NO. 128 Ameriška Domovina 4'IVI'E RI so vprašali vselitvenega ministra Harrisa o tem, ali se črnci res ne smejo vseljevati v Kanado, je dejal minister, da to ni res, kajti lansko leto se je vselilo v Kanado na primer nad 80 črncev. Dodal pa je, da je dopuščanje črncev za vselitev v Kanado zvezano z natančnimi pregledi. « • • Zaradi obilnih nalivov zadnje tedne je grpzila pred nekaj dnevi mestu Edmonton v Alberti velika povodenj. Ob prejemu tega poročila nevarnost še vedno ni mimo. * * * Pouk v šolskem poslopju kraja Balsam Creek pri North Bay, Ont., so morali zaradi gosenič-je nadloge začasno prekiniti. — Gosenice so se nalezle mestoma po šest inč na debelo, preplezale stene in streho, vdrle v dimnik in drugam; zaradi nevzdržljive- Kanada; Amerižko letovišče (Konec) Medtem ko je vzhodni del province Ontario močno podoben Ameriki, postaja zapadni del vsakemu potniku manj domač; kanadska pokrajina v pravem pomenu začenja prihajati do izraza zelo kmalu ko se na primer odpeljemo iz Windsorja proti za-padu. Tu se začenja dežela gozdov in jezer. Urejenih letovišč tukaj ni posebno veliko, resnični prijatelji narave in kanadske pokrajine pa utegnejo najti v tem delu Ontarija lepa tihožitja. — Minoki Lodge of Lake of the Woods je eno najbolj znani letovanj skih krajev v tem predelu. Kdor ljubi bolj divjo pokrajino se bo počutil bolje, če krene bolj proti severu proti pokrajini okrog Red Lake. Tu so pred dvema letoma začeli z izkopavanjem zlata. Dežela je valovita, ceste vijugaste in otoki so polni rib. Manitoba je ravna ali le leno valovita. Winipeško jezero je večja voda, kjer love med drugim tudi posebne vrste rib, tako imenovane “zlatooke”, ki so posebnost tega jezera. Na tem jezeru je tudi nekaj majhnih parnikov, ki v poletju vozijo izletnike proti severu do Gimlija, kjer so naseljeni Islandci. Ti ljudje imajo vsako leto avgusta meseca svojstven festival. Za izletnike, ki se zanimajo za lov na bele kite, je priporočljiva ekskurzija iz Winnipega v Churchill, mesto, ki leži na zahodni obali Hudson zaliva. Ob pri- ga smradu je obolel učitelj in več učencev. ¥ ¥ * Obrambni minister Claxton je izjavil pred kratkim, da bo štela kanadska armada 1. 1954 vsaj 120.000 vojakov. Ob pričetku korejskega spopada v Aziji leta 1950 je imela Kanada le okrog 47.000 vojaštva. ¥ ¥ * Nad dva tisoč masonov, ki pripadajo “Čarobnemu redu zastrtih prerokov začaranega kraljestva” je nastopilo pri javni paradi sredi Toronta pretekli teden; njihova parada je v osrednjem delu mesta ustavila promet za več kot eno uro. ¥ ¥ ¥ Kanadska vlada je odločila, do bodo porabili manjše dolgove, ki jih imajo plačati Francija, Nizozemska in Italija naši vladi — za kritje stroškov kanadskih visokošolcev, ki bodo študirali v teh deželah. J* * * Eden najslavnejših kanadskih letalcev je preminul pretekli te-jden v državi Utah: Wilfred!; Reid. V prvi svetovni vojni je Reid sestrelil na zapadni evropski fronti znanega nemškega letalskega asa barona von Richt-ofena. Pozneje se je Reid posve-i til letalstvu v severozapadnij chill prirejajo tamošnji prebivalci, ki so siti severne samote, vsako pot vesele plese, na katerih se zabavajo vsi brez izjeme, izletniki, vladni uradniki, policisti in Eskimi. Prava letoviška dežela postane Kanada šele v kanadskem Skalnem pogorju. Jasper in Banff sta najbolj znana med kanadskimi