PRIMORSKI DNEVNIK
"£tr,£SrfSSS‘ - Cena 35 lir
Leto XVm. - St. 152 (5236)
TRST, sreda 4. julija 1962
SAMO 0.27 ODST. VOLIVCEV JE ODGOVORILO «NE» NA NEDELJSKEM REFERENDUMU
Francija je svečano priznala neodvisnost Alžirije Triumfalen sprejem članov začasne vlade v Alžiru
Fares je poudaril, da je alžirska vlada najvišja oblast alžirske revolucije - Govor Ben Hede ob prihodu v Alžir - Alžirska vlada je prišla v Alžir kot kolektivna enota
PARIZ, 3. _ Po današnji seji vlade je general de Gaulle Uradno proglasil neodvisnost Alžirije. Zadevna izjava poudarja, da se je alžirsko ljudstvo na referendumu o samoodločbi izreklo za neodvisnost Alžirije in za sodelovanje s Francijo, ter dodaja: «Zaradi tega in ker temeljijo nadaljnji odnosi Francijo in Alžirijo na pogojih, ki so določeni v vladnih izjavah od 19. marca 1962, izjavlja predsednik francoske republike, da francoska vlada svečano priznava neodvisnost Alžirije.»
V Rocher Noiru pa so danes svečano proglasili rezultate o referendumu ob navzočnosti članov začasne izvršilne oblasti in drugih osebnosti. Takoj zatem je imel predsednik izvršilne oblasti govor, v katerem je poudaril: «Alžirsko ljudstvo Je ob izvajanju svoje suverenosti svobodno izbralo svojo usodo Skupno s priznanjem naše narodne neodvisnosti je prišel trenutek, v katerem mora vsak Alžirec prevzeti svoje odgovornosti. Pred vsem svetom, ki nas opazuje, moramo ponovno poudariti enotnost našega ljudstva. Da bomo vredni žrtev vseh naših mučenikov, katerih spominu se klanjam, moramo Proglasiti našo neuklonljivo voljo. da bomo premagali ovire ln utrdili enotnost vseh Alžir-cev naše domovine.
Začasna izvršilna oblast, ki ji predsedujem, bo še dalje lojalno izvajala politiko, ki jo določajo evianski sporazumi, katere soglas-
na odobritev je največje priznanje, ki ga je moč dati alžirskemu ljudstvu in njegovim voditeljem. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo pod vodstvom začasne vlade alžirske republike, ki ostaja najvišja oblast alžirske revolucije, napredovalo po svoji poti ter bo znalo zgraditi močno in srečno državo. Prišel je trenutek odgovornosti in dela, da se predvsem zagotovi blaginja in svoboda alžirskega ljudstva.»
Po objavi rezultatov o referendumu je predsednik Fares sprejel francoskega visokega komisarja Foucheta, ki je predal posle začasni izvršilni oblasti alžirske države.
Fouchet je izročil Faresu de Gaullovo pismo, v katerem de Gaulle poudarja, da je Francija vzela na znanje rezultat referenduma in da je priznala neodvisnost Alžirije, Zaradi tega se od danes dalje pristojnosti, ki se tičejo suverenosti nad ozemljem bivših francoskih departmajev v Alžiriji prenesejo na začasno izvršilno oblast alžirske države. Hkrati izreka de Gaulle voščila za srečno prihodnost Alžirije.
Dckončni uradni podatki o rete. rendumu kažejo, da se je 99,73 od. stotka volivcev izreklo za neodvisnost Alžirije, medtem ko je samo 0,27 odstotka reklo «ne». Tu. di nepričakovano visok odstotek Francozov (30,71 odstotka) se Je udeležilo volitev in od teh Jih je 90,94 odstotka glasovalo z «da».
iiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiitiiitlìiiuDfiiitkiintiHitiiiiiiiiiittiifiiiiiiiiiiiiiifimitiiiiiiiiitmtiiiiiifiiiimtiiiiiiiiiiii
Titova brzojavka Ben Hedi
Jugoslovanski narodi želijo še bolj razširiti prijateljsko sodelovanje z neodvisno Alžirijo
Zaradi današnje stavke tržaških tiskarjev, ki bo traja, la do jutri zjutraj, Primorski dnevnik ne bo jutri izšel. Prihodnja številka bo izšla v petek.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — «Osvoboditev ®lžirskega ljudstva ni samo nje-Sova zmaga, temveč presega okvi-re Vaše dežele,» poudarja predsednik republike maršal Tito v brzojavki, ki jo je poslal predsedniku začasne alžirske vlade Ben Hedi. «To je uspeh vseh narodov, ki se borijo za svojo neodvisnost, in vseh svobodoljubnih narodov na svetu,» poudarja maršal Tito. «Alžirska narodnoosvobodilna vojna je dala neprecenljiv prispevek buditvi tlačenih na. rodov in osvoboditvi vse Afrike.» Maršal Tito ugotavlja, da so privrženost svobodi, požrtvovalnost m enotnost, ki jih je alžirsko
ljudstvo pokazalo v borbi, tudi jamstvo, da bo v istem duhu začelo tudi graditev svoje države in ji zagotovilo zasluženo mesto v skupnosti narodov, ki se borijo za mir in enakopravne odnose v mednarodnem življenju. «V teh naporih bo alžirsko ljudstvo imelo podporo vseh miroljubnih sil na svetu,» poudarja maršal Tito. «Jugoslovanski narodi in vlada, ki so z zelo živimi simpatijami spremljali junaško borbo alžirskega ljudstva, pozdravljajo njegovo osvoboditev. Pripravljeni so, da z neodvisno Alžirijo še bolj razširijo dosedanje odnose prijateljstva in sodelovanja.»
B. B.
Vpisanih volivcev je bilo 6.549.736. Glasovalo jih je 6.017.680. Veljavnih glasov je bilo 5.992.115, neveljavnih 25565. Z «da» je odgovorilo 5.975.581 volivcev, z «ne» pa 16.534. V odnosu do veljavnih glasov je z «dan glasovalo 99,73 odstotka volivcev, z «ne» 0,27 odstotka, vzdržalo pa se jih je 8,12 odstotka.
Danes popoldne je prišel z letalom iz Tunisa v Alžir predsednik alžirske vlade Ben Heda skupno z drugimi devetimi ministri alžirske vlade. Na letališču so bili deležni triumfalnega sprejema. Ob prihodu so jih pozdravili predsednik Fares in člani začasnega izvršilnega sveta. Bataljon narodnoosvobodilne vojske pa jim je izkazal vojaške časti. Ben Heda je imel kratek govor, v katerem je poudaril, da bo alžirska vlada spoštovala obveznosti glede pravic Francozov v Alžiriji, in je pripomnil: «Ljudska volja je najtrdnejša ograda proti militaristični diktaturi, o kateri nekateri sanjajo, pioti osebni oblasti, proti ambicioznim, avanturistom, demagogom in vsakovrstnim fašistom. Alžirija je danes neodvisna, toda borba še zdaleč ni končana. Neodvisnost je sredstvo, ki omogoča, da se dosežejo gospodarsai in socialni smotri, brez katerih ni moč govoriti o revoluciji. V zvezi s tem nas čakajo ogromne naloge.» Govornik je tudi omenil, da namerava Alžirija zvesto izpolnjevati evianske sporazume.
Takoj nato so člani alžirske vlade odpotovali v mesto v avtomobilih, ki so jih spremljali alžirski agenti na motorjih. Na vsej poti do prefekture v Alžiru so avtomobili vozili med gostim špalirjem množice, ki jih je navdušeno pozdravljala.
Pred odhodom iz Tunisa je Ben Heda sprejel ministra za predsedniške zadeve ZAR Alija Sa-brija, ki se je vrnil iz Bengazija^ kamor je bil odšel skupno s Krimom Belkasemom in se tam sestal z Ben Belo. Predstavnik alžirske vlade je davi v Tunisu izjavil, da alžirska vlada odhaja v Alžirijo kot kolektivna enota, katere oblasti in pristojnosti ne diskutira nobeden od dvanajstih članov.
Pripomnil je, da mora alžirska vlada prevzeti veliko odgovornost, dokler se ne sestane izvoljena narodna skupščina. Njena glavna dolžnost je, ohraniti enotnost ljudstva in alžirske osvobodilne vojske ter delovati za zgraditev alžirske države. Alžirska vlada meni, da je v interesu vseh, da se vprašanje ne postavlja v zvezi z osebami, temveč v obliki kolektivne odgovornosti. «Z naše strani, je zaključil predstavnik, nismo nikoli izrekli kakršne koli kritike do katerega koli člana vlade. Nadaljevali bomo po tej poti, ker menimo, da je edino pravilna in edina, ki lahko omogoči alžirskemu ljudstvu, da pod vodstvom alžirske vlade prema-
ga sedanje težave.»
V Oran so danes vkorakale enote alžirske osvobodilne vojske. Ob poti, po kateri je vojska korakala, se je zbralo nad sto tisoč Al-žircev, ki so navdušeno pozdravljali osvobodilno vojsko.
Danes opoldne so ob alžirsko-maroški meji odstranili bodečo žico, ki je branila prehod meje in ki so jo stražile francoske čete.
Davi so na številna javna poslopja v Alžiriji razobesili alžirsko zastavo. Opoldne so dvignili alžirsko zastavo tudi v upravnem mestu Rocher Noir ob navzočnosti predsednika izvršilne oblasti in članov te oblasti.
Marnov odposlanec pojde v Washington
DŽAKARTA, 3. — Predsednik Sukamo je sporočil, da bodo v Indoneziji splošne volitve, takoj ko bo osvobojena Zahodna Nova Gvineja.
Razen teg:a je Sukamo sporočil časnikarjem, da bo indonezijska vlada poslala v Washington svojega odposlanca, da dobi od
•■■Hihihiiiiiiuiuui	.hiiihihihhhhihiuihhiiihhhuhihhh.iihh.h................
PROCES ZARADI DOGODKOV V GENOVI
Tambroni je hotel kongres MSI v Genovi
Tako je izjavil socialistični poslanec Pertini, ki je včeraj nastopil kot priča, medtem ko bo danes pričal poslanec Adamoli (RPI)
RIM, 3. — Danes se je nadalje-VaI proces zaradi genovskih dogodkov. Kot prva priča je nasto-Pu socialistični poslanec Sandro pertini, odlikovan z zlato meda-lJ0 odporništva.
«Kongres, ki ga je stranka MSI Pripravljala v Genovi,» je dejal fortini, «je bil hotena in premiš-!)eha provokacija genovskega ‘judstva. Najavljal, so prihod eksponentov in hierarhov fašizma v Genovo in poveličevali njih preteklost. Toda najbolj je pretreslo ravest genovskega ljudstva sporo-Cllo, da bo prišel v Genovo bivši Prefekt Basile ki se od 1. 1945 ni Vef upal stopiti v Genovo, ker ao ga imeli za fašističnega zlo-V*nca. Na to provokacijo,» je de-Jal Pertini, «genovsko ljudstvo ni «agio drugega kot reagirati.»
«Na Trgu della Vittoria je bila r8- junija velika manifestacija, izbran sem bil za edinega govor-nika. Pozabil sem na stranko, kateri pripadam, in sem govoril kot Italijan Italijanu, kot svoboden elovek svobodnim ljudem. Na trgu je bilo vsaj 30,000 oseb. Na trgu je bila zastopana vsa Genova. Po zborovanju se je formiral dolg sprevod in odšli smo Počastit spomenik padlim. Ni bi-1° mkakega incidenta. Podčrtati Pa moram, da ni bilo nikakega oboroženega varstva.»
«Se sedaj se sprašujem,» je nadaljeval socialistični poslanec, «kako da tisti kongres ni bil pravočasno zabranjen zaradi javnega i~u®- 2e 1. 1953 je zaradi manj nuaih vzrokov takratni notranji minister (Scelba) prepovedal neofašistični kongres v Bariju. Prepričan sem, da bi krajevne ob(asti
v Genovi prepovedale kongres, če b1 lahko svobodno ravnale.»
«Predsednik Tambroni je bil, ki je hotel kongres,» je dejal Pertini. «Bal se je, da bi izgubil podporo fašistov v parlamentu, če bi ta kongres prepovedal. Podpora fašistov pa je bila tedaj odločujoča.» Potem je Pertini navedel Fanfanijeve besede, ko je ta predstavil 2. avgusta v parlamentu novo vlado. Takrat je dejal t’anfani, da so se mnogi državljani zbali, da bodo vrednote od-porništva izgubljene, in so torej reagirali na to bojazen, kakor so mogli in kakor so znali. «V teh besedah,» je dejal Pertini, «je človeško pojasnilo za to, kar se je zgodilo v Genovi.»
Po raznih drugih pričah je prišel na vrsto Paolo Sanna, ki ]e na kvesturi v Genovi dal neke obremenilne izjave za dva obtoženca in pozneje skoraj Y6® t0 potrdil tudi pred preiskovalnim sodnikom. Danes pa je vse preklical, češ da je bil prisiljen tako pričati zaradi strahu, ki ga je prestal med zasliševanjem na kvesturi. Toživec je zahteval aretacijo priče zaradi krivega pričevanja; sodišče je zahtevo sprejelo in dalo pričo Sanno aretirati.
Potem je pričal Bruno Pigna, odgovorni tajnik Delavske zbornice v Genovi. Govoril je o svojih stikih s prefektom, pri katerem se je zavzemal, da ne bi bilo kongresa MSI, pa ni nič poj magalo. Za sprevod 30. junija ni bilo dovoljenja, vendar je Pign» v razgovoru s prefektom razumel, da se lahko napravi sprevod, če ne bo incidentov. In res se je popoldne zbralo 100,000 ljudi v sprevodu, Na Trgu della Vit-
toria, kjer je bil konec sprevoda, je Pigna improviziral zborovanje ter razglasil, da je manifestacije konec.
Demonstranti so odšli proti domu. Do takrat se ni zgodilo nič, čeprav je bila v Genovi splošna stavka.
Za nekaterimi drugimi pričami je prišel na vrsto Sergio Balestrino, član pokrajinskega tajništva ANPI iz Genove. Povedal je, da je bil v sprevodu in tudi na Trgu de Ferrari, Kot voditelj ANPI si je v dogovoru z genovskimi oblastmi prizadeval, da bi vse poteklo v popolnem redu. Na Trgu de Ferrari je opazil nekatere agente, ki so se izzivalno obnašali. Govoril je z nekim podčastnikom in mu dejal, naj tiste agente posvari. Prav tedaj pa so začeli jeepi svojo divjo vožnjo. Balestrino je odšel na sedež ANPI povedat, kaj se dogaja. Vrnila sta se z Giorgiom Gimellijem. Ko sta prispela na trg, so se incidenti skoraj končali in popolnoma so ponehali, ko je Gioielli dal ukaz za razhod. Predsednik je vprašal pričo, zakaj so se jeepi začeli pomikati po njegovem mnenju brez povoda. Balestrino je odgovoril da je bila po njegovem mnenju policija v posebnem duševnem stanju zaradi množice demonstrantov, ki so korakali v oddaljenosti nekaj metrov.
Jutri bo pričal komunistični poslanec Gelasio Adamoli in sodišče bo tudi izreklo odločitev, ali pokliče na pričanje genovskega prefekta ter prefekturnega komi. sarja, kot je to zahteval toživec, ui pa Ferruccia Panja, kot je zahtevala obramba.
potrdilo, da je nizozemska vlada | časno znižanje uvoza; uvozniki
res pripravljena sprejeti Bunkerjev načrt za sporazum o Zahodni Novi Gvineji. Dodal je, da je to že sporočil tajniku OZN U Tantu.
Bunkerjev načrt predvideva, da se suverenost nad Zahodno Novo Gvinejo postopoma prenese na Indonezijo in da se med tamkajšnjim prebivavstvom razpiše referendum pod nadzorstvom OZN.
Inflacija v Argentini
BUENOS AIRES, 3. — Argentinska vlada je uvedla drastične ukrepe, da zaustavi pretirano dviganje tečaja dolarja, ki se je v zadnjih treh mesecih dvignil od 82.90 na 134.50 pezosa. Minister za gospodarstvo Alsogaray je sporočil, da bodo za en dan zaprli vse menjavnice, tako da vlada lahko izvrši celoten pregled valutnega položaja v Argentini. V argentinskih finančnih krogih se bojijo, da bi vlada odredila, naj ostanejo ti uradi zaprti več kakor en dan.
Drugi napovedani ukrepi so; za-
bodo morali pred uvozom blaga položiti v centralni banki vinku-lirani znesek, ki bo predstavljal celotno vrednost blaga. Lansko leto je uvoz presegel za približno 50 odst. izvoz, ki je znašal skupno približno milijardo dolarjev.
Razen tega bodo uvedli nadzorstvo nad plačili državnih organizmov. Vsi izvozniki bodo morali takoj sporočiti centralni banki podrobnosti o izvozu do sedanjega trenutka in o višini tuje valute, ki bo razpoložljiva.
V vladnih krogih upajo, da bodo ti ukrepi znižali tečaj dolarja na približno sto pezosov. Toni. finančni krogi niso tako optimistični.
BEOGRAD. 3. — Po 15-dnevnem bivanju v Sovjetski zvezi se je danes vrnil v Beograd del jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki je kot gost vrhovnega sovjeta obiskala Sovjetsko zvezo. Drugi del delegacije pod vodstvom predsednika zvezpe skupščine Petra Stamboliča je odpotoval na vabilo velikega hurala na enotedenski obisk v LR Mongolijo.
