JULIJ 1978 — ST. 7 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XIX Poslovno poročilo zn prvo polletje 1978 Proizvodnja takoj v začetku poslovnega leta smo pri proizvodnji naleteli na številne težave, ki so povzročale, da nismo do-Segli tistih učinkov, ki smo si jih zastavili z letnim programom. Proizvodnja v delovni enoti predilnice je v primerjavi z lanskim letom po količini nazadovala, odstopanja s° tudi v pogledu številke in asortimana. Posledica tega je nedoseganje proizvodnega in finančnega plana. Proizvodni nčinki so naslednji: Obdobje I— VI Indeks oo r-r- S 5 2? 2? >5? £ g oo 1 * CTN E On HH ki jedilnica . rdirana preja «sana preja ^Paj 3.257 6.531 3.094 95,0 47,4 216 396 111 51,4 28,0 3.473 6.927 3.205 92,3 46,3 ® Nm 31,2 31,0 32,4 pr°izv. v bazi Asortiman—količina ar- bomb. preja ,es- bomb. preja fard. stan. preja ard. sint. preja 3.386 6.722 3.248 95,9 48,3 1.662 3.333 1.515 91,2 45,3 216 396 111 51,4 28,0 191 415 263 137,7 63,4 1.404 2.773 1.316 93,7 47,5 skupaj Asortiman—strukture ard. bomb. preja karHb°mb' preJa *ard. stan. preja ^ard. sim. preja 3.473 6.927 3.205 92,3 46,3 47,9 % 6,2 % 48,3 % 5,7 °/o 47,3 % 3,5 % 5,5 % 6,0 »/o 8,2 % 40,4 % 40,0 % 41,0% Skupaj tkalnica 100,0 % 100,0 o/o 100,0 % Si?” 1.373 2.738 1.459 106,3 53,3 31,2 32,4 33,1 pr°izv. v bazi Previjalnica 1.367 2.732 1.516 110,9 55,5 ZZ"* preJa skupaj vnm a P^ja skupaj 0 jjna Previta preja bazi 2.674 5.382 2.841 106,2 52,8 1.124 2.227 1.335 118,8 59,0 1.550 3.155 1.506 97,2 47,7 34,7 2.935 34,8 5.918 34,6 3.130 106,6 52,9 let- Proizvodnja enojne preje je za 268 ton manjša od lanskega pol-$tp,a.,!n Plana. Na nižjo proizvodnjo je vplivala tudi višja povprečna !jka. Zvišala se je od Nm 31,2/1 na Nm 32,4. Na znižano proizvodnjo so vplivali naslednji vzroki: Hjt ~~ Prilagajanje proizvodnje tržnim razmeram in pogoste dopol-e' ki so povzročale odstopanje od operativnih programov. čalo" odvajanje del predpreje za efektno sukalnico, to pa je povzro-Poman j kanj e predpreje v predilnici. znižanje proizvodnje predpreje zaradi postavitve l:lyerjcv. ~~ zastoji v fazi mikanja zaradi previjanja mikalnikov. ličen" yel'ka fluktuacija delovne sile, nova delovna sila pa je nepri-a ln rabi daljši čas priučevanja, da osvoji delovne navade. tudi" Pomankjanje surovin, požari in izpadi električne energije so Povzročali zastoje. to je 5® to je vplivalo, da nismo dosegli sprejete proizvodne naloge, p .3 ton enojne preje. t>a t r°lzv°dnja sukane in Za 0j.( j. Planska obveznost previte preje je večja od lanske za 6 % je realizirana v celoti oz. celo presežena Povečana proizvodnja sukalnice — previjalnice ter izdelava prej višjih številk je krilo izpad pri enojni preji, zato je celokupna proizvodnja podjetja izražena v baznem kazalcu, to je številki Nm 34/1, za 0,2 % večja od lanskega obdobja, prav tako pa je izpolnjena planska obvzenost. Finančni rezultat Vsi finančni kazalci v razdelitvi celotnega prihodka so boljši v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu nas to ne more zadovoljiti, ker so naše načrtovane obveznosti višje. Podatki kažejo, da proizvedena količina v globalu še ne pomeni tudi finančni uspeh. Dosegli smo načrtovani celotni prihodek, nismo pa dosegli planiranega dohodka in čistega dohodka. Za nas je izrednega pomena, da dosežemo planirani čisti dohodek oziroma ga presežemo, ker od presežka plana namenjamo del čistega dohodka še dodatno za osebne ddhodke. Celotni prihodek narašča hitreje kot smo planirali, kar je pripisati predelavi kupljene preje. Ob nezmanjšani dinamiki prodaje bomo na koncu leta dosegli 500 milij. celotnega prihodka. v 000 din 1977/VI Plan 1978/VI 1978 1977 1978 Plan Porabljena sredstva 133.818 145.124 164.653 123 113 Celotni prihodek 205.651 235.572 244.647 119 104 Amortizacija 9.473 13.500 12.944 137 96 DOHODEK 62.360 76.948 67.050 108 87 Za letošnje obdobje je značilno hitro naraščanje cen reprodukcijskemu materialu in storitvam. V planu smo upoštevali podražitve vendar ne v tolikšnem obsegu. Največji porast cen je zabeležen pri električni energiji. Ob manjši porabi energije je strošek večji za 1,864.000.-— din. V produkcijskem procesu uporabljamo dražjo surovino. Bombažno vlakno je dražje od lanskega leta za 5'%, cel vlakno za 7 % in sintetično vlakno za 3 % na kg. Tudi ostali potrošni material je dražji posebno embalaža, kjer smo zabeležili 20% povečanje. Povečanje stroškov je pri investicijskem vzdrževanju zaradi večjih tovrstnih del. V letošnjem letu je znatno porastla tudi amortizacija. Zaradi revalorizacije se je zvišala osnova, ki služi za obračun. V primerjavi z lanskim letom je amortizacija obračunana po minimalnih stopnjah višja za 3,472.000,— din. V naslednjem obdobju ko bomo zaključili investicijska dela pa bo ta porast še hitrejši. Že v letošnjem letu bomo zbrali okoli 28,000.000.— din amortizacijskih sredstev. Vsi navedeni vzroki se močno odražajo na dohodku, ki je v odnosu na lansko obdobje večji za 8 %, vendar zaostajamo za planom za 14 %. Vsekakor se je stanje v primerjavi s prvim tromesečjem izboljšalo. Z uresničitvijo našega stabilizacijskega programa v naslednjem obdobju pa se lahko stanje do konca leta izboljša, da se približamo zastavljenim ciljem. A. K. (Razporeditev ustvarjenega dohodka na naslednji strani) VSEBINA: — Razporeditev dohodka, Stabilizacijski program str. 2 — Razgovor z delegatko 11. kongresa ZKJ str. 4 — Programske usmeritve za delo ZK str. 5 — Posvetovanje D ITT v Mariboru str. 6 — Uresničevanje srednjeročnega plana str. 7 — Naše samoupravno delovanje str. 8 — Varstvo okolja str. 10 — Gasilsko tekmovanje, Poškodbe str. 12 Razporeditev ustvarjenega dohodka Naziv 30.6.1977 Plan 1 -VI/78 30.6.1978 DOHODEK IN RAZPOREDITEV DOHODKA 62.359.765 76.947 500 67.049.840 Prispevek iz dohodka SIS izobraževanja 1.205.264 2.060.000 836.365 Prispevek iz dohodka SIS znanosti 247.409 575.500 151.184 Prispevek iz dohodka SIS kulture Prispevek iz dohodka SIS zdravstva 584.946 903.000 860.451 Prispevek iz dohodka SIS socialnega varstva - - - Prispevek iz dohodka drugih v zakonu dol. druž.dej. 57.962 142.000 41.883 - starostno zavarovanje kmetov 57.564 142.000 40.146 - SIS za telesno kulturo 398 1.737 Prispevek iz dohodka za inval. in pokojninsko zavarov, , 1.159.701 1.277.500 1.381.605 - IPZ za nesrečo pr? delu 277.392 372.500 348.617 - prispevek za valorizacijo pokojnin 875.083 905.000 1.023.337 - IPZ za nesrečo pri delu SRH 7.226 9.651 Prispevek iz dohodka za zaposlov. in soc. varstvo 62.812 98.000 91.624 Davki iz dohodka občini 2.450 1.628 Davki iz dohodka republiki 650.574 1.099.500 488.485 Del dohodka za delovno skupnost - - - Del dohodka za ohranitev živi jenskega okolja 197.777 275.500 200.264 - izpuščena onesnažena voda 60.295 67.725 83.487 - izkoriščena in uporabljena voda 43.408 39.775 47.682 - splošni vodni prispevek 92.265 168.000 69.094 - splošni vodni prispevek SRH 1.806 - - Del dohodka za članarine 106.849 191.000 144.820 Del dohodka za SLO in družb, samozaščito 56.150 253.500 220.279 Del dohodka za požarno varnost - 93.000 78.392 Del dohodka za AM nad predpis, stopnjo - - - Del dohodka za kazni, takse in sodne stroške - - - Del dohodka za zavarovalne premije 1.056.292 1.100.000 1.162.239 Del dohodka za plačilo bančnih storitev 67.094 131.294 Del dohodka za plačilo stroškov plačilnega prometa 78.723 155.000 131.580 Del dohodka za druga plačila 1.127.853 3.670.000 3.597.728 - del dohodka za obresti 1.382.306 2.100.000 1.860.402 - del dohodka za solidarnost 27.680 47.000 20.728 - del dohodka za zaklonišče - 96.000 28.036 - del dohodka za Posočje 352.108 465.500 365.329 - del dohodka za mestno zemljišče 232.867 275.000 393.070 - del dohodka za ekonomske odnose s tujino - 30.000 85.232 - del dohodka za kritje izgube ŽTP - 656.500 387.588 - konunalni prispevek 515.198 465.500 457.343 Del dohodka, ki je rez.izj.okol. za uporabo v OZD - - - OBVEZNOSTI IZ DOHODKA SKUPAJ 8.043.262 12.359.000 9.519.822 ČISTI DOHODEK 54.316.503 64.588.500 57.530.018 RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA 54.316.503 64.588.500 57.530.018 Del čistega dohodka za OD 39.165.385 46.950.500 45.472.145 - neto OD - realizirani 26.726.942 31.656.000 30.722.419 - prispevki 12.007.756 14.897.000 14.325.440 - del CD za BOD 38.734.608 46.553.000 45.047.859 - OD po pogodbi o delu 16.924 17.500 7.226 - štipendije 267.717 270.000 314.880 - sklad za štipendije - 232.500 - - štipendije v DO - 37.500 - - strokovno izobraževanje 44.180 30.000 9.200 - nagr.učencev in ost. OD ter neindiv. OD 101.866 80.000 92.980 Del čistega dohodka za inovacije 25.000 ,27.543 Del čistega doh. za neposred.svobodno menjavo dela 477.934 1.307.500 413.208 - del CD za kranjevne skupnosti 168.450 296.000 296.000 - del CD za družbeno dejavnost - gradnja ZD 309.484 391.000 - - investicije ža šolstvo - 107.000 - - izgradnja kulturnega doma - 391.000 - - del CD za sklad za pospeševanje kmetijstva - 49.000 49.000 - del CD za nadomestila OD na NO - 47.500 - del CD za klub samoupravi jalcev - 26.000 68.208 Del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo 2.465.448 3.258.500 3.067.269 - STP del za solidarnostni sklad 820.290 921.000 867.599 - STP del za gradnjo dijaških domov* 121.511 160.500 151.172 - STP del za financ, in Izgrad. komunal.naprav 465.500 438.181 - STP obvezno združevanje pri LB 468.787 • 526.500 495.145 - STP za potrebe OZD 1.054.860 1.185.000 1.115.172 Del čistega dohodka za druge namene v skupni porabi 3.854.228 4.300.000 14.476.185 - del čistega dohodka za SSP 2.250.000 2.400.000 ,2.400.000 - del čistega dohodka za kritje toplega obroka 1.604.228 1.900.000 2.076.485 - del čistega dohodka za regres za letni .dopust - - - Del čistega dohodka za poslovni sklad 4.306.635 4.510.000 330.803 Del čistega dohodka za zboljšanje materialne osnove dela - - Del čistega dohodka za PS - za posojilo federaciji 1.861.512 1.900.000 2.066.320 Del čistega dohodka za posojilo po predpisih DPS - - - Del čistega dohodka za rezervni sklad 2.185.361 2.337.000 1.676.246 - del ki ostane RS - OZD 1.247.195 1.539.000 - del za občinski in republiški RS 938.166 798.000 Stabilizacijski program Gospodarski položaj