narodnimi parki na kanadskem Zapadu. Tu je v resnici še vse divje, malone kakor je bilo sto in stoletja nazaj: medvedje in jeleni, lisice in volkovi in vsa mogoča druga divjad se svobodno podi po gozdovih in skalovju. Potoki, slapovi in silne, strme gore v tem predelu Kanade so nekaj veličastnega. Tako v Jasper parku kakor v Banffu so hoteli in dovolj varnega prostora za taborjenje. Mesto Calgary, Alta. je izhodišče za v Banff.. . V calgarškem hotelu Banff Springs hotel imajo evropski način hrane in evropski način postrežbe. Znamenita za Banff je tudi Umetniška šola, ki nudi gostom predavanja v likovni umetnosti, gledališki umetnosti in glasbi, štirideset milj odtod leži svetovno znano Lake Louise. Cesta Columbia Icefield pelje iz Banffa v Jasper. To je ena naj slikovitejših cest ne samo v Kanadi ampak v vsej severni Ameriki. Avtobusi, ki vozijo po tej cesti izletnike na ogled ledenikov, se spotoma ustavljajo in izletniki lahko poizkusijo hojo čez ledenik. V ta namen jih o-premijo s posebnimi zobatimi čevlji, železniška družba C. N. R. vzdržuje v Jasper parku celo vrsto lesenih koč, ki so nekaj posebnega in močno spominjajo na lesene zgradbe iz časa zavo-jevanja ameriškega zapada. V Jasper parku je poskrbljeno za razna športna in razvedrilna udejstvovanja: golf, tenis, plezalne ture, čolnarjenje, vožnja z jeepom Itd. Lov je seveda prepovedan. Britska Kolumbija je naj večja kanadska provinca in menda tudi najbolj slikovita. Vancouver, naj večje mesto v provinci je mlado a skrajno živahno in razvijajoče se. Iz Vancouvra hite izletniki po navadi na Van-couverski otok, ki ga imenujejo nekateri biser pokrajine. S počasno ladjo prispe človek na o-tok v kakih štirih urah, z letalom pa v pičle pol ure. Victoria je mesto cvetja in romantike. Tukaj vam cveto vrtnice o božiču. Angleški kolonij alni uradniki, ki prežive pol svojega življenja po Afriki, Indiji ali drugod po kolonijah britanskega imperija pridejo preživet v Victorijo svoja pokojninska leta. Mir, čist zrak in okusna voda so tukaj doma. Izletnikom, ki žele videti Alas- Kanadi; med njegove najslav-jko, priporočajo da se udeleže nejže čine prištevajo njegov 700 poletnih izletov, ki jih prireja milj dolgi polet iz Edmontona,1 na svojih ladjah železniška dru-Alta., proti severu do Fort Ver-^žba C .N. R. Ladje plovejo iz miliona: letalec je tedaj odne-( Vancouvra, ob obali B. C. in A-sel s seboj v odprtem letalu pri laske do Skagwaya. 30 stopinjah F., zalogo seruma) Amerikanci lahko najdejo v proti griži, ki je nenadoma iz- Kanadi najrazličnejša vzdušja: škotsko, francosko, angleško; v Kanadi najdejo ravnine in gozdove, gore in slapove, Indijance in Eskime, samoto in zabavo, — skratka vse, karkoli si kdo poželi. Le razdalje so velike. Zato pa je prostora za vse, ki si dragih potovanj v Evropo ali. Južno Ameriko ne morejo privoščiti. bruhnila v več okolnih naseljih. ' ¥ ¥ ¥ Družba General Motors v Osh-awa, Ont., je naznanila, da bo pocenila za $10 sledeče v Kanadi sestavljene avtomobile: Chevrolet, Pontiac, Oldsmobile, Buick in pa tovorne avtomobile znamk Chevrolet in GMC. hodu izletniških vlakov v Chur- Socialna pravica — najboljši odgovor komunistom Bigwin Inn. — Ontarijski pro-vincijalni minister za zdravstvo g. Martin je na zborovanju ont. učiteljstva dejal, da bo Kanada napredovala samo, če se bo zavedala potrebe