PO RAZGOVORU S SABRIJEM IN BELKASEMOM
Ben Bela je odklonil svoj povratek v Alžir
Včeraj ga je v Kairu sprejel predsednik Naser - Naserjeve čestitke Ben Hedi
KAIRO, 3. — Agencija «Srednji vzhod» javlja, da je podpredsednik alžirske vlade Ben Bela prišel nocoj v Kairo. Davi je kairski radio sporočil, da je minister za predsedniške zadeve ZAR Ali Sabri imel skupno s Krimom Belkasemom razgovor z Ben Belo v Bengaziju. Sabrijev odhod v Ben-gazi je bil določen sporazumno po razgovoru Sabrija z Ben Hedo. D&vi sta se Ali Sabri in Krim Belkasem vrnila v Tunis.
Tunizijski minister za informacije Jazid je izjavil, da je Ben Bela za sedaj sklenil odložiti svoj povratek v Alžirijo. Dodal je, da sta «obe strani» sklenili, da ne bosta podali nobene izjave, ki bi lahko zaostrila položaj. Zatrjuje se, da bo Ben Bela prišel v četrtek v svoje rojstno mesto Marmo blizu maroške meje. V Bengaziju je Ben Bela danes potrdil, da za sedaj ne misli oditi v Al-
nizozemskega poslanika v ZDA
milili     iiiiiiiiii.iii.iuih    inn.il   inni lliliii     ........umu
Moro odioino brani pred glavnim odborom KD ukrep o nacionalizaciji električne industrije
Italijanska vlada priznala neodvisno Alžirijo - Poslanci zaključili splošno razpravo o Furlani ji-Julijski krajini - Senat razpravlja o splošnem povišanju minimalnih pokojnin, ki zadeva več kot 4.300.000 zavarovancev INPS
RIM, 3. — V poslanski zbornici in senatu so danes proslavili neodvisnost Alžirije; vsi so pozdravili rojstvo nove neodvisne države in izrazili želio, da bi Italija vzpostavila z novo državo čim tesnejše sodelovanje; Pajetta je zahteval, naj italijanska vlada nudi novi državi finančno in zdravstveno pomoč, medtem ko je socialistični poslanec Luzzatto zatrdil, da neodvisnost Alžirije odpira nove perspektive sodelovanja
med sredozemskimi narodi in zahteval, naj «ne mine današnji dan, ne da bi italijanska vlada uradno priznala novo neodvisno državo v Severni Afriki».
Italijanski zunanji minister Attilio Piccioni je izjavil, da je italijanska vlada srečna, da lahko vzame na znanje r.ovo stvarnost, ki je rojstvo suverene in neodvisne alžirske države in da z zadovoljstvom ugotavlja, da sta končno prevladala razum in zdrava pamet. «Italija pozdravlja rojstvo nove sredozemske države in želi imeti z novo Alžirijo prisrčne odnose plodnega sodelovanja v interesu obeh narodov in stvari miru. S tako željo italijanska vlada priznava neodvisnost Alžirije in izreka najboljše želje novi državi, s katero namerava uvesti redne diplomatske odnose.»
Nato je, po zaključku splošne diskusije o zakonskem osnutku glede avtonomne dežele s posebnim statutom Furlani je-Julijske krajine, govoril poročevalec manjšine Almirante (MSI); njegov govor je trajal nepretrgano skoraj osem ur; na koncu je predložil resolucijo, da se sploh ne razpravlja o poedinih členih tega zakonskega osnutka. Za njim je govoril poročevalec večine Rocchetti, nato pa še minister za reformo javne uprave Medici, ki je poudaril med drugim, da «brez upravne decentralizacije ni moč zgraditi demokratične države, ker obstaja nepremostljivo nasprotje med demokratičnimi potrebami prebivalstva in ekskluzivno centralizacijo oblasti»; po drugi strani pa ni nobenega protislovja med krajevnimi avtonomijami in potrebo po močni državi.
Po govoru ministra Medicija, je Gaetano Martino (PLI), ki je bil zunanji minister, ko ie bil sklenjen londonski sporazum, odgovoril Almiranteju, da tedanja italijanska vlada ni prevzela nobene obveznosti, na podlagi katere bi začasna ureditev obeh con Tržaškega ozemlja postala dokončna. Na koncu današnjega zasedanja je Ingrao (KPI) obtožil desnico obstrukcije in sabotaže zakonskega osnutka, o katerem razpravljajo, in zahteval, da predsedstvo organizira diskusijo tako, da bi mogli odobriti zakon v primernem času. Proti temu sta protestirala Malagodi in Roberti in zavrnila obtožbo, hkrati pa sta izjavila, da :majo pravico govoriti dokler se jim ljubi in da bodo predložili številne popravke za «izboljšanje» tega zakonskega osnutka.
V senatu so začeli razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva izboljšanje pokojnin obveznega splošnega socialnega zavarovanja INPS. Osnutek zadeva več kot 4.300.00Ò zavarovancev, katerih minimalne pokojnine bodo zvišali na mesečnih iŽ.OOO lir za vse one, ki še niso dosegli 65. leta starosti, na mesečnih 15.000 pa za vse one, ki so že dosegli to starostno dobo.
«Komisija 45.» poslanske zbornice je danes nadaljevala s proučevanjem zakonskega osnutka
o nacionalizaciji električne industrije in poslušala poročilo poslanca De Coccija, ki je obrazložil vladni osnutek.
Tudi demokristjanski poslanci in senatorji so danes razpravljali o Furlaniji-Julijski krajini in o nacionalizaciji električne industrije; razprava pa se vleče bolj iz vztrajnostnega zakona, ker demokristjanski parlamentarci pričakujejo zaključke zasedanja glavnega odbora KD, ki je začel danes svoje zasedanje, in na katerem je politični tajnik Moro imel dve uri trajajoče poročilo.
Moro je najprej pripomnil, da je KD, po sestavi vlade levega centra, baje morala vztrajati na kandidaturi Segnija, da bi tako «pomirila javno mnenje» glede «nekaterih nedotakljivih načel in vrednot», nato pa se je zadržal na rezultatih nedavnih upravnih volitev; končno pa je prešel na nedavne ukrepe vlade in se obširno zadržal na nacionalizaciji e-lektrične industrije, ki jo je odločno zagovarjal, ker se je v diskusijah med predstavniki strank levega centra izkazalo, da je nacionalizacija električne industrije^ obliki, kot jo je vlada predložila parlamentu, najdoslednejši ukrep za dosego smotrov, ki so neodložljivi v sedanji razvojni stopnji italijanskega gospodarstva. V zvezi s tem ukrepom je
z
sprotniki nacionalizacije in pripomnil, da je povsem nerazumljiv tolikšen vik in krik spričo ukrepa, ki so ga druge zahodne države izvedle že pred leti, da ne govorimo o tem, da je fak ukrep predviden tudi v italijanski ustavi.
Po govoru Mora sta posegla v diskusijo Bettiol in Tartufoli, Ui sta oba nasprotovala nacionalizaciji, Bettiol pa je celo zatrjeval, da nacionalizacija pomeni v tem trenutku za javno mnenje «ceno, ki smo jo plačali socializmu, kapitulacijo KD pred LombanU-jem». Bettiol je tudi dejal, da se o tem argumentu ni govorilo na kongresu KD v Neaplju in da bi mogli zahtevati sklicanje izrednega kongresa, da bi se izjasnil o tem vprašanju in revidiral celot-
prepričljivo polemiziral z na-no politiko stranke.
Hllllll Hiti HHIHin.utllllllllHHU.IHHIIIIHHIIHHIIIIIIIIHHHIHHIHHIHI HIHIII IIHIHHHHtHIHIIIHHtHIIIIIHIinill.il IIIIIIIHIIHHIIHIHIHHIHHIIHIHIHIIHIHIHIHIIHU
Včeraj prvi razgovor Adenauerja in de Ganila
Von Brentanovi razgovori v Londonu - Zaskrbljenost Indije zaradi posledic vstopa Anglije v skupno tržišče
PARIZ, 3. — Predsednik de Gaulle in kancler Adenauer sta imela davi ob 10. uri prvi razgovor v Elizejski palači. Razgovor se je zaključil opoldne. Takoj nato je Adenauer zapustil Elizejsko palačo in se vrnil v palačo Quai d’Orsay. Pri razgovoru so bili navzoči samo tolmači. Nop vi razgovori bodo jutri zjutraj v Elizejski palači.
Opoldne je predsednik . vlade
Pompidou priredil kosilo na čast Adenauerju in članom njegovega spremstva. Zvečer pa je de Gaulle priredil v Elizejski palači velik sprejem kateremu je sledila slavnostna večerja.
Vzporedno z Adenauerjevimi razgovori v Parizu se bodo v Londonu začeli tridnevni razgovori med bivšim zahodnonem-škim zunanjim ministrom von Brentanom ter Mac Millanom in
.i..i.i.iiiHH.HiiiHiiHHiiHiiiiiiiiHnn»HHHinnun.mi.HiiH»HuHninMiiiiHnn.HnniiiinH.imumHHH.H
Proslave dneva borca v vsej Jugoslaviji
Janko Rudolf izvoljen za predsednika Združenja borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije
BEOGRAD, 3. — Ljudstvo Ju-|nije, ki združuje organizacije Zve.
goslavije proslavlja jutri 4. julij dan borca. V zvezi s tem praznikom je predsednik zveznega odbora Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije Aleksander Rankovič poslal poslanico vsem članom organizacij, v kateri obuja spomine na slavno borbo jugoslovanskih narodov in pridobitve te borbe. Rankovič izraža prepričanje, da bodo borci narodnoosvobodilne vojne tudi v bodoče prvi v borbi za graditev socialističnih odnosov, za krepitev bratstva in enotnosti, za vsestranski razvoj Jugoslavije in aa bodo z nesebičnim delom tudi v bodoče zgled ostalim v izgradnji Jugoslavije.
LJUBLJANA. 3. — V Ljubljani je bila danes v slovesno okrašeni dvorani Slovenske filharmonije prva seja Združenja borcev narodnoosvobodilne vojske Slove-
ze borcev, Zveze vojnih invalidov in Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v enotno organizacijo, ki šteje okrog 180.000 članov.
Za predsednika združenja je bil izvoljen narodni heroj Janko Rudolf, za podpredsednika France Krese, za tajnika Stane Bizjak. Pred okrog 300 delegati so goste pozdravili tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, član izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Franc Leskovšek, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj in drugi. Skupščine so se udeležili tudi delegati organizacij iz ostalih republik, delegati bivših partizanskih borcev iz Koroške, Trsta in Gorice. Delegacija udeležencev skupščine je položila venec na grob herojev v Ljubljani. Referat o bodočih nalogah organizacij je podal Janko Rudolf,
drugimi angleškimi političnimi voditelji v zvezi s skupnim tržiščem in z vstopom Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Ob prihodu v London je von Brentano izjavil, da upa, da bodo sedanji razgovori med Adenauerjem in de Gaullom v Parizu prispevali k vstopu Velike Britanije v skupno tržišče.
Na pripombe nekega časnikarja, da bi de Gaulle utegnil na neki način vplivati na Adenauerja, je von Brentano odgovoril: «Malo jih je, ki bi lahko prepričali kanclerja o tem, da so njegove ideje zgrešene.»
V	Bruslju pa se je sestal svet ministrov skupnega tržišča, da posluša poročilo o sedanjih pogajanjih o odnosih med skupnim tržiščem ter Turčijo in Izraelom. Razen tega bodo razpravljali tudi o odnosih z afriškimi pridruženimi državami in Madagaskarjem ter o sklenitvi nove konvencije
Razen tega so se v Bruslju zabeli razgovori glede vstopa Velike Britanije v evropsko skupno tržišče in v Evratom. Angleški minister Heath je obrazložil stališče svoje vlade, kar se tiče jedrskih vprašanj. Prava pogajanja se bodo začela oktobra.
V	Londonu pa je te dni indijski finančni minister Desaj. Začel je številne razgovore z Mac Millanom, s finančnim ministrom in z drugimi ministri v zvezi z bruseljskimi pogajanji o vstopu Velike Britanije v skupno evropsko tržišče in o posledicah tega vstopa v skupno tržišče. Indija se namreč prav tako kakor druge države Commomvealtha boji, da bi vstop Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost praktično pomenil trgovinsko izolacijo Indije. Vsekakor bodo skušali britanski ministri prepričati indijskega ministra, da ima Velika Britanija trden namen, po vstopu v evropsko gospodarsko skupnost, skrbeti za trgovinski razmah Commonwealth«.
Žirijo in da je zavrnil tak predlog Krima Belkasema in egiptovskega ministra Sabrija. Ben Bela je dejal, da je zavzel to stališče zaradi razpustitve glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in zaradi razrešitve nekaterih članov tega štaba. Pripomnil je: «Sedaj ne mislim iti v Alžirijo. Toda kmalu bom šel tja za svoj račun.»
V	Kairu je predsednik Naser sprejel danes ministra Sabrija, ki se je vrnil iz Tunisa. Davi je imel Sabri v Tunisu razgovor z Bur-gibo.
Nocoj pa je Naser sprejel Ben Belo. Navzoč je bil tudi državni minister Hatem. Ben Bela je poetai izjavo, v kateri pravi, da «sklep, ki ga je sprejel del alžirske vlade proti nekaterim članom glavnega štaba alžirske osvobodilne vojske, škoduje enemu glavnih smotrov revolucije». Ben Bela meni, da bo ta sklep imel «hude posledice za neodvisnost Al, žirije», in dodaja, da bi bil rad odšel v Alžir skupno z ostalimi člani vlade, toda ni mogel tega storiti, «da poudari svoje nasprotovanje omenjenemu sklepu».
Iz Ujde poročajo, da je poveljstvo «vilaje 5» svečano pozvalo poveljnike posameznih «vilaj» (vojaška okrožja alžirske osvobodilne vojske) m člane narodnega sveta alžirske republike, naj zahtevajo takojšnji sestanek v Alžiriji, «da se zavarujejo višje koristi revolucije». Poziv dodaja, da bo moral ta sestanek narodnega sveta alžirske republike «rešiti deželo pred krizo, ki so jo povzročile nezdrave ambicije».
Številne države so že priznale neodvisno Alžirijo Med temi so Italija, Velika Britanija, Norve-. ška. Švedska, Zahodna Nemčija, Finska, Tunizija in SZ.
Kairski radio je objavil brzojavko Naserja Ben Hedi. Naser pozdravlja alžirsko neodvisnost in izreka željo, naj bi se ohranil« enotnost alžirskega ljudstva.
Glavni tajnik Arabske lige Ha-suna je poslal brzojavko s čestitkami Ben Hedi in Bel Beli V brzojavki poudarja, da je enotnost v alžirskih vrstah življenjske važnosti v sedanjem trenutku, «ki je odločilne važnosti za prihodnost Alžirije»,
Predsednik sovjetske vlade Hru_ ščov je poslal Ben Hedi brzojavko, s katero čestita junaškemu alžirskemu ljudstvu zaradi njegove zmage in poudarja, da je rezultat referenduma nov dokaz e-notnosti in strnjenosti alžirskega ljudstva in da ta zmaga zadaja nov hud udarec kolonializmu ter je zgled drugim narodom, ki še trpijo v kolonialnem suženjstvu.
Ameriški predsednik Kennedy je objavil izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo nad alžirsko neodvisnostjo.
V	Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da so ZDA priznale Alžirijo kot suvereno m neodvisno državo. Pripomnil je, da izjava, ki jo je danes objavila Bela hiša, pomeni priznanje Alžirije kot suverene in neodvisne države. Takoj ko bodo izvršene nekatere potrebne formalnosti, bodo navezali odnose z alžirsko vlado. Predvideva se, da bo generalni konzulat v Alžiru spremenjen v poslaništvo.
Alžirija je od danes neodvisna in suverena država. General de Gaulle je s posebno izjavo svečano priznal njeno neodvisnost in poudaril, da se Franclja odreka suverenosti nad njenim ozemljem. Devet članov alžirske vlade je pod vodstvom Ben He, de prišlo včeraj v Alžir, kjer jim je prebivavstvo priredilo triumfalen sprejem. S tem se zaključuje obdobje stoletne borbe alžirskega ljudstva proti kolonialnemu zatiranju in začenja se novo obdobje graditve neodvisne države. Pri tem čakajo alžirsko ljudstvo velike m težavne naloge, ki jim bo laže kos, če bo ohranilo svojo enotnost. Na žalost ni Na. serjev odposlanec Sabri uspe) u. gladiti nesoglasij, ki so nastala med nekaterimi alžirskimi voditelji. Kakor smo že včeraj poudarili, verjamemo, da bo ta spor poravnan, ker se alžirski vodite, iji prav gotovo zavedajo, da bi njegovo zaostritev izkoristili neo. kolonialisti in sovražniki alžirske neodvisnosti.
Rojstvo neodvisne Alžirije j« zgodovinski dogodek, ki presega meje Afrike. Zmaga alžirskega ljudstva kaže pot vsem tistim narodom, ki se še borijo za svojo neodvisnost. Zato se ves napredni in miroljubni svet veseli tega zgodovinskega dogodka, ki je nov važen prispevek fe miru ie sodelovanju na tem področju.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.2, najnižja 17,5. ob 19. url 23.4; zračni tlak 1004.6 pada, veter 6 km severovzhodnik, vlage 53 odst., nebo 9 desetin oblačno, morje razburkano, temperatura morja
20 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 4, julija
Uroš
Sonce vzide od 4.20 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 21.40 Jutri, ČETRTEK, 5. julija Ciril in Metod
URADNO SPOROČILO MINISTRSTVA VELESEJEMSKI UPRAVI
Kontingent 550 miliionov lir za uvoz blaga iz Jugoslaviie
Odobreni tudi kontingenti za uvoz blaga iz Madžarske, ČSSR in Poljske ter iz nekaterih drugih držav ■ Danes «dan Libanona» ■ Modna revija
Le še nekaj dni manjka do zaključka letošnjega tržaškega mednarodnega velesejma, na katerem sicer razstavlja nekoliko nižje število tujih razstavljavcev, za katerega pa lahko že rečemo, da je dosegel zadovoljive rezultate. O tem priča veliko število uradnih predstavnikov raznih držav in trgovcev, ki so velesejem že obiskali, zlasti pa se predvideva zadovoljiva raven na velesejmu zaključenih kupčij.