v naši delovni organizaciji, težave in rezultati v poslovanju v prvem polletju letošnjega leta in s tem v zvezi nastale posledice kot nedoseganje finančnega in proizvodnega plana, nam slabi gospodarsko moč, vpliva na izvajanje začete investicije, doseganje zadovoljivega družbenega in osebnega standarda delavcev, ogroža njihovo socialno in materialno varnost in ima vpliv na medse- bojne samoupravne odnose v kolektivu. Zato je nujno da sprejmemo najučinkovitejše ukrepe za izboljšanje stanja, premagovanje težav in možnosti normalnejšega poslovanja ter izpopolnjevanja zadanih nalog. Vsi delavci, tako v proizvodnji, kot v pisarnah, delovodje, organizatorji, direktorji sektorjev, skratka celoten kolektiv od vratarja do direktorja se moramo zavedati, da je še veliko ne- izkoriščenih možnosti v pogledu izboljšanja obstoječega položaja, odprave slabosti in težav, kar vse je odvisno od nas samih. Zato moramo ugotoviti vse napake in nepravilnosti, ki so se ukoreninile v naše delo in z vestnim delom in odgovornostjo slehernega delavca zastaviti vse napore za odpravo vseh problemov, ki so odvisni od naše volje, znanja, sposobnosti in samoodpovedi. Na spoznanjih dejanskega stanja je potrebno postaviti nove cilje in tudi rešitve in pota za dosego tistih ciljev, ki bodo za nas vse pomenili trajnejšo materialno in samoupravno stabilnost. (Analiza polletnega poslovanja in finančni rezultat je objavljen v prejšnjem članku) Iz podatkov je razvidno, da smo v proizvodni enojne preje dosegli za 250 ton manjšo proizvodnjo kot je planirana in kot smo jo dosegli v letu 1977. v efekti vi. Ravno tako nismo dosegli planirane strukture proizvodnje Zmanjšana je proizvodnja česane in sintetične preje. Prav te vrste preje imajo velik vpliv na povečani dohodek. Proizvodnja sukane in previte preje je večja kot smo planirali m večja od dosežene v letu 1977. Padla je tudi produktivnost v predilnici, dočim je v sukalnici in previjalnici ostala na lanskoletni ravni. Finančni rezultat je sicer boljši kot v letu 1977, vendar slabši kot smo ga planirali za leto 1978. Predvsem ne dosegamo dohodka in čistega dohodka. Osebne dohodke smo kljub nedoseganju planskih nalog izplačevali v skoraj planiranem obsegu. Korektura je bila izvršena v začetku leta na povečani vrednosti točke za osebne dohodke. Na takšen poslovni rezultat in doseženo proizvodnjo, ki sta pod planom, je vplivalo več objektivnih, pa tudi subjektivnih vzrokov. Na nedoseganje proizvodnje so negativno vplivali sledeči faktorji: L Prilagajanje proizvodnje tržnim zahtevam in pogostim dopolnitvam in menjavi operativnih planov, 2. Povečana povprečna številka preje za 3,6 %, 3. Proizvodnja predpreje za efektno sukalnico, 4. Prestavitev flyerjev, 5. Previjanje mikalnikov, zaradi katerih smo morali imeti v bombažu 4 kvalitete, 6. Nova nepriučena delovna sila, 7. Večja fluktuacija delovne sile v predpredilnici, 8. Še ne dovolj dodelan sistem nagrajevanja, ki bi stimuliral delavce za večje učinke, 9. Pomanjkanje surovin in požari, in še drugi vplivi. Na nedoseganje finančnega plana so vplivali sledeči elementi: 1. Povečanje stroškov, 2. Nedosežena količinska proizvodnja in planiran asortiman, 3. Obremenitve za reklamacije, 4. Povečana amortizacija in investicijsko vzdrževanje, 5. Povečan izvoz preje, 6. Znižane cene posameznim p rejam, in drugi manj pomembni vzroki. Na celoten uspeh poslovanja pa so vplivali še: L Ozka grla v proizvodnji in pomanjkanje predpreje, 2. Premalo izkoriščene proizvodne zmogljivosti, 3. Odsotnost delavcev z dela in bolniški izostanki, 4. Pojav nediscipline in delovne odgovornosti, 5. Redno vzdrževanje delovnih naprav, 6. Slabo koordinirano delo med sektorji, 7. Ne dovolj obvladovano tržišče in prepočasna selekcija v strukturi prodaje tistih prej, ki so donosnejše in dohodkovno interesantne, 8. Slabo izobraževanje in usposabljanje delavcev na delovnih mestih, 9. in še drugi pojavi, ki so negativno vplivali na uspeh poslovanja, Iz podane ocene poslovanja in vseh vplivov, ki so delovali na takšen rezultat poslovanja v prvem polletju, je nujno, da si zastavimo takšne naloge, ki bodo v največji meri izboljšale obstoječe stanje in odpravile slabosti, ki so bile dosedaj prisotne v našem stabilizacijskem programa dovolj konkretno in realno in to v najbistvenejših rešitvah za dosego postavljenih ciljev. Program nalog: PROIZVODNI SEKTOR: 1. Planirana proizvodnja za II-polletje. Z izborom naj prikladne j šega proizvodnega programa je P0-trebno doseči sledečo proizvodnjo: delovnih dni bombaž in cel B — ton sintetika ton skup3* ton. julij 24 288 264 552 avgust 27 324 297 621 september 25 300 275 575 oktober 26 312 186 598 november 23 276 253 529 december 26 312 286 598^ skupaj 151 1.812 1.661 3.47^ Za nadoknaditev izpada proizvodnje v I. polletju naj bi vsi delavci v proizvodnji delali dva dni v nadurah, kar bi pomenilo dodatnih 46 ton proizvodnje. sukana preja 1,450.000 kg previta preja 2,700.000 kg S takšno doseženo proizvodnjo v drugem polletju v predi*; niči, sukalnici in previjalnici, b* se približali ponderirani pla11' ski proizvodnji za leto 1978. 2. Pri izvajanju proizvodne®3 plana je treba vso pozornost P0- svetiti proizvodnji sintetičnih, česanih in efektnih prej, ki dajejo boljše finančne rezultate. J- S planiranim planom proizvodnje v II. polletju bo ista povečana za 328 ton. S to povečano proizvodnjo bi se povečal tudi dohodek za 7,872.000 din pri upoštevanju, da ustvarimo dohodka in amortizacije na 1 kg 24,40 din. 4- Od junija do konca leta se naj predela ca. 80 ton odpadkov. Razlike v ceni odpadkov in Prodajne cene preje bi dodatno vplivale na povečani dohodek v znesku 1,200.000 din. . 5. S spremembo strukture pro-izvodnje z več proizvedenih sintetičnih prej, česanih, šantung Prej, bi ob doseženi planirani Proizvodnji dosegli za 3,500.000 din povečanega dohodka. 6. Za dosego osnovnega cilja v 'Proizvodnji, to je, povečanega obsega proizvodnje, mora pro- S takšno oskrbo surovin bi omogočili proizvodnji normalno kontinuirano proizvodnjo, brez menjav, in dosegli v strukturi cene za 2.— din nižjo ceno surovine kot v prvem polletju, pri čemer bi prihranili oz. ustvarili večji dohodek za 3,600.000 din. b) sintetika Oskrbeti vso potrebno surovino sintetičnih vlaken za dosego proizvodnega plana v planiranem asortimentu in to: — malon vlakno — akrilno vlakno iz uvoza — polipropilen vlakno — poliestersko vlakno — celulozno vlakno. Potrebna količina je 1.800 ton. Da bi proizvodnja sintetičnih prej potekala nemoteno, je potrebno oskrbeti od Sekretariata za zunanjo trgovino v Beogradu dodatni količinski kontingent za uvoz poliakrilnih vlaken v količini 400 ton. r iBI Predilnicah primanjkuje predpreje. Uvodni sektor dosledno izvajati Sv°j interni program z ukrepi ha področjih: . a) programiranju in pripravi dela, b) proizvodnosti, c) produktivnosti dela, d) izboljšanju kvalitete, e) zmanjšanju stroškov, sistemu nagrajevanja, j usposabljanju delavcev na Qelovnih mestih, f1) informiranost delavcev, i) učvrstitvi delovne disicpline. Komercialni sektor . Kaloge komercialnega sektor-morajo biti usmerjene za do-e8anje sledečih ciljev: , Zaloge preje se morajo n n hj.šati od 170 ton v prvem det ju na 100 ton koncem leta. 2. Za proizvodnjo oskrbeti avočasno, kvalitetno in poceni e surovine, ki so planirane v mzvodnem programu za drugo 'mletje; a) bombaž '"Mski I. sorta 500 ton ru®ki II, sorta 350 ton ruski III. sorta 650 ton Pakistanski 400 ton 'Makedonski 200 ton ■ Sraki 250 ton 2.350 ton Obstoječe zaloge sintetičnih vlaken naj se izkoristi v različnih mešanicah na najekonomič-nejši način. 3. Temeljito se mora obdelati in proučiti domači trg. Kupcem je potrebno posredovati celotni naš proizvodni program, zato se morajo izdelati barvne karte vseh vrst prej in jih dostaviti kupcem. 4. Na izvozu moramo doseči planirano količino za leto 1978 in to 400 ton, s tem da je za II. polletje obvezna 250 ton. S planiranim izvozom bomo lahko v celoti uporabili razpoložljiva devizna sredstva vezave do absolutnega zneska in omogočili normalni uvoz strojne opreme, ki je predviden v investicijskem programu. 5. Z našimi kupci je potrebno uvrstiti poslovne odnose in z njimi doseči dolgoročno poslovno in tehnično sodelovanje. 6. Izvajati svoj interni program dela, ki je sestavni del stabilizacijskega programa. SEKTOR VZDRŽEVANJA Področje ukrepov sektorja vzdrževanja mora biti usmerjeno v: 1. Izvajanje investicijskih del v okviru investicijskega programa. Plan montaže strojne opreme, gradbenih del, prestavitev in demontaža, je sestavni del tega programa. Delo na izvajanju investicijskih del mora biti tako organizirano, da bodo doseženi programirani roki in delo kvalitetno opravljeno. 2. Tekoče vzdrževanje strojne opreme v pogledu pravočasnega in kvalitetnega popravila in čiščenja strojev, remonta, odklanjanja zastojev na flyerjih, pre-dilnih strojih, klasičnih stikalnih strojih in DD strojih ter previ-jalnih avtomatih. Redno in kvalitetno vzdrževanje je pogoj za kvalitetno proizvodnjo in dosego večih proizvodnih učinkov. 