po socialni pravici za vse svoje državljane. Pomniti moramo, je dejal zdravstveni minister, da pome-[nijo ukrepi, ki naj zagotove ljudstvu naše dežele socialno pravico, najboljše sredstvo za boj proti komunizmu. “Brez dvoma nam pretekle izkušnje dokazujejo,” je dejal minister, “da nam taki ukrepi jamčijo pe samo boljše narodno zdravje in splošno blagostanje, ampak jamčijo kanadsko gospodarstvo in ostavljajo trden temelj napredku naše dežele.” “Naša obramba proti komunizmu je vse nekaj več kakor zgolj zadeva naše oborožitve in zavezništva z drugimi narodi. Prva obrambna črta proti komunizmu ima biti zgrajena v sredi nas samih — s pomočjo ukrepov, ki naj nam ustvarijo boljše pogoje Za vsenarodno socialno pravico in pošteno življenje. Če komunizem izrablja v svoje namene ljudsko bedo, se ima okoristiti demokracija s pospeševanjem blagostanja in prijateljskih od-hošajev družbi.” ------o------ Guverner Massey na zborovanju kanadskih pisateljev London, Ont. — Generalni guverner Kanade g. Massey bo za! en dan obiskal London v južnem Ontariu, ki velja kot nekak kanadski kulturni center. Ob prihodu bosta novega gen. guvernerja pozdravila župan Dennis in podrektor londonske Western University. Po sprejemnem govoru bodo popeljali guvernerja v mestno hišo, kjer se bo podpisal v knjigo odličnih gostov. Zvečer bo g. Massey navzoč pri slavnostni večerji, ki jo bo priredilo Društvo kanadskih pisateljev. Na tej večerji _ bodo razdelili nagrade, ki jih podeljuje generalni guverner vsako leto pisateljem najboljših knjig v Kanadi za tisto leto. Skupaj s temi nagradami bodo podelili tudi medaljo za humor. To medaljo podeljujejo vsako leto najboljšemu kanadskemu humoristu. Imenuje se Stephen Leacock Medal. Stephen Leacock je bil eden najbolj znanih kanadskih pisateljev in verjetno najboljši humorist v naši literaturi. Dr. W. G. Hardy, narod, predsednik Društva kanadskih pisateljev, bo poklonil g. Masseyu ob tej priliki plaketo v znamenje, da sprejmejo guvernerja za častnega tovariša imenovanega društva. -------o------ “Kanadski mirovni kongres” bodo pustili pri miru Ottawa. — K našemu poročilu o propagandi kanadskega “mirovnega kongresa” dodajamo, da je vlada odločila, da za sedaj voditelja te levičarske propagandne organizacije, g. Endi-cotta,»ne bo preganjala. Tudi ni nobenega znaka, da misli vlada stopiti na prste propagandi, ki jo širi glavno glasilo tega kongresa, “Peace Review.” Nekako tako se je izrazil v parlamentu 25. junija naš sodni minister Gar-son. Dejal pa je, da njegova izjava oziroma odločitev vlade nikakor ne pomeni za Endicotta in njegov mirovni kongres kakšne odveze. Vlada je točno poučena o vsej propagandi te skupine, je dejal Garson in ko se bo zdelo, da je prišel čas, bodo vladni organi storili vse potrebno za varnost dežele s strani tega mirovnega kongresa. ------o------ NAŠE IZGUBE NA KOREJI Ottawa. — Kanadsko armadno poveljsctvo je pretekli teden objavilo doslej najdaljše poročilo o kanadskih izgubah na ko- rejski fronti od začetka vojne med Severno Korejo in oboroženimi silami Združenih narodov. Poročilo navaja šest mrtvih, dva častnika in 36 vojakov ranjenih in dva vojaka poškodovana. To je bilo 188. armadno poročilo o naših izgubah na Koreji in kaže, da se je kanadsko vojaštvo od 19. junija pa doslej zapletlo v težjo akcijo. ------o----- Nova čistilnica