AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 5 CLEVELAND, OH-IO, THURSDAY MORNING, JANUARY 7TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Doktor Walz je sedaj poslal svojo ženo v boj za županski stolec Doktor Walz, neodvisni kandidat za župana v Clevelandu, je Anglija rabi drastične odredbe, da uniči vstajo Indijcev v začetku Bombay, Indija, 8. januarja. Po vsej Indiji se je začela širiti menda že utrujen od političnih ; vstaja nacionalistov, kar se an-naporov zadnjih tednov, zato je gleškim gospodarjem zdi skraj-včeraj poslal svoj boljšo polovi- no nevarno. Vlada je izdala co na govorniško turnejo p0 me- drastične odredbe, da uniči vsta-stu, da govori, kot dobra in zve-1 jo. Prvi dan, k0 so ostopile te sta zena, v prilog svojega sopro- odredbe v veljavo, je bilo areti-ga. In zgodilo se je, da so se j ranih nad sto voditeljev indij-1 zbrali v dvorani nad policijsko I skega naroda. Angleško vojašt-postajo v West Parku pristaši vo se je poleg tega polastilo pa-111 Walz.a. Kot ženska ima j lače indijskega nacionalistične-seveda Mrs. Walz prvo in zad-1 ga kongresa, kjer so zavrgli in-njo besedo. "Zakaj, zlodja," je dijsko zastavo in jo nadomestili začela Mrs. Walz na shodu, "ne I z angleško. Med tem časom, ko pride Peter Witt sam na shod.! je bil vodja Indijcev, Gandhi, v Saj je poznan, da ima namazan I Angliji, so se njegov pristaši v jezik!" Zastopnik Witta ji je Indiji dobro pripravili. Gandhi odgovoril, da je Witt takoj v za- j je zaprt, toda po vsej deželi se četku kampanje izjavil, da bo vrši gibanje, ki zna Angležem imel en sam govor. Medtem je zrasti čez glavo, vendar je an-pa tudi Walz prišel v dvorano, j gleška vlada to pot pripravljeni njegova boljša polovica je se- na iti do skrajnosti, da potlači dla na klop med poslusalce. In vstajo Indijcev začel je dr. Walz: "časopisi so ——-—o_ čudna stvar. Plain Dealer je nr5ovi;«.«,l „ v 1 upeljal nekako slamnato glaso- „ "mVljanSka SOla vanje, toda povem, da to glaso- f °COJ VGCer se zopet začne vanje je cd muh. To so glasovi if.1, P°Uk 0 ameriškem držav-izbranih državljanov, ne pa ljud- ljanstvu' in, S1cer v veliki dvo-ski glas. Plat* Dealer je te gl J ram ]avne knjižnice ™ 55. ce- sove po svoje prikrojil." Walz Usti in St. Clair Ave. Pričetek je potem napadal Witta, Morga-1^"0 ob 7', uri.zvečer- O&aar- na, dočim je imel precej dobrih ',a f VSf\kl državljani, ki besed za Miller j a, toda ne kot j80 ze pet let v Amei'iki> in ™a- za župana, pač pa kot za prose- dve,leti.prvi papir' da se se" 1 1 ' " daj zglasijo, kajti to je zadnji ■■i ■ slušalcev vprašal dr. Walza, kaj j^™111' ko se bo Poučevalo o dr-misli o človeku, ki je kandidj- žavl-lanstvu- Pridite vsi, stari ral za councilmana, po izvolitvi se je pa uradu odpovedal ta- in novi direktno v šolo nocoj zvečer, kjer dobite vsa potrebna pojasnila. Postave tozadevno postajajo strožje. Postanite državljan, dokler imate še ugodno priliko. koj? Ali ni to izdajalstvo napram volivcem? Tako je namreč naredil dr. Walz. In stari dcktor je odgovoril; "Ako mislim, da vam kot župan desetkrat več lahko koristim kot coun- Žalostna, novica cilman, tedaj sem i'ad izdaja- ^ torek popoldne je umrl v lect" ' ; Waukeganu, 111., dobro poznani -o--___ rojak Andrej Stražišiar, p.d. Rarrv Štefek, doma iz Padeža nad Bo- ■ Fdw R eSlglllra lovnico. Umrl je v lepi staro- Edwin Barry direktor javne sti 89 let. V Waukeganu zapu-varnosti v Clevelandu skozi zad- šča hčere: Jero, omožena Ope-njih osem let, ko je bil ves čas " predmet najhuših napadov od vseh strani, je včeraj izjavil, da bo resigniral iz urada 17. febru- nik. V Clevelandu pa zapušča arja, dan po županskih volitvah,!hčer, Ivano IColar, na 1021 E. brez ozira, kdo bo izvoljen žu- 61st St. Zapušča tudi mnogo ka, soproga gl. predsednika K. S.K. J. Frank O pek a t a, Ano, omož. Slana in Mary, omož. Hod- panom. K temu je pripomnil Ray T. Miller, kandidat za župana, da v slučaju izvolitve, bo njegovo prvo delo, ko pride 17. februarja v City Hall, da se odslovi Barrya, Nov grob V torek večer je v Lakeside bolnici umrla mala hčerka družine George in Josephine Sheke-ta, 14406 Jennie Ave., mala Dolores, stara šele 8 mesecev. Po-' greb se bo vršil v četrtek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zaveda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. Staršem naše iskreno sežalje! "Moč uniforme" Društvo sv. Martina, št. 44 J. S. K. Jednote, priredi v soboto, 9. januarja, v dvorani društva Več denarja za Evropo in za nove vojne? Demokratski vodja se boji, da gotQvo nastane tretja politična stranka Washington, 6. januar j a. John J. Raskob, predsednik narodne demokratske stranke, je Izjave županskih kandidatov postajajo burne, ko se bliža dan volitev še nekaj dni nas loči od županskih volitev v Clevelandu, in 12. januarja, bodo ljudje izbrali iz- danes razposlal demokratom po j med petih kandidatov dva, kate-i širni Ameriki resno svarilo, v | katerem pravi, da mora demo-jkratična stranka najti skupno | pot glede prohibicije pri prihodnjih predsedniških volitvah, in j,je obenem izjavil, da če se demokrati glede prohibicije ne ze- rima največ zaupajo. Ni čuda, da ko se kampanja bliža h koncu, da postaja bolj živahna in burna. Včeraj se je prvič oglasil v javnosti Harry L. Davis, bivši trikratni župan Clevelanda in governer države Ohio, ki je dinijo, da nastane v stranki res- zlasti napadal Petra Witta. Da- ničen razkol med severom in jugom, ali pa pride na površje tretja stranka. Imperativno je za demokratično stranko, pravi Raskob, da se zedini glede prohibicije, in da sprejme v platformo izjavo, glasom katere garantira demokratska stranka ustavne volitve glede prohibicije vis je bil leta 1915 izvoljen županom v Clevelandu, ko je Peter Witt kandidiral kot demokratski kandidat. Je rekel Davis: "Rad bi se sestal skupaj z Wittom na isti platformi, kot sva stala leta 1915. Toda kako so se časi od tedaj spremenili! V današnji kampanji Witt piše svoje govore in in da se podeli posameznim dr- jih čita po radiu, potem ko so bi- jžavam pravica, da same kontro-jlirajo vprašanje opojne pijače, to je, da katera država želi pro-hibicijo, naj jo ima, katera ne, naj se jo znebi, toda vselej bi moralo ljudstvo odločevati. Ako li cenzurirani od Van Sveringen interesov. Spominjam se, kako je Witt vsakogar brez razlike pseval! Psoval je Trgovsko zbornico. Danes citira njena poročila kot verodostojna! Witt go- demokratska stranka tega ne na- i vori o političnih bosih! Leta redi, nastane tretja politična 1915 je pa z največjim veseljem stranka mokrih, dočim so repu blikanci obvezani za prohibicijo sprejel pomoč Newton D. Baker-ja, voditelja demokratske stranke in velike City Hall demokratske organizacije. In ko je kandidiral za, governerja, je iskal in „ _ . . ^ jdebil pomoč demokratske stran- , , . . , . vc eia'1' ,,e ike. In danes tnži o bosih, ki so po dolgi bolezni rojak An- podpirali' star 53 let. Doma i g6v poapnau. Umrli Anton Gregorc smo poročali Miller je prvi med kandidati v 23. vardi. Kot t umr ton Gregorc, j je bil iz Spodnje Gorice pri Ljub-, ot ■ ■ u Mni * iljani. Ranki je bil član društva ____ 1 sv. Vida št. 25 KSKJ. V Ame- vnukov in pravnukov ter drugih sorodnikov in mnogo prijateljev. V Ameriki je bival nad 40 let. Naj mu bo rahla ameriška zemlja, Preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Poroka na farmah V soboto se poroči Mr. Louis F- Kcschar, sin poznanega slovenskega farmarja Louis Ko-scharja iz Geneva, Ohio. Poročil se bo z Miss Mary Laurič., Poročna slavnost še vrši v nedeljo, 10. januarja, ob 2. uri popoldne v Club Deauville, Geneva, Ohio. Klub Deauville se nahaja na vogalu North Ridge Rd. in Walther Main Rd. Mlademu ženinu in nevesti naše iskrene čestitke! Iz bolnice Domovina, Barberton, Ohio, za- Iz bolnice se je vrnila Doro-nimivo in šaljivo igro "Moč uni- thy March, 716 E. 160th St. Se forme," ki je bila že na tolikih prav lepo zahvaljuje ohiskoval-odrih uspešno igrana. Rojaki v cem v bolnici. Prijatelji in pri-Barbertonu in okolici so prav jateljice jo lahko obiščejo se-prijazno vabljeni. daj na njenem domu. Wittov shod Dobi delo Nocoj se vrši v Slovenskem i