3. Sektor izdela program ukrepov za izvaanje nalog, ki so sestavni del tega programa. FINANČNI SEKTOR Finančni sektor izvaja program ukrepov, ki so sestavni del tega programa, zlasti pa: — pospeševanje likvidnosti, — pridobivanje kreditev, — izdelava mesečnih in periodičnih obračunov uspeha, poslovanja in sprotno obveščanje o rezultatih, — skrb za pravočasno in kvalitetno izdelavo plana za leto 1969, — izdelava kalkulacij, — oskrbi deviznih sredstev, — priprava samoupravnih aktov, ki so vezani na finančni sektor, — skupaj s komercialnim sektorjem pravočasna izterjava zapadlih obveznosti. Z ažurnim in kvalitetnim delom se finančni sektor vključuje in prispeva svoj delež v povečanju dohodka celotnega kolektiva. KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR Ta sektor se vključuje v stabilizacijski program z — že sprejetim programom uresničevanja zakona o združenem delu z izdelavo vseh samo- upravnih aktov, ki jih je treba po programu sprejeti v letošnjem letu. Pri tem skrbi, skupaj s komisijo za uresnijevanje zakona o združenem delu, da delo poteka v časovnih rokih, koordinira delo pri izdelavi aktov in je odgovoren za izvajanje. Naloge na tem področju so zahtevne in odgovorne, zato je nujno, da vsi nosilci nalog pri izdelavi samoupravnih aktov odgovarjajo za izpolnitev nalog pred samoupravnimi organi in celotnim kolektivom. — Še posebna naloga sektorja mora biti v tem, da je celotno delovanje in poslovanje delovne organizacije v okviru zakonskih in statutarnih določil. — Naloga sektorja je še posebno v času izvajanja stabilizacijskega programa v tem, da dosledno izvaja vse ukrepe na področju discipline, reda in samozaščite. — Ukrepi za utrditev reda in discipline so sestavni del tega programa in obvezni za vse sektorje in vse delavce v kolektivu. Izvajati je treba vse predvidene ukrepe proti delavcem, ki sprejetih določil ne spoštujejo. ZAKLJUČEK: Stabilizacijski program sprejemamo zaradi ocene gospodarskega položaja. Stanje je resno in zaskrbljujoče. To dejstvo narekuje, da sprejmemo ukrepe in stabilizacijski program gospodarjenja, ter postavljene cilje dosledno uresničujemo. Za izvajanje programa se moramo boriti vsi delavci, posebno pa še samoupravni organi in družbenopolitične organizacije — enotno, med seboj povezano, ker bomo lahko le tako dosegli zaženejne dohodkovne uspehe, ki jih na osnovi realnih pokazateljev in v prepričanju, da so uresničljivi, predvidevamo v drugem polletju s sledečimi rezultati, ob upoštevanju delnega zvišanja cen preji: (v 000 din) I. polletje II. polletje Plan 1978 Predvid. 1978 Indeks Celotni prihodek 245.000 246.000 471.143 491.000 104,2 Dohodek 65.000 87.000 155.895 152.000 97,5 Porabljena sredstva 166.765 145.000 290.248 311.765 107,4 Čisti dohodek 55.500 72.000 127.014 127.500 100,0 Osebni dohodki 46.135 49.000 93.901 95.135 101,3 Ostanek dohodka 8.500 23.000 33.113 31.500 95,1 Amortizacija 13.035 14.000 27.000 27.033 100,0 J. Mirtič Andrej Novak / Drage obrtniške usluge?! »Ja, človek božji, ali sploh veste, koliko stane čisto navadna jahta, ki jo mislim kupiti?« a USTJU- '.— Razgovorz delegatko na 11. kongresu ZKJ, tov. Evo Kovič Vsak komunist naj bo delaven v svojem okolju. Združeno delo bi moralo voditi kadrovsko politiko na ta način, da bi izkazalo svoje potrebe po delavcih, ki naj bi jih šola izobraževala. Vse delo na kongresu, vzdušje, okolje, je bilo zame enkratno. Tov. Eva Kovič, učiteljica iz Litije, je na 11. kongresu ZKJ v Beogradu zastopala Litijsko in grosupeljsko občino. Po povratku s kongresa smo jo zaprosili za razgovor. Kdaj ste izvedeli, da ste izbrani za to odgovorno In častno nalogo? V mesecu marcu me je o tem telefonsko obvestil sekretar občinskega komiteja zveze komunistov. Kakšni so bili vaši občutki ob tem? Novica me je tako presenetila, da nisem mogla govoriti. Naloga se mi je zdela preodgovorna, čeprav tudi častna. Zato sem oklevala in upala, da se bodo o tem še posvetovali in spremenili odločitev, saj je več bolj upravičenih do tako odgovorne in častne naloge. Kakšne so bile vaše priprave pred odhodom na kongres? Predno sem odšla na kongres, sem morala prebrati mnogo gradiva, poslana ali so bila objavljena v Komunistu. Tudi v predkongresni aktivnosti sem po svojih močeh sodelovala. Zadnji teden sem dobila, obnovljeno — dopolnjeno resolucijo, govor tovariša Tita, in še drugo gradivo. Prosim, če lahko opišete za naše bralce, kako ste preživeli dneve na kongresu (kako ste potovali, razporeditev delovnega časa v Beogradu in podobno), V Beograd sem potovala z letalom. Polet je bil lep. Ko smo leteli nad Litijo sem vzela kartico z zavoja in pisala svojim učencem. Po prihodu v Beograd, so nas na letališču čakali avtobusi. Odpeljali so nas po Vojvodini. Obiskali smo staro mesto Sremske Karlovce (staro kot Ptuj), Prusko goro in Novi Sad, Povsod smo bili toplo sprejeti, poučeni in informirani o zgodovinskih dogodkih, in tudi primerno pogoščeni. Proti večeru smo se odpeljali v Beograd. Tam smo dobili še zadnje gradivo, torbice, značke in razpored prenočišča. Stanovala sem z mnogimi slovenskimi, srbskimi in makedonskimi delegati v hotelu Slavija, ki ima 16 nadstropij. V sobi sem bila z delegatko Kranjc Francko, delavko iz Novega mesta, iz tovarne Novoteks. Dobro sva se razumeli. Opišite nam prosim, vaše občutke ob prihodu v kongresno dvorano. 20. junija sem se vznemirjena odpeljala z drugimi delegati v kongresni center Sava. Zgradba je nekaj posebnega. Že zunanji videz vzbuja občudovanje, notra-nojst pa te preseneti na vsakem koraku. Takoj ob vstopu v stavbo te »pozdravi« spomenik tovariša Tita (enak stoji v Kumrovcu) kiparja Avgustinčiča, nato stopnišče, akvarij, zelenje, plava dvorana (stoli, stene, strop, oder), morje luči, urejenost za tako slovesno prireditev, prostori za delegate, goste, novinarje in predsedstvo. Vrh vsega pa je bil prihod tovariša Tita v dvorano. Vsi smo stali vse oči ljudi in kamer so bile usmerjene v vrata, skozi katera je vstopil Tito. Čeprav je bilo v dvorani štiri tisoč in več ljudi, je bilo tako tiho, da bi slišal šivanko, če bi padla na tla. Prihod predsednika Zveze komunistov je molk spremenil v bučen aplavz, ki se je težko umiril. Tito je bil videti nekaj posebnega: ves zagorel, v beli obleki in ponosni drži, je odšel do svojega častnega mesta na odru. V kateri komisiji ste sodelovali? Sodelovala sem v komisiji za vprašanje socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti in informiranja. Naštejte najvažnejše zaključke, ki jih je sprejela komisija, v kateri ste sodelovali. Mnogo je bilo pomembnih zaključkov in težko jih odberem. Na primer: — nujnost idejno politične marksistične vzgoje — reformiranje šol od osnovne do univerze, povezati šolsko delo z delom v združenem delu Šola in združeno delo bi morala postati organska celota. Zdru, ženo delo bi moralo voditi ka- drovsko politiko na ta način, da bi izkazalo svoje potrebe po delavcih, ki naj bi jih šola izobraževala. Tekom šolanja bi morali učenci bolj spoznati svoje bodoče delo, se že zgodaj vživljati v delovno okolje, samoupravne odnose. Bolj bi morali biti seznanjeni s praktičnim delom in celotnim delovnim procesom, ne samo teoretično. — V šolah vpeljati tak načn dela, da bo vsak učenec aktivno osvajal znanje. Učitelj naj pouk talko organizira, da bo učenec postal objekt vzgoje in izobraževanja. — Komunist — učitelj, vzor učencu! — Plačilo naj izhaja iz dela — Diploma, napisano spričeva-valo je pogoj, da delavec lahko opravlja določene delovne naloge, ni pa osnova za osebni dohodek. Ta je vendar odvisen od rezultatov njegovega dela. — Pisatelj, pesnik, likovni umetnik ustvarja za delovne ljudi. Najbolj sem si zapomnila besede nekega delegata, ki je dejal: »Pisatelji ali pesniki naj ne pišejo tako, da bodo s svojimi deli všeč vsakemu posamezniku, ampak tako, da bodo pred njih postavili vse napake, zgrešene poti, razočaranja, in da bodo na koncu spoznali resnico. — Gledališče — pravi posrednik med umetniki in delovnimi ljudmi. Umetniki naj vzpostavijo pristen odnos z delovnimi ljudmi in naj iščejo poti do njih. Primer: Skupina igralcev je prosila delovno organzacjo za denarno pomoč, v zahvalo pa so jm za premiero dali določeno število vstopnic. Naštudirali so delo, ki je bilo tematsko blizu neposrednemu proizvajalcu in prežeto s pravo mero humorja. Ljudem je bila predstava všeč. Pričeli so obiskovati gledališče. Veliko članov je z leti postalo reden obiskovalec tudi zahtevnejših predstav (del). — Večjo skrb posvetiti našemu jeziku Z uvajanjem tuje tehnologije, šolanjem naših strokovnjakov v tujini, odprtostjo navzven, smo dobili v naš jezik mnogo tujk. Mrgoli jih v naših časopisih, strokovni literaturi, predavanjih. celo v poročilih in v vsakdanjem pogovornem jeziku ljudi, ki mislijo, da si s tem dvigajo ugled. — Vsak delavec (občan) naj bo dobro informiran. Geslo: Brez dobre informacije, ni dobrega odločanja. Informacije naj bodo jasne, brez tujk, objektivne, enostavno napisane, da vsak brez težav izlušči jedro in ga razume. Le tako bo dobil resnično sliko o dogajanjih v delovni organizaciji, v svoji krajevni skupnosti. Na taki osnovi bo lahko razmišljal o problemih, jih skušal reševati in povedati svoja stališča. — Novinar naj bo objektiven, hiter, pregleden pri opisovanju Novinarju naj bodo odprta vrata vseh informacij. Seveda pa mora biti pri svojem delu objektiven. Poseben poudarek je bil dan delu in delovanju osnovnih organizacij Zveze komunistov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Kaj moramo storiti, po vašem mnenju, da bo to delo bolj zaživelo, in da bi se vzpostavila tesnejša povezanost komunistov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih? Vsak komunist naj bo delaven v svojem okolju (v OZD, krajevni skupnosti) in v svoji osnovni organizaciji. Kaj bi morali konkretno narediti naši komunisti, da bi z obema sprejetima resolucijama seznanili slehernega občana? Ko bo vsak komunist ravnal v skladu z načeli obeh resolucij, s kritičnim in delovnim odnosom potegnil za seboj celotno maso delovnih ljudi, bo cilj teh dosežen. Tudi Tita cenimo po delu, ne po položaju ali imenu. Vsi smo gledali prenos zaključnega govora tovariša Tita. Povejte nam, kako ste se počutili, ste bili neposredna priča zgodovinskega trenutka? Vse delo na kongresu, vzdušje, okolje, je bilo zame enkratno-Tudi odločitve so bile tako Pokazane, sprejete, da je to dogovor za resno, poglobljeno delo, ki ne sme izostati. Komunist mora verovati, da se z delom doseči mnogo, če ne vse. M. M Programske usmeritve za delo Zveze komunistov v Predilnici Litija Naloge, številne in zahtevne, toda uresničljive Člani osnovnih organizacij Zveze komunistov v Predilnici Litija so v obdobju pred osmim kongresom Zveze komunistov Slovenije ocenili gospodarske in družbenopolitične razmere v svoji delovni organizaciji in jih kasneje dopolnjevali na sestankih z dodatnimi ugotovitvami in pred-*°gi, ter sprejeto resolucijo kongresa ZK Slovenije. Razprave so trajale več mesecev, na osnovi teh so osnovne organiza-C1je Zveze komunistov sprejele v začetku julija programske usmeritve za nadaljnje delo komunistov v Predilnici Litija. L Sprejeti program za uresničevanj e zakona o združenem delu Je treba dosledno izvajati; uresničevanje obravnavajo, poleg delavskega sveta, tromesečno tudi osnovne organizacije Zveze komunistov. 2. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov je treba izpopolniti z vsemi prilogami do 9. 1978, kot je sprejeto po Programu. Rast osebnih dohodkov je treti usklajevati z večanjem pro-uktivnosti, proizvodnje in ustvarjenega dohodka, da bi zagotovili ostala planirana razmer- Služba za nagrajevanje mora ntenzivno delati na dopolnitvah amoupravnega sporazuma v smi-u Pobud družbenega pravobra-uca samoupravljanja in določil akona o združenem delu, da bi a Predvidene dopolnitve lahko Kanizirali dovolj obširno obravnavo. , Vr^i naj se delo, oz. po po-sh*k- raz^iri število delavcev v zm < Za nagrajevanje, da bo ožna sproti dograjevati sistem nagrajevanja. iq7q . Pripravo plana za leto dpi na-i se izdelajo in predložijo avskemu svetu teze že v me-u avgustu, ki naj opredeluje-r , Program, nosilce nalog in m e- Izdelati je treba realen manski dokument, ki bo zajemal ni P°dročja dela in pridobivanj3 dohodka, ter svobodno me-njavo dela. d.,,' Strokovne službe so dolžne Vcu sproti obveščati nj^ vc. sproti obveščati o ures-ne evanju srednjeročnega razvojnih 5rograma, ter ° eventualen^ odstopanjih v pogledu ro-st Uvedbe in finančne kon-obvpx,1Je: Prav tako je treba n,,.i S<"atl delavce o vzrokih za 5 laganje letnega plana, ni V Jede na negativna odstopa-$keoa • ^ctnega plana, produkcij-k0j a ^ finančnega, je treba ta-stabir 3 . .irati stanJc in sprejeti litvi/1ZacUs!ci program z oprede-ri^JO Pnsameznih nalog, s kate-kolikp °mo v drugem polletju, 11111 j eno mogo^e* nadoknadili za- Vam°učl naJ se možnost obliko-Posebnih delovnih skupin delavcev po posameznih delih delovnega procesa, ki bodo usposobljene delati na posameznih delih, kjer je največ zastojev zaradi pomanjkanja delovne sile. Tako bi bilo možno doseči znižanje zastojev v proizvodnji. Kadrovsko socialna služba in proizvodni sektor naj izdelata predlog del in nalog za delavce, ki so razporejeni na lažje delo, tako, da bi bilo tudi njihovo delo produktivno in vključeno v enega rednih delovnih procesov. 6. Vztraja naj se na realizaciji sprejete devizne bilance, -rešitve za event. odstopanja naj se iščejo v večji porabi domačih surovin in strojne opreme, ter izpolnjevanju predvidenih planov izvoza. 7. Stalno je treba preverjati možnosti, tako finančne, kot event. zamenjave stanovanj, in Od 20. do 24.6. je potekalo aktivno delo 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, na katerem je bilo prisotnih 2291 delegatov, nekaj sto gostov in več kot 1500 poročevalcev. Navzoče so bile tudi številne delegacije partij vsega sveta. Delegati 11. kongresa so v štirih dneh ocenili dosežene rezultate med 10. in 11. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije in sprejeli dokumente za nadaljnjo akcijsko usmeritev. Delo kongresa je potekalo v šestih komisijah, katerih delo so izoblikovali v dveh resolucijah. Delavci naše delovne organizacije smo poslali kongresu brzojavko z naslednjo vsebino: 11. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, BEOGRAD DELAVCI IN KOMUNISTI PREDILNICE LITIJA V LITIJI, ZBRANI NA ZBORU, POZDRAVLJAMO IN ČESTITAMO K USPEŠNEMU DELU 11. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Z OBLJUBO, DA BOMO SPREJETE KONGRESNE DOKUMENTE IN PROGRAMSKO USMERITEV ZVEZE KOMUNISTOV DOSLEDNO URESNIČEVALI V VSAKDANJEM DELU V BORBI ZA DOSEGANJE BOLJŠIH GOSPODARSKIH REZULTATOV IN NADALJNJI KREPITVI NEPOSREDNE SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DEMOKRACIJE. Litija, 22. junija 1978 dopolnitve samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov, da bi ■rešili Cimveč stanovanjskih problemov delavcev. 8. Kadrovsko politiko je treba dolgoročno načrtovati, da bi lahko zagotovili ustrezno strokovno kadrovsko zasedbo za tekoče delo in možnost izbire v procesu kandidiranja za odgovorna delovna mesta. Vztrajati je treba, da se za dela in naloge s posebnimi pooblastili izbirajo delavci za celo mandatno dobo s polno odgovornostjo. Izogibati se je treba ponovnemu zaposlevanju upokojenih delavcev, dela in naloge strokovnih svetovalcev pa je potrebno opredeliti s konkretnimi zadolžitvami samoupravnih organov. 9. Stalno izobraževanje in izpopolnjevanje je potrebno tako za redno delo, za odločanje v delegatskem sistemu, kot za delo Zveze komunistov. Glede na veliko fluktuacijo delovne sile je treba posvetiti -posebno pozornost priučevanju delavcev, da se bodo lahko hitreje in enakovredno vključili v delovni proces. Uredi naj se tudi, da bi delavce v poskusni dobi, za delo pri strojih, priučevale inštruktorice. V tem smislu je treba dopolniti program izobraževanja. Sprejemanje odločitev v delegatskem sistemu mora temeljiti na poznavanju sistema pridobivanja in delitve dohodka, ter drugih vplivov, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na gospodarjenje, ter vsebine samoupravnih splošnih aktov. Kritično je treba oceniti, da smo na tem področju premalo naredili, in mora biti to prednostna naloga še za letošnje leto. Idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje, še predvsem mladega članstva Zveze komunistov, je nujno, da se bodo razvili v zrele politične aktiviste, ki bodo sposobni uveljavljati sprejeta stališča Zveze komunistov na vseh področjih dela, in sprejemati vodstvene funkcije na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Tovrstno izobraževanje je organizirano, in bo treba vključiti vanj večino mladih delavcev. 10. čeprav je obveščanje v naši delovni organizaciji redno in resnično, pa ne moremo biti zadovoljni s tem, da je dovolj popolno, vedno pravočasno in dovolj razumljivo. Strokovne službe so, skupaj z uredniškim odborom, dolžne celovito obveščati o zadevah pred sprejemanjem, bodisi z osebnim izjavljanjem ali po delegatih. Delavce je treba prav tako obveščati o problemih, težavah in odstopanjih od sprejetih programov, ker so prav te vrste informacij bistvenega pomena za pravočasno usmerjanje akcij sindikata in Zveze komunistov za najaktualnejša vprašanja v delovni organizaciji. Za obveščanje se je treba v večji meri posluževati službe za obveščanje. Za uspešno delo delegatov je potrebno, da strokovne službe, ki predložijo gradivo v obravnavo, izdelajo pravočasno tudi kra- (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Naloge, številne in zahtevne, toda uresničljive tek in delegatom razumljiv izvleček gradiva. O odločitvah samoupravnih organov je treba sproti obveščati vse delavce. O nedelavnosti delegatov je treba obveščati sindikalno organizacijo in organizacijo Zveze komunistov, zato je treba o opravičenosti odločati že na sejah samoupravnih organov. 11. Potrebno je izdelati tak sistem vodenja obrambe in zaščite, ki bo zagotavljal odpor v vsakem primeru ogrožanja pridobitev NOV in neokrnjenosti celotne teritorije ob event. agresiji in onemogočal posameznim skupinam rušenje naših ciljev, zapisanih v programih in ustavi. 12. Zveza komunistov si mora prizadevati, da delo Zveze socialistične mladine postane družbeno aktivni dejavnik in pripomore k boljši organiziranosti in uresničevanju akcijske enotnosti. Prisotna mora biti stalna akcija za sprejemanje aktivnih članov mladinske organizacije v Zvezo komunistov. 13. Zveza komunistov mora svoje delo povezovati in akcije usklajevati s sindikatom, ter si zastavljati skupne cilje. Zato je treba ponovno pregledati kadrovsko sestavo vodstev sindikata in Zveze komunistov. 14. Delovanje komunistov je treba vključiti na vsa področja dela v delovni organizaciji, 'krajevni skupnosti in družbenopolitični skupnosti — po sposobnostih, volji in znanju. Naloge je treba enakomerno razporediti med vse komuniste, preobremenjenost komunistov povzroča nedosledno izpolnjevanje nalog. Redno je treba preverjati in obravnavati delo komunistov in ostalih članov v delegatskem sistemu, ter odnos do pretoka informacij. Nedelavnost mora kritično oceniti tako Zveza komunistov, kot vsi delavci. Usmeritve so jasne in tako opredeljene, da so uresničljive. Komuniste zavezujejo, da se izvajanje teh zavzemajo na delovnem področju, v samoupravnih organih in v širši družbenopolitični skupnosti. Ne obvezujejo pa samo komunistov, temveč vse člane kolektiva, saj so z njimi nakazane smernice za izboljšanje in stabilizacijo položaja delovne organizacije, zato se mora za uresničitev postavljenih ciljev zavzemati sleherni delavec naše delovne organizacije. M. K. Strokovno posvetovanje o aktualnih družbeno- ekonomskih problemih tekstilne industrije Posvetovanje je bilo v Mariboru 8. in 9. junija 1.1. ob priliki proslave 25-letnice ustanovitve zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Referati so bili sledeči: 1. Pomembnejši vidiki razvoja tekstilne industrije, 2. Problemi ekonomske produktivnosti, 3. Problemske rešitve in vloge samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, 4. Uveljavitev zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela, 5. Uveljavitev zakona o združenem delu — povezovanje trgovine in proizvodnje. Po referatih je bila zaključna razprava. Povzetek iz prvega referata je naslednji. Pri družbenem planiranju pričakujemo usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva s posebnim poudarkom na tekstilni industriji — usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbeno-ekonom-skih in samoupravnih odnosov. Še vedno se dokaj nekontrolirano in neusklajeno povečujejo kapacitete za razne vrste tekstilnih izdelkov. V načrtu je 122 novih programov pred Zvezno gospodarsko zbornico. Pri razvoju slovenske tekstilne industrije za obdobje 1976—80 smo v letoš- njem lotu izpod planirane dinamike. Pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, spada v ta sklop prizadevanj tudi tekstilna industrija. Tekstilci pa moramo imeti do vprašanja prestrukturiranja aktivni odnos, ker je to dolgoročni proces, ki je uspešen le takrat, če vemo tudi za točne cilje. Tudi dobra organiziranost je predpogoj za dobro planiranje, ki omogoča smo-teren tehnološki in ekonomski razvoj. Tudi rezultati pri preobrazbi družbeno-ekonomskih odnosov na osnovi Zakona o združenm delu se ne morejo pokazati že v enem letu. Zelo so se povečale uvozne dajatve