"• «"'»■• UJMiul, i Uni 21. ifrili riZL UILMi fefcafa vsak *an popoltne, IsvzMail Bsdelf* te prauftka. JEft!^«- ***** lt m'"; X 54 m!rti 2a maIe °£lase do 27 m /* visine 1 K, tmd to višmo vsi oglasi 1 m m X 54 mm 1 KT5O v. Uradni razglasi in poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženitne ponudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust. VpraŠanjem glede fnseratov naf se pri!oli znamka za odgovor. Cpr^niAtro „Slov. Karoia«1 in „Maradna Tiskara««« Suilov* ulica *t 5f pritiićiio. — Tala oa i!. 334. „aieveaakl Nar««0' ¥al|e v &|«Mf««l ta pa paiHi v JviotUvifl: V liisiaMSiie i celoletno naprej plaćan . K 180— cćloletao ...... K240'— polletno.......„ 90— poUetno.......„120-— 3 metečno......„ 45*— 3 meaečno......„ 60*-- 1 w ........15- .. .....„ 20-— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 3J0T po nakaznfd. Na samo pismena naročita brez posTatve denarje se ne moremo ozirati. lrttolMvo „Slm teodaM Kastava allea M. S, L ■■islns|a, Teltfon st*w. S4. »opis« •prolama 1* psdplaaa* ta lafestao fraafcovaas. 0aF" Rohopiaov ne vrate« ~VM Posamezna Stevilka valia 1 krotio. PoStnlna platana v gotovini. UliiliMrii^dia železs%f£arieu. Po naredbi F. Dj. O. Broj 117.04S od 17. i. ni. ministra vejne »n mornarice vpoklicufe šef vojno - /elezniške inspekcije Vrhovne Komande v 7e-mumi vse one železničarje obveznike prvesa in dnigesa poziva to ie vse one v starosti od 21. leta ekskluzivno do inklazivno 38. leta na dvomeseč-no orožno vajo v voino želerviško službo v svrho iz vršit ve demobilizacije. Obveziiiki se morsko odzvati pozivu ir? se zg&siti takoj pri svojem nristojnem žesszniškem načelni- ku, a najpozneie do tor&a, dne 20. aprila do S. Razglas ve!]a kot pozivnica. Kdor se ne odzove pozivu, se smatra za dezerterja In bo kaznovan po vojfaškem sodu. Vpoklteani želczničarji so po-drejeni novo formirani volno želoz-niški komandi Ljubljana. Za koman-manta ie imenovan od Vrhovne Komande major Ju rij Deisinger. Vojno železniška komanda Ljubljana, 18. aorila 1920. Major J. DEISINGER. Joso JurkovK: «f fcSBaHfaieilfLL Našo dobo bo imenovala zgo-dovina dobo opi.^arstva. Opičarstvo pa ima svoj vzrok v intelektualni de-kadenci. Dekadenca pa se skuša perpetuirati kakor vsako drugo stanje. Ker poraja dekadenca malo intelektualnih vreCnot, se smatra vsa-"ka misel, samo zato, ker je misei. za evangelij in se skuša tivcliaviti po-vsod ne<;lede na njeno prikladnost in nepriklađnost. In vsled strernlie-nja po perpetuaciji se hoče doseći, na| hi to veljalo za vse večne čaše dalje. Tako bi se zdelo, da se bliža-1X7o takemn izenačenfu človeškega plemena, da so bili vsi dosedanji utopisti pravi reakcijonarji v prime-ru z bližnjo realnostjo. Da kaže današnja družba v ma-terijalnem oziru silno razdaljo med •nainižjjmi in najvišjimi floji, ni baš težko uganiti. Dosti inanjša pa ni - — czirorra ni bila — razlika v intelek-tualnem pogledu. Prva diferenca bi se dala za enkrat lrtro izenačiti. nekoliko težje bi šio pri dru^i. Po pei-desetih, kaj. po dvajsetih letih bi bili zopet se\-eda na starem .Zakni? Zato, ker je treba najpreje odoraviti podla?o. na katero se je zidalo vse đosedante hotenje in nehnnje člove-ske družbe — e^oizem. Ecroizem je vs tvar i I države, etroizem ie vstva-ril stranke in razrede in se mu moramo v glavnem zah--aliti za vso do-sedanio civilizacijo. Če se zdi komu beseda ecroizem nretrda. ie lahko na-domesti uveljavljenje satnega sebe, ki je rnnooro. boli nedoločna. Predno začnemo torej zidati novo dražbo — in to hoćemo vsaj ra viđez — moramo spraviti s sveta in človeških src eeoizem. Tako je problem jasno postavljen, a z jasnostjo — kakor po navadi — raste tuđi tež-koča. Vzemimo ćelo, da ne tvori egroizem izvirne sestavine človeškc-va značaj, ie vendar sniosno znano • ta lastnost vsaj ze jako vkorenmje-na. Znano pa je tuđi, da se take last-nosti 1c polagonia odpravijo, ko so se enkrat vjrnezdile vsled stole ine de-dičnosti. Pctemtakem ie tista obljubljena neegroistična dežela se precej oddaljena. Vcndar to se ni vse. Cs je bil do sedaj egeizem tvorna sila vsega človcškega delovanja — kdor ne verjame, je seveda lahko drugih misli — kaj pa naj postavimo sedaj na njegovo mesto? Ljubezen za skup-nost? Dobro, vsak poskus je nekal vredeii, anipak če se izkaže, da se je poskus ponesrečil, da začenia zamc-njavat? egroizem druga, tuđi precej človeška lastnost, ki sliši na ime Ie-nobe? Tukaj bo treba torej končati in pustiti, da se uredi vse zopet samo — to se pravi, tako kot je bilo do sedaj! Vem, kaj se mi bo odgovorilo: lenoba se ne bo pasla ne na drebno ne na debelo, kajti vsak bo k dolu prisiljen. Lepo, ampak ne vidim prav, kaka bo tista civilizacija na povelje. Tn potem: kaksna svoboda pa bo to? in beseda svoboda se kar vsiplje danes kot v maju cvetie z dreves. Sicer ni nosebno prijetno umreti od ^rladu. ali vendar je svoboda in ne vemo9 kako dolgo se je bomo še veselili. Pa recimo, da se bo uredilo vse v najlet)šem redu, ko bo enkrat od-pravlien ecroizem. Da oa je treba pri vstopu v novo kraljestvo očistiti svoje čevije egoizma, v tem smo vsi enih misli. Ravnotako se vsi strinja-mo v tem. da je treba začeti neprova-ti na mestu njega ljubezen do bližnjega. Poglejmo torei. kako se pri-pravliamo na to nalojro. Kdor je bil do sedaj ponizan in razžaljen, bo od seda} enak svojemu bratu. O kaj še! Tuđi on nai okns! enkrat, kaj pomeni Doniževati in raz-1 žalievati, in ko se bo Tiavžil tesra ob- ctitka, bo Še le stopil s piedestala enak med enake. Prav, samo bojim se, da bi mu tako ugajalo na presto-lu, da ne bi hotel iti z njega in bi ga treba s silo vreći. Vsaj zgodo vina nam kaže, da ne gredo ljudje po navadi prostovoljno s prestola. Kdor je bil tedaj do zdaj zatiran, naj ne stopa takoj na vladarsko mesto, ampak naj zatre prej egoizem v sebi. Seveda bi moral potem še dolgro ča-kati — in bi naposled ne mara] prestola, ker prestol supenira egoizem. In potem: zatiranih je već nego zatt-ralcev, in ker vemo, da vlada vedno manjšina, se bodo morali marsika-teri zatiranci tuđi nadalje zadovoljiti z dosedanjo vlogo .To je seveda ve- lik križ. Torej se ne srne vzdrževati več egeizem niti prehodno. In potem — pa pustimo ta potem. Živimo v dobi dekadence in glojemo preživele ideje kot pes stare kosti .Enakost, bratstvo in kakor se že imenujejo te panaceje, nam omamljajo možgane, čete franeoske republike pa so v Frankfurtu, ki pripada nemški socijalistični republiki. In šef franeoske vlade je socijalist Millerand, ki ima po njem ćelo ime neka struja socijalizma. In na Ra-skem proglašajo 1. maj dan — dela! Ne, ne, življenje se ne bo šio učit k ideologijam leta 1920. po Kristu, to bi bilo nekoliko preveč ćelo za na§o bujno domišljijo in domišljavost. Protestni shnd zaraifSf Rslse. V nedeljo, dne 18. aprila se je vršil v veliki dvorani hotela Union medstrankarski protestni shod radi Reke, ker so se v zadnjem času Širile med svet vesti, čes, da je dose-žen med našo iii italijansko vlado tak sporazum, da pripade Italiji Reka, naša država pa bi prejela kot nekako nadomestilo Skader. — Shod je otvori 1 ob 10. dopoldne ljubljanski župan dr. Ivan T a v -Čar. ki je po kratkih uvodnih be-sadah pozdravi! obilo navzoče ob-činstvo, nad 4000. posebno pa pozdravi! našega poslanika v Pragi, g. Ivana H r i b a r j a ter mu kot prve-mu govorniku podelil besedo. G. minister Ivan Hribar ie v svejem govoru poudarjal, da stoji za zahtevo po Reki ves naš diplomatski zbor in da bi smatral izgubo Reke za omejitev naše svobode. Reke si ne damo