petroleja Edmonton, Alta. — Enajstega junija letos je pognala družba McColl-Frontenac Oil Co. Ltd. v obrat eno naj večjih petrolejskih čistilnic v naši deželi. Nova čistilnica sodi med najmodernejše in je stala več milijonov dolarjev. Dnevno bo lahko prečistila 5,500 sodov surovega petroleja. Med najvažnejšimi proizvodi te čistilnice bodo: bencin za pogon avtomobilov, Diesel gorilno olje, grelno olje, petrolej ni koks in industrijsko olje. Večina teh proizvodov bo za domačo rabo v zapadni Kanadi. Svojstvenost prečiščevanja petroleja v tej novi tovarni je zlasti nek nov kata-litičen (t. j. s pomočjo neke dodane snovi kemično pretvarjajoč) način, s katerim pretvarjajo surovo olje v različna druga pogonska sredstva z večjim uspehom kakor pa z doslej znanimi metodami. Zenske dobijo delo DEKLETA 17 do 30 let stare za delo v perilnici Izučimo začetnike MENK BROS. LAUNDRY _______643 E. 103 St (129) MALI OGLASI Hiša naprodaj! V fari sv. Alojzija na St. Clair A ve. je naprodaj hiša s 6 sobami. Ima gretje na plin in nov vodni grelec ter garažo s cementnim dovozom. Na strehi je antena za TV. Cena ugodna! Kličite EV 1-8460! —(130) Pozor! Zidani trgovski prostor, grocer ij a in mesnica je naprodaj v središču slovenske naselbine v Collinvvoodu, kjer se dobro posluje že nad 20 let. Podrobnosti poizveste ako pokličete GL 1-6316. (130) Hiša naprodaj Hiša 7 sob za 1 družina, zraven tudi lot 40 čevljev, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Morate videti, da ga cenite. Zmerna cena Lahko vidite po 5 uri pop. na 683 E. 157 St., blizu Holmes Ave. (130) Slaščičarna, naprodaj Proda se slaščičarna, ki ima vsako verstne predmete kot igračke, šolske potrebščine in drugo. Nahaja se na 1462 Addison Rd. Pokličite EN 1-4264. (130) Hiša naprodaj Eno družinska hiša (all steel home) z dvema spalnicama na 1015 E 62 St po ugodni ceni naprodaj. Na razpolago je tudi oprema (štedilnik, Hotpoint-hladilnik) avtomatični pralnik in sušilec perila.) —(129) Hiša naprodaj ali v najem Hiša za 1 družino, 8 sob, se proda ali da v najem. Hiša je na 1265 Norwood Rd. Vpraša se na 6800 Edna Ave. (129) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 in 5, na 1366 E. 52 St., dvojna garaža, prva hiša od St. Clair Ave. Zmerna cena. Pokličite EX 1-4316. (128)’ Rabljene električne ledenice v dobrem stanju od naprej NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK HENRIK SJENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Drugi, uzrši ga, so pribežali, da bi ga razsekali, a priskočil je tudi gospod Skrzetuski:: “Živega ujemite! Živega ujemite!” je kriknil. “Sto]’.” je tulil did, “jaz sem šlahčič! Loquor latine! Jaz nisem did. Stojte, pravim vam, razbojniki, kobilji otroci!” Ali did ni skončal svojih litanij, ko mu pogleda gospod Skrzetuski v obraz in krikne, da so jarkove stene z jekom odmevale: “Zagloba!” In naglo je planil nanj kakor divja zver, zadrl mu prste v ramena, obraz nagnil do obraza in, tresoč ga kakor hruško, zavrisnil: “Kje je knežnja! Kje je kne-žnja?” “Živi zdrava na varnem!” je odkriknil did. “Pusti me, gospod, za vraga, ker mi dušo iztreseš.” Tedaj pa je tega viteza, katerega ni moglo potreti ni rob-stvo, ni rane,, ni bolezen in tudi ne strašni Burdabut, potrla srečna novica. Roke so mu o-mahnile, na čelo mu je stopil obilen znoj, zdrknil je na kolena, obraz si je