za razne vrste surovin, v tujini. Potrebno je veliko naporov v podjetju, da se zadosti delitev dohodka za vse sklade in zakonske obveznosti ,in da ostane kaj tudi za poslovni sklad. Tudi ostali referati so osvetlili tekstilno industrijo iz vseh zornih kotov, kakor tudi nakazali rešitve za posamezne probleme, nadalje podati analizo faktorjev ekonomske produktivnosti, pregledali uspešnost posameznih grupacij (bombažna, volnarska, konfekcijska), nadalje družbeni proizvod na delavca, podan je bil tudi odnos med proizvodnjo in trgovino, še večji poudarek pa je bil namenjen izvozu. Vsi udeleženci posvetovanja so dobili vsa predavanja v obliki knjige. V zaključni razpravi so sodelovali priznani strokovnjaki. Povedano je bilo, da je v SFRJ poraba tekstila povprečno 7—9 kg, v Zah. Evropi 12—16 in v ZDA 22 kg (na prebivalca in tako obstojijo še rezerve za plasiranje tekstila). Odnos domače proizvodnje tekstila in uvoza naj bi bil nekako v razmerju 70:30. Tekstilci moramo skrbeti za to, da se poveča akumulacija in da se utrdi naše mesto v svetovni delitvi dela. Glede preusmeritve vemo, da se tudi v tekstilno razvitih zah. evr. državah proizvodnja ni zmanjšala, temveč se v glavnem dela na kvaliteti in na spremembi asortimana, ko je prilagojen svetovnim in evropskim tržnim razmeram. V tekstilnih delovnih organizacijah je potrebna modernizacija in programiranje. Za nov način preusmerjanja lahko vzaimemo, ko se je Majšperk priključil MTT v Mariboru in Volna Laško le Dekorativni Ljubljana. Trgovske marže se niso bistveno spreminjale od 1971 leta dalje. Regulirati bi bilo potrebno skupno maloprodajno ceno. Vršili se bodo sestanki, kjer sc bodo dosegli sporazumu posameznih grupacij in kateri bodo utr- dili odnos med trgovino in proizvodnjo. Pri maloprodajnih cenah je okrog 30 % raznih dajatev. Dela pa se na tem, da bi bile dajatve od 25 % do 32 %. Tudi riziko bo bolj natančno opredeljen. Če ima proizvodna organizacija izgube (npr. zaradi reklamacije), jih deli skupaj s trgovsko organizacijo pri periodičnih ali zaključnih računih. Z zmanjšanjem investicij v tekstilni industriji, se lahko pride do zastarelosti strojnega parka. Potrebno je utrditi lastno pot in razvoj tekstilne industrije. Tudi raziskovalne skupnosti lahko k temu veliko pripomore. Tudi s stališča narodne obrambe ima tekstilna industrija važno vlogo, ker morajo biti vsi dobro oblečeni. Izvršilni odbor ZITT — Slovenija bo naredil zaključke iz tega posvetovanja, ki bodo objavljeni v Tekstilcu! Pavel Koprivnikar Marjan Bregar Brez besed 16. 6. 1978 je nastal ob 11.35 v bombažni čistilnici zanetek požara. Zanetek je bil ob uporabi stabilne CO2 naprave uspešno pogašen. Ali smo dovolj usposobljeni za gašenje tovrstnih požarov? Uresničevanje srednjeročnega plann Gradnja skladiščne hale s predmešalnico vlaken Izgradnja nove skladiščne hale s predmešalnico vlaken predstavlja Pogoj za uresničitev našega srednjeročnega plana za obdobje 1976 do 1980. Ko bo hala zgrajena, bomo pridobili dosti prostora za pre-montažo strojev, saj bomo lahko izločili 50 odstotkov sedanjih strojev — za pripravo (rahljači, baterji, melanžirnš mize). Vse to pa je Potrebno zaradi novega — sodobnejšega tehnološkega postopka. Z dograditvijo skladiščne hale s predmešalnico vlaken pa bodo uresničene tudi druge zahteve. Ukinjeno bo štiriizmensko delo v Predpredilnici, ki bo prešlo v triizmensko. Nova predmcšalnica vlaken bo nadomestila staro melanžirnico, katero bomo izločili. Tu bomo tudi pridobili prostor za predpredilnico. Z montažo dodatne opreme pa naj bi odpravili sedanja ozka grla med fazami proizvodnje. Zamenjali bomo tudi iztrošene prstančne predilne stroje. Čas, ko bo moralo biti to delo opravljeno, se naglo bliža. O tem, kako napredujejo ta dela, kakšne so morebitne težave itd., $em se pogovarjal z direktorjem sektorja vzdrževanja, tov. Darkom Primožičem. V 10. številki lanskega leta smo v našem glasilu objavili, na prvi strani, vest o pričetku gradnje skladiščne hale s predmešalnico vlaken. Predvideni rok gradnje je bil šest mesecev od pričetka del. Očitno je prišlo do težav, zastojev. Kaj je vzrok temu? Predvideni rok dograditve je tul 25. maj. Takoj moram povedati, da v uresničitev tega sme-lega plana nihče ni verjel, še zlasti ne, ker je bil vmes zimski čas, in so večkrat, zaradi slabega vremena, prekinili z delom. Poleg tega smo imeli še težave z ZTP, ,ker smo morali od njih dobiti določena soglasja, kar pa ni bilo tako hitro urejeno. Sama gradnja pa je tudi zelo Zahtevna. Betonirati je potrebno Posebne komore, ki so potrebne v Postopku mešanja vlaken. Te s° gradbenikom vzele dosti časa. Kdaj bo zgradba vseljiva? Predvideno je, da bo gradnja hale zaključena konec avgusta, f montažo strojev pa bomo lah-*° Pričeli že 1. avgusta, ko se 11 e bodo opravljena vsa gradbe-ha dela. Za ta datum je že na-r°oen monter, in sama montaža strojev bo trajala približno dva hieseca. Vsi stroji so že nabav-Jeni. To so: linija za mešanje 'ntetičnih vlaken in stiskalnica bale. Ponovno stiskanje preje v Med gradnjo je prišlo do dodatnih del, kar je tudi precej povečalo ceno gradnje. Katera dela so to in zakaj so bila potrebna? cijo smo namestili tudi v skladiščnem delu hale, kar nam bo dalo možnost, da se kasneje, če bo potrebno, spremeni v proizvodni oddelek. Večja, kot smo predvidevali, bo tudi tovarniška ograja. Zaradi mehkih tal, sloj gline je globok tudi do 2,5 m, je bilo potrebno precej poglobiti temelje in dodam naj še, da bo potrebno ojačati tudi betonski tlak. Vsa dodatna dela so povečala ceno gradnje za 1.465.000 din. Kdaj so pričeli z montažo novih prstančnih strojev v predilnici in ostalega v pripravi dela? Prstančne stroje smo pričeli montirati v ponedeljek, 26. junija 1978. Skupno bo zmontiranih 48 novih prstančnih strojev. Montaža novih prstančnih strojev v predilnici bombaža je v teku. Montažna dela bodo Izvršena v posameznih etapah, da bo izpad proizvodnje ob tem čim manjši. Zgradba bo imela dve etaži in ne eno, kot je bilo predvideno po prvotnem načrtu. V zgornjih prostorih bodo garderobe, sanitarije, proizvodne pisarne in priročno skladišče. Tako so bila potrebna tudi dodatna dela. Poleg tega pa so opravili še nekaj drugih del, ki niso bila predvidena pri prvem načrtu. Med ostalimi so morali podaljšati zidano korito za toplovod. Toplotno izola- Predvidevamo, da bomo zmontirali 8 strojev mesečno, tako bi montaža trajala 6 mesecev, in bi bila končana na začetku leta 1979. V prvi pošiljki smo dobili 10 strojev, ki so do montaže shranjeni v provizorični lopi na KAKO POTEKA FINANCIRANJE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA 1976—1980 GLEDE NA POSLABŠANO LIKVIDNOST (odgovarja tov. Andrej Kralj — direktor finančnega sektorja) Razvojni program Predilnice Litija, za obdobje 1976—1980, predvideva poleg ukinitve štiri- Predračunska konstrukcija pa din — gradbena dela — domača oprema za trafopostajo tekstilni stroji — strojne opreme iz uvoza iz Zahodne Nemčije iz Vzhodne Nemčije s Češke — carina in ostali stroški — ostalo novih prstančnih strojev »Krušik« Valjevo je že skladiščen v Pr°vizoriju. VSEGA SKUPAJ dvorišču. Stroje nam bodo iz Krušika postopno dobavljali. V mesecu juliju bomo montirali še dva česalna stroja. Mikalnik za sintetiko bomo začasno (provizorično) montirali in kasneje, 'ko bo mešalnica podrta, premestili v ta prostor. Montažo ostalih strojev — flyerjev, raztezalk, brezvreten-skih predilnih strojev BD, štirih mikalnikov za sintetiko in dodatnih strojev v čistilnici bombaža, ne moremo še povsem točno planirati, ker za del te strojne opreme še nimamo zagotovljenih deviznih sredstev. Predvidoma pa bi vse to moralo biti dobavljeno v tem letu, in bi te stroje montirali v prvih mesecih prihodnjega leta. Koliko brezvretenskih predilnih BD strojev bomo nabavili In koliko jih j predvideno za sintetiko in koliko za bombaž? Pogodba za nakup teh strojev je že sklenjena. Dobili bomo 9 BD strojev, od katerih jih bo 6 za bombaž, 3 pa za sintetiko. Kje bodo nameščeni? BD stroji za bombaž bodo postavljeni v bivši sukalnici — sedaj zbiralnici cevk, za sintetiko pa v predpredilnici, kjer so sedaj flyerji za sintetiko. Kdo bo pri montaži novih strojev sodeloval poleg naših mehanikov? Stroje iz Krušika bodo montirali sami, krušikovi monterji. Mi moramo poskrbeti le za transport. Pri montaži uvoženih stroje pa bo sodeloval le vodja montaže, ostalo pa bodo opravile naše, predilniške, remontne in montažne skupine. V zvezi z rekonstrukcijo pa moramo zagotoviti še dodatno električno energijo — približno 400 kW. Tako bo potrebna tudi rekonstrukcija transformatorske postaje. Zamenjali bomo dva transformatorja moči 650 kW s transformatorji moči 1000 kW. Istočasno pa bomo opravili še ureditvena dela — parket, pode, razsvetljavo, klimatske naprave — vendar le-te ne v celoti, ker ne bo dovolj deviznih sredstev. izmenskega dela v pripravi, še izgradnjo skladiščne hale s predmešalnico vlaken, odpravo ozkih grl v tehnološkem procesu, zamenjavo iztrošenih predilnih strojev v predilnici, modernizacijo česalnice, ter postavitev nove brezvretenske predilnice v prostorih stare sukalnice. Program je ovrednoten v višini 162,000.000 din. je naslednja: 12,045.384 7 44 93,993.026 58 44 1,724.635 92,268.391 25,576.525 16 «4 19,377.392 12 44 4,032.758 4 44 2,166.375 9,641.454 6 44 21,672.400 13 44 162,928.789 100 % (Nadaljevanje na 8. strani) Poleg navedenih investicij smo nabavljali še ostalo opremo, ki pa ne predstavlja večje vrednosti. Planirana investicijska vrednost 162 mi lij. din, je finančno pokrita s 107 milij. din 65 %-no, in sicer: komercialni kredit 46,138.140.— din bančni kredit 10,000.000.— din lastna sredstva 50,870.146.— din Da bo investicija pokrita v celoti, rabimo še 55,920.000.