Ministrstvo za zunanjo trgovino je uradno sporočilo velesejem-ske kontingente za one države, ki so še vedno vezane na sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj. Ti kontingenti so ugodni in ustrezajo predlogom velesejemske uprave ter željam razstavljavcev. Najvišji kontingent je bil odobren za uvoz blaga iz Jugoslavije in to v znesku 550 milijonov lir, od česar odpade 200 milijonov lir na živo govejo živino. Kontingent je bistveno višji, kot je bil lani, zlasti če upoštevamo, da je sedaj u-voz konj oproščen licenc. Prav tako je ministrstvo odobrilo pomembne kontingente za uvoz blaga iz Madžarske, CSSR in Poljske in odobrilo manjše zneske za uvoz kontingentiranega blaga iz Avstrije, Portugalske, Holandske, Španije in Japonske.
Včeraj dopoldne je obiskal ve-lesejemsko razstavišče predsednik Italsider in glavni direktor Finsi-der inž. Mario Marchesi v spremstvu upravnega delegata Italsider dr Radaellija. Gosta sta sprejela predsednik velesejma Suttora in odbornik Padoa.
Današnji dan bo na velesejmu posvečen Libanonu. Dopoldne si bo uradno ogledal velesejem župan Bejruta Amin Bey Beyhoum, ki se bo zadržal v Trstu nekaj dni kot gost tržaškega župana. Sinoči je prispel v Trst veleposlanik nove afriške neodvisne države Slonokoščene obale, jutri pa bo prispel podtajnik ministrstva za industrijo in trgovino poslanec Gasperi.
Sinoči je bila na terasi Palače narodov ponovitev modne revije, na kateri je 38 tržaških krojač-nic prikazalo okrog 100 modelov, od jutranjih do večernih, otroških in dekliških ter modele perila. Skoraj vsi modeli so vzbudili odobravanje ženskega občinstva, ki je s simpatijo in zanimanjem sprejelo kroje tržaških kro-jačnic, ki so se odlikovali ne se-
jemskem gastronomskem parku revijska predstava z nastopom Nica Fidenca, ki bo tokrat prvič nastopil pred tržaškim občinstvom.
Mladi socialisti na obisku v Ljubljani
V dneh 29.VI. do 1. julija je obiskala na povabilo CK LMS Ljubljano delegacija deželnega komiteja mladinske federacije mladine PSI. Delegacija, ki jo je vodil odv. Franco Castiglione je obiskala ljubljansko tovarno Litostroj, kmetijsko zadrugo v Ihanu, filozofsko fakulteto in nekatere turL stične kraje Slovenije. Mladi so. cialisti so se razgovarjali s predstavniki CK LMS o nadaljnjem sodelovanju med obema organizacijama.
Ob prihodu na blok Rdeča hiša je vodja delegacije dal našemu dopisniku naslednjo izjavo;
«To ni prvi stik med našo organizacijo in CK LMS. Bil je pa to naš prvi obisk v Jugoslavii, kjer smo lahko spoznali, kakšna je vloga te mladinske organizaci. je v političnem življenju države in v izgradnji jugoslovanske socialistične stvarnosti. Spoznali smo tudi veliko pripravljenost in odgovornost, katere se zaveda slo. venska mladina v socialistični družbi. V razgovorih s predstav, niki CK LMS in Zveze študentov smo se pomenili tudi glede nadaljnjega sodelovanja. Velik poudarek pa je bil na odnosih s slovensko manjšino. Se enkrat bi se zahvalil slovenskim mladincem za gostoljubnost in bi izrazU željo, da bi se taka srečanja in razgovori v bodoče ponavljali še pogosteje.»
I. K.
V nedeljo sestanek vsedržavnega gibanja za ustanovitev dežel
Vsedržavno gibanje za ustanovitev deželnih samoupravnih enot po vsej Italiji, ki ima svoj sedež pri pokrajinski upravi v Firencah, je sklenilo, da skliče širši sestanek vsedržavnega sveta tega gibanja v nedeljo 8. t.m. v Trstu. Sestanek bo ob 9.30 v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò ’5. Na dnevnem redu je poročilo poslanca Enza Santarelli-ja o deželi Furlanija-Julijska krajina; poročilo inž. Claudia Salmoni ja o avtonomnih deželah in gospodarskem načrtovanju ter poročilo odv. Lelia Lagoria o rokih, ki jih je določila vlada v zvezi z ustanovitvijo navadnih dežel. Sledila bo razprava. Spričo važnosti tega zasedanja so vabljeni nanj pokrajinski in občinski sve-tovavci.
Konzulat FLRJ danes ne posluje
Generalni konzulat FLRJ v Tr. stu sporoča, da so njegovi uradi danes, v sredo, 4. julija, zaprti zaradi jugoslovanskega državnega praznika.
TOKRAT SO BILE NALOGE ISTE KOT NA VSEH ITALIJANSKIH ŠOLAH
Včeraj so naši maturanti prevajali iz latinščine
Na trgovski akademiji so reševali zapleten trgovinski problem - Danes prvi spopad z matematiko na realki in učiteljišču
Včeraj so kandidati za veliko maturo na klasični in realni gimnaziji ter na učiteljišču^ pisali nalogo — prevod iz latinščine v slovenščino, na trgovski akademiji pa so imeli nalogo iz trgovinstva. Besedilo v latinščini je bilo isto kot na enakih italijanskih šolah po vsej državi.
Na klasični gimnaziji so morali dijaki v štirih urah prevesti naslednje besedilo iz latinščine v slovenščino:	.
«Illorum brevissima ac sollici-tissima aetas est qui praeterito-rum obliviscumtur, praesentia ne-glegunt, de futuro timent: cum ad extrema venerunt, sero intel-legunt miseri tam diu se dum nihil agunt occupatos fuisse. Nec est quod hoc argumento probari putes longam illos agere vitam, quia interdum mortem invocant: vexat illos imprudentia incertis
affectibus er incurrentibus in ipsa qua meteunt; mortem saepe ideo otant quia timent. Illut quoque argumentu non est quod putes diu viventium, quot saepe illis longus videtur dies, quod, dum veniat condictum tempus cenae, tarde ire horas querentur; nam si quando illos deseruerunt occupa-tiones. in otio relicti aestuant nec quomodo it disponant ut extra-hant sciunt. Itaque ad occupat'io-nem aliquam tendunt et quod in-teriacet omne tempus grave est, tam me hercules quan cun dies muneris gladiatorii edictus est, aut alicuius alterius vel specta-culi vel volutatis expectatur con-stitutum (tempus), transilire me-dios dies volunt.»
Na realni gimnaziji:
«Aurum et argentum perinde aspernantur ac reliqui mortales ad petunt. Lacte et melle vescun-
ZARADI ŠKODE, KI JO JE POVZROČILA TOČA
S PONEDELJKOVE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vznemirljive govorice o primanjkljaju 1,5 milijarde lir v proračunu ACEGAT
Na vprašanje svetovavca Muslina v tej zadevi ni dal odbornik za industrijska podjetja nobenega odgovora
Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta je komunistična svetovavka Marija Bernetič sporočila županu, da so neznanci v no. či med 23. in 24. junijem pomazali okna in zidove slovenske osnovne šole v Križu, kjer je bila šolska razstava slovenskih šolarjev. Hkrati so zamazali tudi l. talijanski napis na šoli, napisa v slovenščini pa se niso dotaknili. Svetovavka je poudarila, da so ti nepridipravi zamazali italijanski in ne slovenski napis, da bi lahko za to nesramno dejanje obtožili Slovence. Namen tega dejanja je bil povzročiti v vasi sovraštvo med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Bernetičeva je vprašala župana, če mu je kaj znanega o tem dogodku in ga zaprosila za posredovanje pri pri. stojnih organih, da se odkrijejo malopridneži in da se preprečijo nadaljnja podobna dejanja.
mo po prefinjenem okusu, temveč I pan dr. Franzil je odgovoril, da tudi po lepi izbiri blaga in barv. | mu ni.«iič znano o zadevi, da pa
___:
Nocoj ob 21. uri bo v velese- 1 se bo za stvar zamdmal.
IINIIIIIIHIinillllllllllllimillllllllUlltlllllllMIIIHIIIIIIIlUlIllUIHtlllllllll
MlllltltlllHIMIIIIIimit
Bivši deportiranci naj se vpišejo v zvezo
Še vedno je ča* vlaganja prošenj za pokojnino zaradi posledic bolezni iz taborišč
Poleg tega sc bila na seji postavljena še številna druga vprašanja. Tako je svetovavec ing. Spaccini (KD) vprašal odbornika za zdravstvo, ali je odbor že po. mislil, da bi bilo treba urediti plačo šolskim zdravnikom, ki sedaj dobivajo zelo nizek honorar. Svetovavec se je skliceval tudi na neki zakonski dekret, ki omogoča občinskim upravam, da sprejmejo določeno število zdravnikov v stalno občinsko službo. Odbornik dr. Addovasio je dejal, da se je občina za to že zanimala v Milanu, kjer so že uredili to vprašanje. Ugotovili so. da v omenjenem mestu šolski zdravniki dobivajo od 40.000 do 45.000 lir na mesec, ter da so nekateri v stalnem delovnem odnosu, drugi pa v nestalnem. Tudi odbornik za osebje dr. Venier je poudaril, da imajo tržaške šole v Trstu na razpolago 50 zdravnikov in da proučujejo možnost, da bi to vprašanje rešili tako, kot so ga rešili v Milanu.
Odbornik Addovasio je na seji odgovoril tud-i na vprašanje, ki ga je svoj čas postavil socialistični svetovavec dr. Pincherle glede naftnih ostankov in druge nesnage, ki jo ladje spuščajo v prista. nišču in ki onesnažujejo morje. Od. bornik je poudaril, da je za to vprašanje pristojno pristaniško poveljstvo, da pa se je občina za to že zanimala.
Poteklo je že precej časa, odkar se je tudi v Trstu ustanovilo društvo bivših deportirancev v nacističnih taboriščih. Društvo — pravzaprav federacija za Trst — je včlanjeno v vsedržavnem združenju, ki obsega organizacije bivših deportirancev po vsej državi.
Izvoljeni odbor tržaške federacije se je že večkrat sestal, a na zunaj delo federacije še ni bilo posebno opazno. V tem času sta se predstavnika tržaške federacije že tudi udeležila kongresa nacionalnega združenja, ki je bil sredi aprila v Firencah. Na tem kongresu je bil tudi sprejet Alep, da postaneta dva Tržačana člana glavnega odbora združenja, ko se bo tržaška federacija nekoliko organizacijsko uredila. To pomeni, da je potrebno, da se bivši deportiranci vpišejo v federacijo in prejmejo člansko izkaznico.
Bivši deportiranci so si v taboriščih več ali manj nakopali kake bolezni, katerih posledice čutijo. Marsikomu ni znano, da ima v tem primeru pravico do pokojnine. Rok za vlaganje zadevnih prošenj traja še naprej.
Ko vabimo bivše deportirance, da se pridejo vpisat v federacijo, jim obenem sporočamo, da lahko pri tej priložnosti dvignejo formular za prošnjo za pokojnino.
Vpisovanje je na začasnih sedežih federacije v Ul. Madonnina 19 (pri tajniku Postogni) ali pa v Ul. Montecchi 8 (pri podpredsedniku Rauberju).
V Ulici Madonnina se vpisuje dopoldne vsak dan od 10. do 12. ure ter popoldne v torek, sredo in petek od 17- do 19. ure;
v Ulici Montecchi pa vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 13. in od 16. do 18. ure.
ju. Ob tej priliki je zagotovil, da bo Italsider opravil vsa obnovitvena dela, ki so v načrtih, ter vložil v železarno vse predvidene investicije.
Predsednik Italsider pa je izjavil, da bodo končali obnovitvena dela do konca leta 1964. Zgradili bodo novo jeklarno in novo visoko peč ter prenovili staro. Tako bodo lahko proizvajali o-krog 500.000 ton litega železa na leto. Število delavcev pa se ne bo zvišalo in bo ostalo na sedanji ravni. Predsednik pa je dal razumeti, da je razvoj železarne predvsem odvisen od položaja, ki bo čez nekaj let na svetovnem tržišču.
Zatem so se funkcionarji Italsider sestali z vladnim komisar jem dr. Mazzo, z županom dr. Franzilom in s pristaniškim poveljnikom ter razpravljali o tem, kako bi se odpravile nekatere birokratske ovire, ki so doslej onemogočale zasipanje morja pred železarno, kar je nujno potrebno, da se pridobi prostor za razširitev obratov.
Šolske štipendije Tržaške hranilnice
Izlet partizanov v partizansko bolnico
ANNPIA >n Združenje bivših političnih preganjancev priredita 15 julija izlet v Novo Gorico in v ’ partizansko bolnico. Odhod iz Milj ob 6. uri in prihod v partizansko bolnico ob 10.30. Povratek v Novo Gorico ob 20.15. Večerja v Novi Gorici do 22.30. Povratek v Trst ob 24.
Prijave se sprejemajo na sedežu ANNPIA v Ul. Madonnina št. 19 na sedežu Združenja partizanov v Ul. Montecchi 6-III. in na sedežu NSZ v Ul. sv. Frančiška št. 20 Stroški za pot in kosilo bodo znašali približno 2000 lir. Podrobnejše podatke bomo še objavili.
Z denarjem, ki ga je dala na razpolago Tržaška hranilnica, je občina razpisala vrsto solskih su pendij za marljive dijake srednjih šol, ki bivajo v tržaški, miljski, dolinski, zgoniški, repentaborski in devinsko-nabrežinski občini in ki imajo italijansko državljanstvo. Te štipendije se delijo ob svetovnem dnevu varčevanja 31. oktobra. Razpisanih je 85 štipendij po 10.000 lir za dijake nižjih sred. njih šol; 85 štipendij po 10.000 lir za dijake nižjih strokovnih sol; 60 štipendij po 25.000 lir za dijake višjih srednjih šol: za liceje "	— uci
Predsednik IRI v škedenjski železarni
Včeraj je obiskal železarno v Skednju predsednik IRI dr. Petrilli, ki je razdelil kolajne delavcem in nameščencem, kateri so it dolgo let v službi pri podjet-
vštevši" 4. in 5. gimnazijo, za učiteljišča in višje srednje tehnične šole vseh vrst.
Prošnje za natečaj je treba na pisati na posebnih obrazcih, ki se dobe skupno z razpisi na žu. panstvih. Na tržaškem županstvu se dobe obrazci na VI. oddelku za šolstvo v drugem nadstropju na Trgu Unità št. 4. Te prošnje, opremljene z vsemi dokumenti, ki jih predpisuje razpis, je treba predložiti, do 18. avgusta 1962 o-poldne v sobi št. 32 v visokem pritličju oblinske palače na Trgu Unità 4.
IZŽREBANI DOBITKI NA VELESEJMU
Sinoči so bila izžrebana darila med obiskovavci velesejma. Prvo
Svetovavec Muslin (KPI) je vprašal župana in pristojnega odbornika, ali jima je znano, da krožijo glasovi, da bo letošnji proračun občinskega podjetja ACE. GAT beležil 1,5 milijarde lir primanjkljaja. Vprašal je, ali so te alarmantne vesti resnične in kako bo občina ta primanjkljaj od. pravila. Hkrati pa je vprašal, kdaj bo odbor predložil občin, skemu svetu v razpravo letošnji proračun Acegata, saj je že poteklo pol finančnega leta in o proračunu ni še duha ne sluha.
Odbornik za industrijska podjetja prof. Babille ni odgovoril na prvo vprašanje glede morebitnega primanjkljaja, ampak je samo povedal, da podjetje ACEGAT ni moglo doslej še sestaviti letošnje, ga proračuna, ker je moralo napraviti na novo vse kalkulacije zaradi sklepa občinskega sveta, da se električne tarife v Trstu zvišajo s 1. majem letos in ne s 1. septembrom lani, kot je bilo to po zakonu določeno. Razumljivo je, da odgovor ni zadovoljil svetovavca Muslina ki je vztrajal pri svojem vprašanju /kako je s primanjkljajem Acegata. Kljub temu pa na to vprašanje ni dobil nobenega odgovora.
Socialdemokratski svetovavec odvetnik Puecher je opozoril župana, da je podjetje SAP, ki uprav. 1 ja mestno progo «L» Trst-Lonjer, zvišalo prevozne tarife, ne da bi
za delavce in druge uslužbence, kot je bilo to določeno v sklepu občinskega sveta, ko je odobril povišanje tarif. Župan se mo je zahvalil za obvestilo in zagotovil, da bodo takoj posredovali.
Pred zaostritvijo borbe kovinarjev
Včeraj sta osrednji vodstvi CG IL in UIL odgovorili ministru za delo Bertinelliju, da ne sprejmeta pogojev Confindustrie za začetek pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. Predvsem
Konkretni predlogi za pomoč kmetovavcem
Dr. Dekleva je zaprosil župana za njegovo posredovanje pri pristojnih oblasteh
Na zadnji seji občinskega sveta je svetovavec Neodvisne sociali, stične zveze dr. Dekleva, kot smo na kratko že poročali, postavil županu naslednje vprašanje:
V popoldanskih urah 26. t. m. je divjalo na področju med Bar-kovljami in Konkonelom hudo neurje s točo. Neurje je zajelo tudi visoko okolico med Opčinam: in Padričami. Toča je povzročila veliko škodo zlasti v rojanskem okolišu, kjer je v nekaterih kra. jih popolnoma uničila vinograde. Skoda ni bila povzročena samo na zarodu, ampak tudi na trtah. Po-ieg tega je toča hudo prizadela vrtove, kjer je uničila skoraj vse pridelke paradižnika, krompirja in drugih povrtnin. Po prvih ocenitvah je bil zlasti v rojanskem
delovne pogoaoe. rreavsem se	nekaterih drugih krajih
sindikati ne strinjajo s stališčem ..
