, ki s® končno tudi normirane z zakonom o srednjih Šolah, pa nikomur ni prišlo ,.a misel, da bi priznal tem organizacijam posebno zaščito y smislu čl. 4. cit. zakona. Isto velja za gasilska društva. Gasilska društva uživajo po zakonu posebno zaščito, toda nikomur ne pride na misel, da bi posamezna društva smatral za državno ustanovo. samostojnost, da ne bomo vedno slepo drli aa drugimi. Posebno, če vidimo, da nam drugi kažejo na napačno pot. Sv. solunska brata sta prinesla našim prednikom sv. vero in z vero božji blagoslov. °d dne do dne bolj občudujemo delo in ljubezen teh dveh sv. mož. Naj naše občudovanje izzveni v to, da ne bomo mi nikdar s kletvijo podirali tega, kar sta ta dva sv. moža zgradila med Slovani s svoio ljubeznijo! Kletev nam bodi beseda sl-Tovostl in eovraštvas Zato pa groč * njo! Proč na vsej črtij. Spričo vsega tega moramo reči, da je Sokol kraljevine Jugoslavije pač ustanovljen s posebnim zakonom, da uživa od strani države izve«tne predpravice, da pa to ni državna ustanova v smislu ČL 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Zato pa uživa pravno zaščito v enaki meri kot druga društva. Pravilnost tega naziranja dokazuje tudi okolnost, da upravniki Sokola kraljevine Jugoslavije niso državni uslužbenci. Bes so po zakonu pridržane gotove pravice vladi s tem, da ji je zajamčen gotov vpliv glede postavljanja najvišjih osebnosti Toda mnogo večji m neposrednejši je vpliv, ki je zajamčen vladi glede organizacije, vodstva ln imenovanja RADIO UU&UANA od 1. julija d« 14. julija 1838. Četrtek, 7. julija. 13.20: Radijski orkester. 19.30: Nac. ura. 19.50: Deset minut zabave. 20: Plošče. 20.10: Slovenščina za Slovence. 20.30: Violinski koncert. 21.15: Koncert radijskega orkestra. 22.15: Plošče. — Petek, 8. julija. 13,20: Koncert radijskega orkestra, 19.30: Nac. ura. 18.50: Poro-Sila o izseljencih. 20-, PloSče. 20.10: Ženska ura. 20.30: Koncert. 22.30: Angleške plošče. — Sobota, 9. julija. 18: Radijski orkester. 18,40: Pogovori s poslušalci. 19.30: N«c. ura. 19.50: Pregled sporeda. 20. O zunanji politiki. 20.30: Milosti jiva gre na oddih — slušna igra. 22.15: Radijski orkester 23: Poročilo o pripravah za mednarodni kongres kat. esperantistov v Ljubljani; — Kedelja, 10. julija. 8: firamel jškrjanček«. 9: Na- vodilnih oseb n. pr. pri Privilegirani agrarni banki, Obrtni banki in Narodni banka. Že samo dejstvo, da niso upravniki Sokola nikaki državni uslužbenci, da njih čast ni zaščitena po § 302. k. z., dokazuje, da nimamo opravka z državno ustanovo v smisla čl. 4. cit. zak. Kajti pri državnih ustanovah morajo imeti pravico do postavljanja vseh predstojnikov edinoie državna oblastva. Res je sicer, da se pri nas nekako udomačilo naziranje, da je Sokol kraljevine Ju-goslavije državna ustanova, ki ji gre zaščita po čl. 4. cit. zakona. Toda s pravnega vidika pa s tem na stvari ni izpremenjeno nič. Stališče, da Sokol kraljevine Jugoslavije ni državna ustanova v smislu čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, je usvojil svoječasno tudi Banski stol v Zagreba (razsodba z dne 23. sept 1932, opr. št Kzp. 753-32). Dr. Josip Voršič. poved!, poročila. 8.15: Prenos cerkvene g!i»sb®„ 9.45: Verski govor. 10: Kaneert mladinskega pevskega zbora iz St, Vida n. i.j. 11: Otroški ura. 11.80: Pložče. 12: Koncert vadijskega orkestra. 17: Kmet. ura. 17.30: Trboveljski pevski iaz&-kvartet in harmonika. 59.30: Nac. ura. 19.50 Fant« je na vasi. 20.30: Operetni napevi. 22.15: Plošče. — Ponedeljek, 11. julij«- 19.30: Nae, ura. 19»50: Zanimivosti. 20: Plošče. 20.10: Pogled na naša gradišča. 