— din investicijskih sredstev. Viri sredstev so predvideni takole: lastna sredstva 1978/11 poli. 1979 1980 bančna sredstva 1978 1979 20.744.000, — din 18.960.000, — din 500.000,— din 11.925.000, — din 11.440.000, —din Lastna sredstva bodo zbrana iz amortizacije, ki ni majhna. Pri financiranju investicije teži- mo za tem, da se izkoristijo vse možnosti lastnega financiranja, ker so krediti dragi in močno obremenjujejo dohodek podjetja. Dela pri montaži inštalacij centralnega ogrevanja za predmešalnico vlaken zahtevajo večjo previdnost in posebne ukrepe v notranjem transportu. (Nadaljevanje s 7. strani) Ko bo program uresničen — po programu do konca leta 1979 — bomo lahko proizvedli 8650 ton preje. Program smo začeli izvajati v letu 1977. V sedanji fazi poteka financiranje programa predvsem iz lastnih sredstev. Banka je soudeležena sedaj samo z 10 milij. din. Del opreme pa kreditirajo dobavitelji v obliki komercialnih kreditov. Posamezne nabave pa so financirane takole: 1. Nakup 4 česalnih strojev in previjalnega stroja pri vzhodnonemški firmi Unitechna, Berlin v skupni vrednosti 4.904.000 din je financirano iz lastnih sredstev, v višini 1.663.000 din, medtem ko je sama firma dala preostalo vrednost, v višini 3,241.000 dinarjev, na kredit. 2. Z Gradmetalom, Zagorje, je bila sklenjena pogodba za gradnjo skladiščne hale s predmešalnico vlaken. Investicijska vrednost je bila 10,200.000 din. Celotni znesek smo izločili iz lastnih sredstev na poseben račun pri SDK, iz katerega se črpajo sredstva za opravljena dela. Investicija je v celoti pokrita. Naknadno se je ugotovilo, da je potrebno izvršiti še dodatna dela v vrednosti 1,465.000 din, za kar pa še ni na razpolago investicijskih sredstev, zato tudi pogodba še ni podpisana na ta dela. 3. Pri firmi Krušik, Valjevo, bomo nabavili opremo za zamenjavo strojev v predilnici, ter dodatne stroje za predpredilnico. V ta namen je bila sklenjena pogodba, ki se glasi na investicijsko vrednost 51,742.000 din. Del te vrednosti opreme v višini 31.045.000 din daje Krušik na kredit, preostali del pa bomo sofinancirali z lastnimi sredstvi; pa tudi banka bo soudeležena pri tej investiciji z 2,850.000 din. Bančna sredstva so že zagotovljena. Iz lastnih sredstev smo nakazali avanse v letu 1977 5,174.000 dinarjev, v letošnjem letu pa 7.761.000 din. Preostali znesek v višini 7,761.000 din bomo plačali ob predaji opreme iz lastne amortizacije iz bančnih virov. 4. S firmo Krušik smo sklenili pogodbo o dobavi 9 kom brez- vretenskih predilnih strojev. Investicijska vrednost opreme je 28.600.000 din. Del opreme v višini 10,010.000 din daje dobavitelj na komercialni kredit, preostali znesek, t. j. avans v višini ,150.000 din, smo plačali iz bančnega kredita, medtem ko bomo ob predaji opreme, to je ob koncu letošnjega leta, plačali iz lastnih ali bančnih sredstev še 11.440.000 din. 5. Za opremo skladiščne hale s predmešalnico vlaken smo sklenili pogodbo z zahodno nemško firmo Hergeth-Diilmcn, za dobavo vrednosti 1,200.500 DM. Investicijska vrednost opreme s carino znaša 13,701.000 din. Vsa oprema je dobavljena in plačana iz lastnih sredstev. 6. Z nemško firmo Hergeth vodimo dogovore o dobavi še za 1.040.000 DM. V ta namen smo zaprosili tudi že za vsa soglasja, ki jih potrebujemo za uvoz, in jih je zelo težko dobiti. Dosedaj smo dobili soglasje za uvoz navedene opreme od Gospodarske zbornice Slovenije in Rep. sekretariata za industrijo. Čakamo še na soglasje Rep. komiteja za ekonomske odnose s tujino, brez katerega uvoz ni mogoč. Navedena oprema je namenjena za dopolnitev strojnega parka v pripravi dela. Dobava je planirana za mesec december 1978. Financiranje je predvideno iz lastnih amortizacijskih sredstev. Dokončna investicijska vrednost opreme s carino in ostalimi stroški bo znašala 13,000.000 din. 7. S firmo Krušik, Valjevo, vodimo razgovore, naj bi v obliki kooperacije z nemško firmo Hergeth, dobavila še manjkajoči del opreme, ki je ne bi mogli uvoziti zaradi deviznih ukrepov. To je prav tako oprema za pripravo v predpredilnici. Vrednost te opreme je 11,900.000 din, ki jih bomo financirali iz bančnega kredita. 8. Sklenjene so tudi pogodbe z IMF TOZD Elektromontaža Ljubljana, za elektroinstalacije in za montažo opreme v transformatorski postaji. Vrednost teh del je 2,033.000 din. Sredstva imamo izločena na posebnem računu pri SDK, s čimer je tudi ta pogodba krita z lastnimi sredstvi. Streha napušča starega skladišča je potrebna obnove. Do zime jo bomo morali popraviti. Noše samoupravno delovanje Ob zaključku polletnega dela je prav, da pregledamo tudi naše samoupravno delovanje, saj je sodelovanje vseh delavcev pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, razporejanju ustvarjenih rezultatov dela, odločanju o pogojih dela in razširjeni reprodukciji, osnovna pravica in dolžnost slehernega delavca, da bi uresničevali načelo »Delavec v temeljni organizaciji — odgovoren gospodar svojega dela«. Zbori so bili sklicani v prvem polletju dvakrat. Na njih smo potrdili dokončno delitev ustvarjenega čistega dohodka za leto 1977, in začasno delitev čistega dohodka za prvo tromesečje letošnjega leta. Največ točk dnevnega reda pa je bilo namenjenih poprejšnji obravnavi samoupravnih splošnih aktov v postopku sprejemanja, kjer je imel vsak delavec, možnost dati svoje predloge in pripombe v teku javne obravnave. Na zborih smo bili seznanjeni tudi s pripombami družbenega pravobranilca samoupravljanja na sprejete samoupravne splošne akte in pobudo za ponoven preizkus nekaterih aktov ter z dopolnjenim programom za izvajanje zakona o združenem delu. Zbori samoupravnih delovnih skupin so bili sklicani v mesecu juliju z namenom, da bi se na njih pogovorili o zadevah s posameznega delovnega področja, ki je delovni skupini najbližje. Točke dnevnega reda (problematika izvajanja sprejetega sam. sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, obravnava polletnega poročila o reklamacijah in bonifikacijskin zahtevkih, vprašanje reda in discipline) so bile predložene le okvirno. Bistven poudarek je bil dan točki dnevnega reda »problematika delovne skupine«, kjer je lahko vsakdo vprašal, priporo-nil in predlagal tisto, za kar sicer ni prilike ali časa. Zbori samoupravnih delovnih skupin so bili v menzi, po delovnem času. udeležba pa v večini primerov sramotna. Da bi se lahko marši- kaj pogovorili, ugotovili in predlagali, kažejo spodbudne razprave maloštevilnih udeležencev. Je to spodbuda delegatom, ki žrtvujejo veliko prostega časa za udeležbo na raznih sestankih? Delavski svet se je v prvem polletju sestal na sedmih zasedanjih, na katerih so elani obravnavali 82 točk dnevnega reda ,in sprejeli 108 sklepov. Največ dela tega samoupravnega organa je bilo namenjeno obravnavi in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov v nadaljnjem procesu uresničevanja zakona o združenem delu, in drugih novih predpisov. Obravnavali in sprejemali so sporazume ali njihove dopolnitve o svobodni menjavi dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, občinskimi in republiškimi, ali panožnimi. Reševali so zahtevke za varstvo pravic, ki so jih vložili delavci na sklepe odborov in komisij. predvsem s področja stanovanjskih in delovnih razmerij. Obravnavali so uresničevanje Zakona o združenem delu, sprejemali dopolnjene programe za Uresničevanje ter obravnavali tuni Pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, in izoblikovali odgovor na pobudo. Potrjevali so obračune poslovanja: zaključni račun za leto "77 in tromesečni obračun letošnjega leta, na osnovi podatkov strokovnih služb. Sprejemali so sklepe o iz vaja-nJu in finančni konstrukciji za Posamezne investicije, katere sm° v osnovi sprejeli že s srednjeročnim programom. Obravnavali in sprejemaj! so sklepe s področja družbenega standarda glede stanovanj (naku-Pa. razporejanja in vezave sred-*tev), letovanja (pogoji, možno-tt, regres) in družbene prehrane. Razpisovali so dela in naloge delavcev s posebnimi pobolasti-1 (direktorjev) in sklepali o sPrejemu po opravljenem razpisi1' na osnovi predloga razpisne komisije. Imenovali so delegate v orga- t menjavo članov obstoječih ® družbenopolitičnih skupno-v j imenovali občasne komisije delovni organizaciji. Ob izteku tromesečja so obrav-uvali poročila o opravljenem selfUrriern delu po posameznih lj t°rjih, in poročila o oprav-Jenih službenih potovanjih v tu- jpObravnavali so predlog komisi-ri Za inovacije za nagraditev ko-j stnih predlogov in izboljšav, odobrili izplačilo nagrad še-l,m delavcem. . Obravnavali so poročila o relacijah in reklamacijske . htevke ter odobravali bonifi-kvC].c ,za vedja odstopanja v ^klepali so o nabavi, odpisu °daji , j *■ in prenosu osnovnih Sr»dstev. d jPfojeli so program za delo rc avssega sveta, zborov in refe-tn* u’mov za drugo polletje levjega leta. )-bfi^avski svet je bil sklicatelj rov, zborov samoupravnih delovnih skupin, ter sklicatelj referendumov. Kljub obširnemu gradivu so seje delavskega sveta sorazmerno hitro in tekoče potekale. Verjetno je k temu pripomoglo gradivo, ki so ga v kratkih izvlečkih prejeli člani delavskega sveta vnaprej, z vabili za zasedanje, za večino točk dnevnega reda. Tako so se imeli možnost posvetovati s sodelavci, pa tudi dolžnost, saj so voljeni delegati svoje delovne enote. Veliko članov delavskega sveta prihaja na seje od doma, v prostem času, kar pa ne more, niti ne sme biti opravičilo za to, da zadnjih nekaj zasedanj sklepa delavski svet o pomembnih odločitvah le v navzočnosti dveh tretjin članov! Z dnevnim redom delavskega sveta smo vnaprej seznanili vse člane kolektiva v dnevnih informacijah, gradivo pa so lahko dobili pri svojih delegatih. Prav tako o sprejetih sklepih delavskega sveta naslednji dan poročali v informacijah, kar je bilo prav gotovo tudi v pomoč članom delavskega sveta za posredovanje povratnih informacij svojim vo-Iilcem. M. Kralj Odbor za stanovanjska vprašanja Odbor za stanovanjska vprašanja je imel v preteklem mesecu dva sestanka. Člani odbora so obravnavali: — zahtevek za varstvo pravic glede oddaje sobe na Prisojni 4 v Litiji — nasilno vselitev v sobo na Prisojni 4 ter predvideli postopek za čimprejšnjo izpraznitev sobe, ki je bila oddana drugi delavki — sklenili so, da naj se razpiše troje novih dvosobnih stanovanj na Rozmanovem trgu v Litiji — spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o od- dajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj, ki so ga delavci sprejeli z referendumom 7. 7. 