Confindustrie, ki se spioh noče pogajati z njimi glede sklenitve dopolnilnih pogodb po podjetjih in sektorjih. Za danes pričakujejo
uničen ves pridelek.
Zato menim, gospod predsednik, da je naša dolžnost posredovati pri pristojnih oblasteh, da se olaj-
£—5 l_ . . .1	_L Jl/ln l/\Ao Gì IO
• kovinarjev ponovno zaostrila. | področjih.
kovinarjev ponovno
ZA 10.3 ODST. MANJ KOT JUNIJA LANI
Zaskrbljenost zaradi ponovnega padca prometa Javnih skladišč
Struktura prometa ni bila v celoti neugodna - Položaj naj bi popravil promet s ČSSR in dovoz žitaric
Okvirno smo že poročali, da je promet Javnih skladišč v juniju zabeležil ponovno resen padec, saj je bil kar za 10.3 odstotka nižji kot junija lanskega leta. Ti podatki se nanašajo samo na promet Javnih skladišč in torej ne vsebujejo prometa ILVA, lesnega pristanišča, industrijskega pristanišča, pristanišča petroleja itd. in se torej skoro izključno nanašajo na tržaški tranzitni promet ter so zato še toliko pomembnejši in značilnejši.
Junija so pripeljali v Javna skladišča 103.000 ton blaga in odpeljali 51.000 ton. Celotni promet ie torej dosegel 154.000 ton in je bil za 18.000, ali za 10.3 odst., nižji kot v lanskem juniju, ko je dosegel 172.732 ton.
Tudi podatki o prometu prvega polletja niso ugodni, saj so v Javnih skladiščih izkrcali iz ladij 592.000 ton in vkrcali 440.000 ton. Skupni promet je dosegel
1.032.000	ton in je bil za 95.000 ali za 8.5 odst. nižji kot v istem razdobju lanskega leta, ko je znašal
1.127.000	ton.
Struktura prometa Javnih skladišč pa ni v celoti neugodna, saj se je predvsem znižal promet
hkrati uveljavilo tudi ugodnosti
VČERAJ POPOLDNE PRED SESLJANOM
Policijski čoln rešil nemškega turista na morju
Morski tok ga je z gumijasto blazino vred zanašal vedno bolj na odprlo morje
nagrado dobi Riccardo Lipossi iz Ul. Belpoggio 10, drugo Antonija Podgornik iz Ul. Rossetti 113, tretjo Paolo Lisi iz Benetk, četrto Josip Fišer iz Ul. Commerciale 26. peto Gioconda Vellon iz Ul. Donadoni 22; železniško vozno karto pa Bruno De Manin iz Ul. Crispl 34.
Med inozemskimi turisti, ki so te dni v campingu v Sesljanu, sta tudi zakonca Rollinger iz Ra-densburga v Zap. Nemčiji, ki se hočeta naužiti sonca ob našem morju, včeraj pa sta preživela nekaj napetih trenutkov.
Keber Rollinger se je včeraj dopoldne vlegel na gumijasto blazino in se tako zibal po morju pred sesljanskim kopališčem v družbi sedmih turistov, ki so bili vsak na svoji blazini. Lepo jim je bilo do kosila, ko so se vrnili v camping, razen Rollingerja. Zena je bila zaskrbljena in je spraševala po svojem možu, toda nihče ni vedel, kje je. Nekdo je sicer povedal, da ga je videl na blazini, toda ni vedel, kam naj bi odšel. Tedaj so telefonsko obvestili komisariat javne varnosti v Devinu, ki je namudoma poslal motorni čoln z dvema agentoma, da bi poiskala pogrešanega turista.
Agenta Bruno Candotti in Giuseppe Capano sta križarila dobro uro in ga iskala, dokler ga nista zapazila dobre pol milje na mor-
ski valovi pa so ga vedno bolj odrivali na odprto morje. Rešitelja sta prišla v skrajnem času, sicer bi lahko utonil. Vrgla sta mu rešilni pas in ga potegnila na čoln ter odpeljala na kopno. Bil je sicer že premražen, onemogel in skoraj v nezavesti, vendar si je kmalu opomogel, tako da ga ni bilo treba odpeljati v bolnišnico.
Avtomobilist povozil motorista
Sinoči so s pridržano prognozo sprejeli na I. kirurški oddelek 45-letnega Oliviera Tisellija iz Ul. Udine 49, ki se je hudo udaril in ranil po glavi ter je dobil pretres možgan. Tiselli je v Ul. Udine na roke porival vespo, da bi prižgal motor. Pri tem je krenil na levo in ni zapazil avtomobila, ki ga je privozil 25-letni Silvano Frisi iz Ul. Artemidoro 7. Avtomobilist je v zadnjem hipu pritisnil na zavore, a je bilo že prepozno in je povozil motorista
z raznim blagom, medtem ko se je kosovni tranzit celo okrepil. V prvih šestih mesecih je tako dosegel promet s premogom 312 tisoč ton, medtem ko je lani v istem razdobju znašal 404.629 ton. Tudi promet z lesom se je znižal (letos 85.000 ton, lani 98.956), promet z raznim blagom pa povečal (letos 513.000 ton, lani 487.343).
Ugotovili smo že, da se je promet tržaških Javnih skladišč občutno znižal in je padec še toliko občutnejši, v kolikor gre za primerjavo s prvim polletjem lanskega leta, ko je bil pristaniški promet na nizki ravni. Gospodarski krogi so zato resno zaskrbljeni, da ne pride tudi v drugi polovici do podobnega padca. Vendar pa obstajajo utemeljena pričakovanja, da se bo stanje popravilo in v tej zvezi računajo na promet s CSSR in na obsežnejše dovoze žitaric.
IZ SODNIH DVORAN
Oproščen podčastnik ker ni zakrivil nezgode
Zaradi tega, predlagam da se posreduje pri Ravnateljstvu za kmetijstvo in gozdarstvo vladnega komisariata, pri Kmetijskem nad. zorništvu ter pri trgovinski zbornici in da se jih zaprosi, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč prizadetim kmetom, ki naj se jim med drugim brezplačno razdelijo razna škropila za borbo proti pe. ronospori in umetna gnojila za čim hitrejšo pospešitev rasti trt in drugih prizadetih rastlin.
Poleg tega bi bilo potrebno raz. deliti bolj prizadetim kmetom močna krmila za živino in jih o-prostiti davka na zemljišča in na kmetijske dohodke. Prepričan sem, gospod predsednik, da se boste zanimali za te pobude, ki bo.
do pomenile za naše kmete vsaj nekaj pomoči.
Novi poveljnik tržaških gasivcev
Dosedanji poveljnik tržaških ga-
sivcev inž, Riccardo Sorrentino je premeščen v Genovo, kjer bo prevzel poveljstvo tamkajšnjih ga-sivcev. Njegovo mesto v Trstu bo prevzel inž. Virgilio Casablanca. Danes ob 8. uri se bodo tržaški gasivci poslovili od svojega poveljnika in mu bodo izročili v spomin zlato kolajno ter plaketo.
* Italijanska diplomatska dele.
gadja, kateri načeljuje veleposla.
nilc Turiani je obiskala in pregledala mejo vzdolž obmejnega pasu za Čedadom. Italijanska komisija se je sestala tudi z jugoslovansko in sta skupaj podvzeli nekaj odločitev, ki zadevajo razmejitev med obema državama.
* Poštna uprava sporoča, da so
do 15. julija podaljšali odredbo, po kateri so uradne poštne pošiljke in brzojavke državnih uradov proste vseh pristojbin.
tur. Lanae his usus ac vestium ignotus, quanquam continius fri-goribus urantur; pellibus tamen ferinis ac murinis utuntur. Haec continentia illis morum quoque iustitiam dedit, nihil alienum con-cupiscentibus; quippe ibi divitia-rum cupido est, ubi et usus. At-que utinam reliquis mortalibus si-milis moderatio apstinentiaque a-lieni foret; profecto non tantum bellorum per omnia saecula terris omnibus continuaretur, neque plus hominum ferrum et arma quam naturalis fatorum condicio raperei, prorsus ut admirabile vi-deatur, hoc illis naturam dare, quot Graeci longa sapientium doc-trina praeceptisque philosopho-rum consequi nequeunt, cultos-que mores in cultae barbariae conlatione superari. Tanto plus in illis proficit vitiorum ignoratio quam in his cognitio virtutis.»
Na učiteljišču:
«Gillias Acragantinus erat opi-bus excellens, sed multo etiam a-nimo quam divitiis locupletior semperque in eroganda potius quam in corripienda pecunia oc-cupatus, adeo ut domus eius quasi quaedam munificentiae officina crederetur: illinc enim publi-cis usibus apta monumenta ex-truebantur, illinc grata populi o-culis spectacula edebantur, illinc epularum magnifici apparatus la-bentique annonae subsidia orie-bantur. Et cum haec universis, privatim alimenta inopia laboran-tibus, dotes virgiginibus pauper-tate pressis erogabantur. Quodam vero tempore quingentos simul Gelensium equites vi tempestatis in possessiones suas compulsos aluit et vestivit. Quid multa? Non mortalem aliquem, sed propitiae Fortunae benignum esse diceres sinum.»
Na trgovski akademiji pa so imeli kandidati naslednjo nalogo:
«Za prevoz tovora 15.000 angl. ton premoga je sklenil neki tržaški uvoznik pogodbo z neko londonsko družbo po spodaj navedenih pogojih:
1.	brodarina po sh 8.6 za angl. tono, ki jo je obračunati na podlagi izkrcane količine ali na podlagi v konosamentu navedene ko. ličine, zmanjšane za 2% za neteh. tanje;
2.	priporočilna komisija: 2%;
3.	sensalnma' 1/3 od 5% broda-rine v zakupnikovo korist;
4.	izkrcevalnina:	9 d za angl.
tono;
5.	plačilo brodarine: 1 /3 v odhodnem kraju (2°4 odbitek za| obresti in zavarovalnino), razlika' v namembnem kraju;
6.	zakasnina 6 d na dan po 24 ur in za netto reg. tono;
7.	nagrada za predčasno izkrcanje znaša polovico zakasnine.
Predstavljajte si;
a)	da je tonaža ladje 10,000 NRT;
b)	'da je bilo vkrcanih 14840 angl. ton premoga;
c)	da je vkrcanje trajalo 34 ur več kot bi moralo;
č) da je prejemnik prevzel to. vor brez ponovnega tehtanja ter ga izkrcal na lastne stroške;
d)	da je dnevna razkladalna norma 1200 angl. ton;
e)	da se je izkrcanje pričelo v četrtek 15. 10. ob 11. uri in da je trajalo 7. ur in 30 minut manj, kot določa pogodba;
f)	da je poveljnik ladje zaprosil za predujem;
g)	da je tečaj za Lvst za dokončno poravnavo brodarine v na. membnem kraju 1710 lir.
Sestavite:
Nazionale 15.30 «Jastrebi velemesta» . (Gli avvoltoi della metropoli). — Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «Čarobna Malezija» (Ma. lesia magica). Eastmancolor. Pr«-povedano mladini.
Excelsior 16,00 «Jaz se izpovem» (Io confesso). Montgomery Olift, Anne Baxter.
Grattacielo 16.00 «Zlate ribe in sre-brm bikini» (Pesci d’oro e bikini
d’argento). Technicolor.
Arcobaleno 16.00 «Pokol pri črni* gričih» (Massacro alle colline ne. re). Clift Walker.
Supercinema 16.00 «Suspens». Deborah Kerr. Mladini prepovedano.
Alabarda 14.30 «Upor» (L’ammutina, mento). Technicolor. Edmund Pur-dom.
Aurora 16.30 «Gusarji iz Tortuge»
01 pirati di Tortuga).
Cristallo 16.30 «Veliko tveganje» (H grande rischio). Technicolor. Ju» li ette Greco.
Garibaldi 16.30 «Križarjenje terorja» (La crociera del terrore). Robert Stack. Prepovedano mladini.
Capitol 16.30 «Povej resnico» (Dim. mi la verità). Technicolor. Sandra Dee, John Govin.	f
Impero 16.30 «General in poi» (Un generale e mezzo).	:
Massimo 14.30 «Herkulesov bes» (La furia di Ercole). Brad Harris, Brigitte Corey
Moderno 16.00 «Ivarthoe». Technico» lor. Robert Taylor, Elizabeth Taylor.
Astoria 17.30 «Bobnenje bobnov» —■ (Rullo di tamburi). Technicolor, Alan Ladd.
Astra 16.30 «Noč» (La notte). Prepo--edano mladini.
Vittorio Veneto 17.00 «Fanny». Tech* > nicolor. Lesile Caron.
Ideale 16.30 «Glejte jih, a ne dotikajte se jih» (Guardatele ma non toccatele). Ugo Tognazzi.
Marconi 16.30 «Paris Holiday». Technicolor. Anita Ekberg, Fernandel, Bob Hope.
Abbazia 16.00 «Peklenska četa» (La squadra infernale). Technicolor. — Audie Murphy. Prepovedano mladini.
Odeon 16.00 «Rod vampirjev» (La stirpe dei vampiri). Prepovedano mladini.
Tečaj
za popravne izpite
Vrela kava na otroka
Na dermatološki oddelek so včeraj popoldne sprejeli 15 mesecev starega Maura Lancinija iz Istrske ulice 98. ki se bo moral zdraviti dva tedna. Otrok je bil pri svoji stari mami, pa je s kuhalnika prevrnil nase lonček vrele kave, ki ga je oparila po obrazu in prsnem košu.
Smrt s plinom
V prvih jutranjih urah je včeraj umrla zaradi zastrupitve s plinom 51-letna Nerina Zardi vd. Toffolon iz Ul. Domus civica 9. Ženska je pozabila zapreti pipo na plinskem grevcu in je odšla spat. Plin je polagoma uhajal in jo zadušil med spanjem.
Nekaj pred 18. uro je 26. aprila lanskega leta vozil po cesti od Opčm proti vojašnici pri Banih 46. letni podčastnik vojske Alfredo Ghiozzi z avtomobilom Fiat 1100. Na križišču trbiške ceste je povozil kolesarja, ki je naglo pripeljal z desne po cesti, ki pelje k Banom. Podčastnik je sicer zavrl, vendar je 32-letni Franc Pečar doma iz Gropade 89 s tako silo pri. letel v avtomobil, da je z glavo razbil steklo na avtu. Ponesrečenca so takoj odpeljali z vojaškim rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer pa je bila vsa zdravniška pomoč zaman in je naslednjega dne podlegel hudim poškodbam.
Podčastnika so prijavili sodišču pod obtožbo, da je vozil prenaglo in da je povzročil nenamerni u_ mor. Včeraj se je podčastnik za. govarjal pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Bo-schini in ki ga je oprostilo, ker ni zagrešil zločina.
Med razpravo je podčastnik iz. javil, da je vozil zelo počasi in to v tretji brzni, ter da je pred križiščem zatrobil. Ponesrečenec pa se ni ustavil pred znakom «stop», ki je na stranski cesti in ni dal prednosti avtomobilu.
Poskus samomora
ju pred sesljanskim portičem. Bil I ki so ga kmalu nato odpeljali v
je že ve» izčrpan in izmučen, mor. k bolnišnico s rešilnim avtom.
Zaradi dolge bolezni si je včeraj hotel vzeti življenje 40-letni Antonio Boboli iz Ul. Ronchetti 7, ki si je v ta namen prerezal trebuh ter zaužil hudo kislino. Zapazila ga je njegova sestra, ki je nemudoma poklicala rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na 2. kirurški od-delek.
Agilni tatovi
Neznanci so s ponarejenimi ključi odprli vrata trgovine, ki jo ima Karlo Kravanja v Istrski ulici, iz katere so odnesli 10 tisoč lir v gotovini. Prav tako so neznanci s ponarejenimi ključi prišli v zdravniški ambulatorij v Ul. Battisti 4, iz katerega so odnesli 75 tisoč lir v gotovini. Remigio Ambrosi iz Ul. Crispi 62 se je pritožil, da mu je nekdo ukradel avto, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. Ignazio Delfino s Trga Ulpiano je prijavil na komisariatu javne varnosti, da mu je nekdo ukradel avto, ki ga je parkiral v Ul. Rossetti; Luciana Gomsi por. Benvenuti je prijavila, da so neznanci v njenem baru, ki ga ima v Ul. Fiordalisi, ukradli 30 tisoč lir v gotovini. Karlo Ivič iz Ul. Coro-neo 9 pa se je pritožil, da mu je nekdo ukradel bicikel, ki ga je za hip pustil pred nekim lokalom na Trgu Venezia.
1.	obračun produjma;
2.	obračun brodarine v namemb-
nem kraju;
3. preglednico izkrcevalnega roka s točno določitvijo dneva in ure. ko je bilo izkrcanje zaključeno, nato pa opišite v besedilu navedene pogoje za kupne pogodbe.
Na klasični gimnaziji bodo imeli danes prevod iz slovenščine v latinščino, na realni gimnaziji bodo imeli nalogo iz matematike, na učiteljišču nalogo iz matematike, na trgovski akademiji pa nalogo iz knjigovodstva. Jutri bodo na klasični gimnaziji imeli prevod iz grščine v slovenščino, na realni gimnaziji nalogo iz angleščine, na trgovski akademiji pa nalogo v tujem jeziku.