pokril z rokama, oprl si glavo ob jarkovo steno in molčal — zdelo se je, da se zahvalujuje Bogu. Vtem so posekali ostanek nesrečnih kmetov, nekaj so jih povezali, da bi jih oddali rablju v taboru, da bi izsilil iz njih izpovedi, drugi pa so ležali iztegnjeni in mrtvi. Bitka je nehala — hrup je prenehal. Semeni so se zbirali okoli svojega vodje in videč ga klečečega pod skalo, so pogledovali nemirno nanj, ne vedoč, če ni mogoče ranjen. On pa je vstal, a obraz je imel tako jasen, kakor bi mu v duši V blag spomin PRVE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA Frank Krajnc Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 30. junija 1951 Zakaj si, dragi ata, šel od nas Samevamo brez Tebe, dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj. Globoko pod zemljo, kjer šum sveta se več ne sliši, zdaj truplo Tvoje trudno spi. rešen si vseh skrbi. Sladko spavaj, dragi oče, brez trpljenja, brez ovir, pa v nebesih uživaj za plačilo dušni mir. V srcih naših trajni so spomini, neizbrisni spomini do konca dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti. Žalujoči ostali: MARY SLABE, JENNIE IVEC, FRANCES KEBER, ROSE KOCIN, hčere FRANK in JOHN KRANJC, sinova ZETJE, SINAHI in VNUKI Cleveland, O., i. julija 1952. svetila zora. “Kje je ona?” je vprašal Za-globo. “V Baru.” “Na varnem?” “To je močan grad, ne boji se nobenega napada. Ona je v varstvu gospe Slavoševske in redovnic.” “Hvala bodi Bogu najvišjemu!” je rekel vitez, a v glasu mu je drgetalo globoko razburjenje. “Daj mi svojo roko, gospod! Iz cele svoje duše, iz cele svoje duše te zahvaljujem.” Naglo se je obrnil k semenom. “Ah je dosti ujetnikov?” “Sedemnajst,” so odgovorili vojaki. Nato gospod Skrzetuski: “Srečala me je velika radost in mil osrčje je v meni. Pustite jih!” Semeni niso hoteli verjeti svojim lastnim ušesom. Te navade ni bilo v vojskah Višnio-vieckega. Skrzetuski je lahko namršil obrvi, “Izpustite jih!” je ponovil. Semeni so odšli, a črez hip se je vrnil starši esaul in dejal: “Gospod poročnik, ne verjamejo, ne upajo si oditi.” “In vezi imajo porezane?” “Da.” “Tedaj pustite jih tukaj, sami pa na konje!” Pol ure pozneje se je oddelek pomikal sredi tišine po ozki ste-z\ Ižšel je tudi mesec, ki je z dolgimi belimi prameni prodiral do sredine gozda in razsvetli temne globine. Gospod Zagloba in Skrzetuski sta jahala na čelu m se med seboj razgovar-jala. “Povej mi, gospod, o njej vse, karkoli veš,” j c rekel vitez. “Ti si jo torej iztrgal iz Bohunovih rok?” “Da, in še glavo sem mu pred odhodom obvezal, da ne bi mogel kričati.” “O, to si storil izborno, gospod, kakor mi je Bog mil! A kako sta prišla do Bara?” “Ej, mnogo bi bilo treba pripovedovati, to pa drugikrat, ker sem grozno fatigatus, grlo se mi ie posušilo, ko sem prepeval tem razbojnikom., Nimaš, gospod, ničesar, da bi se napil?” “Imam čutanco z žganjico — evo je!” Gospod Zagloba je pograbil čutarico in jo nagnil k ustom; razleglo se je dolgo goltanje, a gospod Skrzetuski ni mogel strpeti ter vprašal dalje, ne da bi čakal konca: “Ali je zdrava?” “Kajpak!” je odgovoril gospod Zagloba — “na suho grlo je vsaka zdrava.” “Ali jaz te vprašam o kne-žnji!” “O knežnji? Kakor srna.” “Hvala bodi Bogu najvišjemu! Ali se ji godi dobro tam v Baru?” “Da bi se ji v nebesih ne moglo goditi bolje. Radi njene lepote hrepene vsa corda po njej. Gospa