20.30: Koncert lahke glasbe. «215: Plošče. — Torek, 12. julija: 13.20 Koncert radij, orkestra 19.30: Nac, ura, 19.50: '/.vozni* Sala. 20: Plošče. 2010: Gradovi, Valvazor in nastanek renesanse. 20.!»: Radijski orkester. 21.15: Koncert 22.15: Radijski orkester. — Sreda, 13. julija. 13.20: Radijski orkester. 18: Radijski orkester, 18.40: Mladinska ura. 19.30: Nac. ura. 19.50: Plošče. 20.30: Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. 22.15: Radijski orkester. Navadno opazimo prepozno! Ko mfutimo sOTtSne «t»e« kline, je že preposnot Zato se nitrate p a p r o j namasati s kr»mo Nit?« ali b »ijem Nitea. Ce pripeka sonee zelo močno, treba maianje večkrat ponoviti. Potem beste počrneli hitro ia eaako-mera«. Štorfai asat strope po nizki ceni v ieteznini Fr- SSuplca, EJutolJ«m«, Gosposvetska 1 Naročajte Slovenski to! Hranilne knjiilca, vradnostn« papErl«, d ««i»le«. S9S»tew®ss«lc« vnovčujem po najvišji četi takoj ? gotovini. Knpe>pro4«j* napram«*ht Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SRECEc. Al. Pianiltiek, LJubljana, Beethovnova 14 Mali ofjI^smS« Tiska drobca vrstic« »8 aje prostor ja eajtnf Lha S"—. Saročciin »Dofi»si)«e-jM siasa poiovjm. ako 'ropaj«« 'ena-ijske potreoSSn« aii prodajajo »■«>(« pt-deika aii .šteje po«e» asaroma ofrrrik* oomočai-kaw »Ji »s i EE airefte. Pra«#te*8 is «®»w «napn*. Krn liatOsia s iMsab ojo-iaar. Va oike * račuA Karu. - Xasfo» * sasraTi tata co«i tOfiiSfc Krmgi pmii spacgjBME! ' itjaurtkč 2irš«S£DI?w n pristna. V«u ix«stovaieie a *it«o hitro ia s sijih »tnsHri rrvJŠ4jas&a. Ži.fcissa a Lica. L Z aasc ;I3!*JCTJ0 esem-o Vteetia « :ai*o »saiio i t-j.' ii' itrožki pri-I pra«T iesne, obstojno " m zdrstv ■ismaio p i- Ceca t .c .3 s« 130 0 3 Xr—. po Din 35'—. 2 steklenici po pošli še EKs. - Prc Doeioijj&a pod >Da-iarea« itev. t0.'®7. ki je Tataaa. a?oJ,ie ia Tseij fe a» pojili, taksi iorvme Babakk. OHmra ite». 9 cr. žt. V fDc4i~ŠE.:!a posicp-;«i3s. J a;:v-. traraiS ta gorarf. — P»?iirv« pri Ztfnm 1-iic. Gotoa vas li s« krRftof® TerooštL'. Itmimk 3S- ašsfo serfnr« In šal« is zt-mm pm^ak tsis&m i&« as ziale ^ersMI^ tfižia eastf^la. SJarhao ta polsiStvens okavj«. orodjs a v*o iglenoma dobit« p<> ai.kih eaa.b pri ^ ^^ Makllaia. Sea^oaset«& a casia 1 Opekta WariuSam sav^eli n priiHž«« t hg SOJMUB«oa Dis f— TrriM f.i.^#flCar. mmm® -. JS Perra cesta 2® at»ii p»5 ffi^^&o aaiiaaih •resaJi pcaebao nwio ^ijfftju ^rts-? ia -'u.isjT thl+t.*. tnio is v^lrs-ao ''> s?t> s.s o&Ie-ke. vs^ifccTršts^ prsip-> sla^o u sa *vu*n« i .a^pj ia aa-^i^« šefe. :a kaas^Hi^ p-rei;a i^* aapnfj. in p*na*A • f&ir* ia poaveii'*. — V« to kap i«? s&a:ao ter »gflffilSgjWgM» iggn»I tj-sibljaaa Eonsenskega aLi S&^flM it, WJS Bp.PrajMiBjrgSK UMiLUŠUi! TIBRAPHON ia *laa. Drak,- ao^ae i.ic»i. b r«Mi bat^ri.*. rJ-kak« prit:ki.ia«. Z«ir*vaiii-> :,re-Mtašett ia crtpoT^aa laftt^Tijt« brtsp>aif?ao pruaf.sjek1:* in. pcfo;« x a dnevno pr eSsk ulnjo. 0*1 režite' ■■■■■............—......■■■•■..............u mMiH»m t?, n. p^/jit* kriHroia^TSfl. i a obTfaa« proap^ktit kako- tadi ^^roi« sa Ias<4>r__________________________________________ Xfciit}T:................... ........................ AP VBATI Vl»®AJ»SIOW f ??. & (K B^ HEIHEL5HI80LO ^/'"'MARIBOR Ji 1OT LJUDSKA POSOIIINKA V UUBUANI regšafcr, ladru^a g s««aa. omjiM, my#nccYi cala (v lastni pakčt) oferast«)« ksraB.iiits® vlog« najfigodseje Nov® »t&rm vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljiv«, obrestaje po 4t' „ proti odpovedi do S'/, STi1^^* « -fr-^r ItL^ - Dopise b sprejo« ared.Utvo .£>.,««1 aar^ai^ 1»«- ^.-»CKAjt iT- r«i|«l.,_jm, Ire&uki joic SoiUek. „ U karti Cti,