Opozarjamo starše malih maturantov, da zanje, kar je povsem umevno, ni potekel rok za prijavo v tečaj. Prosimo Pa vse pri-zadete ,da se prijavijo v tečaj takoj, ko bodo znani izidi ma-lih matur.
Vse informacije o tečaju daje uprava Slovenskega dijaškega do- , ma v Trstu. Ul. Ginnastica 72, tel. štev. 93-167.
Včeraj-danes
Dne 3. julija 1962 se je v Trst« rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: P 8-1 et ni Anton
sandrini, 52-letni Rinaldo Castellani» 82-ietna Giuseppina Signorini vd-Fragiacomo, 56-letna Antonia Pacich por Kert, 75-letna Anna Destradi vp. ; Glursi, 86-letna Antonia Serazin, 55-letni Erminio Zanin, 79-letni Stefano Kobec.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, UH. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. dell’Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8-
Mali oglasi
TRGOVINA JESTVIN Magajna, vi* Rossetti 14. išče vajenca ali pa osebo. ki ima že nekaj prakse.
«PLASTIKA» • Trst. Ul. D’AnnuriZlO št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb.ee raznovrstne ter šport- ^ ne. namizne prte (cerade). cedilnik« za posodo, bigine, žimnice za na m trje, vreče za perilo m obleke itd vse Iz plastike in gume oo zmernih cenah. Obiščite nasi
Izlet v Celje ln Velenje. Pevsko društvo «A. Tanče» Iz Nabrežine priredi 28. in 29. julija Izlet v Celje In Velenje. Prijave se sprejemajo v trgovini Terčon v Nabrežini do 10. t.m.
* * »
V nedeljo 15. julija priredi SPDT planinski Izlet v najbližjo soseščino očaka Triglava: preko Bleda na Po. kljuko ter od tod za planince na Lipansfci vrh (1983 m) Vpisovanje ln obvestila v Ul. Geppa 9.
*	* 4>
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 22. julija enodnevni izlet v LJublJano-Novo mesto in na Otočec. Vpisovanje vsak večer od 21. do 22 30 na sedežu prosvetne, ga društva Prosek
#	* m
HMV organizira 15 Julija Izlet na taborjenje. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Vožnja vključno s kosilom 1500 lir.
MOTOCIKLISTI; nadomestne dele z» vsa motorna vozila vseh znamk do. bite pri CREMASCOLI Agencija Mo-toguzzi, Trst, Ulica Fabio Severo 1»-
PLASTIKA za pokrivanje tal po 550 Ur kv. m, preproge vseh vrst za sobe in hodnike, pode Iz gume, linoleja. cevi iz Plastike za vrtove m za i-išno uporabo, torbice, zavese Ih vse ostale predmete iz gume in Plastike Conte pn iTALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6.
PRI MAGLIABELLA se z uspehom nadaljuje prodaja; majic, srajc, perila. kopalnih kostumov najboljših znamk za moške, ženske ln otroke po nepobttnih cenah. Zapomnite s** MAGLIABELLA. Trst. Korzo Garibaldi St. 11. nekaj korakov od avtobusne postaje.
HIŠNO POMOČNICO od 8. do l5' ure išče slovenska družina. Telefon 37.338.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, dne 4. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Cinemascope Universal film:
DVA BIKA MED COWBOY1
(Due toroni fra i cow-boys) Igrajo: DAN ROWAN
in DICK MARTIN
Na delu pri podjetju Cotonificio San Giusto se je včeraj ponesrečil 22-letni Domenico Lasorella iz Istrske ulice 40, ki si je pokvaril dva prsta na levi roki. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
TuJte na
VALUTE V TRSTU
dolar		619.95
švicarski	frank	143.68
funt šterling		1741.60
francoski	frank	126.11
šiling		24,—
marka		155.25
pezeta		10.42
dinar		—.78
marengo		4900—4950—
alMo		T10—
TUMHUkn
predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18 in ob 20.30 uri na prostem barvni film;
ZGODILO SE JE V SEPTEMBRU
(Accadde in settembre)
Igrajo:	JOAN FONTAINE.
JOSEPH COTTEN, FRANCOISE ROSAY
OB ZAOSTRENEM POLOŽAJU NA VZHODU
Ozadje vojaških priprav
Fukij
enu
LB Kitajska se pripravlja na obrambo ali napad? - Položaj ZDA na Daljnem vzhodu in njene obveznosti do Cangkajška
Poplah je zadel po 20. juniju, ko so razne svetovne agencije začele prinašati iz Hongkonga yesti o velikih vojaških pripra-Vah v kitajski provinci Fukijen, >n to na sami obali .nasproti 'ormozi in drugim otrokom, ki drži v rokah Cangkajšek. Pfye dni Peking teh vesti ni ne Potrdil ne zanikal. Končno so tudi tu priznali ,da nekaj ni v redu. Ljudstvo se poziva na sodelovanje, govori se o evakuaciji *» množičnem gibanju za vstop ■ded prostovoljce. Uradno se zadnja govoriti o nevarnosti, ki «roži v zvezi z invazijo s For-?02e- Kitajski zunanji minister, en je 25. junija na mitingu v Pekingu rekel, da se bo ki-[ .dlsko ljudstvo borilo do konca, ve bodo ZDA nahujskale Cangkajška, da napade kitajsko kop-flo.
Seveda zapadne agencije in komentatorji tega ne jemljejo do-esedno, pač pa menijo ,da se 24 defenzivnimi besedami Pekin-*a v resnici skrivajo določeni djegovi ofenzivni nameni, samo d» je težko uganiti, kakšni. Vendar če upoštevamo ,kar se . leta dogaja na Formozi, pa še dokaj pogoste izjave Cankan-ska> kako bo «osvobodil» kitaj-'ko kopno, potem postane ra-2umijivo ,da ima Peking, tudi v Primeru ,da Amerikanci nimajo dicesar pri tem, polno pravico •Prejemati ukrepe, kakršne je “Paziti v provinci Fukijen.
Na Formozi je precej znakov 2a določene napadalne namene. Pred kratkim so ljudem naložili hov davek za vojaške namene.
krog 75 odstotkov proračuna 'e gre za vojsko. Meseca marca le bil izdan dekret o mobilizaci-1' in vse osebe, ki' so sposobne 'a vojaško službo ,se nahajajo v stanju pripravljenosti .Ustanovljena je bila «Vrhovna sku-Pina petih oseb» s Cangkajškom na čelu, katero tudi imenujejo "Akcijski komite za protiofenzi-vo». Nadalje je bil ustanovljen 'Komite za gospodarsko načrtovanje in mobilizacijo», ki je a-PVila sprejel «specialni proračun 'a obrambo» itd. itd,
Cangkajšek lahko, seve ,vse to dpraviči z obrambnimi nameni, *°da on ni nikoli skrival svojih hapadalnih načrtov. Po drugi : 'trani pa vlada LR Kitajske ye-homej. poudarja svojo pravico 'OoiiFtzrmoze, ki da se je je ropar-•ko polastil Cangkajšek, pri če-mor je logično in očitno, da bi *i ta vlada — še posebno pri abstoječi dejanski možnosti vojaškega napada kopna s Formo-le — ne pomišljala sama napasti ,da bi napad preprečila in se obenem končno polastila tudi otoka.
Sicer bi se to moglo omejiti 'udi samo na nekaj delov Cang-kajškove posesti. Pri tem konkretno mislimo na otoka Kve-haoj in Matsu, ki sta zelo utrje-h« in kjer se nahaja okrog 80 tisoč vojakov. S teh otokov se 2e leta strelja s topovi proti kitajskemu kopnu in s kopna hanju. Ni izključeno ,da se kitajske vojaške priprave nanašalo samo na zavzetje teh dveh otokov, da bi se tako za LR Kitajsko zmanjšala nevarnost in-vazije s Formoze ,
Toda, naj bodo nameni obeh 'trani takšni 'ali drugačni, bolj »H manj napadalni, eno je gotovo, in sicer, da bi vojna nevarnost bila manjša ,ko bi tu he šlo za strateške interese ZDA, oziroma za njihovo povezanost * tem področjem. In vsakomur le tudi jasno ,da je Cangkajšek ^ovek ZDA, katerega le-te že 'eta zalagajo z denarjem in o-Premljajo z orožjem. Formoza je 'hieriško strateško oporišče v o-kviru določene tihomorske in '«'ske strateške koncepcije.
Med Cangkajškom in ZDA ob-•taja neki sporazum o medseboj-hi pomoči .in to samo za primer obrambe. Toda v takšnih 'Porazumih se običajno nikoli ne Pred 'ideva pomoč za vojaška 'tajanja ofenzivnega značaja. Ce bi se potemtakem stari Cangkaj-**k skušal izkrcati na kitajskem kopnu, bi to v ničemer ne obve-'ovalo Amerikance, da mu priskočijo na pomoč. Nasprotno, oni ki tega kržkone v tem trenutku sploh ne storili ,ker ni v nji-
*'•■>■...........................
Nahajališča nafte pod Hamburgom
Nenavadno senzacijo predstav-'la geološko odkritje, do kate-r®ga so prišli v Hamburgu. Ugotovljeno je bilo, da se pod njim hahaja velikansko nahajališče hafte, ki se pod zemljo razteza v obsegu velemesta, bržkone Da *re celo čez njegove meje. Ce bodo pri poizkusnem vrtanju Prišli do zadostnih količin nafta. bodo takoj začeli z ustrezni-hli deli za njeno izkoriščanje. Nafta se pod mestom nahaja v Robini okrog 2000 metrov.
Preden bodo začeli z vrtalniki deli, v širokem obsegu, bo treba zavarovati mestne zgradbe 'h prebivavce pred morebitni-ki požari, Z omenjenimi deli bodo začeli najprej južno od “amburga, na obali Elbe, kjer je koč brez nevarnosti opraviti raz-"treljevalna dela, potrebna uri Raziskovanju podzemlja. Sele za-tfm bodo z vrtalnimi deli začeti tudi v »redišču mesta.
hovem interesu. Eredvsem ,ker Kitajska ni majhna sila in bi bilo nesmiselno zanašati se na zagotovila starega maršala ,po katerem se Kitajska nahaja v težki gospodarski situaciji, pa bi se zaradi tega obupane in razsrjene ljudske množice .brž ko bi prišlo do napada .obrnile proti režimu in prešle v upor. Poleg tega mora Washington voditi računa tudi o nekaterih drugih či-niteijih, ne samo o Kitajski. In tudi na nasprotja med Moskvo in Pekingom bi bilo iluzorno računati. Kakor je tudi nesmiselno in absurdno zalagati se na primer za mir okrog vprašanja Berlina ,po drugi strani pa zanetiti vojno, ki bi v njej v najkrajšem času zagorel ves svet. Ce upoštevamo torej vse to ,bi trenutno bilo težko verjeti ,da za tokratnimi Cangkajškovimi nameni stoji Washington, se pravi, da ga ta spodbuja na napad.
Drugače bi bilo, ko bi iniciativa bila na kitajski strani, hočemo reči, da bi se ta pripravljala na napad. V tem primeru bi ZDA gotovo intervenirale, vendar bi bila nevarnost intervencije manjša, če bi Kitajska nameravala zavzeti samo otoka Kvemoj in Matsu, ne pa tudi Formoze. Sicer pa se sporazum med ZDA in Formozo tiče samo nje in pa o-tokov Pescadores, ne pa priobalnih otokov, ki mednje sodita tudi Kvemoj in Matsu. To tudi zaradi tega, ker ZDA smatrajo, da Formoza in Pescadores sploh niso kitajski, ker so leta bili pod Japonsko, v tem ko so vsi ostali otoki nedvomno kitajski. Svoje-časno je bivši predsednik Eisen-hower hotel te otoke enostavno prepustiti Kitajski, a se je temu Cangkajšek silovito uprl.
Današnji predsednik Kennedy je v svoji predvolilni kampanji, ko je polemiziral s svojim nasprotnikom Nixonom, rekel, da sta Kvemoj in Matsu v vojaškem pogledu brez pomena in da ju ni moč braniti. Kasneje Kennedy ni več spregovoril o tem vprašanju, toda danes se ponovno omenjajo takratne njegove besede. Koristno bi bilo, če bi jih danes ponovil in tudi jasneje ter natančneje opredelil.
Položaj je na vsak način zapleten. Obstaja možnost omejene vojne, če je iniciativa na strani Pekinga in se ta nanaša .samo na otoka Kvemoj in Matsu. Ni pa moč računati ha nobeno omejitev spopada, če se je LR Kitajska namenila, da napade tudi Formozo.
Ce je pobuda Čangkajškova in ima ta resen namen napasti kopno, kar je bil tudi vzrok, po kitajskih izjavah, za poplah m koncentracijo vojaštva v Fuki-jenu, v tem primeru pa se postavlja vprašanje, ali bo v spor vpletena tudi Amerika. Da bi se to ne zgodilo, je treba zadržati Cangkajška in mu ne dovoliti, da se spusti v to pustolovščino.
Predsednik formoške vlade čengčeng je izjavil, da je «invazija edini način, da se naša nacija preživi in da bi bila «resna napaka», če bi se našel nekdo, ki bi napada ne odobraval, ker je zdaj «najugodnejši čas, da se to stori». Svet si pa v resnici nič drugega ne želi kot da bi Amerika to «resno napako» storila, se pravi, da bi Cangkajška pustila, naj si vrat sam polomi, če ga že ni moč zadr-
žati. In je malo verjetno, da bi to res bilo tako nemogoče.
Ves položaj je še dokaj nejasen. V ZDA še ni prišlo do kategorične izjave, da je kot napadalka nastopila LR Kitajska, se pravi, da je iniciativa na njeni strani. Ko je 27. junija predsednik Kennedy na tiskovni konferenci govoril o napetosti na Daljnem vzhodu, je bil dokaj o-prezen. Na vprašanje o premikih kitajskih čet v Fukijenu, je odgovoril, da ostane politika do Formoze ista kot v času Eisen-howerja. Izjavil je, da so ZDA v načelu nasprotne uporabi sile na področju Formoze, da pa bo ameriška vlada v primeru potrebe sprejela določene ukrepe za obrambo Formoze in Pescador-skih otokov. Ni omenil otokov Kvemoja in Matsuja. Bilo pa bi najbolje, ko bi enkrat dokončno rekel : Sedma ameriška flota otokov Kvemoja in Matsuja ne bo branila. Ni pojasnil ameriškega stališča v primeru, da bi Cangkajšek vendarle napadel kitajsko kopno, pač pa je omenil, da so sporazumi s Formozo samo obrambnega značaja.
Klasična simfonija
Prokofjevo delo v izvedbi skopljanskega opernega baleta, ki tudi nastopa na festivalu v Križankah
8. MEDNARODNO ŠTUDENTSKO SREČANJE V LJUBLJANI
Stiki za utrjevanje prijateljstva in izmenjavo izkušenj med študenti
Poglobitev sodelovanja z mladinskimi organizacijami v obmejnih državah
V četrtek 5. julija se bodo v Ljubljani zbrali študentje s številnih evropskih in izvenevrop-skih univerz in visokih šol, da se v dneh 8. mednarodnega študentskega srečanja, ki ga prireja ljubljanska univerzitetna mladina, pomenijo o problematiki, s katero se ukvarjajo študentske organizacije na univerzah. Letošnje srečanje bo pod skupnim naslovom «Študent v moderni družbi» in se bo s tem nekoliko razlikovalo od dosedanjih mednarodnih srečanj študentske mladine, ki so v glavnem obravnavala mednarodno-politična vprašanja.
Vrsta vprašanj, s katerimi se srečujejo študentovske organizacije na jugoslovanskih univerzah in visokih šolah, med drugimi proces reforme študija, materialna vprašanja visokošolcev, družbeno upravljanje, ki je prav gotovo tudi za inozemske študente nekaj povsem novega v življenju študentovskih organizacij, bodo problemi, katerim bo posvečeno največ predavanj in javnih debat, ki se bodo zvrstile od 4. do 14. julija.
Prvo predavanje bo imel rektor ljubljanske univerze dr. Makso Šnuderl, ki bo obravna-
lllllll II lili lili illlllllllllllll lil II Ml II 11 lil 111111111111111111111111111M Iti II lil lili lili llllll lil lil lili II Iti lil M Hilli III 1,11, HIIIIIIIIIIHIIIfllllltllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111||,|,|
KAJ JE VIDELA ITALIJANSKA NOVINARKA NA MALAJI
Zadnje rodovske skupnosti kjer vlada matriarhat
Moške, ki ne delajo, žene zapode iz družine - Pomen zlatih zob Zemlja in vse dobrine so last žena - Civilizacija sredi džungle
Znana italijanska novinarka, mlada Oriana Fallaci, se je pred kratkim podala na pot okoli sveta, da bi za nekaj zahodnoevropskih tednikov pisala o položaju in življenju žene po svetu. Iz Pakistana in Indije je prispela na Malajo, kjer je prišla v stik z enim redkih plemen, kjer vladajo žene. Matriarhat je kot, oblika rodovne družbene enote sicer že izumrl, vendar v nekaterih krajih sveta še obstaja, a bo bržkone tudi tu v kratkem izginil.
«Iz Singapura», začenja mlada novinarka svoj zanimivi potopis, «smo se napotili v Kua-la Lampur, ki leži ob samem robu džugle. Spremljal nas je šofer Ming Sen, ki nam je obenem služil za tolmača».
Doslej so se na svetu ohranili samo še redki primeri matriarhata, in sicer v nekaterih krajih Japonske, na Zlati in Slonokoščeni obali v Afriki, v Severni Rodeziji in nekaterih predelih južne Indije. In, seveda, tudi tu, v Malaji.