1978 — osnutek pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravne stano vanjske skupnosti občine Litija, namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Največ pozornosti so člani odbora posvetili obravnavanju osnutka pravilnika, ki nam ga je posredovala v javno obravnavo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija. Po obravnavi, v kateri so sodelovali vsi člani odbora, pravna služba naše delovne organizacije in nekateri člani strokovnega kolegija, smo Samoupravni sta-stanovanjski skupnosti posredovali pismene pripombe na osnutek pravilnika. V razpravi pa bomo aktivno sodelovali tudi preko našega delegata. V. B. 43 novosprejelih delavcev na uvajalnih seminarjih Vsak novosprejeti delavec je pred nastopom dela seznanjen z organizacijo delovne organizacije, delom, ki ga bo opravljal in z osnovami varstva pri delu. Med priučevanjem je za novo-sprejete delavce organiziran enodnevni uvajalni seminar. Na uvajalnem seminarju so novosprejeti delavci seznanjeni z: 1. samoupravno organizacijo delovne organizacije 2. zgodovino in večletnim razvojnim programom delovne organizacije 3. samoupravnimi sporazumi iz delovnih razmerjih 4. organizacijo SLO in družbeno samozaščito 5. tekstilno surovino 6. opis tehnološkega procesa z ogledom podjetja 7. osebni dohodki in sistem nagrajevanja 8. osnovni varnostni ukrepi varstva pred požarom 9. osnove varstva pri delu — vzroki in viri poškodb — samoupravna pravica do varstva pri delu — dolžnosti pri opravljanju posameznih del — odgovornosti do varstva pri delu — zahteve tehničnega varstva — opis in analiza posameznih poškodb — poklicne bolezni in zdrav- stvene okvare na delovnem mestu — uporaba garderob, umivalnic, stranišč in drugih higienskih prostorov — vzdrževanje osebne in splošne higiene — • zdravstveno varstvo in delovni pogoji — ■ osebna varovalna sredstva — gibanje ljudi pri delu — tehnično varstvo s praktičnim preizkusom zaščitnih ukrepov na delovnem mestu — pomen družbene prehrane Na uvajalnem seminarju v mesecu juniju je bilo 21 oseb iz Slovenije in 22 oseb iz drugih republik. Ker nekatere delavke prihajajo neposredno iz Bosne, še ne razumejo slovenskega jezika, organiziramo uvajalni seminar v srbohrvaščini. Na uvajalnem seminarju se pobliže spoznamo, in seznanimo tudi s socialnimi razmerami. lili Varstvo okolja v občini lilija Dnevno časopisje nas seznanja o varstvu okolja, o nevarnostih za življenje ob grobih kršitvah varnostnih ukrepov in o izvajanju predpisov o varstvu zraka, o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodo, o varstvu našega delovnega in bivalnega okolja in o hrupu, ki škoduje sluhu. Tudi na območju občine Litija so bili narejeni prvi koraki. Komisija za varstvo okolja obravnava in daje predloge za odpravo pomanjkljivosti skupščini občine Litija. se prevažajo skozi Litijo. Po izgradnji Zasavske ceste bo skupščina občine Litija izdala prepoved prevoza nevarnih snovi po Graški cest t.j. skozi območje podtalne vode mestnega vodovoda. njaki, ki često razgrajajo, mečejo kamenje v okna ali premetavajo ob stanovanjskih hišah posode za smeti. Ta hrup zlasti moti upokojence v stanovanjskih naseljih, katerim je po dolgih letih službe potreben mir. Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. list SR Slovenije št. 15/76) V mesecu juniju je bila s strani občinske konference SZDL organizirana problemska konferenca o varstvu okolja. Delegati iz delovnih organizacij, društev in strokovnih služb so analitično obdelali varstvo okolja v občini Litija. Konferenco je odlično vodil in usmerjal sekretar občinske konference SZDL tov. Tine Brilej. Ker je bila razprava izredno zanimiva, bom tudi bralce Litijskega predilca seznanil s problematiko varstva okolja. Smer vetra in vrsta goriva vpliva na onesnaženost zraka, ki ga povzročajo dimni plini iz dimnika Lesne industrije Litija. Varstvo zraka Zrak onesnažuje v Litiji Lesna industrija Litija — TOZD turnirska proizvodnja. Dimni plini in saje onesnažujejo neposredno okolico Litije. Zaradi hribovitega okolja, ki obdaja kotlino Litije, onesnažuje zrak žveplov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju goriv v kotlovnih napravah stanovanjskih hiš. Z rekonstrukcijo dimovodnih naprav bo možno koncentracijo škodljivih primesi zmanjšati na še dopustne meje. Dimni plini iz našega tovarniškega dimnika ne onesnažujejo zraka Litije. Po zakonu o varstvu zraka (Ur. list SRS štev. 3/76) občina skrbi za varstvo zraka pred onesnaženjem s smotrnim družbenim, prostorskim in urbanističnim načrtovanjem. Sprejema predpise in sanacijske programe, organizira odpravljanje posledic onesnaženega zraka za zdravje prebivalstva, za okolje in premoženje ter opravlja splošno nadzorstvo nad uresničevanjem sprejete politike za varstvo zraka. Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih objektih, obratih in napravah, na način kot to predpišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejmejo v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo. Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo skrbeti, da se ugotovljene pomanjkljivosti sproti odpravljajo. V Litiji bo morala skupščina občine Litija le sprejeti odlok o odlagališču smeti, ker goreči odpadki ob reki Savi razvijajo smrdljive dimne pline, ki zmanjšujejo količino kisika v zraku. Odpadke, ki ne zgorijo, delavci komunale pokrivajo z zemljo. Ker ni uradnega odlagališča za trde predmete, vsak občan sam določa ob obronkih gozdov odlagališča za nerabne avtomobile in druge nerabne predmete. Komunalno podjetje je nabavilo nov avto za prevoz smeti od stanovanjskih hiš. Dolžina poti do odlagališča pa tudi pogojuje ceno za prevoz smeti. Varstvo voda in skrb za pitno vodo Industrijske odplake in onesnažena voda kanalizacije, ki se iztekajo po Ljubljanici in Sori v reko Savo, se do Litije očistijo. Čistilne naprave, ki se na posameznih področjih Gorenjske in mesta Ljubljane projektirajo, bodo čistost vode v reki Savi še izboljšale. Biološko mrtva je rečica Reka, ki se pred vasjo Breg izliva v Savo. Reko onesnažuje Tovarna usnja Vrhnika — TOZD Šmartno pri Litiji. Po sanacijskem programu delovne organizacije bodo uredili na mestu onesnaženja čistilno napravo, ki bo vključena na čistilno napravo mesta Litije, za katero se že zbirajo finančna sredstva. Po tej sanaciji bodo ustvarjeni pogoji za gojenje rib v Reki. Izredno velik problem je območje ob Graški cesti, kjer se črpa podtalnica za litijski vodovod. Po kemijski analizi je voda iz litijskega vodovoda kvalitetna, in je število bakterij v pitni vodi znatno pod dopustno mejo. Velika katastrofa pa bi nastala, če bi prišlo do izlitja nafte in drugih škodljivih tekočin, ki Tovarniški traktor vsakodnevno odvaža odpadke v Praprešče. Podrobnejše varnostne ukrepe in predpise določa Zakon o vodah (Ur. list SRS št. 16/74) Pravilnik o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodo (Ur. list SFRJ št. 3/66) in Temeljni zakon o prometu in hrambi vnetljivih tekočin in plinov (Ur. list SFRJ št. 10—165/65, 25—307/70) in Zakon o prevozu nevarnih snovi (Ur. list SFRJ št. 24/74). Vsaka kršitev teh predpisov ima lahko usodne posledice, saj 1 g razlite nafte, ki zaide v podtalnico, onesnaži Im3 pitne vode. predpisuje ukrepe varstva pred hrupom. Občani in organizacije združenega dela morajo ravnati tako, da s hrupom ne motijo drugih občanov in delovnih ljudi v soseski. Vozila na motorni pogon in druge naprave so uporabniki dolžni uporabljati tako, da se hrup omeji na najnižjo tehnično mero. Prepovedana je vožnja brez glušnikov, uporaba nepri-menih glušnikov in uporaba vozil, ki povzročajo prekomeren hrup. Naš upokojenec Učakar Franc opravlja nadzor nad odlagallščeii3 odpadkov. Če ne dobite v trgovini nadomestnih delov za umivalnike-vozičke in druge predmete, se obrnite na tov. Učakarja. Hrup Z razvojem industrije in povečanega prometa z motornimi vozili se je tudi na litijskem območju povečal ropot, ki ga dobro občutijo delavci v Predilnici Litija, zaposleni v drugih delovnih organizacijah in vsi občani. Stanovalce Litije moti hrup motornih koles, posebno še na prometnih križiščih. V nočnem času ta hrup povečujejo ponoč- V času med 22. uro in 6. ur° naslednjega dne je prepovedan0 opravljati dela oziroma dejavn°' sti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in počitek v naseljih in za' selkih. Občinska skupščina lahko z odlokom o varstvu pred hrupofl) določi območja, ki morajo bit* posebno zavarovana. Z odlokon1 se določijo tudi ukrepi za vaT' stvo pred hrupom. Zakon o vat' Tako izgloda odlagališče odpadkov v Praprcščah. stvu pred hrupom v naravnem ih bivalnem območju določa tudi denarne kazni za prekršek, ki ga plačajo organizacije združenega dela in druge pravne osebe. Z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev ali z zaporom do Petnajst dni se kaznuje tudi posameznik, če na motornem kolesu ne uporablja glušnikov, če Uporablja neprimerne glušnike ali če v naseljih uporablja vozi-la. -ki povzročajo hrup prek dosoljenih vrednosti, če pri uporabi zvočnih naprav moti druge budi v okolju in če pri uporabi Zvočnih naprav moti nočni mir °bčanov in soseske. Po pravilniku o varstvu pri vzdrževanju, motornih vozil in Prevozu z motornimi vozili (Ur. ust SFRJ št. 55/65) ropot na vozilu ne sme presegati 80 decibe-lQv. Z izidom zakona o varstvu Pred. hrupom izdaja Republiški k°rnite za zdravstveno in socialno varstvo predpise o omejitvi 'misij hrupa in navodila za zavarovanje ljudi in okolja v naoljili in rekreacijskih območjih, faradi ugotovitve dejanskega stanja in sprejetja sanacijskih pro- gramov bomo tudi na območju °bčine Litija izvedli vse meritve ,1rupa, količine plinov v ozračju ln druge meritve, kolikor sc že ne opravljajo. Važna naloga pri ohranjevanju čistega okolja je družbena zainteresiranost vseh družbenopolitičnih organov, društev in občanov, da se zavestno in organizirano vključijo v akcijo za čisto okolje. Važna je tudi vzgojna funkcija in je pohvale vredna stalna akcija organizacij RK in mladine pri zbiranju odpadkov, odstranjevanju smeti in drugih predmetov. Problemska konferenca SZDL v juliju je povezala vse dejavnike, ki so še posebno zainteresirani za varstvo okolja. Po konferenci sem obiskal sekretarja občinske konference SZDL tov. Tineta Brileja in mu zastavil nekaj vprašanj v zvezi z akcijo SZDL. Prav rad je odgovoril na zastavljena vprašanja. Med razgovorom sem dobil vtis da SZDL prevzema odločilno vlogo v akciji za varstvo okolja. Odgovori so kratki in jedrnati in vodijo k zaključku: Dovolj je že govorjenja o varstvu okolja — pojdimo v akcijo, k dejanjem! clavci komunalnnega podjetja ob Ponoviški cesti odpadke sežigajo. e,er zanaša dim v naselje Praprešče in preko Save k stolpnicam ‘l Rozmanovem trgu. Odlagališče smeti ob Ponoviški cesti bo kmalu zasuto. Kje bo naslednje odlagališče smeti? Tine Brilej — sekretar občinske konference SZDL Litija: »Varstvo okolja je naloga vseh občanov. Zato smo tudi v Litiji pričeli nekoliko bolj organizirano delat* c teh vprašanjih.