vzeti! Zato so vse vesti o neenotnem nastopu našega ćirlomatskega zbora povsem neistinite in izvirajo iz nasprotneževala vedno boljinbolj, dokler nam naposled ni zapria proti naprej... Stali smo pred prirodno oisrrajo — pred diviimi albanskhni planinami, ki si si je skozi nje prebd jV«bod lo imooB Drta ... iren, lopovi. avtomoDiii so na-polnill cesto. Pešči smo morali ko-rakati po obronkih gora. ki so <^ Hvi-crale ob cestf, ako smo hoteli naorej. In tu se je začela ona srrozna trage-diia propast!. Kratek trenotek je ur?f-Čil premoženje naroda, ki ie marljivo zblrp.l plodove svoissra doicrolet-nega dela, da jih posveti zadnji in odločilni borbi. Bili smo v Ljum - Kulf. središču najnevamejšecra albanskeea plemena Miriditov. Seveda o vas! ne duha duha ne sluha. Le visoko gori na stenah gora, v skaloviu in pečinah, smo opazili niske kolibe, ograjene z debelim? kamenitim! z?dovi — kule Miriditov. Soodai ob vhod« v nepre-hodno sotesko Drina le stala napol-porušena turska karanla .Ta Je Imel sedež štab vrhovne komande srb-ske, tu je ležal bolan stari vojvoda Putnik, tu ie prenočH sivi kralj Petar. Od Lfun* - Kule dalfe ni bilo potl naprej; le steže so vodUe oreko albanskih pl*nm, in to ena proti Vezir-Jevetmi masra v Sakder, a dni^rm Cez Bioud mko Vadat* v Debar. • Tonovi, vozovi, avtomobifi nišo mo^rli n»kamor — zato se ie moralo tu izvršiti ono grozno delo uničeva-nja, ki *?a ne pozabim nikoli . . . Prišlo je povelje, da se uniči, k?r se n^ more prenesti na konjih in vol ih nr^ko frora. N!č n?i bi ne nadlo sovražnik',1 v roke . . . Mirno in dostojanstveno so tonničarH iznreeali konje, potisnili tonove tik strmega brega in jih p^tem porinili nizdol .. zabobnelo je, ko so se topovi valili po strmem bresru nizdol — zašu-mel in zapenil se je Drin .. . voda je nliusknila in v motno srlobočino so izginili oni naši topovi, ki so nam bili dozdai zvesti soremHevalcL JittiaSkf pomočniki... Za topovi so prišli na vrsto vse mogoči vozovi... In nato avtomoMH. mirno, kakor da se oripraviiajo za sorehod. so pripravili šoferfi svole avtomobile, premaknili zavornico in soi>fba)e ko zdrdrali različni avtomoblli od bol-nišldh in tovomih do Uiksuznih kraljevih v motne dobine Drina ... Vse popoldne m vso noć Je trajalo to uničevanje... AH premi^Ual ai alhče, vsak al Je Ul v svttti, da m ' srne ničesar ostati v rokah sovražni-kovih. Gledal sem, kzko ie uridrdral po cesti veh'k an^rleški bolničarski av-tomobil, šofirala je mlada Angleži-nja, vozile so se na niem angle^ke bolničarke. K avtomobilu ie crr-topil srbski častn?k in izdal povelje. Hitro so poskakale bolničarke iz aveorno-Hla, vsaka si je vzela naiDOtrehiiej-^o prtljatro, si jo naprtila na rame, šoferka je zavrtela vreteno in avto-mobH je zdrčal nizdol v valove Drina... TaboriŠče našega poika je bilo na obronkih gora. Sedeli smo ob skromnetn ognju vso noč. sne^ Je padal neprestano... ves dan nismo jedli ničesar... ali na to ni nihče niti mislit... Strah nas je bilo bodočno-sti. Vedeli smo. da gremo sko?.i naj-nevamejše kraje Albanile. Od vseh strani smo dobivali vesti, đa so Ar-navti napadli ponoći izmučene ^1-dclke naših voiakov. da so pozizali kolibe, lrjer je našlo prenoćišta nekoliko beguncev... Na vsesscdal smo dobili drago JoAro povdie, da aaft polk od^oiMi od Ljum - Kule čez Vasiat ("#•(.• m) vt Debar. ; Ldino. kar nas je razveselilo t.v jLi'ro, je lilo. <}a smo dobili vsak pO; tn hlebec kruha. Že nekai dni i'ismo! viđali Icniha. Zdaj pa so natn dali le-! pe^n, beiesra kruha! V tem Irer.ciktfj ti! videl r.'}*čc n,icesar. nezo tzmo tal lepi dar Ni preteklo niti vet minut —] pa slavi! bi g*avo. da v vsem polkif! ni irrel r.ihče več svojega hlehca ..• Ni se ie popolnoma zdr.ila, Fd; smo se zaćeli oomikati naprej..4 Sne?, kl je pada! po noći. ie zai>&del r.recej visoko. Tako se ni videlo sfe-i bc steže, ki ie vodila navzror ifo.ob-i ronkih strmiii gox&. Stooali smo drug) za driufm. poćasi s skloniea-mi gla-; vili. na eni strani prepad na d|agt sivo skalovje... "^■'. Kolikor viSje smo se vzpeli9 tcM liko nevarnei§a je btta naia pot Sa-j mo en nepreviden korak, ztnanikalcs je ta! in nesreĆne* se Je svalt! vf prepad. Ali nihće se ni pnmrff za i«J Otroli so m naii ćutj... ĐOi wf brez duše, brez srca..^ vsakild,jđ misltt le naše. Eirafaen. ilM nejši egoteem nas Je ^f^fJKK^l 2. stran« .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. aprila 1920. ________ _____________ 89. &*r« M ■ ■ ■ ■ i -------------------------------------------- ' - Zborovald napfošajo deželno Hado, da sporoči te njihove želje In toroteste osrednji vladi v Beogradu, kakor tuđi naši delegaciji na mirovni konferenci. (Viharno odobravanje.) I Župan gosp. dr. Ivan Tavčar je prečital nato še oficijelno lifavo SLS, dal nato pročitane rasoliicije na glasovanje* konštatiral, da to bile resolucije soglasno sprejete, se zahvalil z boro val cem sa obilno ude-i'ežbo ter zaključil shod. -----♦ — Pametne besede. Dr. Dragotin Lončar, eden naj-simpatičnejših politikov v socijalno-demokratski stranki, je obelodanil v zadnji številki >Napreja« svojo politično izpoved. Njegova izvajanja so tako zanimiva, da je potreba, da ž nilmi seznanimo tuđi naše občin- 5tVO. Dr. Lončar pravi med drugimi: »Rešilna misel je postat komu-. nižem, ki ni nova, ampak stara mise!, kakor je staro človeštvo. Soci-jalizem hoče urediti gospodarstvo tako, da ne bo služilo poedincem, ampak celoti, ki dela. Kako se naj to zgodi, kako daleč pojde skupna fasu kdo bi mogel to povedati za vse čaše in narode končnoveljavno, ko so razinere in ljndje različni? Ne grc mi za besedo, ampak za njeno vsebino. 4ko naj poincnja kotnunl-zeni absolutno gospodarsko enakost v produkciji in konzumclji, potom te ♦o nemožnost, ker Ijudje nišo bili, iđso m ne bodo absolutno enaki nik* dar niti telesno niti duševno. Ako naj znači komunizem distribucijo po potrebi, potem bo to zopet neena-kost ker imajo različni Ijudje raz-lične potrebe. Mislim, da moramo vzeii za metilo delo, ki pa zopet ne more biti enako, ker je delavna sHa pri raznih osebah razna. Skratka: ;Možna je samo neka relativna enakost ali bolje rečeno, to je gospodarska in s tem socijalna enako-pravnost. Danes ima pač komunizem po-litičen pomen, ker gospodarsko so-cijalizem ni nujno komunizem In niti ni možen v absolutnem smislu te besede. Komunizem znači politično smer in metodo boja v dosego socijalizma. Ali bi bilo utemeljeno, da bi slepo posnemali to metodo ne glede na vse življenjske pogoje svojega naroda in njegovega delavskega ljudstva? Meti da ne, ker v svoji zemlji moramo poganjati korenlne In Iz svojih ta! moramo rasti. Bilo bi pa na drugi strani zopet napačno, ako ne bi upoštevali izkusenj in pridobi-tev sosednjih narodov in držav kolikor odgovarjajo našemu značaju in ustroju ter v kolikor jih moremo ud ej st viti s svojo močjo. Potrebujemo izobrazbe in nrav-nosti, zakaj ne pozabimo, da ni do-volj, ako ustvarimo socijalizem: treba ga je tuđi ohraniti. Novi dru-žabni red mora biti boljši od stare-Ka: ali bi bilo kaj pomaganega, ako hi ga morali vzdrževati z nasiljem in ne z zavestjo ljudstva? Zato ne zadoščaio samo želje, ampak delfh Stevflna masa pač prihaja v poštev s svojo gmotno silo pri rušitvi, a za graditev je treba duševne sile, to Je volje in imanja. Cloveška prirodnost je pač taka, da rada jemlje, a težko «1aje. Ako misli slovenski proletarijat drugače, potem se bojim, da dela sVok v temo . . .