Slovenec, star okoli 50 let, ki Mnogi v Clevelandu so mnenja, da je Peter Witt, županski kandidat, demokrat. To ni resnica. Peter Witt kandidira popolnoma neodvisno, brez stranke. Eksekutivni odbor demokratične stranke v Clevelandu se je v torek popoldne enoglasno izjavil proti Petru Wittu, da nima s stranko ničesar opraviti. Witt je bil sicer demokrat, toda kadar se mu je zdelo, je na svojo pest začel politizirati. Demokratska stranka je uvidela, da je Ray T. Miller, državni prosekutor, boljši kandidat kot je Witt. Peter Witt sam priznava povsod, da je Ray T. Miller naredil čudeže, kot državni prosekutor, in da je težko dobiti bolj zmožnega človeka, kot je Ray T. Miller. Toda kljub temu kandidira Peter Witt, in sicer, kot se je izjavil, ne toliko iz lastnega jiagiba, pač pa na pritisk nekaterih svojih prijateljev, ki zanj vodijo kampanjo. Da Peter Witt ni demokrat, in je brez vsake stranke, je priznal včeraj tudi volivni odbor, ki je odrekel pristašem Petra Witta pravico poslati na volivni dan svoje delavce v volivno kočo. Tako Witt ne bo imel v nobenem volivnem prostoru svojega zastopstva, ker mu postava to prepoveduje. še ena zadeva je, na katero moramo posebno opozarjati vse volivce. Kandidatov, kot znano, je pet. Morgan je republikanec, Miller je demokrat, Walz in Witt sta neodvisna, Ford je komunist. ta Miller in Morgan, ali pa Morgan in Witt, ali pa Witt in Miller. Druga kombinacija je 'nemogoča, kajti Walz in Ford ne prideta v poštev. Mnogi mislijo, da pri volitvah 12. januarja, mora biti postavljen en republikanec in en demokrat. To ni res. Lahko bi bila dva republikanca, (ako bi republikanci imeli več kandidatov), lahko dva demokrata, ali pa en republikanec in en demokrat. Pazite pa, da boste v torek, 12. spomin Domu shod za Petra Witta. Go- zna ravnati s konji in zna delati Tista dva, ki dobita najvišje šte-vonjo Anton V e h o v e c, Fred na farmi, dobi takoj delo. Zgla-Sterbenc od "Pressa," Wm. Gor- si naj se v sredo popoldne na don, A. J. žužek in Jos. J. Ogrin. 1097 E. 68th St. Zadušnica/ Vreme V cerkvi sv. Kristine se bo v j Neka banka je zaprla, v ka-petek, 8. jan. ob 8 uri zjutraj, ter i so imeli suhači $200,000. brala sv. maša za pokojno Ivano Hvala Bogu, enkrat je banka Fatur. vendar pravilno zaprla! vilo glasov, postaneta prava kandidata za volitve, ki se vršijo 16. februarja, in kdor 16. februarja dobi najvišje število glasov, je prihodnji župan Clevelanda. Pri volitvah, v torek, 12. januarja, se lahko zgodi troje stvari: ali bosta ostala kandida- HanmtmattSHJsrniummmam::* Velika varnost Že zadnjič smo poročali veselo vest, da je bančni oddelek države Ohio vložil v slovensko banko, The North American Trust, $100,000 državnega bančnega denarja, potem ko je država pronašla, da je slovenska North American Trust banka absolutno zanesljiva. Včeraj pa je debilo vodstvo slovenske banke od zveznega poštnega cddelka, oddelek za poštne hranilnice, sporočilo, da bo začela vlada Ze-dinjenih držav vlagati denar zveznih poštnih hranilnic tudi v slovensko North American Trust banko. Kot prvo vlogo je določila $50,000. Vladne poštne hranilnice namreč oddajajo denar, ki ga ljudje vlagajo v poštne hranilnice, dobrim in za- g nesljivim bankam, in vlada sama denarja ne drži. In za vloge poštnih hranilnic je bila izbrana tudi slovenska banka, kar pač kaže v najvišji meri solid-nost in poštenost tega na jvečjega slovenskega denarnega zavoda v Ameriki. januarja, naredili križ, ne šte- Svetek. Družini pokojnega izre-vilko, samo pred imenom enega j kamo naše iskreno sožalje, ranj-kandidata, to je, križ pred ime- kemu pa naj bo ohranjen blag nom kandidata Ray T. Miller j a. Poiščite ime Ray T. Miller na volivnem listku, in naredite križ pred njegovim imenom. Nič dru-zega vam ni treba voliti. V roke boste dobili v volivni koči en sam mal volivni listek. Na tem list- Edina pritožba je, ker ga ne podpirajo to Newton D. ; Baker ni samo podpiral Witta, . . , , , „„ . , . i pač pa ga je imenoval celo za ko-nki se je nahajal 26 let. Pred • +, • „<, „nr . . . . . i misarja cestne železnice z $8,000 osmimi meseci mu je umrla so- i , v . , . , T, . . . ' vv , . y place, in danes pravi Witt, da proga. Pokojni1 zapušča 4 hčere, , t . , , • a •»«• a t-, bo sam kandidiral za predsedni- Agnes, Mary, Ana, Lrances, m , , ... , , . , , . . 1 . t , n i ka, ko vidi, da od vseh strani za-dva sina, Anton m John. Pogreb ,, . „ , . . , .. , . . , . , o OA htevajo Bakerja. Witt pravi, da se vrsi v soboto zjutraj ob 8:30 i, . .. , ,. . ' , .•„ - , i- rw\o "ni oAnr M3® stopil pred ljudi samo enkrat iz hise žalosti na 903 E. 209tn 1 St., pod vodstvom August F. prezirani pri javnih delih, in da bo njegova dolžnost, ne pa favo-ritizem in laskanje, pač pa sveta dolžnost, da Slovence kot žu j v tej kampanji, in to je dva dni | pred volitvami, ko je jasno, da je prepozno, da bi ostali kandidati odvrnili na neresnične trditve, katere vrže zadnji trenutek v javnost. Rad bi videl, da bi sedaj javno pred ljudmi gOvoril, toda se boji." -o- Trgovske znamke RH Ljudje, ko kupujejo v raznih ku dobite imena petih županskih ,p?n v prvi Vrsti upošteva. Mil- j trgovinah, dostikrat zahtevajo kandidatov, in ko poiščete ime|ier §e nikdar ni snedel besede, j takozvane trgovske znamke, ka-Ray T. Millerja, naredite pred kar obljubi, stori kot mož, in mi tere dobijo, kadar plačajo v go-njegovim imenom križ, in voli-; mvi popolnoma zaupamo. Name- tovini. Med nami so razširje- tev je opravljena "Ameriška Domovina" se je takoj v začetku te kampanje postavila na stran državnega pro-sekutorja Ray T. Millerja. Prvič, ker je dosledna svojemu principu, da podpira redne demokratske kandidate. Ray T. Miller je edini demokratski kandidat, odobren od stranke, torej zasluži od nas, kot demokratov, vso podporo. Drugi vzrok, da podpiramo kandidaturo Ray T. Millerja, je njegov neomadeževani značaj, njegova mladostna energija, njegova poštenost in njegova drzna in pogumna borba proti izkoriščevalcem javne blagajne, proti sleparjem in raketirjem v politiki. Miller je bil leta 1928 prvič izvoljen prosekutorjem z veliko večino, in v dveh letih je toliko naredil v svojem uradu, da so ga ljudje leta 1930 ponovno izvolili s tako večino, kakoršne pred njim še noben kandidat ni dobil. To je bilo ljudsko priznanje poštenega in energičnega dela Millerja. Tretji vzrok, da se borimo z Millerjem je, ker je on edini jkandidat, ki je javno povedal, sto stotine in stotine črncev, ki j ne vsakovrstne, zelene in rdeče danes prevladujejo pri raznih znamke, ki niso slovenskega iz- mestnih delih, dobi lahko mnogo, mnogo naših ljudi delo, poleg tega pa imamo v naselbini lepo 'število mladih slovenskih inteligentov, odvetnikov, inženirjev, mladeničev in deklet z višjo izobrazbo, ki lahko dobijo mestna dela. Ugovor, da naj Miller ostane v uradu prosekutorju, kjer svoje delo tako sijajno vrši, ne velja! Miller je v prosekutorskem uradu omejen, ima samo 20 ljudi na razpolago, kot župan pa dobi kontrolo vsega mesta z 10,-000 uslužbenci, kontrolo, katero danes na raketirski način izva- vira, pač pa imajo od njih korist tujci. Med slovenskimi trgovci se je pojavilo gibanje, da začnejo dajati svoje lastne trgovske znamke, tako da se denar, trgovina in blago obdrži v naselbini, in bo to v splošno korist. Podrobneje o tem bomo poročali, ko bo stvar godna za javnost, a za danes pozdravljamo to idejo in želimo, da bi se čimprej uresničila. Trgovsko društvo St. Clair Merchants Association je pri svoji seji v torek sklenilo prirediti letni banket v naselbini. Obenem se je skle- jajo graftarji. Miller bo z nji^nilo, da se prične telovadba v mi pometel, kar zna, kar je do- j mestnem kopališču. Načelnik kazal, kot državni pravdnik. i tozadevnega odseka je dr. Mal- Slovenci in brati Hrvati, v torek, 12. januarja, naredite v svojo lastno korist križ pred imenom Millerja. Bodite edini, volite kot en mož, kot skupni narod za Millerja. ly. Na prihodnje seje bodo povabljeni posebni govorniki. Pri seji v torek je zopet pristopilo 11 novih članov v Trgovski klub. Izvanredna seja Dne 8. januarja se vrši izvan- »imtmmmttmmmmmmmmamm« da so bili Slovenci dovolj dolgo Morgana 9 in en glas za Forda, ob 8. uri zvečer.