Težko je najti Malajca, ki bi se ne bal džungle, tega zelenega pekla, sestavljenega iz milijonov drevesnih debel in listja. Kljub temu pa žene, pripadnice plemen, ki jim vladajo one same, bi svoje zemlje nikoli ne zapustile. Tega niso storile niti v času vojne, ko so jim Japonci požgali siromašne ko-
če, pač pa so jih znova postavile, kakor so tudi znova obdelale opustošena riževa polja.
Francoz Pierre Martin, ki živi v Singapuru in mi je mnogo pripovedoval o matriarhatu, mi je pravil tudi, kako so, ko se je enkrat vojna končala, po ro-beh džungle zrasla nova naselja in vasi.
«Toda pripadnice plemen, kjer vlada njiatrigjihat, ,.se v ta naselja in vasi ne podajajo, tudi ona najbližja ne,» je rekel Pierre Martin. «Praviloma pridejo iz džungle samo enkrat v letu, ko obiščejo svojega zobozdravnika».
«Toda, čemu prav zobozdravnika,» sem vprašala.
«Da bi si zobe dale prekriti z zlatom, kar smatrajo za neko vrsto hranilne knjižice. Gre za navado, ki se je v Aziji pojavila pred kakšnimi tridesetimi leti,» je pojasnil Martin.
«Mislite, da so te žene srečne,» sem ga še vprašala radovedno.
«Zelo so srečne,» je odgovoril. «Gotov sem celo, da so najsrečnejše žene na svetu.»
Toda, do teh žena ni bilo lahko priti. Nihče nam ni vedel kaj natančnejšega povedati, kje se nahajajo, dokler ui-smo naleteli na nekega Mohameda Rezo, ki se je pokazal pripravljenega, da nas pripelje do njih. Toda avtomobilu smo se morali odreči ter se naprej
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.15: Za vsakogar nekaj:	13.30:	Parada orkestrov;
17.00: Za prijetni uvod igra marim-bo Gianni Safred; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Uudvik van Beethoven, šesta simfonija v f-duru, op. 68 (Pastoralna); 19.10: Pianist Piero Rastalino; 19.30: Turistični razgledi; 20.00: šport; 20.30: Včeraj in danes- stare melodije v sodobni izvedbi; 21.00: «Taitu». drama v štirih dejanjih — Pino Dardi; 22.50: Prijetni spomini iz preteklosti; 23.15:
Sreda, 4. julija 1962
14.55: Vreme na ital, morjih; 15.45: Italijanske ljudske pesmi In plesi; ' 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Pianist Bruno Aprea; 17.25: Koncert operne glasbe; 18.15: Iz zbirke posveti Antona Čehova: «Skrite solze»; 18.30: Glasba Franza Lebarja; 19.10: Kmetijska oddaja; 19 30: Glas. beni program; 20.20: Tour de France; 20.30: Glasbeni program; 20.35: Lahka glasba; 22.10: Plesna glasba.
Prirgorska v borbi; 12.05; Novi posnetki jugoslovanskih opernih pevcev; 12,50; Skladbe slovenskih avtorjev; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Iz borbe v svobodo; 13.56: Razpoloženjska glasba z velikimi za. bavnitni orkestri; 14.35: Koncert Invalidskega pevskega zbora; 15.15: Potpuri vedrih ritmov; 16.35; Poje Paul Robeson; 15.50: Kiril Makedonski: Sonata za violino in klavir; 16.00: Melodije za prijetno popoldne; 17.05: Predstavljamo vam nov an-8 00; Jutranja glasba; 8.35: Poje sambel Trio Mihe Dolžana:	17.15:
II. program
Fio Sandon’s; 8.50: Sodobni ritmi; 9.15: Pesmi iz filma «Gigi»; 9.35: New York - Rim - New York, glasbeni program; 11.00: Glasba za vas,
Vtl I	«— » II A « )W ( ——- *	« - — I
Napoved časa in poročila, nato za- ki delate; 1300; Dekle ob trinajsti ključek večerna oddaje.
Trst
predstavlja; 14.00:	Glasbeni pro-
gram; 14.45; Plošče; 15.00; Glasba
Zabavni zvoki; 17.43: Melodije Josipa Hatzeja in Preludiji Alojza Srebotnjaka; 18.00; Proslava dneva bor. ca; 18.30: Operetni napevi; 19.05: Lepe melodije; 19.30: Radijski dnevnik; 20.00: Mal| koncert zabavnega orkestra RTV Beograd; 20.20; Muzika na.
12.20:	Glasbeni program; 12.25:
Tretja stran; 13.15: Pesmi brez be. sed; 14.00; «M’gnon», lirična drama.
Koper
600: Prenos RL; 7.15:	Jutranja
glasba; 8.Q0: Prenos RL; 8.50; Deset minut narodnih; 9.00:	Partizanska
reportaža; 9,15: Zbor JLA iz Beo. grada; 9.45: Violinist Arturo Mantovani; 10.00: Prenos RL; 10.30: O-perne arije; 11.00: Dan borca; 11.15: Simfonični orkester; 12.00: Najljub. še melodije; 12 30: Poročila; 12.40: Od melodije do melodije; 13.40; Zabavni orkester Michel Lagrand; 14.00:	S pesmijo po Jugoslaviji;
14.35: Prenos RL; 19.00: Igra kvintet Kampič; 19 30: Prenos RL; 22 15: Plesna glasba; 22.30: Poročila; 22.35: Plesna glasba.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Počitniška radijska Sola; 11.00: Omnibus, drugi del;, 12 00: Pojejo Paolo Bacitieri, Nuccla Bon. glovanni In drugi; 13.00: Tour de
iz filmov; 15.35: Souvenir de Paris; Se horbe: 21.20: Popevke in godala; ---- — -	-	22.15: Zaplešimo z domačimi orkestri in ansambli; 23.05: Dve jugoslovanski glasbeni novosti; 23.35: Melodije za lahko noč: 24.00: Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Ital. televizija
17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Radijska igra; 19.45: Magija atoma; 20.00: Na pragu znanosti:	kaj je matematika; 20.20:
šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Poli. tična tribuna; 22.05: Koncert lahke
16.00: Ritmi ib melodije, nato Tour de Franc«; 17.15; Legendarni zapad; 17.35:	Mala ljudska enciklopedija;
17.45: Plesna glasba; 19.50: Simfonič. na glasba; 21.00: Alfredo Luciano Catalane vam predstavlja klasike jazza; 21.35: Večerna glasba.
///. program
18.30: Gospodarska rubrika; 18.40:
Iz kulturnega življenja; 19.00: Pevski program; 19.30:	Vsakovečerni
koncert; 20.30: Revija revij' 20.40:
Claude Debussy: Glasbeni program; glasbe; 23.00: Dnevnik. 21.20: Gustav Mahler: Simfonija št.
4; 22,45: Sodobna glasba.
Slovenija
6.00: Borcem v pozdrav; 7.15: Priljubljene melodije Jugoslovanskih avtorjev; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.50: «Ti, ki preko polj hitiš...»; 9.05: Drago Lorbek: Dan vstaje; 9.25: Zabavni orkestri naših radijskih postaj; 9.50: Kvartet sester Stritar; 10.00: Se pomnite, tovariši;
10.30: L. van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-doru «Eroica»; 11.18: Med-
France; 13,30: Glasbeni program; igra z godali; 11.30: Slavo Tiran;
DRUGI KANAL
21.10:	30 let filma: «Neverjetna
pustolovščina mr. Hollanda»; 22.40: Dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb: Proslava dneva borca JTV 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.2Ó: Od. daja o mornarici; 20.45: Praznični koncert — oddaja posvečena dnevu borca; 21.35: Festival TV dokumentarnih Iflmov. Na sporedu filmi studia Zagreb: «Magija scene», «Dotik s smrtjo», «Spomini na Iva Lozico», Beograd 22.35: Loto.
prebijati s kolesi. Tako smo se prebijali skozi divjo džunglo, ki v njej, po mnenju našega vodnika, lahko žive in vztrajajo samo izredno odporni ljudje, dokler nismo končno prišli do prostrane jase, podobne prekrasnemu vrtu, kjer so pod razcve-tenimi krošnjami kruhovih dreves stale na koleh izgrajene ter z riževo slamo prekrite skromne kolibe. Iz ene je bilo čuti brnenje šivalnega stroja in ameriško popevko, ki se je težko razločila v hreščanju starega gramofona.
Bila sem razočarana, ko sem se naenkrat sredi najbolj ne-prodirne džungle znova znašla pred temi rekviziti sodobne civilizacije, pa sem prosila Mohameda, da vpraša, čigava last sta gramofon in šivalni stroj.
«To je dota mojega moža,» je pojasnila najmlajša, «ki mi jo prinesel, ko sva se poročila.»
«Kje pa je zdaj tvoj mož», sem vprašala.
«Pri svoji materi.»
«Pri svoji materi?» sem vprašala začudeno.
«Da,» je prikimala Džamila — tako je bilo ime mladi ženi — «poslala sem ga nazaj k njegovi materi, ker ni hotel delati.»
Ne v koliki, kjer je tekel pogovor, ne v njeni bližini ni bilo nikjer nobenega moškega. Edini dokaz, da so nekje vendarle morali biti, so bili otroci. Vendar, kje?
«Možje so pri svojih materah, ali pa delajo v mestu,» so nam pravile žene.
«In kdaj pridejo sem?»
«Enkrat tedensko, tudi enkrat vsak mesec, kadar jih pač pokličemo. Cernu bi nam bili v napoto?»
Džamila je bila moderna žena, znala je čitati in pisati, celo to je vedela, da se Italija nahaja v Evropi. Mohamed Reza ji je pojasnil razlog našega obiska. Sredi nas je sedela starka, ki mi je zanjo Džamila po-vedala, da ima že dvaindevetdeset let. Žene so med pogovorom pletle iz palmovih listov. Govorila je Hava, starkina naj-starejša hči. Pojasnila sem ji, da je v Evropi poglavar družine moški, ne žena, in da otroci nosijo njegovo ime.
«Vendar mora mož tudi ženo poslušati, ali ne?» je vprašala Hava.
«Ne, v večini primerom tega ne dela,» sem odgovorila.
Vtem se je starka nagnila k Mohamedu Rezi in mu nekaj šepnila. On mi je prevedel; «Vedeti hoče,» je rekel, «kdo v Evropi koga zasnubi, oziroma,
če je to moški.» Prikimala sem.
«Kako, da bi žena ne mogla sebi izbrati moža?!» je začudeno vzkliknila Hava.
«Pri nas,» sem nadaljevala, «je dolžnost moškega, da vzdržuje ženo.»
• In žene se pri vas s tem strinjajo?» je zanimalo starko.
«Ne meni se zanjo, stara j?, jn ima še zastarele pojpie. Èi r$-, da pila?» me je vprašala Hava. Stopila je iz kolibe in se vrnila s kokosovim orehom.
Ponudila mi je skodelico svežega kokosovega mleka.
«Lahko dam tudi njemu,» me je vprašala in pogledala na mojega spremljevavca Duilia.
«Seveda, če želi,» sem odvrnila.
«Ne, to je odvisno od tebe. On je samo moški,» je rekla.
Popili smo in odšli zatem s Havo, ki nam je pokazala riževa polja. Hava in njena hči Džamila sta se nam zdeli zeio zadovoljni, toda ko se je pogovor začel o kavčuku, sta se njuna obraza stemnila.
«Beli ljudje kupujejo džunglo,» sta nam pojasnili, «in nekega dne se bomo morale odseliti. Kje bomo potem našle žene za svoje sinove? Njihove žene bodo vse brez zemlje. U-bogi Junos, ne čaka ga ravno rožnata bodočnost!»
Hava mi je pojasnila, da je Junos edini moški član nujne družine.
«Poslala sem ga v šolo, da bi se česa naučil in si pridobil doto. Upajmo, da bo vendarle našel kako dekle, ki ne bo brez zemlje. Zanj sem si izdrla že tri zobe »
«Kako izdrla... trt zobe?» sem vprašala.
«Tri zobe.» Hava je ponosno odprla usta, kjer trije sekav-ci niso več imeli zlate prevleke, kot je tu običaj.
«Zemlja pripada mojim hčeram,» je rekla Hava, «zobje pa so last mojih sinov. Ko potrebujem denar, se odpravim v Kuala Lampur, kjer mi zlato snamejo z zobov. To boli. Z denarjem, ki sem ga zanje dobila, sem Junosu kupila naočnike, ker vidi zelo slabo.»
«Kako ti je ugajalo, tuan?» me je vprašal Ming Sen, ko smo se vrnili.
«Zelo mi je ugajalo,» sem odgovorila in mislila pri tem na Havo, ki je žrtvovala svoje tri zlate zobe, da je kupila Junosu naočnike, ker slabo vidi.
V vsej Malaji je komaj še kakih deset plemen, kjer vladajo žene, a ne bo dolgo, ko bodo še ta povsem izginila.
val elemente družbenega razvoja v Jugoslaviji; drugo predavanje pa bo obravnavalo razvoj in posebnosti visokošolskega sistema v Jugoslaviji. Predavatelj bo dr. Dolfe Vogelnik, ki je prorektor ljubljanske univerze. Obe predavanji bosta le uvod v tisti del srečanja, na katerem se bodo pretresala izključno študentovska vprašanja. Uvodni referat o tem bo imel predstavnik ljubljanskih študentov Milan Kačun, ki bo domačim in tujim gostom govoril o vlogi Zveze študentov v družbenem upravljanju na univerzi. Koreferate o reševanju materialnih vprašanj, ki so med najbolj perečimi za večino visokošolcev na svetu, bodo imeli štu-detje z univerze v Lundu na Švedskem m francoski študentje iz Grenobla, ki bodo povedali v Ljubljani, kako francoska Zveza študentov rešuje številna vprašanja, ki tarejo francosko visokošolsko mladino. Najavljeni so še koreferati poljskih študentov z univerze v Krakovu o delu poljske Zveze študentov. Takšna vsebinska orientacija mednarodnega študentovskega srečanja bo zelo koristna bodisi za utrjevanje prijateljstva med študenti iz različnih držav z različnimi družbenimi sistemi kakor tudi za bogato izmenjavo izkušenj pri delu študentovskih organizacij na univerzah.
Ljubljanski visokošolci so svojim kolegom iz številnih držav, ki so že napovedali svoj obisk, pripravili tudi pester kulturni program in ogled najlepših predelov Slovenije od obiska ob slovenski obali pa do Postojne in Velenja, kjer bodo tujci lahko videli uspehe, ki jih je nova socialistična država dosegla na go-spodarskem-socialnem področju.
Stiki, ki jih ima komisija za mednarodne stike pri ljubljanski univerzi in katero vodijo izključno samo visokošolci z ljubljanskih visokih šol z raznimi študentovskimi organizacijami na svetu, so zelo številni in se ne kažejo samo v obliki dopisovanja temveč tudi v številnih izmenjavah od turističnih do izmenjave kontaktnih štipendistov in uradnih predstavnikov na najrazličnejših mednarodnih zborovanjih, seminarjih in kongresih. Bogato in zelo prisrčno je sodelovanje z univerzama v Grenoblu jn Lundu, ki je postalo že študijsko, kar je nedvomno najbolj koristna oblika sodelovanja. Ljubljanski študentje vzdržujejo stike še z naprednimi študentovskimi organizacijami na univerzah v Stockholmu, Varšavi, Gdansku, Helsinkih. Krakovu, Gliwicah, Marburgu, Gottingenu, Londonu, Nottinghamu, Poitiersu, Dunaju, Gradcu, Neaplju, Padovi, TrsUi in Solunu. V zadnjem času so podpisali protokol o sodelovanju z delegacijo švicarskih študentov, ki je' aprila obiskala Jugoslavijo. Ljubljanski študentje u-pajo, da se bo v prihodnje bolj
poglobilo tudi sodelovanje s študenti iz vzhodno-evropskih držav: Madžarske, Romunije, CSSR, Sovjetske zveze in Bolgarije, s katerimi doslej razen turistične izmenjave ni bilo globljih stikov.' Ljubljanski študentje menijo, da bo letošnje leto prineslo precej sprememb v odnosih med nacionalni študentovskimi unijami. Letos bo namreč v Kanadi zasedala Mednarodna konferenca (MSK), v avgustu pa bo v Leningradu kongres Mednarodne zveze študentov (MSS). Splošen položaj v mednarodnem študentovskem gibanju, zlasti nastop tako imenovanih «neangažiran-cev» (ZSJ, UNEF, UNURI) sili zapadnjaške študentovske unije, povezane v MSK, in vzhodnjaške unije (MSS) k popuščanju v doslej nesprejemljivih stališčih v odnosih med različnimi študentovskimi unijami. Zveza študentov Jugoslavije, ki bo prisostvovala obema kongresoma, igra najvidnejšo vlogo za odpravo blokovskih tendenc v mednarodnem študentovskem gibanju.
Univerzitetni odbor za mednarodne stike na ljubljanski univerzi polaga veliko važnost tudi na stike s študenti sosednih držav Avstrije in Italije. Vzporedno z ugodnim razvojem meddržav-
Mlada gimnazijka prvič na delovni akciji
nih odnosov se krepijo tudi stiki med mladinskimi kakor tudi študentovskimi organizacijami, zlasti pa se je poglobilo sodelovanje z mladinskimi organizacijami v obmejnih krajih Ita-lije, kjer je pred kratkim bivaia delegacija Ljudske mladine Slovenije. Na 8 študentovsko mednarodno srečanje so ljubljansKt študentje povabili tudi več mladinskih delegacij iz Trsta, ki bodo zastopale tržaško visokošolsko mladino.
dm
...........................innn.nl
Festival v Križankah
Ljubljana središče baletne umetnosti
«Vsi vodje jugoslovanskih opernih hiš pozdravljajo bienalno revijo jugoslovanskega baleta in nam čestitajo», je dejal direktor festivalnih prireditev prof. Radovan Gobec. «Vsi pravijo, da je zamisel odlična in da je danes jugoslovanski balet na višini, da se lahko pokaže pred svetom.»