* ZeleznlEarska sfaoka. Tekom včerajšnjega dneva se položaj želczničarske stavke ni iz-jprcmenil. Stavka traja mirno dalie. Obe organizaciji, Zveza in Splo^na železničarska organizacija, sta podali situacijska porocila. Ob 2. popoldne je Zveza priredila na vrtu Na-rodnega doma sestanek članov. kjer je o položaju poročal Fran Rup-nik o konferencah pri deželni vladi. Predsedstvo ZJZ je bilo v sobo-to vabljeno k deželni vladi. Pri vladi se nišo vršili ne obvezni pogovori, rte pogovori, konferenca je imela le zgol informativen značaj. Zastopniki so dobili vtis. da je deželna vlada skušala izvedeti, pod kakirni pogoji bi se lahko pričelo vsaj z delnim prometom. Na konferenci so prišle na razgovor zahteve železničarjev. 7a-stopniki Zveze so predsedniku po-vdarjali, da Zveza ni kriva stavke, ampak vlada, v koie rokah je moč, da zopet spravi železnice v promet. Programa Zveze ni težko izvesti, eđina najtežja točka Je službeni pra-i.vilnik. Potom deželne vlade so dobili ;zastopniki Zveze telefonsko zvezo z Beogradom z ministrom saobraćaja fdr. KoroScem. Ta jim je izjavit, da si je Zvezhi nacrt službene pragmatike osvcjil za svoj nacrt. Vprašan, fceđai ga izvede, ni dal rx>zitvnega 'odgovora. Na to so zastopniki Zveze povdarjali. da morajo imeti člant Zveze — gotovost. Vlada se čudi, zakai je Zveza stopila — v stavko. Gibanje Zveze je mirno, resno in pošteno. Zveza protestira proti vsa-kemu nasilju. Ves vladni parat đeluje na to, da se čim preje vzpostavi pro-'met. V stavko je Zveza stopila pred ■vsern za izenačenje službenega pra-Tilnika na vseh progah države in za trvedbo nove službene pragmatike. Poročevalec povdarja. da pozdravlja solidarnost obeh organizacij :y tem mezdnem gibanju, toda stavlja se ne more pod nobenim pogo-:|em nadalje vat i v nedoglednost, ker vrste žefezničarjev so trdne in solidarne. Sbod železničarlev - komunistov. Ob 3. popoldne je bii včeraj pred •Mestnim domom na trgu shod, kate-[rega je priredila kotnunistična Sploš-na železničarska organizacija. Shoda ise je udeležilo okoti 1000 železnićar-Jev, med njima veliko število — čla-IiioV Zveze. Komunist Ivan Makuc a|B otvorfl shod. O položaju stavke je tkratko poroča! tajnik gelezničarske organizacije P e t r! č, ki Je konstati-.ral, da so železničarji Še vedno strogo disciplinirana masa ter ie ponovno zavračal očitke, da ima stranka .politično ozadje z ozirom na zunanje politični položaj. Stavka ima Ie značaj mezđnega gibanht Zanika pofra-j«nja % vlado. Stavkoiočl se doslej Se nišo đogovarjal! ne z osrednjo vlado v Beo|fradw* ne z deželno vlado v Ljnbl^mi. posle] Se ni bilo »fkaklh pogajanj »tniiHstrom đr. KoroScem. železničarske?^ gibania ter povdar-ja: » Iz strategičnih ozirov so sele sedaj stooili železničarji y stavko«. Z delnim obratom na južni želez-nici ne bo nič. Apelira na solidarnost Zveze jugoslovanskih železničarjev ter povdaria. da so tuđi ti pošteni In solidarni ž njimk Govorila sta še strojevodja Mar-cel Perdan in urednik Rudolf Oo-lauh. Prvi je izrazit simpatiie ZtZ, drugi pa ie razpravljal o portičnem ' položaju, povdarjajoč, da bi sli vsi žeiezničarii takoj prvi v boj za slovensko Primorje. Štrajkovn! odbor. V Mahrovi hiši ima svoj gfavn! stan — štrajkovni odbor. V funkciji stoji sedaj »prvi poziv štrajkovn e ga odbora«. Ta ie tekom včerajšnjega dneva izdal in raz¥ir-jat po železniški prog! litografirane letake, v katerih odbor vehementno napada meščansko časopisje, vlado in druge merodajne faktorie. Demen-tira vsaka pokajanja z vlado. Ob-enem zanika tuđi vsa poročila, da bi se kdo priglasil na delo. • • • PRED KONCEM ŽELEZNlCARSKE STAVKE. — POOA.IAN.IA. — VPO- KOJENCI JUŽNE ŽELEZNICE. LDU. Beograd, 17. aprila. Mini-strstvo za promet javlja uradno preko presbiro.ia: Danes dopoldne sta se prometnemu ministru dr. Korošcu predstavila dva odpostanca Saveza transportnih i saobraćajnih radnika in mu ponudila pregovore, da se ze-tezničarska stavka konca na temelju nastopnfh pogofev: 1. da se začasni pravilnik za železniške profesionfsfe ?n detavce umakne; 2. da se vposta-vi začasni protokol sporazuma in đa ostane v veljavh dokler se ne tzde-lajo nove uredbe; 3. da se pov*ša]o dnine in plače sorazmerno z naraŠča-jočo draginjo; 4. da se ravnateljstvo južne železnice obveze, da bo tuđi ono postopalo po sklenienem sporazumu; 5. da se zopet sprejmejo v službo vsi oni žeiezničarii in ddavci, ki so stavkali ter da se proti njim ne uvede nobena preiskava in da se ne kaznujejo. Minister za promet dr. KoroSec je odposlanoema naznanil pojroje prometnega ministrstva. s katerimi ni moglo voditi pretrervore v svrlio prenehanja stavke. Pogofi so nastop-ni: 1. da se stavkajočl tako! oovrnejo na delo« ker se pred objavo stavke nišo vodili nikaki pregovori ta ker stavka formalno tudl ni bila nazna-njena. ampak se Je začela povsem nenadoma. 2. Olede nmaknltve za-časnega pravilnika ifl uveljavBcnja protokala sporazuma ne more biti govora. Ako pa zastopniki ždezni-5kfh us1u3^Ancev ffrfflo staviti konkretne predloge proti određbam ra-časneffa pravilnika. Ie prometno mi-nlsttstvo pripravljena o ten tas* M^Jjatl 3- Prometno arintoUtUo Ji prfpravljeoo, raspravljan txM o toč-kah 3.« 4. in 5. sicer glede točke 5« le v toliko, kolikor stavkajoči nišo nakriviti kasnjivih dejan}. Prometni rninister le pri tej pri-liki izjavi] od poslan cema Saveza, da tuđi brodarski nameščenci nišo po-stopali lojalno, ker so se teli pogajati z brodarskim sindikatom, nato pa so začeli stavkatt, preden *n bili pregovori formalno zaključeni. Danes popoldne je odooslanstvo železničarjev izročilo prometnemu ministru dr. Korošcu p*^^*^ spo. nienico: »Ker uvidevamo. da oro-metni minister ne more umjikniti sv^ojeora pravilnika za železniČarje, ne da bi trpela njegova avtoriteta, mu dajemo priliko za snorazum na ta način, da se izdela v sporazumu z nami nov začasni pravilnik, ki bi omofjočil, da se umakne ministrov pravilnik, vsled česar tud! ne bi bilo treba vzpostaviti starega protokola.« Ministrstvo za promet javlja uradno preko presb^roja: Vnakoienci južne železnice so že večkrat zahte-vali povišarne pokojnine. Prometni rnfnister se je za to zadevo zavući pri generalnemu ravnateljstvu južne žeteznice. Zastopniki teea ravnateljstva, ki so se pred kratkim mudili v Beogradu zaradi presrovorsv v tej stvari, so Izjavili, da bo naj-manj5e prejemke, zna^alo 500%, po-tem na se bo povišatiie Dostojno zmarnševalo sorazmernio s preiem-ki, tako da bo novišek Dri najviSji pokoinml zn^al 75%. LDU. Beograd, 17. aorfla. »Tri-buna« piše: V soboto so se vršila pokajanja o sporazumu in vzDOStavitvi prometa. Uspehi se nišo doseeK nikaki, vendar pa so se zmanjšale za-fiteve. Pokajanja se nadalniiejo. Promet se bo v zmanSani meri vzdo- stavil brez orira na usta^tev dela. Pričakuje set da bodo začeli nafpo-trebnejši vlaki voziti že v nedeljo. Vlada je pripravljena, A- zadovolji materijalne zahteve stavkajočih, nl-kar pa ne politične. Strojni inženirji bodo z železničarji, ki so voljni dela-ti, sprejeli naše naloseo, da stavijo v promet gotovo Število parnikov in vlakov. Današnii sliod Zveze. Na vrtu Narodnejra doma je bit danes ob 10. dopoldne drugi sestanek vsch železničarjev, organizranPi v »Zvezi jugoslov. želc7'*:xarjev.