Slavoševsa jo tako ljubi kakr lastno hčer. In koliko je tam kavalirjev zaljubljenih vanjo, tega ne bi mogel našteti na molku, samo da se ona zanje toliko briga, kolikor jaz za tvojo prazno čutarico; ona vedno gori le zate, gospod!” “Bog ji daj zdravja, njej, najmilejši” je govoril radostno gospod Skrzetuski. “Torej se me hvaležno spominja?” “Če se te spominja? Pravim ti. gospod, da jaz sam že nisem razumel, odkod ima toliko sape in toliko vzdihov Vsi jo pomilujejo, a najbolj redovnice, ker si jih je s svojo sladkostjo popolnoma naklonila. Saj je še mene napravila na to vratolomno pot, katero sem malone plačal s svojim življenjem, da bi našel končno tebe in izvedel, če s', živ ;n zdrav. Hotela je večkrat poslati poslancev, a nihče ni hotel iti; naposled sem se je usmihl jaz in se odpravil v vaš tabor. In res, če ne bi bil preoblečen, bi bil gotovo izgubil glavo. Toda mene imajo kmetje povsod za dida, ker tudi tako lepo pojem.” Gospod Skrzetuski je kar o-nemel do radosti. Tisoč misli in spominov mu je šinilo v glavo. Helena mu je stala pred očmi kakor živa, taka, kakršno je videl zadnjikrat v Rozlogih, pred odhodom na Sič: torej krasna, zardela, vitka, s temi očmi, črnimi kakor baržun, polnimi neizrecnih čarov. Zdelo se mu je sedaj, da jo vidi, da čuti toploto, ki ji veje z lic, da sliši njen sladki glas. Spomnil se je onega izprehcda po višnjevem vrtu in kukavice in vprašanj, ki jih ji je oslavil, in sramežljivs-sti Helene, ko jimo je kukavica nakukalja IZ fantičev,, duša j e kar silila iz njega, srce mu je omedlevalo od ljubezni in radosti, proti kateri je bilo vse minulo trpljenje kakor kaplja v morju. Sam ni vedel, kaj se godi z njim. Hotel je kričati, potem zopet padati na kolena in iznova zahvaljevati Boga, spominjati se in izpraševati in izpraševati brez konca! * Naposled je začel ponavljati: “Živi, zdrava!” “Živi, zdrava!” je odgovoril kakor odmev gospod Zagloba. “In ona je tebe poslala?” “Ona.” “Gospod, ali imaš list?” “Imam.” “Daj!” “Žašit je in noč je. Premagaj se, gospod!” “Nikakor ne morem. Sam vidiš, gospod.” “Vidim.” Odgovori gospoda Zaglobe so postajali čimdalje bolj lakonični, naposled je zakimal enkrat, dvakrat -• in zaspal. Skr-setuski je videl, da nič ne pomaga, zato se je zopet udal raz-mišljevanju. Prekinil ga je še le peket konj nekakega znatnega oddelka a jezdecev, ki so se naglo bližali. Bil je Poniatovski z dvornimi Kozaki; poslal ga je bil knzez Skrzetuskemu naproti, ker se je bal, da bi se mu ne pripetilo kaj zlega. XIII. Lahko se razume, kako je sperejel knez poročilo o odgovoru Osinjskega in Korickega, ko mu jo priobčil ob svitanju gospod Skrzetuski. Okolnosti so bile res take, da je bilo treba tako velike duše, kakršno je imel ta železni knez, da se ni upognil, da ni obupal in spustil rok. Zaman naj žrtvuje ogromno premoženje za vojske, zaman naj se trga, kakor lev v zadrgi, zaman naj meče eno vsta-ško glavo za drugo, dokazuje čuda hrabrosti, vse zaman! Prihaja trenutek, ko bo moral čutiti lastno onemoglost, umakniti se kam daleč v mirne kraje ter ondi ostati nem svedok vsega tega, kar se godi na Ukrajini. In kdo ga je tako oslabil? — Ne meči kožaški, nego zavist lastnih. Ali se ni po pravici nadejal, ko je v maju krenil z Zadnjeprija, da INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD ZULICH Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034 