—Predsednik. Poskusno glasovanje v 23. redna seja združenih društev fa-vardi je pokazalo, da je Ray T. Miller, državni pravdnik, na prvem mestu. Za njega je bilo od- naj bodo prav gotovo vsi zastop-danih 33 glasov, za Witta 20, za niki in zastopnice navzoči točno re sv. Vida. Zadeva na dnevnem redu je zelo važna, torej "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 87.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po požti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. mu je bila malo znana svetovna zgodovina. Bryanu je bilo vse eno, če pride Anglija in Francija v sužnjost Nemčije. Za Wilsona je bil položaj skoro obupen. Pisal je ostro pismo kajzerju, in raditega se je Bryan odpovedal državnemu tajništvu. To je bil začetek resnih diplomatiČnih udarcev, ki so bili do tedaj brez primere v ameriški zgodovini. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Cl£ir Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 5, Thu., Jan. 7th, 1932 Pravi demokrat Wilson Barberton, O.—V četrtek, 31. decembra smo čitali v tem listu dopis iz Barbertona. Dopis je bil brez podpisa in označen samo z X. Dotičnik se najbrže radi tega ni hotel podpisati, ker je vedel že naprej, da bo poročal neresnico. Cela, fara ve, da je za božične praznike naučila lepega slovenskega petja 24 malih deklic Mrs. Angela Beg. Vsem je natisnila pesmice, da so se zamogle naučiti na pamet. Potem jih je pa vežbala v petju vsako nedeljo po krščanskem nauku in »vsak četrtek, skozi tri tedne pred Božičem. X. pa pravi, da je bilo to pod vodstvom gdč. Frances To-nja, Res je, da uči šolske deklice petja tudi omenjena, za kar ji pravi lepa hvala, toda lepo petje na božično noč je bilo pod vodstvom in vsled požrtvovalnosti Mrs. Beg. To ve dobro tudi X," čemu torej laže. Pravi tudi, da smo pogrešali onega lepega petja "Sveta noč," kar ni res. POJASNILO ANTON VIČIČU IZ DRUGE STRANI NEWBURGA, O. Ne bomo opisovali celega opisovanja, ki ga je priobčil gospod Anton Vičič iz Chicage v Prole-tarcu št. 1267, kot zastopnik istega lista. Vičič piše: "Na drugi strani Newburga (oni pravijo temu delu "Na Jutro-vem"), v novem delu mesta, so si napredni elementi zgradili Slovensko Delavsko Dvorano. To je nje uradni naziv. Tudi to je lepo poslopje, z lično dvora-! no in drugimi sobami ter oclrom. i ne aktivnosti." To je resnica, za kar mu iskreno čestitamo! Nadalje piše: " * * * in nedvomno bi njihovo delo izborilo Ko se je približalo viharno leto 1912, se je nenadoma pojavil pri predsedniških primarnih volitvah Theodore Roosevelt, ki je izpodrinil ognjevitega LaFolletta,. in pozval junija meseca svojega prijatelja, predsednika Tafta na odločilen boj. Roosevelt je postal upornik vseh upornikov, in razbil je republikansko stranko v dva dela. Predsedniška kampanja se je pričela. Taft ni povedal ničesar, ker dobri politikarji sploh ne govorijo, a Roosevelt je prirejal ognjevite govore proti svojemu prijatelju Taftu, katerega je gromsko napadal, dokler ni neki fanatik v Milwaukee streljal na njega, kar je še povečalo ljudsko zanima nje za volitve. Wilson je mirno in hladnokrvno vodil predsedniško kampanjo, zamišljen in idealen. In 4. marca, 1913, se je Wilson, bivši učitelj, preselil k predsedniški mizi v Beli hiši, nekoliko naiven in priprost, toda poln iskrene poštenosti. Pred njim je zijala bodočnost polna odgovornosti in skrbi, toda stara republika, namesto, da bi se zmajala in podala, se je radi Wilsona le pomladila. Ko se je kongres 6. aprila zbral k izvanrednemu zasedanju, je predsednik Wilson prišel osebno v zbornico kongresa, česar pred njim ni storil še noben drug predsednik. Kot prvo zdravilo neurejenih in žalostnih razmer v deželi, je priporočil drastično znižanje visokega tarifa. Njegovi prijatelji so mu zamerili, mnogo so godrnjali, toda časopisje po deželi je enoglasno hvalilo predsednika. V par tednih so morali lobisti in politični mešetarji iz Washingtona, in kmalu potem je dobila dežela nižji, nov tarif. In dočim so se nasprotniki še čudili, kako je mogel Wilson tako hitro uresničiti svojo zahtevo, je prišel predsednik ponovno pred kongres in zahteval, da se sprejme postava o federalni rezervni banki. To je največja, najbolj uspešna in pomenljiva finančna postava v Ameriki, kar jih je bilo sploh kdaj narejenih. Veliki bankirji so od vseh strani na skupni fronti-naskočili Wilsona, toda Wilson jim je zaklical: hands off! To. .. . je moja zadeva in zadeva naroda. V istem času se je pri-|V 11 jl 80 svobod^ *0Jlh kultur" pravljala vojna na Balkanu in v glavnih mestih Evrope. Bivši učitelj kot predsednik je moral imeti oko in uho povsod. Vrhu tega je Wilson izsilil iz kongresa, da je naredil posebno anti-trustno postavo, da ustavi premoč trusta, ki je izpodjedla zdravo življenje ameriškega naroda. Tako je bila |uspevalo, ako bi ne bilo par na-ustvarjena zvezna trgovinska komisija, tarifna komisija, silliežev> kl hoce-i° kontrolirati federalna rezervna banka, vse to z namenom, da se demo-!0®10 naselbino. Seveda, če bi ne kratizira ameriški business, ki ni več dišal po demokraciji. bll° strank, bi pnsli do uspeha, In to še ni bilo vse. V Mehiki je s krvjo gospodaril krvi- na.>slbo ena stranka ali druga, željen tiran, in delal kupčijo s sleparji iz Evrope, kot s sleparji iz Zedinjenih držav. En čas se je vršila revolucija, en čas meščanska vojna. In to je bila samo preludija k resnejšim dogodkom, ki so čakali Wilsona. ,Maja meseca, 1914, ko je bil Wilson že dobro ustanovljen v Wsahingtonu, je poklical k sebi Colonel Edward House, priprostega političnega voditelja iz Texasa, ki je tedaj bival v New Yorku. Wilson mu je velel iti v Berlin, da pronajde tam vir vseh strašnih vojnih priprav v Evropi. Mirni in krotki Colonel House je v juniju mesecu, leta |vu. K temu mu je pripomoglo 1914, govoril dobro uro s kajzerjem Viljemom v Potsdam več incidentov " palači. Kajzer je bil tedaj center vse bojazni v evropskih prestolicah, na njegov migljaj se je zgenila največja in najbolje oborožena armada sveta. Kaj se je govorilo onega dne v juniju, 1914, ni nikdar prišlo popolnoma v javnost, toda Colonel House se je vrnil preko Pariza in Londona v Boston, kjer je 2. avgusta čital v časopisih, da koraka nemška armada v Belgijo. Tako je nastala silna svetovna vojna, začetek strašne nreskušnje za Wilsona. Zvest zgodovini in svojemu prepričanju, je Wilson nemudoma pozval Ameriko, da ostane nevtralna v tem strašnem sporu. Wilsonu so se pridružili Taft, Roosevelt in drugi pomembni možje onih dni. In svet je lovil sapo, ko je čital, kako nemška armada pustoši po Belgiji in se vali proti Parizu. Toda 8. septembra se je nemška armada ustavila ob reki Marne, in francoska kot nemška armada sta se podali v strelne jarke, in svet je dobil vpogled v grozote modernega vojskovanja. Wilson je čakal. Ameriški državljani nemškega rodu (Naj omenimo, da se je g. Vidi ameriški državljani angleškega rodu, so govorili in gesti- čič zmotil za en mesec, ker se je kulirali. V Ameriko so prihajali domoljubni pesniki, pisa- Rev. Gnidovec poslovil junija in iclji, učitelji, voditelji Nemcev, Francozov, Belgijcev in An- ne julija.) gležev. Vsak je zagovarjal svoj narod, udrihal po nasprot-i Nadalje piše: "Pravijo, da je niku. Prišla je deputacija pregnanih Belgijcev, obiskala je bilo pritegnjeno v spored po Belo hišo, obiskala je Roosevelta, vsepovsod je prosila po- iranskih potih. "Cvet" je bil moči proti Nemcem. Celo predsedniku je bilo težko držati idotedaj smatran za nepristran-se nevtralnosti. Nemogoče je bilo to za Roosevelta, ki je ski pevski zbor. Glavni stan začel z vso silo udarjati po Nemcih. • mu je v Delavski Dvorani. Za- Maja meseca, 1915, je neki nemški submarin potopil ™di tega sodelovanja pri odhod-parnik Gulflight, ameriško ladjo, in šest dni pozneje je pri-1niči duhovniku, se je pojavil v šla strašna novica, da je potopljen parnik Lusitania, in je zboru oster spor med fari pri-zgubilo nad 100 Amerikancev življenje. Silna razburjenost jaznimi ter svobodomiselno mi-sc je polotila Amcrikancev, tako da je bil Wilson prisiljen slečimi člani. Posebno so na-imeti