Toda, da je prišlo končno vendarle do realizacije drugega bienala jugoslovanskega baleta, je bilo treba prebroditi težave, ki so se zdele kdaj pa kdaj naravnost nepremostljive. Res je, da ples poznajo vsi narodi, tudi najpri-mitivnejši, in vendar je baletna umetnost nekakšni kulturni vrhunec, ki se more razviti šele potem, ko je tu razvita že literatura iv glasbena ustvarjalnost, predvsem operna. Vendar stremi razvoj sodobnega baleta k nekakšni avtonomnosti, estetski in stilni osamosvojitvi, tako, da bi balet ne bil več samo spremljevavec m dopolnjevavec opernih uprizoritev. marveč bi mogel in smel obstojati tudi sam zase.
To stremljenje bo pokazal 4. julija Večer mladinskih komornih skupin v izvedbi Zagrebškega Pionirskega gledališča in Centra za estetsko vzgojo mladine L’uh. ljane. Kot je voditeljica slednjega, Živa Kraigherjeva, povedala, bodo gojenci te odlično šolane mladinske skupine nastopili z recitacijo slovenskih pesnikov: Srečka Kosovela Ekstazo smrti in
liiiiiiiHiiliiiiiiiiiiiiiiiniMliuiiiniiniiiiiiiiiiliumilliiiniiniiinnllliiiniiliiliiiliiiiniiiiiiiliiilliimiiiniilltliiiiiiiiiillillliiiiliiltiniiiiimiiiiiiiiiiiinilinnilillilntii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne raču.	- w.«,WMT	zadovoljivo.
najt« preveč na lahko rešitev dokaj težkega poslovnega vprašanja. Bodite nekoliko strožji z najmlajšimi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne kažite neučakanosti v svojih odločitvah. Srečne ure z ljubljeno osebo. Zdravje zadovoljivo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Otresite se že v teku jutra najbolj nevšeč-nlh opravil. Ne sanjarite z odprtimi očmi, bodite realistični. Zdravje dobro.
RAK (od 23.6, do 22.7.) Ce hočete uspešno rešiti važno poslovno vprašanje, ne nasprotujte svojim sodelavcem. Uprite se z vso odločnostjo kri. vlčnim obtožbam. Pazite na zdravje.
LEV (od 23.7. do 22.8 ) Z nepra.
pajte v nobenem primeru na osnovi čustev. Nespečnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sreča vam stoji oto strani, vztrajajte in dosegli boste svoj namen. Prebili boste lep večer v prijetni družbi. Zdravje izvrstno.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) O-gitoaj-te se v delu družbe oseb, ki so sovražno razpoložene do vas. Ne bodite v čustvenih zadevah pesimistični. Glede zdravja bodite previdni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S pomočjo vplivne osebe boste uresni-
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ce boste prejeli določene ugodne ponud. be, pomislite tudj na težave v zvezi z njimi. Ugode-n trenutek za vaše čustvene načrte. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V delu ne sprejemajte novih odgovornosti. Ne bodite v odnosu do ljubljene osebe preveč zahtevni. Zdravje zelo dobro,
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite zelo pazljivi glede vsega, kar zadeva vaš denarni položaj. Nudila se vam bo priložnost, da se Izkažete s svojo širokosrčnostjo. Zdravje dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojimi delovnimi tovariši bodite ljubeznivi, zakaj potrebna vam bo njihova po-
vilno potezo sj utegnete pokvariti 1 čili neki vaš načrt. Skušajte poveča- 1 moč. V čustvenem pogledu se vam svoje dobro poslovno ime. Ne ukre-1 ti Itrog tvojih prijateljev. Zdravje | obeta zadoščenj«. Zdravje izvrstno.
Lojzeta Krakarja Moje unči
Načelnik prireditvene poslovalnice, dr. Fran Vatovec, je govoril najprej na kratko o treh konceptih Prireditvene poslovalnice Festivala: osrednji program bo vsekakor druga bienala jugoslovanskega baleta. Drugi koncept bo vsekakor svojevrstna zanimivost revije slovenskih dramskih gledališč. Za letos bodo prišli v poštev predvsem ljubljanski dramski odri:	Ljubljanska
drama, Mestno gledališče, Mladinsko gledališče, Oder 57 in gledališče «Ad hoc». A poleg teh bo nastopilo 10. julija tudi tržaško Slovensko gledališče s «Hamletom». S tem je nakazana smer, ki naj bi prihodnja teta pritegnila tudi druga slovenska poklicna gledališča.
Poleg ljubljanskih dramskih gledališč bo v okviru širšega programa nastopila tudi ljubljanska Opera.
Tretji koncept se bo razvijal v smeri kulturno zabavnega programa, pri čemer je kajpada poudarek na kulturnem. Tu pridejo u poštev razni folklorni ansambli iz domovine in tujine. Letos bodo zlasti zanimivi vece-rt madžarske, ukrajinske, gvinejske in jugoslovanske folklore v izvedbi makedonskega folklornega ansambla «Orce Nikolov» iz Skoplja. Svojevrstna privlačnost utegne biti tudi končen pesmi Latinske Amerike, medtem ko bo večer Berlinske revijske skupine odpadel.
Vzporedno z X Ljubljanskim fe. stivalom se bodo vršila tudi posvetovanja o problemih jugoslovanskih Oper v okviru skupno st 1 poklicnih gledališč Jugoslavije in pa I. kongres m ustanovna skupščina Zveze društev baletnih umetnikov Jugoslavije.
Z jugoslovansko baletno lue-nolo je Ljubljana postala središče jugoslovanske baletne 11-metnosti in gre v tem pogledu miciatipi in izvedbi načrta po vodstvu Ljubljanskega festivala zahvala celokupne jugoslovanska javnosti.
VLADIMIR BARTOL

Goriško-beneški dnevnik
NOV DELOVNI USPEH ORDA V TRŽIČU
Srečna splavitev ladje „Sagrittarius“
35.000tonska ladja bo prevažala premog in železno rudo za livarne
Včeraj dopoldne so v CRDA viali 200 g pražene kave na odre-
Tržiču svečano splavili motorno ladjo «Sagittarius», ki so jo zgradili za Italsider — združene jeklarne ILVA in Cornigliano v Genovi. Srečni splavitvi so prisostvovali goriški prefekt dr. Nitri, kvestor Pervilli, vladni komisar v Trstu Mazza, predsednik IRI prof. Petrilli, zastopniki CRDA in drugi. Botrica novega plovnega objekta je bila Angela Petrilli, žena predsednika IRI. Ladja je drsela po 200 metrov dolgi progi pol minute, nakar je srečno zaplavala po vodi Paneanskega zaliva. Predsednik Italsider inž. Marchesi je v kratkem govoru poudaril značaj ladij vrste «Sagittarius», ki so zgrajene za prevoz premoga in železne rude v italijanske siderurške obrate. Obred se je zaključil ob 12.10, nakar so se povabljenci odpeljali v hotel Excelsior v Trst, kjer je bila zakuska.
Ladja je zgrajena za prevoz suhega tovora. Kljub svoji velikosti 135.000 ton) je na poskusni vožnji razvijala pri polovični o-bremenitvi brzino 17,4 vozla. V celoti je zgrajena iz kovine. Njen aprednji del je nagnjen naprej, zadnji del pa je zaokrožen in podoben križarki. Prostor, kjer je nameščen pogonski motor Diesel, ki so ga zgradili v Tovarni strojev Sv. Andreja v Trstu, bodo prezračevali štirje ventilatorji, od katerih bo vsak potisnil na uro 20.000 kub. metrov zraka. Kabine, saloni, jedilnica, ambulatoriji, zdravniška soba in drugi prostori bodo ogrevani tako, da bo v njih 17 stopinj pri zunanji temperaturi —10. Klimatske naprave pa bodo namestili v bolniških sobah in v jedilnici. Kabine za 40 členov posadke so zgrajene po najmodernejših načelih ladijske gradbene tehnike.
zek št. 17 ter po en liter semenskega olja na .osebo, ki ga lahko dvignejo pri svojem običajnem trgovcu. Razdeljevanje se zaključi ium: 31. t. m.
po mezdnih poviških, konglobaciji in izvajanju sporazuma o enako, sti mezd. Ob zaključku pogajanj je bil dosežen naslednji spora-
Trgovci iz Gorice naj dvignejo potrebna nakazila pri trgovinski zbornici, oni iz drugih občin pa na županstvu svoje občine. Ker po določenem roku nakazila ne bodo več veljavna, naj jih prizadeti dvignejo pravočasno.
Ugodnosti za zaposlene v javnih lokalih
Na sedežu Zveze trgovcev v Gorici so se sestali zastopniki lastnikov javnih lokalov in sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, da bi razpravljali o zahtevah
Od 1. julija dalje se bo mini-mala osnovne mezde zvišala za 30 odst. Uvedena bo enakost mezd za moško in žensko delovno silo. Prvi povišek v višini 30 odst. prične veljati 1. novembra 1961, drugi prav tako v višini 30 odst. dne 1. novembra 1962, tretji povišek v višini 40 odst. pa bo pričel ve. ljati 1. decembra 1963. Uvedli bodo konglobacijo in vanjo vključili še krušno doklado. Predstavniki obeh stranik so sklenili, da se ponovno sestanejo dva meseca po
podpisu vsedržavne kolektivne delov
V PODGORSKI TOVARNI
Sporazum za delavce v oddelku FIOCCO
Pozno zvečer smo izvedeli, da so zastopniki sindikatov in podgorske tekstilne tovarne podpisali sporazum za delavce oddelka FIOCCO. S tem sporazumom bodo delavcem izplačali proizvodno nagrado v višini 30.000 lir letno. Podrobneje bomo o vsebini sporazuma poročali v naši jutrišnji številki.
ovne pogodbe da bi začeli pogajanja za sprejem pokrajinskega dopolnilnega sporazuma. Pogajanja za sklenitev vsedržavne po. godbe se začnejo 20. julija t. 1.
iiiimmiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii unitimi »miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiinitiiiiiiHmitMm'


iiìÙMlàiàiài&iiiiÙi

KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI
PLAVANJE
Belgijec Vannitsen prvi v Bayonnu
Benedetti z istim časom na drugem mestu
BAYONNE, 3. — V nasprotju s prejšnjimi etapami so danes šli profesionalci z zmerno hitrostjo na pot in to so ohranili do cilja. To pa po krivdi Van Looya, ki vedri in oblači na Touru : Belgijec je namreč ukazal svojim klubskim tovarišem, da morajo že v kali zatreti vsakršen, tu-
di najbolj banalen napad in beg. Udeležence Toura je ta taktika celo razveseljila. Danes so raje počivali, ker jih jutri čakajo prvi naporni vzponi. Zato so vsi prispeli strnjeno do cilja, kjer je Vannitsen zmagal tik pred Italijanom Benedettijem, Nemcem Altigom in drugimi.
Vrstni red na cilju današnje 184,500 km dolge etape Bordeaux-Bayonne je sledeč:
1.	VANNITSEN (Belg.) 4.54’02” (z odbitkom 4.53’32”)
2.	Benedetti (It.) 4M’02” (z odbitkom 4.53’32”)
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Zagovarjal je lašizem in sramotil odporniške sile
Sodišče ga je oprostilo, ker dejanje ni kaznivo - Zaradi dveh «pršutov» bo sedel leto dni - Potrjena obsodba skuterista iz Št. Mavra
Včeraj dopoldne je sedel na za-
kl
tožni klopi pred goriškim okrožnim sodiščem 33-letni Antonio Guerin iz Tržiča, Ul. Buonarroti 4, ki se je moral kot odgovorni urednik lističa ^Sentinella d’Ita-
lia», ki izhaja v Tržiču, zagovarjati zaradi strupenih in žaljivih
Sladkor, kava in olje proste cone
Trgovinska zbornica sporoča, da je v teku razdeljevanje nakazil za sladkor, kavo in olje proste cone za potrošnike iz Gorice, Sovodenj in pokrajine za mesec julij.
Potrošniki iz Gorice in Sovodenj imajo pravico do:
1.5 kg sladkorja na odrezek št. 16 živilske nakaznice in po 105 lir za kg. Dalje do 250 g surove
R»iiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiMimiimiiii)HmimHnmw
CORSO. 17.00 «Umor na vla-ku» (Assassinio sul treno), A. Kennedy in M. Rutherforf. Ameri, ški čmobeli film.
VERDI. 17.15 «Mogambo». Ameriški film v barvah z C. Gable in A. Gardner.
VITTORIA. 17.00 «Mesto v »trahu»
(Città nella paura), J. Archer in P. Blair. Francoski čmobeli film.
CENTRALE. 17.00 «Zorova maska» (La maschera d.i Zorro), ameriški črnobeli film z J. Carrol in H. Crisian.
člankov, ki jih je prinesel ta listič v nekaterih svojih številkah od septembra 1960 pa do aprila 1962.
Predsednik sodišča dr. Cenisi je iz teh dveh številk prečital nekaj odlomkov takih člankov, v katerih se pisec sramotilno izraža proti De Gasperiju, Sforzi in drugim ter pravi nekje, da bi ne smeli postavljati spomenika De Gasperiju pač pa obsoditi in u-streliti njegove pomočnike. Seveda se v listu sramoti tudi odporniško in osvobodilno gibanje, med drugim tudi praznik vstaje 26. aprila.
Po prečitanju obtožnice, ki govori o zagovarjanju fašizma in žalitvah protifašističnih sil, je državni toživec dr. Piacentino v nekaj besedah zaključil svoje ugotovitve in zahteval za obtoženca tri mesece zapora in plačilo 50 tisoč lir globe.
Obtoženca je branil odv. Bon: iz Tržiča, ki se je na dolgo in široko razgovoril o svobodi izražanja (ki je fašizem nikoli ni dovolil) ter citiral tudi Curzia Ma-laparteja (Sli smo zmagat s sovražniki, potem ko smo izgubili vojno » prijatelji). Glede praznika 25. aprila je branivec dejal, da to ni praznik vsega ljudstva, ampak samo tistih, ki so se «družili s titovci». Dejal je nadalje, da je fašizem napravil marsikaj dobrega ter da se v zvezi z bombami proti sedežu KPI v Gorici in bombami v Trstu ne more dokazati, da «o jih položili fašisti. Zaključil je, da gre v inkriminiranih člankih za osebno mnenje.
Franca Doljaka, iz St. Mavra, Hiše Noriš št. 1.
Obtožnica ga dolži, da se je dne 2. decembra 1958, ko se je nekaj
po polnoči pejjal s svojo lambre-to po Drevoredu 20. septembra proti domu, podrl sredi ceste Ve-nanzia Moznicha, ki je takrat stanoval blizu pevmskega mostu ter je pešačil proti domu. Pri prvi razsodbi dne 28. januarja 1960 je okrajni sodnik Doljaka obsodil na 30.000 lir globe, proti razsodbi pa je ta vložil priziv.
Zastopnik civilne stranke odv. Devetag je predlagal potrditev prvostopne razsodbe, odv. Pedro-ki da je po čl. 21 ustave: dovo- ni- ki > branil Doljaka, pa je
ijeno, ker da gre z» polemične članke ih politično Ocenjevanje.
Predlagal je, naj sodišče obtoženca oprosti popolnoma ali vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Po krajšem posvetu je sodišče izreklo v zadevi oprostilno razsodbo, ker da dejanje ni kaznivo.
Omenimo naj še, da se je obtoženec predstavil pred sodniki z liktorskim snopom v gumbnici, da bi tako še bolj poudaril svojo privrženost republikinskemu fašizmu, ki ga zagovarja v številnih člankih inkriminiranega časopisa.
Človek se vprašuje, kam vodijo take oprostilne razsodbe?
* * *
Manj sreče je imel pred sodniki včeraj 37-letni Antonio Pap-padopulo iz Trsta, Ul. Molin a Vento 11.
Obtožnica pravi, da je iz stanovanja trgovca Lionella Berto-lija iz Gradiške, Ul. Ciotti 26, odnesel dve gnjati in eno vrečo. Dne 2. junija letos ga je neki policist opazil, ko je prihajal pri dvoriščnih vratih iz hiše ter imel pod pazduho vrečo z gnjatjo. Možakarjevo obnašanje se mij je zdelo sumljivo in opozoril je Ber-tolija, ki je takoj ugotovil, da sta mu zmanjkali dve gnjati in vreča. Policija je kmalu potem prijela tatu z blagom vred. Ta se je izgovoril, da mu je ukradeno blago zaupal neki mladenič in ga- prosil, naj mu ga nese na avtobusno postajo, kjer pa ga je policija aretirala. Isto je ponovil tudi včeraj pri razpravi.
Sodišče pa njegovih argumentov ni upoštevalo in je Pappado-pula obsodilo na eno leto zapora in plačilo 60.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov,
* ##
V prizivni razpravi je sodišče ponovno obravnavalo zadevo
poudaril, da je bil kriv nesreče Moznich sam, ki se je ob tisti pozni uri vračal z vinske razstave na Andrejevem sejmu in bil po vsej verjetnosti tako vinjen, da je krenil na sredo ceste, čeprav ima ta ob strani tudi pločnik za pešce. Pri nesreči sta tako Do-ljak kot Moznich odnesla težje poškodbe in je Moznich ležal 60 dni ter ima posledice na desni nogi, Doljak pa je dobil pretres možganov in druge poškodbe.
Sodišče ni upoštevalo razlogov obrambe in je potrdilo prvo razsodbo ter po moral Doljak plačati še 45.00Q lir dodatnih sodnih stroškov.