« Shod je bil zelo številen. V imenu osrednjega odbera ZJŽ. ie podal R o g 1 i č situacijsko poročilo o vseh do^odkih, kl so se odigravali tekom včeraišnjega dneva do danes. Zavra-ča nekatere izmišljotine, ki jih troši stavkovni odbor, kateri se tajinstve-ro skriva. Konstatira. d° ^e komunisti na shodih laskavo izražajo o 2vez!, docim blatimo posa^ezne ela-nG. Na to precita brzoiavko Iz Beograda: »Narodne organizacije so v Beogradu vznosta-vi 1enajpotrebneiši obrat v srbskem ob ni oči u. To je narodna potreba v v s eh večjlh mes tih. — Vznostavite tuđi Vi z Vašimi liudmi najpo-t r eb n e j š i obrat. Cz treba, se za-vartijte proti nasilju. Pragmatika ni še poslana od vseh direkcij nazaj v ministrstvo. Rešitev tegra vprasania smo nujno urgirali. VpoKlicI k orož-n!m vajam so že ofcfavHenl. Za odbor L'drnženia. O e nč i ć .m. - - — Poročevalec na to prečita raz-g'las k crožnl vaii vseh železničarlev v starosti od 22. do 38. teta. — Olede tepra preokreta v stavki ho ^-^ravljal osrednji odbor ZJŽ. ob 1. uri popoldne. — Zvecer ob 6. se vrsi potem shod vseh žetezničarjev, organiziranih v ZJ2. Shod je sklican po § 2. dmštverrega zakona. PolNISne oestf. = DemfeHa vlade do 22. t m.? Beojrrad, 18. aprila. Po informa-cijah iz opozicijonalnih krogrov, do-da Stojan Protić demisijo vlade do 22. t. m. = Demisija predsednika bosanske vlada Sarajevo, 18. aprila. Vest, da je odstopil predsednik pokrajinske vlade, je bila posebna senzacija za Sarajevo. Radikalci so v zadregi. koga naj kandidirajo na nje-grovo mesto. Motivacija, da je predsednik odstopil, ker ne soglaSa s programom vlade, izzvala je čudne dojme, ker je znano, da so se radikalci in muslimani zedmili glede se-stave nove vlade. = Kombinacife glede nove vlade. Beograd, 18. aprila- Kakor hitro se sestane parlament, počnejo zopet pogajanja med Demokratsko in parlamentarno zajednico radi se-stave koalicijske vlade. Kakor se trdi v političnih krogih. bo obrazoval kabinet Pašić. Kot minister brez portfelja bi vstopil v kabinet Ljuba Davidović ali Milorad Drašković, dočim bi Svetozar Pribičević dobil portfelj ministra prosvete. = Zasedanje Narodnega pred-starrafštva. Beograd, 18. aprila. Parlament se kljub železničarskemu štrajku sestane ob določenem času. Poslanci pridejo v Beograd z voja-škimi vlaki ali z avtomobili. — RadBcald se hočeio spofco-ritf. Beograd. 18. aprila. Neka vplivna radikalna oseba iz ministrstva je izjavila, da so dogodki zadnje stavke pokazali, da je treba prene-hati z medsebojnimi političnim! m osebnimi razmerami meščanskih strank. Treba je obrazovati močno vlado, ki bi onemogočila nadaljno širjenje destruktivnih komunističnih idej. = Dr. Korošec demlsiioniral? Beograd, 18. aprila. Včeraj so se v mestu raznašale vesti, da je želez-niški minister dr. Korosec podal ostavka Iz vseh teh vesti ižhaja, da minfster In ravnatelj Jelić ništa enakega mišljenja v presoianju že-lezničarske stavke. = Pocoi DoHtifiaega sponza« ma. »Tribuna« piše pod naslovom »Predsestanek parlamenta«: Vsled žetezničarske in brodarske stavke poslanci ne bodo mogli v pravem Času prm v Beograd in le vsled tega verjetno, da se bodo morale seje odložiti toliko časa, dokler se ne vzpostavi promet Dotlej bo ostalo vpra-sanje o sporazumu nerešeno, ker morajo sporazum odobriti rudi po-slanskfkhibi. davni toad v tem sporazumu morata biti: Sprejem vo-Hlnega zakona in nacrt sa ustava — LDU. »= Nacrt ■§!■?•• Nacrt ustave Je v tiavn^m izdelaii. Na podltgi tega načita bodo poskuiall doaeči spora-trom = Mi ki Sm *mm> LDU. Beograd. U. vrta. »Ptolitikftc pife po naslovom »Jadransko vpraša-1 nie«, da vlada še ni sprejela končne-gra sklepa o instrukcijah, ki iih mora dati našemu delegatu na mirovni konferenci, g. RadoviČu temveč mu jih bo dala tekom tega tedna. O. Ra-dovič bo moral do Trsta odpotovati v avtomobilu, ako železničarska stavka do tedaj ne bo popustila. Minister za zunanje stvari dr. Trum-bič, ki se je bil podvrge! operaciji, ne more zapustiti svoje sobe, ravno tako g. Pašić leži in ne bo še mogel kmalu v Pariz. V tem primeru bodo zastopali našo kraljevino na konferenci v San Remu Zolger, Vesnič in Radovič. — G. Millerand je odšel včeraj iz Pariza v San Remo. Spremljali so ga Venizelos, lord Curzon, Mahalokopulos, Berthelot, maršal Foch in general Wilson. = Zabranjena manifestacija. Karlovec, 18. aprila. Vsled uki-njenja zborovalne pravice, je bila prepovedana tiUcaj velika manifesta-cijska skupščina za Reko, ki se je imela vršiti danes. Skupščina bi bila po razpoloženju naroda gotovo si-jajno uspela. Karlovčani so zato izjavili, da se pridružuiejo sklepom zagrebškega manifestacijskega zbora. = Ukinjenje zborovalne pravi- \ ce. Zagreb, 18, aprila. Včerajšnji službeni list »Narodne Novine« ob-javlja banovo naredbo o začasnem ukinjenju zakona o zborovalni pravici. V smislu te naredbe so zabranjeni vsi javni politiCni shodi, zaup-ni sestanki in obhodi. = Nesimpatična stavka. Beograd, 18. aprila. Železničarska stavka ie ljudstvu nesimpatična. Nezadovoljstvo se opaža posebno med demobiliziranim vojaštvom. Na ne-katerih mestih je došlo do spopadov med vojaštvom in stavkujočimi. Vo-iaki so v več slučajih prisilili stav-kujoče, da so jih odpeljali proti njihovim domovom. , = Generalna stavka v Novem Sadu. Subottei in Pančevu- Beograd, 18. aprila. V Novem Sadu, v Subotici in v Pančevu je pričela generalna stavka, v katero so zapleteni po večini anacijonalni nemški ;n madžarski elementi. Vsled tega se bodo v najkrajšem času razpustile komunistične organizacije v teh mestih. Dosedaj se v navedenih meetih ni kršil red. ss Mtttarfzadja prometa. Beograd, 18. aprila. TukaJ se vedno bolj širijo vesti o militarizaciji prometa. V promet so stavljeni za prevažanje pošte vojaški avtomobili in avtomobili ministrstva. = Železničarska stavka v Bo* aaL Sarajevo. ia aprila. V Bosni Je položaj stavke v glavnem ne> tepremenjen. Nekaterl vlaki vozljo aB t velikim! zamudami. Del želez-ničariev se ie vrnil na delo. 2eleattf* | te uprav% je odredila« da se sta«* i knjočim ne izdajajo več žfvlla iz želeeničarskih konsmnov. = Vcjaška oblast izstUU odbod vlakov. Zagreb, 18. aprila. VSe-raj predpolđne so se vršile priprave za odhod nekaterih vlakov. VojaSka oblast je zali te vala od zagrebSke direkcije, da vspostavi najvažnejše proge. V to svrho se je popisalo strajkujoče mašinsko osobje. Orož-niStvo je nato poiskaio osobje v njegovih stanovanjih in jih spremljalo v službo. Tako so mogli nekateri vlaki oditi. Na vseh vlakih so bile postavljene straže, da branijo vlake pred eventualnimi sabotažami. Iz Zagreba sta odsla včeraj samo dva vlaka in sicer eden proti Reki, drugi pa proti Banjaluki. Oba vlaka sta odšla prisiljeno. BanjaluŠki vlak bi bfl kmalu ponesrečil, ker so bile pri Veliki Gorici tračnice odstranjene. Na srečo se je to pravočasno opazilo. — Sporazum med brodolastniki in brodari!. B e o gr r a d , 18. aprila. Med brodolastniki in brodarji je do-sežen popolen sporazum. Ladijski j promet pa še ne bo pričel. ker bo jutri »centralni odbor transportnih radnika in službenika^ odločil, ati imajo brodarji nastopiti službo ali Čakati, da konca železničarska stavka. = Pfa5e čehoslovuških mW-strov. Četioslovaška vlaia je predložila narodnemu shromaždenju zakonski nacrt, s katerim se rrrinistr-ske plače, ki sedaj znaŠalo letnlh 60.000 K, zvišajo za funkcijsko do-klado v znesku 40.000 K. Minlstrski predsednik in minister zunanjih del dobivajo vrhu tega še letno repre-zentaciisko doklado v znesku 50.000 i kron. Vsak odstapivši minister dobiva še pol leta po svojem od&topu mesečno plačo v znesku 40.000 K. Poslanci in senatorii dobivajo mo-sečno 2000 K plače in 1000 K draginS-ske doktade. Zbornični oodpredsed-niki dobivajo mesečno 4000 K, pred^ sednik parlamenta pa preiema enato plačo kakor mfmstrL Telefonska In brzojaona porodla. UALIJANSKI PARLAMENT ODGOĐEN. LDU. Rta, 17. aprila. (DKU.) Agenzia Stefani javlja, da je italijan-ska