dva govora, tekom katerih je izjavil slovito frazo: sprotovali oni, ki so obenem ela-"Preponosni smo, da bi se borili!" Na vzhodu so ljudje za- ni kluba št. 28 v Newburgu. htevali vojsko z Nemci, na zahodu in na jugu so pa bili Zbor "Cvet" je pod vplivom pr-Ijudje še indiferentni. voimenovanih sodeloval na od- Wilson je imel tedaj državnega tajnika Bryana, katere- hodnici vseeno, kar je zelo pod- Druga leta smo ga slišali s kora, letos smo ga slišali pred oltarjem od malih, nedolžnih otrok, kar je bilo še nekaj lepšega kot druga leta. Čemu torej kritika, kjer je ni treba! Pravi, da imamo izvrstne pevske moči, ampak da potrebujemo pevovodje. Zakaj si ga pa ne preskrbite? Zato, ker za božje plačilo, katero je še vedno zabeljeno s človeško nehvalež-nostjo, ne more delati nihče. Mrs. Beg se trudi in žrtvuje za cerkveno petje v naši fari že nad pet let skoro brezplačno, kar vemo vsi in tudi X. Pevovodja, ki je bil že večkrat na ponudbo, je zahteval do $50.00 mesečno, kar tudi vemo vsi. Pri tem je pa težko verjetno, da bi imeli kaj lepše petje, kot ga imamo sedaj, ko nas ne stane skoro nič. Zato bi bilo pametno, da govorimo in tudi poročamo v javnost resnico in kiir nam narekuje zdrava pamet, ne pa kar zahteva jeza in sovraštvo. Frances Ošaben. netilo sovraštva, katerih ne manjka med tukajšnjimi rojaki." Zopet laž! Naj bo povedana resnica, da smo bili povabljeni in je bilo na pevskih vajah soglasno odobreno, da se udeležimo, izvzemši ene pevke. Piše g. Vičič: "Cvet" je pod skega nauka." Zopet velika laž! Letna delničarska seja, katera se je vršila 28. decembra 1930, je soglasno odobrila, da so prostori S. D. Dvorane na razpolago za pouk krščanskega nauka proti odplačilu, do prihodnje direktorske seje, ki se je vršila 17. januarja 1931 in na kateri je bila plača tudi odločena. Na letni seji je bil izvoljen direktorij za leto 1931, dočim g. Vičič piše "brez vednosti direktorija." Ne vemo, kaj misli g. Vičič, od katere strani je bil direktorij izvoljen, da ni vedel za delničarske sklepe. Mogoče gospod Vičič misli, da smo bili delničarji in delničarke toliko pozabljivl, da smo pozabili izvoliti direktorij za leto 1931. Radi bi vedeli, od kod je bil izvoljen ta direktorij, kateri je deloval preteklo leto. žal nam je, da je imela Slovenska Delavska Dvorana takega predsednika, kot je bil Jos. Lever, žal nam je tudi, da si je gospod Vičič izbral takega spremljevalca, da mu je razkazal naselbino, katera gotovo g. Vičiču ni bila znana. Sramota za predsednika S. D. Dvorane, da ni raztolmačil svojemu spremljevalcu ali zastopniku "Prole-tarca," da mu je vse narobe raztolmačil in lagal kar se tiče naše naselbine. Sramotno! Nadalje piše: "Predsednik Domove uprave, sodrug Joseph Lever, se je vsled tega samolast-nega postopanja razhudil." Prosimo vas, g. Vičič, da nam pojasnite, zakaj se je mogel Joseph Lever ali predsednik Dvorane razhuditi? Nadalje piše: "Sklicana je bila seja delničarjev, ki je po burni razpravi zaključila, da naj ima fara za poučevanje vero-nauka dvorano brezplačno na razpolago." Da, resnica je, da je bila skli-icana izvanredna delniška seja. jega žepa, ne da bi vprašal ali vedel, če bo dobil od društva ke-daj povrnjeno ali ne. Na redni seji 3. maja 1931 je Joseph Lever prosil za nadalj-no pomoč. Rekel je: "če mi ni mogoče dobiti pomoči, sem pri-moran postati pasiven." Na seji je bilo potem odobreno, da se plača za en mesec iz društvene blagajne. Obenem se mu je odobrilo prošnjo za tri mesece: junij, julij in avgust, kar mu je glavni urad tudi izplačal. Nadalje je prosil na redni mesečni seji 7. septembra zopet za na-daljno pomoč in mu je bila odobrena za nadalje tri mesece. Na isti seji se ga je opomnilo, naj gre do tajnika in izpolni prošnjo. Tega pa ni storil. Zakaj pa ni izpolnil svojih dolžnosti, kakor mu je drušrtvo naročilo v njegovo lastno korist? Torej gospod Vičič, tu gori omenjeni podatki so vam v dokaz, da;to; ni noben trik ali tri-karski način ali gamolastpo de1-lo tajnika "Na JutroVem" št. 477 SNPJ. Nadalje piše Vičič, da ima društvo "Na Jutrovem" deset delnic. Resnici na ljubo naj bo povedano, da ima društvo enoin-trideset delnic. Piše, da se je naše društvo z večino izkazalo za bolj katoliško, nego društvo SDZ ali KSKJ. Naj bo na ljubo resnici povedano, da KSKJ nima postojanke v naši naselbini, je pa postojanka JSKJ, katere tajnik je Joseph Lever, katero društvo lastuje 24 delnic pri S. D. Dvorani in je odglaso-valo z 21 glasovi, da se poduču-je krščanski nauk, 5 glasov je ibilo pa proti. S tem naj bo končan odgovor gospodu Vičiču, kar se tiče sedanjih obiskov. Za drugič priporočamo g. Vičiču, ko se zopet oglasi na drugi strani Newburga, naj bo malo bolj previden in Ce verjamete al' pa ne. kajti pregovor pravi: V slogi je moč! Kjer pa sloge ni, smo prizadeti vsi!" Nadalje piše: "Če se ne bi župnik zbal za bodočnost svoje fare. Duhovnik Oman in Gnidovec sta vsled te bojazni začela delovati za okupiran je De-ilavske Dvorane po verskem vpli- To je laž! Naj bo pojasnjeno g. Vičiču, da nista ne duhovnik Oman in ne Gnidovec okupirala Slovensko Delavsko Dvorano, kajti nista delničarja, temveč delničarji, kateri so si zgradili dvorano, da jim bo odgovarjala, njim in njihovim otrokom. Načelna izjava S. D. Dvorane nam daje moč in pravico, da smo vsi enakopravni, ne glede na versko ali politično prepričanje. Nadalje Vičič piše: "Ko se je julija t.l. poslovil iz fare Rev. Gnidovec, so mu priredili odhod-nico, pri kateri bi imelo sodelovati tudi pevsko društvo "Cvet."' Zakaj? Zato, ker direktorij ni gotov svoje stvari, predno pri-j upošteval sklepa letne delniške me za svoj svinčnik ali samo-iseje. 5e nadalje: "Pojasnjevali |zr Prizadeti Louis Curk, Anton Traven. Gasper Segulin. -o-- TRAGEDIJA NA POKOPALIŠČU vplivom prvoimenovinah sodeloval na odhodnici." Zopet laž! Zbor ni sodeloval, Leje ;p0jnik in naj ne blati njemu ne- ne pod prvoimenovanimi, ne pod | Piše nadaije: "Pojasnjevali | znane naselbine, drugoimenovanimi, dočim smo ; gQ mi> da je D'omov tajnik Še par 1 bih prvi ip drugi pripravljeni. |dni pred sejo prodajal tajn0 del-Sodelovali jnismo. Zakaj ? Za-; nice. česar ne bi gmel » to, ker drugoimenovani se niso Zopet laž! Tajnik Doma ima udeležili v določenem času in se- j pravico prodajati delnice, ne veda smo bili prisiljeni prvoime-j glede kakšnega prepričanja je, j novani se'odstraniti, dočim so i naj bo faran a]j ne. Ker je pa pa drugoimenovani pozneje pri- bila to izvanredna seja ,bi lahko šli, da zasledujejo program, po- dobil deinico vsak, kdor bi jo že- - sebno pa društvo "Cvet." žal ]ei kupiti. Toda resnici na lju- j V mestu Zlabing pri Brnu se nam je, da je pri drugoimenova-1 bo naj bo povedano, da ni bila I je te dni zgodila tragedija, ki se nih Jos. Lever. Zakaj in na kak- nobena delnica prodana in to jih malo takih zgodi, ženo ne-šen način je mislil sodelovati, j mora t>iti predsedniku gotovo! kega kmeta je zadela kap. Ugo-ker je sam nasprotnik pevskega j znail0> ker se ne more izdati tovili so smrt in jo pokopali. Ko društva "Cvet" ? Obenem je pa brez predsednikovega podpisa, je grobar zakopal grob, se mu Jos. Lever želel in prosil, da bi Nadalje piše: "Ta boj je imel je zazdelo, da sliši iz krste pra-mu bilo dovoljeno držati nekak j za posledico veliko poostritev razgovor, ne vemo na kasni podla-, prtij. Brat je izgnal brata po-gi; toda to mu je bilo odklonje- noči ia stanovanja, ker je "držal no- v. napredno strujo." Tukaj je počila prva struna, Gospod Vičič iz Chicage, pro-katera je povzročila sovraštvo [šeni ste, da nam pojasnite, koli-med pevci društva "Cvet." \<0 je na tem resnice, da je iz- Nadalje piše Vičič: "Zbor bi I gnal brat brata ponoči iz stano-imel sodelovati tudi na eni pri- vanja. Sramota za vsakega ti-redbi kluba 'št. 28, ampak ni na- Istega, ki se vtika v družinske raz-stopil." ; mere, posebno pa kakor ta go- Resnica je, da zbor je bil po- sketanje po deskah in stokanje. Namesto da bi krsto takoj odprl, se je prestrašil in zbežal v mesto. Prihiteli so ljudje, pa tudi oni niso odprli rakve, marveč so čakali zdravnika. Ko so ^Traša: pozneje krsto odprli, so ugoto-' "Ali se Dekla pride na vso sapo