OB POLLETNIH GOSPODARSKIH REZULTATIH
Izvoza je veliko več kot lani
V viški občini gospodarimo letos precej bolje kot lani, če gledamo rezultate blagovne menjave s tujino. Velikanske spremembe pa so očitne tudi pri zaposlovanju, zalogah in ne nazadnje pri osebnih dohodkih. Številke kažejo, da zate-gujejo pas povsod in da so ustalitvena prizade-vanja obrodila sadove. Še vedno pa posamezni rezultati zaostajajo zaiiačrtovanimi in zaželeni-mi. Tam, kjer pozitivna gibanja še niso dovolj očitna bo potrcbno v tem polletju narcdili na-daljnje korake, ki bi gospodarstvo in negospo-darstvo približali načrtovanemu.
Letošnji polletni celotni prihodek gospodar-skih organizacij je večji za tretjino v primerjavi z lanskim in to je v številki: 9,7 milijarde dinar-jev. Negospodarstvo pa je napredovalo poča-sneje s svojimi 26 odstotki in celotnim prihod-kom. 371 milijonov. Vsi ti znatni porasti so poslcdica povečane gospodarske dejavnosti, v voliki meri pa tudi cen. Ccne so namrcč pri proizvajalcih poskočile za 18 odstotkov, na drobno pa celo za 27 odstotkov. Zaradi po-manjkanja posameznih surovin ali pa strahu pred takšnim pomanjkanjem si delovne organi-zacije nabavljajo nenormalno velike zalogc in je zato očiten porast zalog surovin, različnega ma-teriala in zalog nedokončanih izdelkov.
Gospodarstvo več akumulira
Zelo razveseljive so številke, ki kažejo, da se je akumulativnost gospodarstva zelo povečala. V poslovni sklad so dali v delovnih organizaci-jah skoraj 63 odstotkov več kot v tem času lani. S tem si ustvarjajo OZD možnosti za razvoj.
Osebni dohodki so v polletju tudi narasli in dosegli poprečje 8403 din. Porast 16,8 odstot-kov pa je preskromen, da bi dohiteval cene in so imeli letos v plačilnih kuvertah zaposleni realno za 6,9 odstotka manj denarja kot lani.
Negospodarstvo se ne more ponašati s tako dobrimi rezultati, čeprav niso slabi. Celotni pri-hodek je večji za 26 odstotkov, družbeni proiz-vod pa je najbolj porastel v elektroinštitutu Milan Vidmar (za 42 odstotkov). Akumulacijo so povečali v negospodarstvu za 24 odstotkov, torej skoraj trikrat manj kot v gospodarstvu. Osebni dohodki in sredstva za skupno porabo so pri povečanju prehiteli gospodarstvo, saj so po-rasli za 22 odstotkov. Največ so dobili v pov-prečju zaposleni v Vodnogospodarskem inštitu-tu, kjer so prejemali po 14.855 dinarjev.
Posamezne gospodarske dejaviiosti pa so po-večevale osebne dohodke z zelo visokim odstot-kom, vendar predvsem zaradi lanskega zaosta-janja za vsemi drugimi. Stanovanjsko komunal-no gospodarstvo je povečalo za skoraj 39 od-stotkov, kmetijstvo pa za 33 odstotkov. Tako so se izenačili z ostalimi v gospodarstvu. Zelo zao-staja v poprečju le gostinstvo, kjer kljub 27 odstotnemu povečanju osebnih dohodkov niso dosegli sedem tisočakov povprečne plače.
Zaposlovali so največ na novo v obrti (14 odstotkov) in gozdarstvu (11 odstotkov). Zapo-slovanje pa nasploh zaostaja za Ijubljanskim poprečjem.  Zaposlovanje  nameravajo  v  114
OZD gospodarske dejavnosti v naši občini zadr-žati v dogovorjenih mejah in se zato sedanje število 17.742 delavcev ne bo pretirano pove-čalp.
Izvoz dohiteva uvoz
Najbolj razveseljive številke gospodarskih re-zultatov so tiste, ki zadevajo blagovno menjavo. Viške delovne organizacije s področja gospo-darstva so izvozile za 157,3 milijona dinarjev in uvozile za 166,5 milijona dinarjev. Uvoz pokri-vamo v naši občini 94,4 odstotno. Takšen rezul-tat sploh ni slab in gibanje v tej smeri je treba pospcšiti. Vičani si zastavljajo v tcm lctu urav-novesiti uvozno izvozno bilanco, čc se jim žc ne bo uspclo uvrstiti med tiste občine, ki vcč izva-žajo knt uvažajo. V primerjavi z lanskim prvim pollctjcm je viški izvoz porascl za 54odstotkov, uvoz pa jc upadel za 1,8 odstotka.