poslanska zbornica z dekretom odgođena do 15. maja. Df ANNUNZIJEVE FANTAZUR LDU. Lugano, 17. aprila. (CTU.) Kakor piše »Avanti«, je Df Annunzio po svojih tajnikih poizkušal dobiti podporo pri tržaški soclallstični stranki, da bi na Reki izklical sovjetsko republiko. VOJNI ZLOČINEC. — TAKO JIH SODIJO! LDU Dunaj, 16. aprila. (Dun. kor. ur.) Pred mešanim senatom vr-hovnega sodnega dvora se je začela danes obravnava proti feldcajgmaj-stru v rezervi Stefanu Ljubičicu, kl se ima zagovarjati radi zločina umora v 14 primerih, kl jih je zakrl-vil med vojno. Obtoženec zagovarja svoja dejanja s tem, da je bil vzprl-čo popusčanja vojaške discipline prisiljen uporabljati vojno prisilno pravo. LDU. DunaL 17. aprila. (CTU.) Proces proti feldcajgmajstni Ljubičicu, ki je bil obtožen radi kršitve dolžnosti v vojni in radi 14 umorov. ki iih je dal izvršiti brez prekega soda, je končal s tem, da je bil Ljubičič oproščen. Oprostitev se utemeljuje s tem, da je Ljubičič ravnal na podla-* gi vojnega zakona v sili in da subjektivno ni imel namena moriti. ŽELEZNIČARJI V AMER1K1. LDU. VVashintfon, 17. aprila. (DKU. — Brezžično.) Včeraj je bila izročena novoimenovani komisiji za delavska vprašanja zahteva po zvi-šanju delavskih mezd, ki tvori naj-važnejšo zahtevo dva milijona bro-ječih stavkajočih železničarjev. Ze imenovanje te komisije je povzroc^-lo, da se je mnogo delavcev vrnilo k delu. Sporazum med delodajald in delavci pa še ni dosežen. IZ UKRAJINE. LDU Dunaj, 17. aprila. (ČTU) Listi poročajo, da je ukrajinska narodna vojska zopet zasedla Kiev in pregnala boljševike iz vse guberni-je. V guberniji Jekaterinoslav je iz-bruhnila kmetska vstaja proti boli-ševikorrL MUSLIMANI V TRACUI PROTI GRKOM. Bofearska brzojavna agencija lavlja: Bolgarski listi priobčujejo sklep, ki ga je sprejel kongres mu-slimanov v Traciji, v kateretn prebl-vtlstvo te pokrajine izjtvlja. da se bozvsemi s,redstvi borilo proti grBd I aneksiji in zasedli po ip^kib (Sotah. M- Ste*» »SLOVENSKI NAROD', 4mm ». apriU 1930. ______________ ^_____ «• *&*»• Vesti Iz Panike. Prejšnji poljski poslanik v Beogradu. E. Pile, ki je bil imenovan za poslanika v Prairf. je bil pred kratkim pokKcan v Varšavo, a sedaj je v diplomatskih poslih odpotoval v Pariz. Ali gre za Češko - poljski spor? — Kakor smo svoj čas poro-čalivposebnem članka, se je bil pred par tedni v poljskem parlamentu pravi kulturni boj, ko je šio za od-pravo cerkvenih patronatov: oštro so proti cerkveni hierarhiji nastopiH poslanci Putek, Okon in Daszynski. Iz poljskih listov je razvidno, da tuđi na Poljskem neke struje (kakor Tiuszen, Krupski itd.) zahtevajo »narodno^ cerkev. Nemci v pniski ?le-ziji, kjer se ima vršiti plebiscit, agf-tirajo sedaj proti Poljski, češ, tam se zatira cerkev. — Novi franco-s k i poslanik v Varšavi je gr. Hektor de Panafieu. Kongres poljskih znanstvenikov v Varšavi. Dne 7. aprila se je v Varšavi, v dvorani tamošnje univerze začel poljski znanstveni kongres, ki je trajal 4 dni, udelcžilo se ga je oko-I! 500 znanstvenikov iz vseh poljskih zemelj; vse univerze in učni zavodi so poslali svoje zastopnike. V imenu vlade je kongres pozdravil rninister prosvete Lopuszanski in rekel: 5 Materijalne razmere, v katerih sd se nahajali polisTca znanost in znan-stveniki, je pretila z upadkom znanosti in kulturi poljski; to nevarnost je treba na vsak način preprečiti. • Predsedovala sta kongresu prof. .T. Los (slavist) in prof. J. Kocha-nowski. Prof. Loš je v pozdravu med drugim rekel: »Čim močnejše bo na Poljskem znanstveno življenje, tem silnejša bo Poljska? Prvi dan so bili na dnevnem redu sledeči referati: Prof. J. Rozwadowski: »Znanost in življenje«; — proiesorja Minkiewitz in Bujak: *O neodvisno-sti znanost!«; — prof. Kotarbinski in Dobrowolski: »Znanost in prosve-tac; — prof. Witwiecki in O6rski: »Znanost in umetnost«. — Koncem marca je znani ruski pisateU D. M e-režkovskij imel v Varšavi predavanje s temo: »Križani narod.« Umetniško nagrado »E. Orzesz- kowej« je posebna komisija, ki jo se-stavljajo »Kasa literacka«, »Društvo literatov in novinarjev« v Varšavi, letos priznala znamenitemu poljske-mu pisatelju Stefanu Zeromske-m u, in sicer za njegov spis: »Vse in nič«. — V Levovu je umrla ena iz-med najboljših boriteljic za človeška ženska prava Marija Duleblatika. — Prejšnji urednik »Kurjera Lwowskega« s. Đoleslav \Vys1ouch izdaja tedensko revijo »Nowa Polska^: v 10. stevilki je izšel po-seben članek o Jugoslaviji in Poljski, kjer pravi avtor W.t da je prijateljstvo obeh držav potrebno samo z ozirorn na skupno slovansko pokolenje obeh narodov, ampak tuđi iz ekonomskih in politmih razlo-gov. Med Poljaki se bo začela agitacija ,da bi oni. ki so potrebni obmor-skih zdravilišČ, hodili raiši v Jugo-slaviio nego v Ita!Ho ali Frandla. •——— ^ ——^ Koruška glason alna cona R In B. iver se Diizamo veano Dolj času plebiscita postalo je v obeh conah prečej živahno. Nemci v coni B na-penjajo vse sile, da bi prepričali ljudstvo, kako mu bo šio dobro nod Avstrijo, če pri glasovanju oddajo svoj glas le za Avstrijo. Ker z niče-mer teh svojih trditev dokazati ne tnorejo, izmislili so si trik. na kate-rega polagajo zadnje svoje upanje. Priredili bodo v kratkem razstavo strojev v Celovcu. V to svrho vla-čijo iz vseh delov Avstrije razne stroje, katere bodo kazali prebival-cem cone B in jim potidarjali. da bodo ti stroji delali med in nileko. ki bodeta kar tekla po vseh krajih in koncih obljubljene dežele, in s temi strofi se bodo stiskali dukati, katere hodo zamenjali za ničvreden papir, katerega sedaj tako hitro in v takih množinah tiskajo, kakor pravi zadnji graški »Der Blaue Montag«, da iim je kar tekočih številk zmanjkalo. A, da bo bolj držalo, dobili so v to svrho en vlak živil z Dunaja, — ka-teri vlak je bil tja poslan iz Jugoslavije za uboare dunajske otroke. ki jih je Ie kost in koza. — In to hrano bodo delili zadnie diii pred plebiscitom med prebivalstvo cone B. češ, poglejte, sa? nam ne gre slabo, sai imamo tuđi v Avstriji vsesra do voli. Zdi se nam pa, kolikor peznamo naše ljudstvo, da iim tuđi ta trik ne bo mnogo pomagal. Dokaz temu je sliod, katere&a je za v nedeljo 11. aprila t. 1. sklical celovski žiToan na glavnem trgu v Celovcu. Ker Je bil lep dan se je shoda udeležilo res precej^njo števito ljudstva, največ iz radovednosti, a v glavnem so bili pa naročen! kmetie ćelo iz zsornje Koroške, ki so prišli korporativno v Celovec ruleč pesmi »Die Wacht am Rhe?n« in »Deutsch-land iiber Alles«. Celovčani so obču-dovali to vprizorjeno komedijo mirno, Ie nekaj jih ?e na komando kričalo »HeuV Počeli so nastonati govor-niki in eden je bolj žusral in psoval proti nam, kakor drugi. Po končani komediji se je množica mimo raz-šla. V celoti je bilo vse zelo klaver-no. Neki Nemec iz Raiha je rekel svojemu tovarišu: Če je to vse res, kar so oni danes tu govorili, potem bi se moralo vse Jugoslovane pobe-siti, če pa ni res kar so pripovedova-li, potem pa zaslužijo govorniki, da se jih na prvo drevo obesi. -----*— »mune oesn. \T Tinhh'nni JQ. anriln. JQ9O — Vpisovanje na juridični fakulteti. Ker je vsled železničarske stavke ukinjen promet, se rok za in-skripcijo podaljsa do vštetega 24. t. m. Redna predavanja se prično v ponedeljek, 26. t m. Rektorat univerze v Ljubljani. Rektor: Dr. Pleme 1 j. — Z našega vseučflišča. Vplso-vanja na juridični fakulteti so se pri-čela. Sprva se je vpisalo samo 15 dl-iakov, koncem preteklega tedna pa je število inskribiranih pravnikov že prekoračilo prvo stotino. Ker je že-Iezničarska stavka