k tovarnarju v pisarno in mu za-kliče: "Gospod, naj no grejo hitro domov, vaša žena se je obesila!" "Ali ste jo odrezali?" "Ne, ker ni bila še mrtva takrat." A Škoti so poznani kot veliki stisnjenci. Ko je nekdo podaril Škotu mazilo proti kurjim očesom in ker kurjih očes ni imel, si je kupil pretesne čevlje, da bi tako lahko rabil mazilo. A V družbi je nekdo pripovedoval, kako so ga nekoč napadli v gozdu roparji in mu pobrali ves denar. "Strela!" pripomni eden navzočih, "kaj nisi imel revolverja pri sebi?" "Imel sem ga, imel, pa ga hudiči k sreči niso našli." / A "Moja žena ima najraje za zajtrk čaj, jaz pa kavo," pripoveduje prijatelj. "O, le počakaj, boš tudi ti kmalu raje imel čaj nego kavo." A Učitelj je razlagal v šoli slovnico. "Vse, kar lahko primemo, je samostalnik," je rekel učitelj. "Tako na primer: miza, stol, omara, konj, pes, hiša itd." Trebušnikov Jurček si je to dobro zapomnil in je napisal domačo nalogo takole: "Vse je samostalnik, kar lahko primemo, samo jež ni samostalnik, ker tega ne moremo prijeti." A Janez je v strašnih skrbeh. Na obrazu se mu bere, da ga nekaj mori. Hodi okrog zamišljen, z nagubanim čelom. Prijatelj ga že dlje časa opazuje in ga končno vpraša: "Kaj pa ti je, Janez, da si tako zamišljen? Ali te tarejo j skrbi?" "Skrbi, skrbi, pa še kakšne! Zadnje dni sem celo ob spanje prišel. Veš, ne vem, kaj naj postane moj sin. Žena hoče, da postane zdravnik, jaz bi pa najraje videl, da bi se izučil za strojnika, fant hoče pa na vsak način postati zrakoplovec." "Koliko je pa star tvoj sin?" "Pet let bo o božiču." A Nevesta je stopila pred oltar in vse se je lepo završilo. Ko je bila potem doma za par trenutkov sama z družico, jo ti je videlo, da sem vili, da je nesrečna žena res oživela, da pa se je pozneje zadušila in umrla. vabljen za sodelovanje na priredbi kluba št. 28, toda naj bo gospodu Vičiču pojasnjeno, zakaj zbor ni sodeloval. Sklep iz zapisnika redne seje 21. junija se glasi: Vsak pevec ali pevka spod iz Chicaga, ki mu niso znane druge naselbine in potem v časopisu poroča laži. Nadalje piše: "Leverja so istotako zelo obsovražili. Leverja. so na trikarski način črtali tudi iz društva "Na Jutrovem" se mora pokoriti večini. Ako se j št. 477 SNPJ, katerega je poma-ne pokori, se ga ali jo izključi iz |gal ustanoviti. Vsled brezposel-zbora. Omenjeni sklep je bil nosti ni mogel plačevati prispev-prečitan na prvih pevskih vajah kov. Upravni odbor mu je bil in soglasno sprejet, izvzemši v oporo enkrat v poravnanju treh oseb. Prvi pri teh treh asesmenta in jstotako federaci-osebah je br. Frank šiškovič, ja. Ker pa dela Še ni dobil, je kateri se je izrazil, da on se ne končno vprašal društvo, da se ga udeleži nastopa na cerkveni zabeleži med pasivne člane. M> slavnosti, tudi če pride dvajset sto tega so ga črtali. En vir tr-ali več povabil. Ker se noče br. di, da ga je črtal samolastno Frank Siskovič pokoriti in nje- društveni tajnik, ker je njegov govi pristaši, večini, so se pa1 nasprotnik." ostali pevci in pevke izrazili, da Zopet lažnjivec! Z resnico se tudi ti ne bodo pokorili manj- na dan! Gospod Vičič piše, da šini. In pri tem je tudi gotovo, .je tajnik njegov sovražnik ali da ne bodo sodelovali pri njiho- nasprotnik. Prvič: ako bi bil vi prireditvi dne 6. septembra, tajnik njegov nasprotnik, bi rno-katero je priredil klub št. 28. ral biti Joseph Lever po pravi-Nadaljc piše g. Vičič: "Kma- lih SNPJ suspendiran že mese-lu za tem incidentom so istota- ca februarja 1931, ker ni plačal ko s postranskimi načini, brez svojega asesmenta in ni vprašal vednosti direktorija, uvedli v tajnika da naj založi zanj ali ne. Slovensko- Delavsko Dvorano Vseeno je tajnik založil za me-brezplačno poučevanje krščan-; sec februar, marc, april iz svo- Vprašajte za cene Predno kaj kupite, se gotovo vedno prepričate o ceni stvari, katero nameravate kupiti. To znači dobro gospodarstvo. Enako je svetovati, da se tudi pri . pogrebih, kadar istega naročate, prepričate prej o ceni. Ferfolialov po g r ebni zavod želi, da vprašate o ceni poyreha in koliko stanejo avtomobili, ki jih -naročite za pogreb. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI FOGREBMIK 3515 East 8lst Si. Tel. Michigan 7420 bila kaj nervozna med poročnim opravilom pred oltarjem?" "V začetku se mi je zdelo, ! da si bila precej nervozna. Ko je pa John rekel 'ja,' si se takoj umirila," odgovori družica. A "Samo eno ped je manjkalo, | da nisem postal junak v voj-j ni," pripoveduje fant, ki je prišel po svetovni vojni v Cleveland. "To me pa zelo zanima, pripoveduj naprej," mu reče prijatelj. "O, saj ni vredno, da bi pravil," se brani fant. "Zakaj ne, le daj, le." "I, no, za eno ped sem bil premajhen, da bi postal vojak," se odreže fant. A K fotografu pripelje mati sinčka, da ga da fotografirati. Fotograf je pa mater poznal in je vedel,, da imajo dvojčke, pa se mu čudno zdi, da je mati pripeljala samo enega slikat. "Kako to, da boste dali samo enega izmed dvojčkov fotografirati?" radovedno vpraša fotograf. "Oh, veste, tako sta si podobna, da se nam je zdelo škoda slikati oba in denar izdajati I po nepotrebnem." Senator Bom h Senator Blatne PRVI SLOVENSKI PLUMBER 0521 ST. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni In pošteno, pokličite mene. RAndolph 5188 SHOWED HER FELl_OV\/ THATOL-D BABV picture OF MARTHA SETTW^ A BATH TDB \nhth her "TOES--- --AND "THETsi SHE ) \ GRABBED---r—O, WILL)E- WHAT ON EARTH HAPPENED "TO YOU ? > JUST YOU wavt' ■AND IT HAPPENED TO BE THE FlieST qENTL^MAM CALLER SISTER MARTHA HAS HAD >N three tears ZA NAPREDEK SLOVENSKEGA DOMA Kakor VSe druge naše ustanove, pa bilo to društvo ali karkoli, tako se morajo v tej dolgotrajni depresiji boriti z finančnimi težkočami naši narodni domovi. Najsi so že morebitni drugi dolgovi plačani, kljub temu nastajajo upravni in drugi neizogibni dnevni stroški, za katere je potreba sredstev, pa naj se že ista dobe na en ali drugi način. Dasi nam je leto 1931 v več slučajih tudi v naših zasebnih ozirih zapustilo le vrsto neporavnanih računov, vsled katerih se marsikomu pri spominu nanje vzdigujejo lasje, vendar so kljub temu naše narodne inšti-tucije utrpele še najbolj občutne udarce. Kakor pa poskušajo druge narodne ustanove, tako je tudi di- rektorij Slovenskega Doma na Holmes Ave. sklenil prirediti na dan 9. januarja zabavni večer, da se pridobi nekoliko gmotnih sredstev v blagajno. Na ta zabavni večer je prav vljudno vabljeno splošno občinstvo, posebno pa delničarji, da se v čim večjem številu udeleže. Naprosilo se je za ta večer oba tukajšnja pevska društva, da nam bosta zapela par lepih pesmic. Za ta večer, se je določilo najnižjo mogočo vstopnino, 35c na osebo. Za poskočne komade bo skrbela izvrstna godba pod vodstvom dobro poznanega A. Klu-na. Nadejamo se, da nas cenjeno občinstvo, kakor ob drugih prilikah, tudi sedaj obišče v obilnem številu. Na veselo svidenje vam kliče: Charles Benevol, tajnik. tajnik. AKTIVNOST GOSPODINJSKEGA ODDELKA S. D. DOMA V EUCLID, O. Kakor izgleda, je v naši našel- pi in jih je tudi veliko število bini najmarljivejši in najprid-, (menda celo brez števila), zato nejši Gospodinjski odsek Sloven skega društvenega doma, ki jo pričel s svojimi prireditvami v novem letu 1932. Prva priredi-, tev se vrši v soboto 9. januarja ob osmih zvečer. Kakor sem čul, bo to prva prireditev v Slovenskem društvenem domu v tem letu, katera bo tudi nekoliko v počast veseljaku Kurentu, da se ga še nekoliko spomnimo, kot smo ga obhajali tam preko širnega oceana. Zato bo tudi v soboto Gospodinjski odsek priredil veliko maškeradno veselico njemu v počast in sebi v korist. Zatorej naj se našemi vse, kar leze in gre in pride v soboto v Slovenski društveni dom na Recher Ave. po dobitke, katere je pripravil Gospodinjski odsek za maske. Ker so dobitki zelo le- pridite, da boste pobrali vse, kar je za vas pripravljeno. Tako bo ustreženo vsem: vam, ki boste dobili dobitke in Gospodinjskemu odseku, ki bo imel priliko, da se bo založil za prihodnjo prireditev z dobro in svežo robo, s katero vas bo v prihodnje zopet postregel. Vabim vse cenjeno občinstvo iz bližnje in daljše okolice, kakor tudi naše