mu, ko udari kkaor orel iz višave na vstaše ko v splošnem stranu in poplahu prvi dvigne svojo sabljo nad glavo, da mu takoj prihiti vsa Poljska na pomoč in poven njegovim rokam svojo moč, svoj kaznujoči meč? Kaj pa se je medtem storilo? Kralj je umi J, a po njegovi-smrti so oddali regimentarstvo v druge roke — njega pa, kneza, so ostentativno prezrli. Bila je to prva podaja, storjena Hmi-elnickemu — toda radi izgubljenega dostojanstva ni trpela kne-ževa duša, temveč je trpela ob misli, da je ta teptana Poljska padla že tako nizko, da ne mara borbe na smrt, temveč se umika pred enim Kozakom in J raje s pogajanji zadržuje njegovo brezbožno pravico. Od tistega dne pa, ko je zmagal pod Mahnuvko, so prihajale vedno slabše novice v tabor: najprej novice o pogajanjih gospoda Kisiela, potem, da je vstaški val zalil volinjsko Polesje — naposled odgovor polkovnikov, ki je jasno, kako neprijateljsko je čutil glavni vladar, knez Dominik Zaslavski-Ostrogski, proti Višnioveckemu. Baš v odsotnosti gsopoda Skrzetuskega je dospel v tabor gospod Korš-Zi-enkovič s poročilom, da je že celo v ognju. (Dalje prihodnjič) ------o------ Skrbite za svojo bodočnost! Priključite se onim tisočem, ki varčujejo načrtno pri St. Clair Savings in se tako pripravite zai bodoče potrebe oziroma stiske. HRANILNE VLOGE DO $10,000 ZAVAROVANE Vloge, izročene do 10. julija bodo obrestovane že s 1. julijem. Ce nameravate kupiti, graditi ali popravljati svoj dom, vam mi lahko pomagamo s posojilom, ki ga boste vračali v malih mesečnih obrokih. v N0VICE--zvjegasve,a N O VIC E - -ki iih p°,rebuie,e N0VICE--kiffh <*obi,e se sveže N 0 VIC E - - Muta0«* nepristranske NOVICE--ko,ikor mo9°‘e originalne NOVICE"kisozanimive vam vsak dan prinaia v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejfe to sosedu, ki še ni naročen nanjo J VPLIV NOVIC — Na sliki vidimo dva obraza D. Eisenhowerja. Slika na desni nam kaže izraz gen. Eisenhowerja aprila 1951, ko je zvedel, da je predsednik Truman odstavil MacArthurja, slika na levi pa nam kaže Eisenhower jev obraz ko je 10. junija zvedel, da bo gen. McArthur glavni govornik na republikanski konvenciji v Chicagu, lil. ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY NA DVEH PRIPRAVNIH KRAJIH St. Clair Office E. 185th Office 6235 St. Clair Ave. 813 E. 185th Street HE 1-5670 IV 1-7800 4. JULIJ—DRŽAVNI PRAZNIK; URADA ZAPRTA 3. JULIJ—URADNE URE: 9:30 ZJUTRAJ DO 6. ZV. ^ ........ ................................... ^ pilllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHU^ | Izvanredna | 1 delniška seja ( 1 Direkiorij American Jugoslav Center == sklicuje izredno delniško sejo za soboto dne 12. julija 1952 = ob 7:30 uri zvečer v A.J.C. dvorani, 20713 Recher Ave. = Ta seja je sklicana radi Kegljaških prostorov = §= (Bowling Alleys). Vsi delničarji in društveni zastop- = == niki so vabljeni, da se te seje udeleže. == To je uradni poziv za vsei delničarje. == =E Za direktorij A.J.C. = ' ANDREW OGRIN, tajnik. = diflllllllllllll Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ’(Wi Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član . ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, t/ potrudi se in pristopi takoj. 1 Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradniee krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111.