mnogim dijakom onemogočila prihod v Ljubljano k inskripciji, se je nadejati. da bo število inskribiranih slušateljev juridič-ne fakultete takoj po vzpostavitvi železniškega prometa znatno poskočilo in nemara doseglo še drugo stotino. Vsekakor je razveseljivo, da se vkljub ne baš rožnatim avspicijam vendarle še javlja precejšnje zanimanje za studij pravne stroke. — Redna Javna seia obOiskera sveta bo v torek, dne 20. aprila 1920. ob petih popoldne v mestni dvoranL Ker je za neko točko dnevnega reda potrebna kvalificirana većina, vabilo se občinski svetovalci, da se te teje zanestjivo polnoštevllno udeleže. — Dnevni red: A- Javne seje: Naznani-la predsredstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestnega magistrata poročila o prošnjah za podelttev do-movinstva. Personalno - pravnega odseka poročili: o dopisu župano-vem glede podelitve meščanstva in slede odobritve ustanovnega pisma *Agneze Županove ustanove z* slepce«* Finančnega odseka poročila: o dopisu županovem v zađe vi prodaje mestnih vojašnic štede it-poslovanja državnecra prlsnevk.i za posle prenešenega delokroga, glede potrebnega kredita za razne poprave v mestn&i wfaioicalu didft poUki* nja obcinske naklade na vozne listke cestne električne železnice, o dopisu dežeinega sodišča glede neke spre-membe vpisa v zemljiSki knjigi pai-cel št 496/4 in 530/2 kat obč St Pe-tersko predmestje, o ponudbi Josipa Turka za prevzem voženi z rešilni-mi vozovi, vozom za odgonce ia vozovi gasilnega in reševalnega društva In o dopisu vodstva Šibenske sole glede dovoiitve kredita za razne poprave pri tej soli. Stavbncga odseka poročilo o prošnji Kranjske stavbne družbe za odobritev parce-lačnega nacrta za zemljišče pare. št. 48/1 in 48/15 kat obč. Gradišće med Erjavčevo in Levstikovo ulico. Šol-skega odseka poročilo o dopisu ku-ratorija mestnega dekliškega liceja glede raspisa službenega mesta učiteljice na licejski ljudski soli. Obrt-nega odseka poročilo o prošnji dim-nikarske zadruge za razdelitev mesta v dimnlkarske okraje ter za zvi-šanje dimnikarske tarife. Klavnične-ga direktorija poročilo o dopisu ravnateljstva glede izposlovanja potrebnega kredita za nekatere poprave in prezidave v klavnici. iTpravne-ga odbora mestne dektrante, vodovoda in plmame poročilo o dopisa ravnateljstva mestne plinarne glede nujne poprave peči v mastili pRnarni ter vzidave novih retort Samostalni predlog obč. svetovalca Kocmoria glede odstranitve neke spominske slike iz mestne dvorane. — B. TaiM seje: Naznanfla predseđstva. Odobrenje zapisnika zadnie sele. Personalno - pravnega odseka poroCfla: o prošnjah > za raspisano mestno ustanovo za ačence obrtne iole. o prošnjah za razpisano mestno ustanovo za nčence vifie realke, o rai-nfh proinjah v personalni1! zadevah mestnih uradnikov. o Z orošnjah v personalnih zadevah uradaikov I ______x _______£__ PlDatt&iMca odafe> ka poročilo o prošnji ndcega mestnega uslužbenca za priznanje zviia-t ne draginjske doklade. Direktorija '. mestnega užitninskega zakupa poro-I čilo o 4 prošnjah vdov uslužbencev I mestnega užitninskega zakupa za . vdovnino, odn. preskrbaino. Obrtne-\ ga odseka poročila o raznih r.rošnjah . za razne obrtne koncesije. , — Vpliv stavke n lamo živHe-. nje. Posledice železničarske stavke . se že znatno občutijo. Velik je vpliv | stavke na pošto. Ves poštni promet , počiva, pisemska pošta deluje samo , na najbližriejšo okolico tja, kamor vozijo vozne pošte. Vsi poštni vozo- I vi stoje v remisali .Poštni predali na glavni pošti so zastrti, zlasti oni, ki sprejema pakete. Takoj že ob izbru-] hu stavke Je bilo ukinjeno sprejema-nje paketov. Velikanske množine p(* ' sem in časopisov leže v ekspedlcij-' skih prostorih. Pošti že primanjku-[ jejo vrečice za pisma. Če stavka tra-ja še dalje, bode pošta prisiljena ustaviti sploh vsako poslovanje. — Mesto je povsem odrezano od vsa-kega pisemskega prometa .Naravno | je, da bo javnost prisiljena uvesti star poštni sistem, Če še stavka dalje traja, je treba misliti na organizacijo vozne pošte. Mogoče še »stari poštni vozovi« nastopijo svojo funkcijo! — Tako so te dni že poslali v Kamnik vozno pošto. — O razmerah ori Kranjski Industrijski družbi objavlja sobotni »Slovenec« zanimiv članek, ki je ak-tualen zlasti z ozirom na bližnji plebiscit. Dolžnost vlade je. da takoj preišče na nedvomen način, kaj je na stvari. Javnost ima pravico zahte-vati, da se pojasnijo natančno faktične razmere. Pri vladi zelo blizu deželnega predsednika sedi specia-len referent za Koroško g. Potočnik. Stvar je važna in ga mora brisati. Sramota bi bila za nas, če je res še vsa nemška nadutost na Jesenicah In v Rožu moKoča v taki meri, kakor jo opisuje članek. Dolgo časa je in-dustrUska družba pod vladnim nad-zorstvom. V zađevnem članku Je ćelo trditev, da je vedno v podjetju zastopnik naše vlade gr. Humei. — Halo. kdo tam? — Veriž-niški u rad Ljubljanski konsu-mentje gospode okoli verižniSkega urada prav nujno opozarjamo na ne-zaslišani naval, ki ga pravkar vpri-zarjajo kmečki kožoderi na naše že-pe. Komaj teden dni je tega, kar je bila deželna vlada sklicala posveto-vanje zaradi draginje. Vodilna misel ie bila, kako ustaviti nadaljno prodiranje draginje. Slovenija sama zase bo draginji glede mesa in kruha komaj kos, ker smo navezani na dovoz. Pri mleku je pa stvar druga. Pred tednom dni je bila se cena 4—5 kron za Iiter, sedaj pa kmečki ode-ruhi zahtevajo, odnosno i z $ i 1 j u -jejo od ljubljanskih konsumentov po 7 K za Iiter. Poleg tega brumne kršćanske mlekarice pod grožnjo, da ne bodo mogle vec nositi mleka. iz-terjavajo Se razne doklade v cukru, kavi, makaronih, o Veliki noći tuđi potiče ćelo pri družinah, ki poznajo take stvari samo še iz zgodovine. Ljubljanski konsurnentje pričakuje-mo, da bo verižniški urad postopal tuđi proti agrarnim kožoderom. Sedij Je lepa prilika, da se izkaže praktično. Za nas je premalo, če beremo, da je bil ta ali oni kupčevalec kazno-van, ker ni imel cene zapisane na gambih za manšete ali na kapljicah zoper želodec. Mleko je za nas blago prve in nepogrešne potrebe, v de-žeii, pred nosom oblastnjj ga je do-volj. ZategadeU sodimo, da se rbka pravice ne srne ustaviti pred temi iz-sesevalci, pa naj jih tuđi zagovarjajo \ razni politični in nepolitični strokov-njaki. Za nas konsumente zahtevamo i nujno pornoči in zaščite! — Avtonoblska nesreća na Bleđfl. V nedeljo ob 6. ziutraj se Je | zgodila na klancu glavne ceste Bled- ] Lesce avtomobllska nesreća, katere i žrtev je posta] g. Jože Komianec, i trgovec iz Pevme pri Oorici. Gospod i J a k i 1 ml. je vozll z avtomobllom z Bteda proti Lescant Na znanem ; klancu je počila enemu koiesu gumi- ] Jeva cev. Avtomobll ie z vso silo zar \ krenit s ceste proti hrilm ter se pre-vrnfl. Dočim so ostali potaflcl, katere , je avtomobfl pokril. ostaff Mroro po- i polnoma nepoškodovani, fe zagnal < Komjanca kake tri metre daleč. ; Komjanec je pri tem tako nesrečoo i padel, da si je prebfl čr^nlo v za- \ tilniku. Teško poScodovanega so J prepdiaD v ljubUansko deželno bol- ] nflnico. Snoči ob 20. fe Komjaiiec podlegel poškodbi. Komnianec je bfl ( vri ia navdušen narodnialL Po po- i lomu je vstopil za časa bofev na Ko- i roikem kot dobrovoljec v jugoslo- ^ vensko armado ter se odlikoval v { raznfh bojih. Kot artelieriiski porod« ' nik je zapovedovai batertil v Pod- f rožici. Tam ie bil tuđi ranjen in Je ] 3 svDiim topom satlrfetal takratBi I naval nemških čet na predor. j —- ZđnvwfKšM slifiMk Rozpfsa- i škem ta ginekološkem oddelku i skega shoda pod ndttm