Drž. toživec Piacentino; preds. sodišča dr. Cenisi; zap. Omeri.
Umrl je Karlo Prinčič
Po krajši bolezni je umrl pretekli ponedeljek v goriški bolnišnici sv. Justa Karlo Prinčič. Pogreb bo danes dopoldne ob 9. uri.
Pokojnik, ki je dočakal 74 let, je bil lastnik znanega hotela «Eu. ropa» v Ul. Nazario Sauro in hotela «Corso» na Korzu Italia v Gorici. Bil je zaveden Slovenec. Družini izrekamo naše sožalje.
3. Altig (Nem.), 4. Viot (Fr.) 5. Graczyk (Fr.), 6. Gentina (It.), 7. Van Looy (Belg.), 8. Van Aer-de (Belg.), 9. G. Desmet (Belg.), 10. De Cabooter (Belg.) itd.
SPLOSNA LESTVICA
1.	SCHROEDERS (Belg.) 51.27” in 43”
2.	Darrigade (Fr.) z zaost. 45”
3.	Simpson (VB) 1’36”, 4. Gel-
dermans (Hol.) 2’06”, 5. G. Desmet (Belg.) 2’44”,	6. Anglade
TOUR DE L’AVENIR
Momene zmagovavec in nova rumena majica
BAYONNE, 3. — Kot prva je tudi druga etapa amaterske dir-ke po Franciji potekala zelo hitro. Udeleženci so se znašli na ravnini brez umesnih več ali manj napornih vzpetin, kar je pripomoglo, da so od začetka do konca 184,500 km dolge proge od Bcrdeauxa do Bayonna neusmiljeno pritiskali na pedale. Že pri km je prišlo do razredčenja
100
dolge karavane. Štirinajst kolesarjev je proti koncu zbežalo in se v strnjeni skupini predstavilo na cilju, kjer je Spanec Momene zmagal z istim časom pred Italijanom Poggialijem.
Med kolesarji, ki jih ne bomo videli več na francoskih cestah jo tudi Jugoslovan Valčič, ki se je pri padcu resno ranil, zaradi česar so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Vrstni red na cilju je sledeč:
1.	MOMENE (Sp.) 4.26’30” (z odbitkom 4.25’30”)
2.	Poggiali (It.) 4 26’30” (z odbitkom 4.26’00”)
3.	Gomez Moral (Sp.), 4. Nij-dam (Hol.), 5. Heeb (Sv.), 6. Car-ton (Fr.), 7. Vyncke (Belg.), 8. Kosela (Polj.), 9. Bradley (VB), 10. Bazire (Fr.) itd.
SPLOSNA LESTVICA
1.	MOMENE (Sp.) 7.58’20”
2.	Carton (Fr.) z zaost. 1’42”
3.	Nijdam (Hol.), Bazir (Fr.), Hugens (Hol.), Gomez Moral (Sp.) 1’46”, 7. Poggiali (It.) 2’51”.
Svetovni rekord Beyerjeve na 100 m prsno
LEIPZIG, 3. — Vzhodnonemška plavavka Karin Beyer Je danes izboljšala s časom 1’19”2 ženski svetovni rekord na 100 m prsno. Prejšnji rekora na isti progi je pripadal Beyerjevi rojakinji Barbari Goebelovi katerega je julija lani dosegla s časom 1’19”5 v Blsckpoolu. Beyerjeva Je svetovni rekord izboljšala za 3 desetinke sekunde.
* * *
NEAPELJ, 3. — Antonio Rastrelli je nocoj med plavalnim mitingom izboljšal s (asom 9’39"6 italijanski državni rekord na 100 m prosto. Prejšnji rekord je z 9’iT’S pripadal Gallettiju.
ORODNA TELOVADBA
Včeraj v Pragi otvoritev
svetovnega prvenstva
PRAGA, 3. — Danes je bila v Pragi slovesna otvoritev svetovnega prvenstva v orodni telovadbi, na katerem se bo od jutri pa vse do nedelje kakih 500 telovadcev in telovadk iz 31 držav borilo za naslov in častna mesta.
16 reprezentanc sodeluje na prvenstvu s popolnimi moškimi in ženskimi ekipami, in sicer Finska, Francija, Madžarska, Nemčija, Nemška demokratična republika, Avstrija, Poljska, Švedska, Sovjet, ska zveza, ZDA, Jugoslavija, Kanada, Japonska, Kuba, Kitajska in CSSR. Samo z moškimi ekipami nastopajo Bolgarija, Italija, Turčija, Švica, Iran in Luksemburg, Romunija in Izrael pa nastopata samo z ženskimi ekipa mi. Ostalih sedem držav bo nastopilo samo s posamezniki. .
Naslov svetovnega prvaka v moški konkurenci brani sovjetski telovadec Sak lin,' ki bo imel najnevarnejše tekmece v Japoncu Onou, Jugoslovanu Cerarju in Italijanu Carminucciju. Med ženskami pa brani naslov predstavnica Sovjetske zveze Latinina. V ekipnem tekmovanju bo borba potekala skoraj gotovo med SZ in Japonsko, pa čeprav imajo tudi Cehi možnost, da se uvrstijo med najboljše. Med ženskami pa sovjetske telovadkinje nimajo resnih nasprotnic, ki bi jim lahko ogrožale naslov.
imel.
EXPORT-IMPORT
KOPER
Nabrežje Jugoslovanske mornarice 1-a s samostojnim obratom AVTO - MOR) SERVIS KOPER
’
Predstavništva:
Beograd 27-331 Ljubljana 20-413 Zagreb 39-718 Osijek 29-57 Rijeka 42-74 Ljubljana telex 03-174
Glavni direktor 21-539 Uprava komerciala 21-080 Finančno-rač ?ektor 21-544 Grosistična dejavnost 21-254 Široka potrošnja 21-569, 21-505 Avtomoto servis 21-272 Telegram 1MEX Koper Telex 035-11
EXPORT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva m goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije
IMPORT:
vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov
V ponedeljek, 2. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi
Karlo Prinčič
Pogreb bo danes 4. t. m. ob 9. uri iz bolnišnice sv. Justa na goriško pokopališče.
ŽALUJOČA DRUŽINA Gorica, 4. julija 1962.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in pomoči je od.
V
K.
rta v Gorici lekarna SORANZO,
orzo Verdi št. 57, tel. 28.79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici na). Višjo dnevno temperaturo 22,8 stopinje ob 14.50 in najnižjo 13,4 stopinje ob 3. uri ponoči. Povprečna vlaga je znašala 70 odst.
TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV
TELEFON: DOMŽALE ST. 19 TELEGR.: TOKO DOMŽALE
T
OK°
DOMŽALE - JUGOSLAVIJA
NASI IZDELKI: LETALSKI KOVČKI, LISTNICE, AKTOVKE, DENARNICE, MAPE, TORBICE, POTOVALNE TORBE, CIGARETNE DOZE. PASOVI, TOKI ZA NAOČNIKE IN NALIVNA PERESA itd.
Predstavnik za Italijo v MILANU, Ul. Ariberto 8
- s
ŽELEZARNA JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM
Izdeluje za potrebe strojegradnje
valjano jeklo — vlečeno jeklo — pločevino srednjo, tankol — hladno valjane lingote -
(debelo,
legano
žico — varjene cevi — elektrede — polproizvode za nadaljnjo obdelavo
V vseh vrstah :
gradbene in konslrokcijske nelegirane in legirana vrste jekla po normah Ulil /.» splošno strojegradnjo — ogljikovo in legirann orodno jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne vrsle jekla za posebne namene
Podrobne podatke o vrstah, o lastnostih posameznih vrst jekla, o načinu termične obdelave, o dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam nudi
KATALOG PROIZVODOV ŽELEZARNE JESENICE
f'WWWIM[ IVO ANDRIČ 1

Travniška kronika
v// JC4. vyw>\wvvvwvvv KONZULSKI ČASI wwv
Dolina je polna ledenega prepiha in vlažnega snega. V kleti, ki je nad vodo, vso noč pleše in piska pod streho «čarovnica» in vrača dim skozi strešno lino.
Pod kotlom cvrče mokra polena, okrog njega pa se vrtijo zahomotani, sajasti in prezebli možje, pokriti z rdečimi rutami, se mučijo z dimom in iskrami, z vetrom in prepihom in ostrim tobakom, ki jih nepretrgoma peče v ustih in grize oči.
Tukaj je Tanasije, sloviti mojster za kotel in žganje, čez poletje dela ali pa ne. Toda komaj odpade prva sliva, hodi od hiše do hiše po mestih travniškega okrožja in tudi dalje. Nihče
ne zna bolje skisati sliv in presoditi, kdaj je drožje zavrelo,
‘	Ta
nihče bolje skuhati in pretočiti žganje. Tanasije Je čemeren možak, ki je vsa svoja leta preživel po mrzlih in zakajenih kleteh, večno bled in neobrit, zaspan in slabe volje. Kakor vsi dobri mojstri Je venomer nezadovoljen tako s svojim delom kot s svojimi pomočniki. Ves njegov razgovor Je samo jezno brundanje in vsa naročila le nikalna:
«Ne tako... Ne pusti, da bi zavrelo... Ne dodajaj... Ne dotikaj se več... Pusti, dovolj je... Nehaj... Odmakni!»
In po vsem tem sitnem in nejasnem brundanju, ki ga vsi
dobro razumejo, on in njegovi pomočniki, pride naposled iz Tanasijevih sajastih in razpokanih rok, iz blata, dima in na-
videznega nereda popoln in pošten izdelek: dobro in čisto žganje, ločeno na kozla, na hudega, lahkega in na pàtoko, sijajna in ognjena tekočina, bistra in zdravilna, brez pezdirja in saj, brez sledu napora in umazanije, iz katere je nastala; ne diši po dimu ne po gnilobi, temveč po slivah in sadovnjaku in izliva se v posode dragocena in čista kakor duša. Vse dotlej Ta-
nasije bedi nad njo kakor nad novorojencem, pozabi celo na brundanje in prepir, samo odpira in zapira usta, kakor bi neslišno šepetal ali čaral; z nepogrešljivim pogledom opazuje tanki curek žganja in po tem curku, ne da bi preskušal z jezikom, določi žganju moč, vrednosti in mesto.
Okrog ognja, ki gori pod kotlom, so vedno tudi gostje, prebivalci iz mesta, med njimi je pa vselej kak popotnik ali brez-poselnik, guslar ali pripovedovalec, kajti užitek je jesti in piti in pripovedovati ob kotlu, čeprav oči ščemijo od dima in piha v hrbet mraz. Za Tanasija teh ljudi sploh ni. On dela in godrnja, ukazuje, govoreč vedno, kaj ni treba storiti, in se za ljudi, ki sedijo okrog ognja, še malo ne zmeni, kakor da so duhovi. Zdi se, da pojmuje te brezposelneže kot sestavni del kotla. Vsekakor jih on ne vabi in ne podi, pa tudi ne opazi. Tako Tanasije že štirideset let kuha žganje po mestih, mestecih in samostanih. Tudi nocoj. Videti je pa, da je oslabel, postaran. Brunda tiše kot včasih, večkrat zakašlja in se starčevsko zareži. Goste in skuštrane obrvi so mu posivele in so kot ves obraz večno umazane od saj in ilovke, s katero maže kotel. Izpod sršatih vek kukajo samo oči kot dva različna steklena bisera, ki zdaj poblisneta svetleje, zdaj popolnoma ugasneta.
Nocoj Je ob ognju zbrana večja družba: sam gospodar Pero Fufič in z njim dva travniška Srba, trgovca, neki guslar in Marko iz Džimirija, berač in vedeževalec, ki venomer potuje po Bosni in zaide včasih tudi v Travnik, vendar ne gre v mesto ne v čaršijo, temveč se ustavi že v tej kleti.
Ta Marko je osivel in čist kmet iz vzhodne Bosne, droban, živahen, ves nekako umirjen in spreten.
Slovi kot vedeževalec in prerok, v svoji vasi ima odrasle sinove in pomožene hčere, zemljo in hišo. Toda ko mu je umrla žena, je začel moliti, opominjati ljudi in razlagati prihodnost. Ni lakomen denarja, noče prerokovati vedno, ne vsakemu. Oster in brezobziren je do grešnikov. Turki ga tudi poznajo in puste, da vedežuje.
Kadar Marko pride, ne gre v premožne hiše, temveč se ustavi v kaki kleti ali vaški koči, ob ognju. Pogovarja se z možmi in ženami, ki se tu zbero. Potem, ob nekem času, odide v noč in ostane zunaj uro, včasih tudi dve. Ko se vrne rosan
in premočen, se usede k ognju, kjer ga poslušalci še čakajo, zre v tanko tisovo deščico in začne govoriti. Večkrat se pa še prej obrne h komu od navzočih, ga ostro pokara zavoljo grehov in zahteva, da zapusti družbo. Posebno ženskam se to rado zgodi.
Dolgo in napeto se zastrmi v kako ženo, potem pa pravi mirno in od očno:
«Botra, do komolcev tičiš v grehu. Pojdi, očisti se in reši greha! Saj veš, kakšen greh te teži.»
Osramočena ženska zgine, Marko pa začne prerokovati splošne stvari, za vse zbrane.
Tudi nocoj je Marko odšel, čeprav je zunaj oster veter in
leden dež s snegom. Sedaj gleda v svojo deščico in rahlo trka po nji s kazalcem leve roke ; gleda dolgo in začne počasi :
«V tem mestu tli ogenj, tli na mnogih krajih. Ni viden, ker ga ljudje nosijo v sebi, toda nekega dne bo izbruhnil in zajel krive in nedolžne. Kdor Je pravičen, tisti dan ne bo v mestu, ampak zunaj. Daleč zunaj. In sleherni naj prosi Boga, da bo on tisti.»
Zdajci se nenadoma obrne, pozorno in počasi, k Petru Fufiču :
«Gospodar Pero, tudi v tvoji hiši čujem Jok. Velik jok, in bo še večji, toda obrnil se bo v dobro. Zato pa za cerkev skrbi in revežev ne pozabi! Luč pred ikono svetega Dimitrije naj ti ne ugasne!»
Ko je starec govoril, je gospodar Pero, drugače togoten in ošaben človek, sklonil glavo in povesil pogled na svoj svileni pas. Vladala je tišina in zadrega, dokler Marko ni spet pogledal v svojo deščjco in začel trkati z nohtom po nji. Iz tega suhega zvoka je neopazno začel zveneti starčev blagi in krepki glas, najprej nekaj nerazumljivih besed, potem pa čedalje jasneje :
«Ej, nesrečni kristjani, nesrečni kristjani!»
To je bila ena tistih hudih prerokb, ki Jih je Marko kdaj pa kdaj povedal in so potem krožile med Srbi od ust do ust.
«Glejte, zagazili so v kri. Do členkov Jim kri sega, in še raste. Glejte, kri, od danes pa za sto let polovica. Tako daleč vidim. Sest naraščajev si nepretrgoma s prgišči podaja kri. Sa-
mo krščansko kri. Pride čas, ko bo sleherno dete učilo se knjige brati in črke pisati; ljudje se bodo z enega konca sveta n* drugi pogovarjali, vsako besedo bodo čuli, ampak razumeti s« ne bodo mogli. Nekaternikl bodo mogočni postali in si nakopičili bogastva, kakor ga ni pomniti, toda bogastvo Jim bo zginilo v krvi in ne naglica ne spretnost jim ne bosta pomagala-Eni bodo osiromašili in trpeli tàko lakoto, da bpdo grizli svoje lastne jezike in klicali smrt, naj jih pokonča, toda smrt bo gluha in počasna. Zemlja naj rodi, kolikor hoče. od krvi bo sleherna hrana postala gnusna. Križ bo sam od sebe potemnel-In takrat bo prišel človek, nag in bos, brez palice in torbe, ib zasenčil bo vse oči s svojo modrostjo, močjo in lepoto in odrešil bo ljudi krvi in nasilja in utešil sleherno dušo. In zavladal bo tretji od Trojice.»
Proti koncu te prerokbe so starčeve besede postajale čedalje tišje in manj razumljive, nazadnje pa so povsem utihnil« v nejasnem mrmranju In enoličnem trkanju njegovega nohta po suhi. tenki tisovi deščici.
Vsi so strmeli v ogenj pod vtisom teh besed, ki jih niso razumeli, toda njih nedoločeni smisel jih Je tlačil in napolnj» val s tistim nejasnim razburjenjem, s katerim preprosti ljudj« sprejemajo vsako prerokbo.
Tanasije Je vstal in pogledal v kotel. Eden od obeh trgovcev je pa vprašal Marka, ali bo v Travnik prišel ruski konzul-
V nastali tišini je sleherni čutil, da je to vprašanje v teni trenutku neprimerno. Starec Je odgovoril ostro in razkačeno:
«Ne bo njega ne drugih, ampak bodo kmalu odšli še tisti, ki so bili doslej ; in jadrno bodo prišla leta, ko bo deželna cesta zavila mimo Travnika. Hoteli boste uzreti popotnika ali trgovca, ampak oni bodo odhajali na drugo stran, vi pa boste prod» jali drug drugemu in kupovali med seboj. En in isti novec bo krožil iz rok v roke, toda nikjer se ne bo utegnil ogreti ne roditi sadu.»
Trgovci so se spogledali. Zavladalo Je neprijetno molčanje,
mir med
vendar samo za trenutek, ker ga je zdajci pretrgal prepir me' Tanasljem in pomočniki. Tudi trgovci so se začeli pogovarjati-Starec je spet dobil svoj običajni skromni in nejasni izraz-
t Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCH1 MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur. — Vnaprej: če«r>-letna 1800 Ur, polletna 3500 ltr, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančnn-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi «o lir beseda. — Val oglaal ae naročajo pr| upravi. —’
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trat