sosede iz Collin-wooda in Clevelanda, pridite k nam po dobitke v soboto, ki so za vas pripravljeni. Pripeljite seboj tudi svoje znance in prijatelje, naj se zabavajo z vami in obhajajo spomin na veseljaka Kurenta med nami. Na svidenje v soboto v Slovenskem društvenem domu v Euclid, O. Mathew Debevec. JOHAN BOJER IZSELJENCI ROMAN Ampak Pavlina, najstarejša hči, je bila tako bleda in je imela črno obrobljene oči. Seveda, da se je materin ljubljenček obrnil k Irki, ni bilo čisto v redu. Vsi trije moški so ga spremili nekoliko korakov. "Pozdravi znance in še posebej Martina Ronningana," sta mu naročila fanta. Mala Siri je pritekla za njimi z dolarjem v roki. Izvalile so ji ga v zadnjem času njene tri kokoši in Morten naj ga da šepa-vi Ani iz Aase, če še živi. Ali najdlje ga je spremil Kal. Morten je vedel, da ima nekaj posebnega na srcu. In končno se je ustavil in potegnil iz žepa de-setdolarski bankovec. "Za ta denar kupi nekaj kave in sladkorja ženi mojega brata," je rekel, "in mogoče bo še ostalo za pipo tebaka Siverju. Bog ve, ali je zgoraj v Skaretu zdaj kaj bolje, kakor je bilo ob mojem času." Ko pa sta se že poslovila, je spet dohitel Mortena in šel z njim počasi še nekaj korakov. Očividno še zmeraj ni povedal tega, kar je imel prav za prav na srcu. Stopal je poleg Mortena in se kremžil v solnce in prerijo. Nazadnje je spravil iz sebe tole vprašanje: Ali Morten misli, da zelo veliko stane iti v semenišče? Morten se je nasmehljal in dejal, da prav poceni menda res ne bo. Da, zares. To je namreč s tem vražjim fantom, Olufom. Ta falot ima pač tako dobro glavo. Sicer pa je moral Kal odkritosrčno in pošteno priznati, da sam toliko let ni bil v nobeni cerkvi, in vendar je Bog tako dobro poskrbel zanj, da se ne more pritoževati. Tako, torej ni nič preveč, če eden izmed njegovih fantov postane župnik. '•Da, zares, tako lahko Bogu nekaj povrneš," je rekel Morten in se ni smehljal. Prav isto je čutil Kal. Seveda bo ta ali oni rekel, naj vendar rajši porabi denar za hišo in stroje in konje. Ali njegova žena in on sta bila zadovoljna s tem, kakor je bilo. "Sicer je pa Karen tista, ki to hoče! Meni . . . meni se zdi kar skoraj preveč za takega preprostega moža, kakor sem ,imeti župnika za sina." Morten se je smehljal. S Ka-lom je bilo zmeraj enako, če je sam kaj želel, je zmeraj željo zvračal na Karen. In nikoli ni pozabil tistega trenotka, ko sta se končno ločila. Prvikrat je vi- Kenator Black Grof CP.A. Buzzi-Gradenigo, laški konzul v Clevelandu, ivK Miss Theodora Ussai, uslužbenka na konzulatu. Konzulat je nedavno tega dobil skrivnostno pošiljatev iz New Yorka, katero je prevzela gori omenjena uslužbenka. Konzul je bil previden in je izroči zavoj policiji, ki ga je odprla in videla, da je bila to bomba, namenjena konzulu. Ako bi se bila bomba razpočila na konzulatu, bi bila napravila silno škodo in bi bilo gotovo mnogo oseb ubitih. del Kala v tako veliki zadregi. Večkrat se je okrenil in gledal za njim, kako je krevsal preko ravnine ves pretegnjen in vegast od težkih bremen tam v stari domovini in tukaj, vendar žilav in nepremagljiv na duši in na telesu. Z Bogom, Kal! II. Znova orje veliki izseljenski parnik gladino oceana, ali to pot vozi izseljence domov. Prvi in drugi prostor sta čisto zasedena. Ali tukaj so ljudje bolj navajeni vožnje. V tretjem prostoru so kmetski ljudje, ki so leto in dan neprestano hrepeneli po domu, ne samo po domovini, ampak po neki čisto določeni domačiji znotraj v fjor-dih, goraj v dolinah ali pa v širnih pokrajinah z jezeri in gozdovi. Debela vrv, napeta preko krova, jih zapira v ozkem prostoru, tako da jim je prav tesno, kadar hočejo na prosto in se nadihati solnca in zraka. Ampak vendar hodijo tukaj okrog j in se pogovarjajo, možje in že- j ne, nekaj Dancev in Švedov med njimi, in vsem se zdi, da so si j tukaj na morju postali kakor j družina, čeprav se niso še nikdar prej srečali. Marsikak dninar je med njimi, ki si je kupil gosposko oble- j ko in hodi zdaj okrog s kožuhom okoli vratu in z zlato verižico na telovniku, ves ožgan od dela v gozdovih ali na farmah, tu ali tam v ogromni deželi. In med njimi so kmetje, ki so potovali skozi velika mesta in so samo zmajevali z glavo nad vsem, kar so videli. Nekoč so bili prišli iz vasi na Norveškem, zdaj prihajajo iz norveške vasi v Ameriki in še zmeraj nosijo obleko iz grobega sukna in klobuk s širokimi krajci kakor takrat, ko so se izselili. Saj tistikrat so šli v Ameriko le zato, da si zaslužijo toliko denarja, da bi lahko odkupili domačijo. In ko so tam zunaj garali, se niso prav zavedali, da so v tuji deželi. Saj domači kraj jim je bil od jutra do večera tako živo pred očmi. In še danes imajo iste rožasto-pisane izseljeniške kovčege kakor takrat, ko so se izselili. In marsikdo izmed starejših ima na pol dorastlo deklico ali dečka s seboj, ki so bili rojeni na oni strani. Zdaj gredo s starši domov, da bodo videli domovino. V tej družbi se je gibal Morten Kvidal. Obrnil se je zdaj k temu, zdaj k onemu in se razgo-varjal nekaj časa z njim. Marsikdo je bil takoj pripravljen povedati svojo zgodbo. Zaradi tega in zaradi onega so se morali tistikrat izseliti. In tja in tja I so bili namenjeni, in tako in talko se jim je spočetka godilo. "In ti—odkod prihajaš?" Mortenu se pa ni zdelo, da bi imel sam mnogo pripovedovati. On, ki se je hotel vrniti domov tako bogat in sezidati velik dvo- vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer. Dobil $50,000 Mr. in Mrs. Frank Keeler, 16027 Friend Ave., Maple.. rec—zdaj se je vračal, ampak Heights sta, dobila $50,000 v go-bogastvo? Ne, Morten ni vedel 'tovini od kontesta, ki ga je pri-ničesar povedati o sebi. ; redil Loyal Order of Moose. Za- Končno se je približal dan, ko konski par je že star in je živel so vsi pričakovali, da bodo prvikrat zagledali domovino. Na vsej ladji nastane nemir, morebiti največji v tretjem prostoru. Ali bodo kmalu zagledali kak skalnat otok? Nekoliko mladih fantov je splezalo gori v vrvi, ampak prvi mornar jih spodi dol. Tesno stisnjeni stojijo ob ograji. Otroci kričijo v gneči. Sinje, skodrano morje leži pred njimi, solnce tone daleč na zahodu v zlatem dimu. Ne, kako čudovit večer. Gospoda iz prvega prostora stoji z daljnogledi na očeh. Naenkrat množica vztrepeče. "O—-tamkajle! Da, tamkaj je. Ali ne vidiš, kam kažem??" (Dalje prihodnjič) DNEVNEVESTI raznih v Cle- v pomanjkanju. Sedaj sta postala naenkrat bogata. Šolski primanjkljaj šolski odbor je dobil proračun za leto 1932, ki kaže, da bodo dohodki šolskega odbora radi davkov za tekoče leto za $2,-000,000 manjši kot lansko leto. V očigled tega pride nemudoma na vrsto vprašanje znižanje plač učiteljem. Poročna dovoljenja Poročno dovoljenje sta dobila Mr. John Bol d an, 14401 Thames Ave. in Miss Ana Chase, 805 E. 232nd St. Mr. Steve Černigoj, 702 E. 160th St. in Mi?s ,Mary Volk, 702 E. 160th St. Iskrene čestitke! Sulzmann govori Na'WJAY radio postaji bo govoril danes ob 4:45 šerif John Sulzmann. Povedal bo vzroke, ki so napotile nasprotnike, da so se zarotili proti njemu. Govoril bo 15 minut. Nov naročnik V torkovem izkazu novih naročnikov je bilo poročano, da se je naročil Justin Novak Pravilno bi se imelo glasiti Justi ali Justina Novak. Zgubil odvetništvo Odvetnik Harry Nathan v Clevelandu je zgubil pravico prak-ticirati v državi Ohio radi ne- Unijske plače Kakih 75 zastopnikov gradbenih kontraktorjev velandu se je včeraj zbralo k po-' svetovanju, ki je trajalo 4 ure. Pogovarjali so se o kaosu, ki preti gradbeni industriji Clevelanda po 1. marcu, 1932. Gre se radi plač unijskih gradbenih delavcev. Doslej je unija kar-penterjev in "cement finishers" .sprejela znižane plače po $2.00 . , , | na dan. Od ostalih gradbenih I unij pa se ne ve, kakšno stališče t bodo zavzele radi znižanja plač. jUnije nameravajo čakati do 1. ; marca, ko poteče sedanja, pogodba, predno bodo delali novo po- i godbo, toda kontraktorji temu ( i nasprotujejo. Izjavili so, da | ako v dveh tednih ne pride do i poravnave, da ne bodo delali nobenih pogodb, in bodo začeli gradbena dela z — neunijskimi delavci! Novorojenci Družini Ivan Pucelj je štorklja prinesla deklico, družini ! John Klecan pa fantiča, čestitke! Avto žrtve Novo leto se je komaj pričelo, toda že štiri osebe so bile v Clevelandu ubite od avtpmobilov. Menda ji ni bilo treba oprati obleke Norfolk, Virginia, 6 januarja. |V hišo Mrs. Louise Brandhorst j so prišli suhaški agenti. Gospo-; jdinja je imela steklenico žganja, katerega je ob prihodu suhačev j hitro zlila v nedrij e. Suhači so; i pa poklicali policistinjo, ki je pe- * Bivši kajzer Wilhelm je deloma okreval od svoje bolezni. * VChicagi je včeraj zapadel ; močan' sneg. j * 71,899 zamorcev se nahaja v : Clevelandu. O Pismo ima pri nas Josip Ko-I zan. MALI OGLASI l)ve sobi se oddasti ženski ali fantom. ljala žensko v drugo sobo, kjer j Vprašajte na 1187 E. jse je morala sleči, nakar je pri j vratih pomolila policistinja ob- j ■ THE OLD HOME TOWN Registered ti. S. Patent Offic« Stanley Senator' Walsh senat je izvolil odbor, ki bo proučil razne predloge za od-pravo prohibicije. Na sliki so senatorji, ki so člani tega od-bora. ' Zavoj, ki ga je prejel laški konzul Gradenigo v Clevelandu. Zavoj je bil poslov. kot "božično darilo," v resnici je bila pa bomba. Policija je izjavila, da je bilo, bomba dovolj močna, da bi razdejala 10 nadstropno poslopje, v katerem se nahaja konzulat. 1-&-32. centkal priess LEE W, ST/*0\iL.£y |ieko suhačem v drugi sobi. Ob-i ženska želi | leko so dobro ožmeli in tekočino dobiti kakoršnjokoli delo. Je - spravili v steklenico, da bo kot|sre#"e starosti. Kdor ima kaj j doka,z pred sodnijo, da je Mrs. jnaJ sporoči na 443 E. 160th St. jBrandhurst imela opojno pijačo. Tako se godi v kulturnem 20. stoletju z osebno svobodo v Ameriki! Nepoznan tujec napadel 6-letno dekle Philadelphia, 6. januarja. — Stotine ljudi išče nekega mlade-iga moškega, ki je odpeljal v avtomobilu 6 letno Mercedes Christopher, ko se je igrala na cesti. Peljal jo je v neki park, kjer ji je storil silo, nakar jo je zopet pripeljal v bližino doma in ne-1 znano kam izginil. Točna postrežba! The Hill Coal Co. 12(51 MARQUETTE HI). lllllllltllllllllUIIIUIIIIIIIUIIIIItllllllllllltllllllltllltlllUHUIIIIIlllllUIUUIimMIUtMIXIHIUIIUIIH' i LOUIS MAYER SLOVENSKA TRGOVINA dobrih Čevljev 7508 St. Clair Ave. Vest iz domovine ; V \asi Kal pri št. Petru na i Krasu, je umrl 22. decembra ^ . _ , . . - ~ ,-rv SUi i Cimpermanovl prostori Andrej Jankovic, p. d. Tome. p HEnderson 57«8 M Tam zapušča žen0 in hčer Iva- ® FRANK ARKO, zastopnik ^ no, omeženo Leskovec, v ("leve- «h--*-^ landu pa zapušča tri sine, Andreja, Josepha in Jerneja, ter hčer Pavlo, omoženo žigman. j Ranjki je bil star 79 let ter je bil jako priljublen pri vaščanih. S Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Dr. sv. Jožefa, št. 1<>9 Društvo sv. Jožefa št. 169 K.," S.K.J. je izvolilo sledeče uradni-: ke za leto 1932: predsednik Law-J I renče Frank Matoh, tajnik Paul Ko | gevšek, 15606 Holmes Ave., bla-gajnik John Omerza, zapisnikar, J^hn Terček. Nadzorniki: Alice! Kastelic, Matt Tekavec, August | Svetek. Društvene seje se vrše j i v Slov. Domu na Holmes Ave -KUPON- Ta kupon in 15 centov da Leskovec, podpredsednik; j (jUIieK vsaki odrasli osebi j vstop v La Salle gledališče Iz prijaznosti Ameriške Domovine in La Salle Theatre Copr.. 193'J. The Amoritan Tobacco Co. Tukaj ni nobena tako dobra kot LUCKIES Zažčlta Vašega Grla—proti dražljajem—proti kašlju In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svež NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 minut z najboljšimi plesnimi orkestri na svetu, in Walter Wincbell, ko je ga današnja napovedovan]* postanejo jutrišnje novice, vsak torek, četrtek in soboto večer preko N.B.C. omrežja. LIAM O'FLAHERTY NOČ PO IZDAJI Roman Hodila je na shode, klicala "živio," se spuščala v prepire z razdraženimi starimi gospodi in take reči. Poslednji dve leti pa se je njen pogled na življenje rahlo izpreme-nil, polagoma a določno, Najprej je doživela "razočaranje," kakor je dopovedovala Francisu s ponarejeno blaziranostjo de-vetnajstletnega dekleta. Nato mu je predavala, kako bi bilo želeti, da bi se oklenila boljše družbe. To je bilo takrat, ko se je seznanila z Josephom Augusti-nom Shortom, mladim gospodi-čem, ki je služil svojo začetniško dobo pri Gogartyju in" Hoganur ki se je vsako nedeljo zjutraj odpeljal s harcourtstreetske postaje, da je kje na kmetih igral golf. Naposled je postala silna nasprotnica vse revolucijske teorije, češ da je kvarljiva in prevrača vse moralne ideje. Postala je verna in v glavo se ji je "/perila misel, da bi utegnila iz-preobrnifi zapovednika Dana Gallagher j a, voditelja revoluci-jonarskega pokreta. Ves ta zadnji razvoj pa je bil še čisto nov in še ni dozorel v njenem značaju. Dal se je še gnesti. Ni bil še spojen z navadami njene miselnosti, ni se sle omejil z globokimi in bridkimi predsodki, ki se izoblikujejo v "čvrsto prepričanje." Zato se je bila hipoma vdala tistemu čudnemu zanosu, rojenemu iz sovraštva do zakonitosti, ki je pri predmestni plaži tradicijonalno in dedno. Edina sijajna predmestna romantika je občutek živega sovraštva do zatirajoče roke zakona, ki se včasih iztegne in zadene tega ali onega pri kakem pouličnem nemiru, industrijalnem sporu, na-cijonalni vstaji. To je zvočen poziv za vso duševno razgibanost, ki v tej zanemarjeni okolici ne more priti drungače do izraza, niti v umetnosti, niti v obrtniški ali trgovski podjetnosti, niti v primernejšem iskanju religioznega pojmovanja o vesolj nem stvarstvu. "Jaz se strinjam s tem, kar ' je storil Francis," se je obrnila proti ljudem. "V politiki se ne zlagam z njim, toda vsak mož ima pravico do svojega mnenja in vsak mož bi se moral boriti za svoje pravice v skladu z , . . " Zmedla se je in nekoliko zajec-ijala. Nato je hipoma z zanos-no kretnjo dvignila roko in krik-nila na ves glas: "Vsekakor je moj brat, in jaz ostanem na njegovi strani." Nato si je nenadoma pritisnila robec na nos in krepko pr-hnila« Glasno mrmranje je odobravalo njene besede. Oče je plaho poskusil nekaj reči, a je odnehal. Slišati je bilo, kako je McPhillipovka nekaj zamomlja-la, a nihče je ni poslušal. 'Nihče se ni zmenil zanjo, samo Gypo, ki je še vedno na tleh čepe strmel vanjo, je ljubkoval spomin na njeno dobroto do njega kakor razkošno dragotino, od katere se bo moral hitro ločiti. Čeprav je bil on kriv vsega razburjenja, so ga bili vsi pozabili vpričo vse večjega razburjenja zaradi prepira med očetom in sestro mrtvega revolucionarja. Zdaj se je Mary obrnila k Gy-pu ter ga je nagovorila. "Ako ste bili mojemu bratu prijatelj," je rekla, "ste tukaj dobro došli. Stopite za minuto v sprejemnico. Rada bi govorila z vami." Gypo se je zdrznil, in ko j^ pogledal Mary, so se mu čopaste obrvi zvijale grozeče kakor rilci. Rekel pa ni nič. Njo je mrki pogled zbegal, da je lahno zardela. Pohrknila je in si pritisnila prste k ustnicam. Začela je urno govoriti, kot bi se pred neprijaznim velikanom ■ h«.....■mu........linami«.............. opravičevala, da je bila tako drzna in se je obrnila nanj z zahtevo. "Zato namreč, ker nam je Frankie povedal, da vas je srečal v dunboyskem zavetišču, preden je prišel sem. Vi ste edini, ki ga je' srečal v mestu, preden je prišel semkaj, da bi prejkone ... da bi mogli vi Zmedena je prestala, osupla nad presenetljivo izpremembo, ki se je izvršila v Gypu. Ko je govorila, se ga je polastil silen nemir, da se mu je obraz spa-čil, kakor bi gledal presunljivo grozoto. Tedaj je prestala. Njegov obraz je še vedno strmel vanjo. Nato je kdove zakaj skočil na noge in z najvišjim glasom zaklical: "že prav." Ko je sklonil glavo in gornji del života, da bi se pognal na noge, se mu je desni hlačni žep obrnil narobe, štirje srebrni novci so mu zažvenketali po cementnih tleh. Ti novci so bili drobiž, ki ga je dobil v krčmi. Okamenel je. Vsaka mišica v telesu mu je otrpnila. Glava mu je zastala, čeljusti so mu šklepnile kakor zobje medvedje pasti, ki se je brez učinka sprožila. Za očmi mu je zagomazel prijazen hlad in tisti ledeni občutek, da je tik pred obupnim in krvavim bojem. Zakaj bil si je v svesti, da ti štirje beli sre-brnjaki, ki leže očito.tako zelo očito na tleh, tako jasno dokazujejo, da .je izdal svojega tovariša, kakor