« Akcije komisije za varstvo okolja pri SO Litija niso bile vselej uspešne zaradi različnih interesov posameznih skupnosti. Zato je vključitev SZDL v akcijo varstva okolja lizredncga pomena. Kako gledate, kot sekretar SZDL, na problematiko varstva okolja? »Varstvo okolja je ., • 6. 1978 Janez Primc, Litija, ■ 25. maja 31, čistilnica 1. iz-7*ona — pismeni sporazum (od-Poved delavca), 10. 6. 1978 evala Tatarovec, Za-®orjc, Ul. talcev 24, sukalnica cktnih sukancev 2. izmena — Ismeni sporazum (odpoved deli?- 6. 1978 Karlo Podkrajšek, Li-J3'. Rozmanov trg 11, remont j^ilniee sintetike — odhod v ■j.9. 6. 1978 Milan Eržen, Litija, 8 na Stavbah 6, predilnica jdjnbaža 3. izmena — odhod Tr9, 0. 1978 Robert Bizjak, Litija, effv na Stavbah 6, sukalnica Jf-A ^ih sukancev — odhod v p9’ 0. 1978 Marko Krebs, Litija, nkarjeva 1, čistilnica 3. izme-~~ odhod v JLA, ia r6' *9^ Dušan Gorišek, Liti-j 1, Levstikova 8, predpredilnica r-.1Zrnena — pismeni sporazum Poved delavca), Lj(.: d. 1978 Magdalena Potisek, Hi 1Ja> Rozmanov trg 14, predil-Srr.a .bombaža 1. izmena — pi-*avk>) sporazum (odpoved dc- C1?: 6. 1978 Lazo Kršič, Litija, tv. dšan aKvedra 3, predilnica ILa ažQ 2- izmena — odhod v ]ji^' 6. 1978 Fikreta Delič, Trbov-* Zabjck 22, predilnica bom- baža 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke), 17. 6. 1978 Anica Knez, Litija, Gubčeva 6, predilnica sintetike 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke), 27. 6. 1978 Štefanija Štrus, Litija, Bitiče 6, obrat družbene prehrane — pismeni sporazum (odpoved delavke), 21. 6. 1978 Franc Novak, Litija, Valvazorjev trg 12, predpredilnica rezerva — umrl, 30. 6. 1978 Marija Grmovšek, Litija, Levstikova 2, predpredilnica 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke), 30. 6. 1978 Frančiška Celestina, Litija, Valvazorjev trg 17, predilnica bombaža 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke), 30. 6. 1978 Marija Prašnikar, Zagorje, Potoška vas 25, predilnica sintetike 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke), 18. 5. 1978 Marija Seručar, Polšnik, Tepe 15, čistilna kolona predilnice bombaža — odpoved delavke, 30. 6. 1978 Ludvik Nejedly, Litija, Rozmanov trg 19, predpredilnica 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke), 26. 6. 1978 Suada Hrstič, Trbovlje, Kolodvorska 14, predilnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke). Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu juniju 1978 1. 6. 1978 Halida Hogič, vlagal-ka preje v vlagalnici 3. izmena, premeščena na dela in naloge snemalka v sukalnici 3. izmena, 1. 6. 1978 Marija Martinčič, snemalka kopsov v predilnici sintetike 1. izmena, premeščena na dela in naloge čiščenje raztezal v rezervo predilnice, 1. 6. 1978 Pavla Koren, zbiralka cevk, premeščena na dela in naloge pomočnica v kuhinji I, v obratu družbene prehrane, 1. 6. 1978 Viktor Žibert, delavec pri remontu, premeščen na dela in naloge izdelovalec medeninastih kljukic, 1. 6. 1978 Franc Stopar, vodja izmene v sukalnici 3. izmena, premeščen na dela in naloge mojster v sukalnici efektnih sukancev 1. izmena, 1 6. 1978 Marija Bartol, čistilka obratnih prostorov v sukalnici 2. izmena, premeščena na dela in naloge snemalka v sukalnici 2. izmena, 12. 6. 1978 Zvonka Pavlič, snemalka kopsov v predilnici bombaža 2. izmena, premeščena na dela in naloge zbiralka cevk, 19. 6. 1978 Joža Cešek, čistilka strojev I, premeščena na dela in naloge zbiralka cevk, 20. 6. 1978 Kristina Zgonc, nakladalka kopsov v sukalnici 3. izmena, premeščena na dela in naloge zbiranje cevk, 14. 6. 1978 Dušan Izlakar, transporter preje v predpredilnici 4. izmena, premeščen na dela in naloge posluževalec trgača odpadkov, 26. 6. 1978 Katarina Muzga, nakladalka kopsov v sukalnici 2. izmena, premeščena na dela in naloge previjalka v sukalnici 2. izmena, 26. 6. 1978 Venceslav Pajer, delavec pri remontu strojev, premeščen na dela in naloge refe- rent za osnovna sredstva v finančni sektor. Umrl naš upokojenec: Franc Kos, roj. 7. 4. 1924, upokojen 30. 5. 1968, stanujoč Litija, Trg na Stavbah 6 — umrl dne 24. 6. 1978. M. Šraj Upokojila se je V mesecu juniju je zadnjič prejela svoj osebni dohodek tov. Marija Hribar. Odslej ji bo poštar prinašal pokojnino vsakega 1. v mesecu na dom. Kolikšna bo? Tov. Marija je bila zaposlena 31 let, ves čas v Predilnici. Začela je že, ko je bila stara 16 let. Takrat so se izmene menjale vsakih 14 dni. če. To je slabo tudi za družino, ker se le redkokdaj dobimo skupaj. Težko je oditi ob sobotah ali nedeljah zvečer na delo, ko večina ljudi ostane doma, se pogovarjajo, gledajo televizijski program ali pa gredo k prijateljem na obisk. To sta navadno, za večino ljudi, edina dneva, ko se družina zbere skupaj.« V začetku se je učila pri raztegallcah (strojih) — kasneje pa pri grobih flyerjih. Prva leta je morala opraviti vsa dela pri teh strojih. Takrat še ni bilo delovne skupine snemalk, kot so danes. Tako je delala na tem mestu vse do zadnjega leta, ko je bila premeščena na melanž. Tu se je manj prašilo. Ves čas je delala v izmenah. Povedala je: »Štiriizmensko delo je težko. Ni pravega reda. Vsaka dva dneva druga- Sprva je stanovala na Stavbah. Imela je vlažno stanovanje, in je zaradi tega imela revmo. Zadnjih nekaj let pa stanuje v novem bloku. Stanovanje je centralno ogrevano, in se dosti bolje počuti. Želimo ji še dosti prijetnih trenutkov, da se bi ji zdravje izboljšalo. Zahvaljujemo se ji tudi za njen delež v naši tovarni, ki ga je prispevala s svojim dolgoletnim delom. M. M. Nihče ne ve, kje so meje človeške strasti in volje. To je pokazal stari Jožef Seler iz Munchena. Ko se je po petdesetih letih dela v tovarni celuloze upokojil, ni miroval, temveč se je ves predal svojemu konjičku: izdelava modela tovarne. V 16.000 urah potrpežljivega in preciznega dela, je nastal izviren model tovarne, ki tudi obratuje in brez zastojev izdeluje roto papir, Angleške tajnice so vedno bolj svobodne. Oblačijo se že lahko kot same žele, in ne tako kot želijo šefi. Raziskava, ki je zajela 1622 tajnic je pokazala, da 80 odstotkov tajnic nosi na delo hlače, od tega ena četrtina znane »Blue Je-ans«. To je, pravijo, velik napredek, saj je šele pred 6 leti lahko nosilo hlače le 20 odstotkov tajnic. Zaključili so, da je za šefa (pa tudi za delo) najbolje, če v tej stvari drže korak z modo. Tanjug Znklfuček šolskega lilo V soboto, 24. junija, se je končal pouk, in za dva meseca so se zaprla šolska vrata. Resnost se je umaknila veselju in prešerno-sti. Zašla je med polja, gozdove, planine, morja in igrišča, povsod tja, kjer preživijo tako zaželjene počitnice naši Solarij. Preden pa so sc predali poletnemu razpoloženju, so se zbrali lanje 879 učencev, ker je 98,4 %. Učni uspehi so naslednji: 161 učencev je odličnih, 280 prav dobrih, 255 dobrih, 183 zadostnih in 9 nezadostnih. Od teh ima 5 učencev popravni izpit. Seveda so znaten delež k tako velikemu uspehu dali tudi učitelji in starši. Delovni pogoji so bili ugodni, tovariši učitelji so , J Poglejte! jemu sinku ali hčerki pri učenju, zasledoval celo šolsko leto s tovarišem učiteljem in vzpodbujal ter svetoval, če je bilo potrebno. Učno delo na šoli je bilo zasnovano tako, da so učenci imeli možnost poglabljanja iz tistih predmetov, ki jih posebno zani- majo. Najuspešnejši so se udeležili tekmovanj iz matematike, poznavanja prometnih predpisov, prve pomoči, znanju materinščine — poznavanje Župančičeve poezije. Vsi so dosegli lepe uspehe in častno zastopali našo šolo. M. za svoje delo. Zbrali so se, da bi prejeli plačilo na košarkaškem igrišču pred staro šolo in prejeli plačilo za svoje delo, si zaželeli vesele počitnice. Poleg učencev so se zaključne proslave udeležili tudi učitelji in starši. Ravnatelj, tov. Jože Grošelj, je pozdravil vse prisotne in spregovoril o življenju in delu šole v šolskem letu 1977/78. Pohvalil je učence, ki so vložili v svoje delo toliko truda, pridnosti in vztrajnosti, da uspeh ni mogel izostati. Od 888 učencev je uspešno zaključilo šo- sc prizadevali, da bi učenci čim-bolje aktivno sodelovali pri pouku. Organizirali so take načine pouka in izbrali take metode pri svojem delu, da so z uspehom dosegali maksimalne učne uspehe. Posebno na stari šoli je bilo večkrat težko organizirati pouk zaradi utesnjenosti. Delno počutje na tej šoli so kalile tudi neurejene sanitarije . Otrokov lep šolski uspeh je priznanje tudi marsikateri mamici in očku, ki je pomagal svo- Resnost se je umaknila veselju. Razstava izdelkov cicibanov v VVZ Litija 24. junija je bila v Vzgojno varstveni enoti »Najdihojca« razstavi1 otroških izdelkov in slik, ki so jo pripravile vzgojiteljice vseh oddd' kov vrtca Litija. Sprehod skozi igralnice je omogočil staršem in občanom, d-1 spoznajo del vsakdanjih aktivnosti otrok, ki obiskujejo organiziran6 varstvo. Odpadni material, kot so: volna, furnir, papir, karton, usnj6, gumbi, plastika in drugo, kar ponavadi roma v smeti, so bolj d1 manj spretne roke otrok, na spodbudo vzgojiteljic, preoblikoval6 v živali, ljudi, predmete, slike. Razstava je bila dobro obiskana in je bila zadnja prireditev I* programa dela VVZ Litija v šolskem letu 1977/78. Katarina Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Alojzij* Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zorc, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kole*' tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.