nebom v Kotmart- \ veal eaikfal Dmve. Shod je bfl od oaflh Oorjaooev (preotralcf med VrbsJđm Jere- i tmm is Dravo) zelo številno oblskan. Ka- < atapfli ae> 9a4tal govorafld ▼ pcvveai 90» i metra besede: dr. Čemer, dr. Araelc in na- 1 nlawraU le afced« eiiaiBa horotta grfa -» 1 čeprtv na Stajenkem doma, iupoJk Ar« 1 ma. ineej pvBSBjpnann auvuii je pw ejr 1 &afj0| taaflej 4eeBnenđaej in(____^Mi vi peesd bi tako prav ladatao pflpofnogel li lepemu razvitku zborovanja. Z obrazov zborovalcev je sijalo veselje, ponos in trdna vera v ztnago naie pravične stvari KoroJcI se prav iskreno zahvaljujemo đr. Kozinovemu kvartetu za oblsk in izredni užitek in prosimo vse gospode, da nas Se pogosto obiščejo. posebno pa v teh težkfh dtieh pred plebiscitom. RHlfnra. "T" Občinstvo opozarjaao §c enkrat, da se Inapovedani koncert pianlstov Trost-Fiedler in Anton Trost danes zvečer ob 8. uri v> unionski dvorani vrši. k Zasebno In državno aradnlštvo! Urad-niška predstava »Nora« v drami se vrši v ćetrtek dne 32. t m. ob ol 20. uri Vstop-nice po znižanih cenah se dobe v predpro-daji v pisaml Društva zasebnoga oradni-štva Slovenije, Gosposvetska cesta 12/H. Proučavanje iusosJovansklh razmer na vseačilBča države Mhmeaoee ▼ Ameri-kf. Nemyorškt vGlas Naroda« poroča, da so na vseučilišču države Mennesote ustanovili poseben oddeJek, kjer se bodo dijakf poučevali o jugoslovanskih razmerab. Vodstvo vseučilišča prosi za vzorce slovenske literature. Med nj im i omenja piša* telia Frana Levstika in njegovega »Marti-na Krpana«. Rojak John Jager preskrbi prevod v angleščino. Dr. Šteian Segadfai: Naš sadašnji ustavni položaj. Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov IV. zvezek. Za-; ložila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1930. V dobi, ko se pripravljamo za votiter v konstituanto, ki naj končnoveljavno uredi našo državo, je največje važnosti, da ve-mo, kako je pravno prišlo do ustanovitve Jugoslavije, kaksna je njena dosedanja za« časna ustava in uprava, pa tud! kakšna vprašanja bo morala reševati konstitnao* ta. Vsa ta vprašanja mora poznati vsaC jugoslovanski polltik. jurist, pa tnefi v$ak inteligent sploh. Dr. Sagadin, načelnik v. ntinistrstvu za konstituanto, nas % vseraf. temi vprašanji in dejstvi seznanja na na« Čin, ki je na eni strani znanstveno oteroe-liert, na drugi pa razumljiv in zanLntv ~\ vsakega lajlka. Najprej govori o rgodovinl in pravnem značaju ujedinjenja, potem q pravnem značaju naše države In njeaem ustavnem položaju o pravnem postopanju v državi po ujedinjenju, o današnji organi-; zaciji uprave, o racijonalnih osnovan a*> začasno ureditev naše upravne organizaef-« ie in o glavnih problemih konstituante. V^ dodatku objavlja pfsatelt Se krfeko deklaracijo, ženevski pakt In perisko resotuctfa. Brošura je pisana v lahko ralnmlftvl sifso-hrvaščinL NaioČa se pri Tiskovni zadrngt v Ljubljani, Sodna ulica 6. Jugoslaven** Obnove - NVre upf»-vo je izašao $. broi sa ovim sadržajem: Ivo de Orisogono (NevsU): Jugoslavija; — Košta Stojanović: Ekonomsko sna2en)e>> kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca posle1 evropskog rata. — S. Kulibaktat KekoUko reH o boljševizmu. — Smotra: Politička* hronika: Dr. Dragoljub PavlovJĆ (Nekrolog). — Prevrat u Nemačkof (Dr. Mlleta* Novaković). — Putovi talijanskog ftnperta-lizma. (Ivo Krznarić). — Ženino pravo glasa (DUa). — Obnova: Biblioteka Ingoet Narodne Obnove. — Gosp. Pasao KoHć. — Prosvjeta: O jedinstvu jerfita (Dr. p. Arandjelović). — Josef HoieSek: Nirodat moudrnst (Jovan Krilć). — Književni pgeW. gled: Šibe Miličić: Knjiga radosti (J.V. — Momčilo MfloSević: Pred obnovom (JJ. -*, Dr. Svet. Pešićr Sudska mttiktom <&tmš* — »Preporod«. SiikolstiNi« Majniškl večer priredi draftvo a» zgradbo Sokolskoga doma Sokolu I. dne &i maja t I. v veliki dvorani hotela Unloa. Bratska društva se opoearjajo na ta večer in naprošajo, da na ta večer ne prireiaje> sličnih prtreditev. — Zdravo! k* Drnštoene oestl ta prtfcAtoCei Dru&ro drt. uskđkmo&f. Val gr odbornik! pozor! Za 20. aprila doiocesa seta se vrši 21. t m. ob 8. zrečer. Poinoitervf-no! Občni zbor 22. t. ra. ob 7. zveeer! I>o- ; ločite delegate! Predsedstvo. k Delegati ljubljanskih sportath ktobov. Sestava dnevnega reda In kandidatne liste' za obeae zbore Sporta* zvese hi olimplt-sbega pododbora Ljubljana, danes 30. t. m. točno ob 17. ari v »Rožci« hotela Unioa. Zvečer ob 20. mi >pri Rofic seia nogjp* metne zveze. k Zabavni odaek dn&r* zeeeenege uradni£tva Sloveeile v UebUaeJ priredi v soboto, dne 8. maja večjo drn^aboo prirev' ditev s plesom. Ker so predpriprave za to prireditev selo obzirne, se obraćamo tem potom do cenjenih tovarIŠev in tovarlsic kl i majo voljo m veselje, pomagaif odseku pri predprjpravmh, z vljvdno prosiilo, da se javtjo nijkasneje do sobote, dne 34. aprila međ uradnlmf itramf ▼ društven! ptsarnf Ćfospo&vetska cesta it f2. Drefivo J—mlov. nsoat aked. »8k>»u' ■ Pribramu je na svojem občnem zboro dne 29. marca t 1. fzvoliio za letnl semeeter na-stopni odbor: predsednik Milorad Petrovih podpTedsedn& Ivin Grebensek; tajnik Alejč-sanđer Dknlč> blegajnlk Radlvoj Vukčevfč, knjttničar DobHvof Krstić, odbornftov na-mestnlk Mflrvoj Bo*«, revizor Strm Bur-ger. Draitvo se zahvallnje vseat p. n. daro-; valcera, ki so mu pripomogli k življenju ter prosi nadalje njihove naklonjenosti. Časopisi se prosilo, da blagovolilo to ponatisnitf. Akad. vdnnleaie »iasoeievtte« u Bnra na svojoj red. glavnoj skupštini đne 22. HL, o. g. izabralo je za II. polugodište sledeel: svtH odbor: predsednik: Nlcola Zec caaev med. vet; I. podpredsednik: Mate MIKSeV; eaad. teeluLi IL pedpredsedaJk: Peder Šlatj ajer. eaođ. tedULt I talaft: OJorile Pope-vM; cand med. vet; IL Ujnik: NlkoU Pae- w__—__mj_ **^*^_A^ +^—W—^—m* m %______^^______y __\ ___________^ \ W9fW% caon> Tecjnbf magajuuc« n* Ketaenef* seea\ ša^eu fcaflUaerr Meciw ______ 4. ŠtTML________________________________________»SLOVENSKI NAROD9, dm 20. aprila 1930._______________________________________ •*■ ite»* fechn.: zapisničar: Hallđ Muftlć, stud. tecfc; gospodar: Stjepan Kulužić, stud. med. vet Assoclation des Etndlants Jou*oslaves, Rue Micbelet 9 Pariš (France). Na zadnjem opStem zboru udruženja izabran je novi upravni odbor, koji se konstituirao na sle-deći način: predsednik: Ivo Šrepel, stud. phil.; podpredsednik: Vjekoslav Kuhar, st. politič. nauka; sekretar: Hamid Kukić, st. politič. nauka; blagajnik: Božidar Lavrič, st. med. Člani upravnega odbora: Miodrag Marfeović, st med.; Miroslav Krejčik, st techru; Josip Didić, st. prava I trg. Nad-,zorni odbor: Vera Vukičević, st. med.; Sa-i.va Jovanovič, Katnik, st prava; Stanko 'Jug, st politič. nauka, flainooeiša poroCIla. SHOD V ORMO2U, Maribor, 19. aprila. Mariborsko tajništvo JDS je sklicalo zadnjo ne-'deljo javen shod, ki je bil sijajno obiskan. Predsedoval je g. Petovar. Govorili so narodni poslanci gg. Džamonja iz Mostara, prof. Voglar in Kejžar. Tekom izvajanj prvega govornika se je preril skozi gnečo domači kaplan in začel s kričanjem motiti sHod. Še le ko je videl, da bi ga bili kmetje vrgli na cesto in je navzoči dr. Lasič kot gerent zahte-val red in mir, jo Je odkuril g. ka-pfan iz dvorane. Shod se je na to ne-moteno vršil do konca. Soglasno so se sprejele te-le resolucije: Demo-•kratje zbrani na shodu v Orrnožu 11. t. m. se v polnem obsegu pridru-žujejo resolucijam sprejetim na shodu v Ljubljani, Mariboru, Celju, , Ptuju, nadalje fesoluciji načelstva demokratske stranke glede vpraša- nja Reke in smatrajo za eđin! izKod iz današnje težke situacije razpust parlamenta in razpis pravičnih volite v. Nadalje zahtevajo, đase spred-pripravami za kmetijsko Solo v Veliki Nedelji tako] prične, da se ta šola na vsak način še letošnjo jesen otvori. KONFERENCA V SAN REMU. — JADRANSKO VPRA*ANJE NE BO RESENO. LDU. Lyon, 18. awHa. (Brez-žično). »Temps« brzojavlia iz San Rema: Danes so bile nrivatne preliminarne konference. Zjtitrai ob 9. je .Millerand obiskal Llovd Georga. Ob II. sta se anjrleški in francosk* mini-strski predsednik napotila k Nittiju, da določijo program za delo konference. Radi odsotnosti Jusroslovenov izgublja konferenca pr^cei nomena in zanimanja pri Italijanih. Jadransko vprašanie se tam ne bo re§flo. V zadnjem trenotku so izlovili Jusroslo-veni, da še nišo gotovi. Oficiozna pogajanja med Rimom in Beogradom še nišo končana. Dve glavni vprašanji. ki ju bo ohravnavala konferenca. sta: razorožitev Nemčiis in razmotrivanie o odredbah. ki bi za-iamč'l^ to razorožftcv. 