dokazujejo izpoved na trgu, polnem ljudi. Nekdo se je pripognil, da bi denar pobral. "Pustite jih," je kriknil Gypo. Vrgel se je na tla, in razpre-žena desna dlan mu je pokrila novce s topim ploskom, kakor kadar pada težka mrtva riba na železen krov. "Saj sem ti jih hotel samo dati," je zahropel zgrbančeni mlinar, ki se je bil pripognil za novci. Gypov zalet ga je bil podrl na kolena. Gypo ni poslušal njegovega pojasnila. Ko je zbral novce v levo pest in, oprt na desno roko zopet vstal, je prisluškoval, pričakuje naskoka. Toda naskoka ni bilo. Vse je kakor hipnotizirano strmelo nad čudnim početjem razdraženega velikana. Gledali so z odprtimi usti vsi razen Bartlyja Mulhol-landa in Tommy ja Connor j a, ki sta stala v ozadju ter si na poseben način pomežiknila. Gypo je vrgel oči po sobi in ujel njun pogled. Nenadoma ga je nekaj izpodbodlo, in dvignil je desnico nad glavo, zatopotal z desno nogo, vrgel glavo nazaj, pogledal strmo kvišku ter zavpil: "Prise-žem na Boga vsemogočnega, da sem ga svaril, naj se ogiba hiše." Za tri sekunde je zavladala smrtna tišina. Tedaj je bilo čutiti, kako je preletela prostor zona. Sleherni se je spomnil z grozo, da je krožil med ljudmi sum, sum, da je ovaduh izdal Francisa Josepha McPhillipa. Ovaduh! Groza, ki jo more popolnoma občutiti samo irsko srce. Za en strašen trenutek je vsak in vsaka pričujočih osumil in osumila sebe. Nato se je vsak ozrl po sosedu. Polagoma je strah izpodrinila togota. A ni imela smeri. Celo najpogumnej-šim je zastajala sapa, ko jih je obšla misel, da bi bil morda utegnil silni, divji orjak . . . Nemogoče ! "Ni ga, ki bi sumil tebe, Gypo. Zastran tega se ti ni bati,"' je kliknil Tommy Connor, veliki rdečelični delavec z doka% z ogromnimi čeljustmi kakor junec, tisti, ki je prej šepetal z Bartlyjem Mulhollandom. Nehote je govoril s posebnim, jeznim poudarkom v glasu. "Nihče te ne sumi. Ljubi Bog, kam pa misliš! . . . " V zboru so pritrjevali. Vsak se je hitel strinjati s Connorje-vo ugotovitvijo. Nekdo je položil Gypu na ramo roko in začel: "Seveda je splošno znano, da je . . . " Gypo pa je moža divje sunil s komolcem od sebe ter naglo stopil proti McPhillipovki. Nikogar ni pogledal, samo s komolci si je delal pot. Stal je pred Mc-Phillipovko. Nekaj trenutkov je nepremično strmel vanjo. Nato si je počasi segel proti glavi ter snel klobuk, čutil je, kako ga žene nepremagljiv nagib. Vse, kar je počel, se je izvršilo, preden se je svojih dejanj zavedel. Duh se mu je opotekaje lovil za dejanji, jim skušal ugovarjati, jim šepetati svarila. A ni imel moči. Ta nagon, ki se ga je polastil zdaj, je bil enega izvora s tistim, ki ga je ovladal, ko je gledal v izložbo ter mislil na svojo mladost. Bil je izven sebe. Ustnice so mu drhtele. Grlo se mu je za-gatilo. Lovil je sapo z razločnim zvokom, ki je bil podoben obupnemu stoku. Levico je iztezal proti McPhillipovki. Počasi jo je odprl. Na dlani so ležali štirje srebrni novci. "Nate," je zajecljal. "Vi ste bili dobri z menoj in meni je hudo, da ste nesrečni." Prijela ga je blazna želja, da bi potegnil iz žepa sveženj bankovcev in jih tudi dal nji, a že ob sami misli na tako norost je vztrepetal. Zato pa je spustil tiste štiri novce McPhillipovki v krilo. McPhillipovka je' p o g 1 e dala denar, nato pa je bruhnila v glasno ihtenje. Ta vok je Gypu zmešal pamet. Zasukal se je in planil proti vratom. Spoteknil se je ob prag ter se opotekel v vežo. Tekel je po hodniku in jezno preklinjal in zamahoval na vsakega, ki mu je prišel na pot. Stal je pred vežnimi vrati in globoko sopel. Dva moža sta stekla za njim. Bila sta Bartly Mulholland in Tommy Connor, delavec z doka. zarotniško oko, ako ga nisi prav od blizu preiskal. Oči so imele barvo morske vode, umazane od sivega peska. Te oči opisujejo včasih kot vodeno modre, a ta opis je čisto napačen. V njih je bil nepopisen hlad in globočina, ki je ne more opisati nobena barva. Srepele so Gypu v obraz, ne da bi se jim bile količkaj zge-nile zenice ali veka, in niso izražale nikakršnega občutka. Niso bile vrata duši, kakor navad- ne oči, temveč črte za prežo. Str-jpo?" je vlekel s tihim, lenim glasom, kakor bi bil napol vinjen ali bi vroč poletni dan ležal vznak na solncu. mele so stekleno kot mačje oči. Ta čudni stvor je bil opravljen kakor kak delavec; nosil je težke podkovane škornje, rjave hlače iz bombaževine, pod kolenom prevezane z motvozi, okrog vrata po mornarsko zavezano črno ruto, in staro sivo suknjo, ki mu je segala skoraj do sredi beder. Roke je tiščal globoko v žepe pri suknji. "Kam se ti pa tako mudi, Gy- NAZNANILO V smislu pravil Slovenskega Narodnega Doma, G409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, se bo vršila DELNIŠKA SEJA (LETNA KONFERENCA) na večer, dne 14. januarja, 1932 v avditoriju S. N. Doma, začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabi in pozdravlja za Slovenski Narodni Dom: JOSEPH OKORN, tajnik. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm ■■■ *m Jos. Zele in Sinovi I POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voa redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 0502 • ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 COLLINWOODSKI 452 E. 152D STREET URAD: Tel.: KEnmore 3118 "Komu se mudi?" je zarenčal Gypo. "Kako veš, da se mi mudi?" (Dalje prihodnjič) tatement of Condition of the Society for Savings in the City of Cleveland PETO POGLAVJE "Gypo!" Gypo je stopil že tri korake po cesti, ko je prišlo skozi mrak do njega njegovo ime, izgovorjeno v tistem zateglem šepetu, kakršen je med revolucijonarji v navadi. Takoj je sključil hrbet kakor osel, ki je dobil krepak udarec. Nato je postal. Ni se obrnil, ni se odzval, čakal je. Z utripajočim srcem je poslušal počasne korake, ki so prihajali od zadaj proti njemu. Ena, dve, tri, štiri . . . ustavili so se. Gypo se je ozrl na levo. Poleg njega je stal Bartly Mulholland. Ona dva sta stala nasproti okna, skozi katero se je usipala mimo Gypovih prsi Mulhollan-du na obraz luč od svetiljke. V tej luči je bil videti Mulhollan-dov rumeni obraz skoraj ,črn. Bil je razoran navpično od senec do čeljusti z glohokimi črnimi razori. Usta so bila široka in odprta, razpotegnjena v večno re-žanje, v katerem pa ni bilo prav nobene vedrine, to večno reža-nje porogljivega prezira, ki ga vidiš malone vedno na obrazu ljudem, ki si prizadevajo zakrivati svoje misli. Nos je bil dolg in ozek. Ušesa velika, čelo je bilo razorano vqfdoravno, koža na čelu je bila j ako bela proti temni polti na licih. Razori na čelu so bili jako plitki in ozki, kakor tenke črte, potegnjene z ostrim svinčnikom. Prav za prav je bila vsa vnanjost tega obraza podoba umetnega obraza, kakršni se proizvajajo v igralskih garderobah s pomočjo rde-čila itd. Ta vtis so jačili lasje, ki so mu štrleli v razmršenih svežnjih izpod lopatastega ščit-ka rjava lasulja, že vsa obrabljena, Toda niti lasje niti kate-ribodi del obraza ni bil umeten. Vse je prišlo naravi iz rok, ki jo je izoblikovala tega človeka za zarotniško vlogo. Obraz je bil klovnski obraz, da je skrival t SE VRŠI v četrtek 7. januarja ob 8:30 zvečer V SLOVENSKEM DOMU NA 15810 HOLMES AVE. Pridite in boste slišali sledeče govornike: Anton Vehovec, predsednik Fred Terbenz Hon. Wra. Gordon A. J. Zuzek Joseph Ogrin ' ; PREMOŽENJE: Gotovina na roki in na drugih bankah .. i N. S. vladni bondi .. .. .................. Municipal ni, državni, želez, in drugi bondi Prve vknjižbe in zemljišča .............. Posojila in zagotovila .................... Zemljišča, bančno poslopje .............. Druga zemljišča lastovana ................ Za obresti in druga imovina .............. Skupaj ...................... $120,015,920.27 OBVEZNOSTI: Sklad prebitka ..........................$ 8,000,000.00 Nerazdeljen dobiček ...................... 679,756.17 Shranjeno za davke ...................... 282,088.54 Hranilne vloge .......................... 111,046,709.86 Druge obveznosti ................................................6,765.70 Skupaj ......................$120,015,920.27 ^ incorporated 1849 1 £octetg forgaumgs in the City of Cleveland PUBLIC SQUARE Put your savings in a savings bank