Večino vscga izvoza (to je 87 odstotkov) ustvari industrija. Zato je šc posebej pomemb.en npr. rczultat Hoje, ki je povečala izvoz za 72 odstotkov (v številki je njen izvoz doscgel 42 milijonov), še vcčji pa jc skok pri Utensiliji, ki je izvozila 86 odstotkov več, vendar je to v absolutni štcvilki manj kot pri Hoji, saj je izvoz Utensilije 9,5 milijona dinarjev. Za skoraj tri četrtine večji izvoz pa je zabeležen tudi pri Kovinski industriji Ig.
Vsi ti premiki v izvozu pa še ne zadovoljujejo načrtov, ki jih imajo v delovnih organizacijah. Iskra TOZD SEM je načrtovani izvoz presegla za 23 odstotkov že ob polletju, celoten planiran izvoz so dosegli tudi v Slivaproduktu, medtem ko so manj izvozili kot so načrtovali v Plutalu TOZD Zapiralna embalaža in Kovinski indu-striji Ig.
Izvoz in uvoz sta tesno povezana
Tesno povezanost med uvozom in izvozom opažajo v številnih delovnih organizacijah. Iliri-ja-Vedrog, ki je velik izvoznik - so na drugem mestu s 35.6 milijoni izvoza - je obenem naj-večji uvoznik, saj uvozi za skoraj 53,7 milijona dinarjev. Svojega uvoza torej še ne pokrivajo, vendar razmerje izboljšujejo. Veliko uvažajo še v Plutalu TOZD Zapiralna embalaža, Iskri TOZD Horjul, TTL TOZD Proizvodnja, Tovi-lu, KIG in skupnih službah DES, kjer so uvoz povečali za štirikrat.
Ob vseh uvozno izvoznih rezultatih je jasno, da je večkrat izvoz odvisen od uvoza določenih surovin, saj brez njih ni izdelka, ki bi ga lahko izvozili.
Večina denarja za uvoz gre za repromaterial in surovine (76,8 odstotka) in investicijsko opremo (11,8 odstotka) medtem, ko porabijo za blago široke potrošnje le 1,4 odstotka. V izvoz gre večinoma blago široke potrošnje in repro-. material ter surovine — oboje z malo manj kot 40 odstotki.
Do polovice leta so v gospodarstvu uvozili invešticijske opreme za komaj 14 odstotkov od načrtovane in blaga za široko potrošnjo tudi le petino od načartovanega, torej precej manj kot bi lahko. Varčevanje je očitno.
Pri izvozu je v prvi polovicj leta šio na tuje že 64 odstotkov planiranega repromateriala in 53 odstotkov investicijske opreme. Zaostanek je le pri višjih oblikah menjave.
Večina izvoza gre na Zahod
Viško gospodarstvo je izvozilo v zahodne dr-žave 71 odstotkov vsega izvoza. Na zahodnem trgu so prodali za 61,4 odstotka več kot lani v tcm času, mcdtem ko na vzhodu le za 41 odstot-kov vcč, izvoz v države v razvoju pa jc celo upadcl in jo bil lc tri četrtine lanskcga.
Uvoz so je povečal za vclikanski odstotek: 254 iz vzhodnih držav, začel sc jc iz držav v razvoju, mcdtcm ko je padet iz zahodnih držav. Porast uvoza v takšni mcri (254 odstotkov) z vzhoda ni najboljše saj to slabi uvozno izvozno razmcrjc in bi bWo trcba omcjcvati uvoz tudi iz vzhodnih držav.
Manj naložb, štirje izgubaši
Gospodarstvo je zaradi znanih vsesplošnih omejitev gradilo in vlagalo manj. Investicije so uresničile le v višini one četrtine in še to večino-ma s posojili, zelo malo pa je lastnih sredstev in združenih sredstev. Posojila večkrat predstav-Ijajo polovico potrebnega denarja.
Dobre rezultate pa malce kvarijo gospodar-ske štiri OZD in dve negospodarski. Te imajo izgubo. V Slovenija ceste-Tehnika TOZD Ope-karne imajo izgubo zaradi povečanja cen ener-?. getike, saj cene njihovih izdelkov naraščajo po-P^ časneje kot cene energetike in surovin. V Iskri' Elektrozveze - TOZD Antene in navigacije je povzročila izgubo neenakomerna prodaja in je izguba začasna. V Žimnici so bile razmere neu-rejene in so morali uvesti ukrep družbenega varstva in 15. julija celo stečaj. V Magistratu TOZD Avtopark je prišlo do izgube zaradi ^manjšanega obsega poslovanja, ker je bilo n.anj naročil zaradi vsesplošnega varčevanja.
» NT TOZD Matematika in mehanika ni do-bila pla^anih vseh računov in imajo zato izgubo, v Radu Študent pa je izgube krivo neizpolnje-vanje obveznosti ustanovitelja.
MILOVAN DIMITRIČ