7?r^d; tega se ticieležiiie konference v San Remu mnccro vo.ia*k?r> s tr okovmaVo1^ med njima marš?! Foch, maršal Witso-n in general Badoelio. Druoro vpraša-nje, s katerim se bo bavila konferenca. je titrški problem. Po londonski konferenci se je obr?vnavalo več točk. ki bodo v San R^mu remene. Na vsak način se pričakuie, da bo konferenca končana v osmih do desetih dneh. predvsem radi tega. ker je nujno potrebno, da bodo predseđ-niki vlad l. maja doma na svojih mestih. Skratka Koaferenca v Su Rema te mra smatrati le kot sefa vrhovnega sveta, aikdar oa ne kot odločilno zborovanie dMomatov. LDU. Lyon, 18. aprila. (Đrez-žično). Iz Wishinertona poročajo: Italija je po svojem poslaništvu po-vabila Zeđlnjene države, naj pošljejo svojega zastopnika h konferenci v San Remu. Državni tainik bo sporo-£il to vabilo predsedniku Wilsonu. LLOYD GEORGE IN FRANCO- SKA. LDU Pariz, 17. aprila. (Dun. kor. ur.) V izjavi, ki jo je angleški minlstrski predsednik Llovd George pri svojem prihodu v Marseille dal zastopnikom različnih držav, je de-jal med drugim, da se bo vedno po-trudil, kar najbolje zastopati interese Francije toliko v San Remu, koli-kor pri konierencah, ki bodo sledile. Bodočnost civilizacije je odvisna od prijateljskega sodelovanja Francije in Anglije. 2ELEZN1ČARSKA STAVKA V AV- STRIJL LDU Dunaj, 18. aprila. (Dun. kor. ur.) Promet na južni železnici se snoči ni vzpostavil, kakor se je pričakovalo. Zborovanie uslužben-cev južne železnice, ki je bilo na du-najskem južnem kolodvoru, je. kakor javi ja jo listi, sklenilo,nadaljevati stavko do popolne ugoditve zahtev uslužbencev. Kakcr poroča »Neue Freie Presse«, se je stavka razširi-la tuđi na zapadno Železnico, kjer je osebje v St. Poltnu In Amstettnu nričelo stavkati. AMERIKA IN NEMĆU£ LDU. Parte, 16. aprila. (DKU). Kakor poroča wasbrrotonski dopisnik lista Chicago Tribune«, ie senator Mac Cumber stavil nov predlog. da stopijo Zedinjene države v trgovske stike z Nemčijo. Diplomatični odno-šaji se pri tem ne omenjaio. BOLGARSKO SOBRANJE. Sofija, 18. aprila. (BrezŽiČno). Danes se je otvorilo izredno zase-danje bolgarske narodne skupščine. Predsedstvo je prevzel najstareis! poslanec Oešov. Nato so se vršile volitve predsednika. Ajrrarci so od-dali 117 prlasov (parlament šteje 186 poslancev) za ajrrarca Boteva, ki je s tem izvolien za predsednika bol-garskega sobranja. Posledica tega Je bila, da so neasrrarni ministri Mad^a-rov, Burav in Danev podali demisijo. LDU. Soffla. 18. aprila. (Brez-žično). Ministrski svet se je bavil z novim parlamentarnim ooložaiem in je sklenil, podati dokaz o svoji trdni in odkritosrčni volji, ter izvršiti vse klavznle, ki iih mirovna pogodba na-laga Boljarariji. Med drugim bo Bol-garija dobavljala Srbili množino pre-moga, ki jo predvideva neuillyska mirovna pogodba. IZ MADŽARSKE VLADE. LDU. Budimpešta, 17. aprila. (CTU). Kakor javljalo, ie bi! grof Teleki imenovan za železniškega ministra, poslanec Domotor pa za ministra za notranie stvari. NOV PREDSEDNIK GUATEMALE. LDU. Lvoti, 18. aprila (Brez- žično). Carlos Herrera fe bil izvo- Ueni za novega predsednika republike Guateroale. GRSKI PARLAMENT. LDU. Atene, 16. aprila. (DKU. Agence Havas). Zbornica ie bila za tri mesece odgođena. Dartla. Upravništvu naleta lista ]e poslala: Za dljaško knUnJo »Domovina«: Ga. Josiplna Šelovin - Cudcn 100 K, mesto vcnca na krsto pokojno gospe SplihaL Srčna hvala! Hprcolzaclla. f Prvovrstcn semensU krompfr po 4 K 50 rta. odđaja Slovenska kmetliska družba tuđi neodom v skladiiču, Turjjški trg 3. Polzuedbe. V Narodnem dedalBča (opera)' so se med letošnjo sezono našli ti-le raznovrst-ni predmeti: 2 zapestnici, 4 kukala, 2 dež-nika, 1 prstan, 4 moške palice, 3 denarnice z manjšo vrednostjo ter več žepnih robcev in rokavic. Najdenl predmeti se dobe vsak veSer od 7. naprej pri nočnenra čuvaju v opernem gledališču. Glava! urednik: Rasto Pustoslemšek. * Odgovorni urednik': Božidar Vod eh. mu M prvovrstna kuharica In servi-ISUS R rarke s spričevall Hot*l J«. klor te MravritiM dom Btođ. Predam đia fstografKsa aparata 19X12 Dop. anastigmat 6'8 enden 13X 18 Extra Rapid aplanat 7*7^ miirovno blago z vso fotografčno pripravo, vsega skupaj 30 komadov, okoli 150 še šve-žih plošč in 500 papirja in kart, 140 kartonov, 2 učni knjigi. To se proda ali zamenja za pisalni stroj. Ponudbe pod .Fotografija 2836" na upravni sivo Slovenskega Narocfe.____________2836 l/finim večje količine na vagone: jelo-RliPlffl ve deske. materijal (gradja), late-kolje za vinograde, apno, oglje in pla, čam najvišje cenc. Ponudbe pod Vladimir Ivko*, Stmpar, (Vojvodina). • 2260 !»v--^_________—--------------:------------- Lep ftbulček prTJdSemu 'To Htrov po K3- se dobi v trgovini s semeai Itftr * Somp, Ljubljana, Wotfffl ti. 12_______ Vida* m VSrn za rnestno pristavo. ROHT K HD! Hrana hi banovanje v hiSI. POfeve se: Cesta na Kodeljevo 8. : 2756_________- t*Amti nairndu dobi ^sti* ^ Preskrbi lEUH IHlJlBoB trem uradnikom brez otrok primerBO stanovanje, obstoječe Iz treh' ^1 več sob in kuhinje. Naslov poye upravRižtvo Slov. Nar. 2709 !st! atetsrirtta \z^k% praktikant, %% trgovsko pišamo. Pismene ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod „Trgovska pisama 2811" 2811 dnimi pogoji večja množina drvfndnad-kov od parketnib deSCic). lwmn Slftkap toTtrna pirketov in piraa itga, Metetto-vi nHca //^ Jadransko hotelsko in kmnilsno dion. ttuftvo SuSak-Reka, Zvonimirova ulica itev. IO2. W0F I**teftk rteječili h»teU* I« aMUarttrtjt«. -^a I Hotel Pention I I Sanatorij in veliko mor- Palače-Hotel ^gPISMIaV* sko kopališče „MUUUIAB«* „OaTniAL" O^atlfa. „TIBAFMA" Crikveaica. Crikvcaica Trieftu nfererb. ti. Hotd-Pcnsion in morsko Vfi hoteli in sanatoriji so najmoderncj« z vsem Hotel-Pension kopaliSČe JHHT fctt-tti konfortom urejcni. — Oskrba izvrstna. — Otvor- „8AV-MABDHH |T,1rfW,h,terort>.2.,4.| £- -»-gto 'rt«- -^^b^prelem. ta | hJM^ti^i. j ,—— ■ .Mlraaarc- ▼ Crikvenici: ra Novi: uprava hotela I uaM p.*4>iAn i„ --iiirA I Hatc^Pension in morsko ^Sav-MarhM* v Novom:zaSuSak; Sreiiteji mrt* &n- Hotel-Petsloa In feHkO knoaliSCe MMMUM* Itfa, Softak-tea. — Natlov za bnojtve: Jtt«rm- nanko kopaliice •atoT^ Atfg«1«1 ■■ta**rtMJ, iatertM Mrt« 8w. H-t | .USAHJ« Hof i Vinodolski | dSm m m m i Baograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,71 I«l#|p9nelf9 hanUa HranL Hubllam, Maribor, Motko- JdUi allSKa Dal I Ka «*. op-tu-, s-"-^^.«? * f*-"* sprejema vloge na hranUne knjižice, žiro ta drage Zadar, Z«fl^JT*^ " "V viole pod najneodneiSini pogoji Poslovne zveze z vsemi veqimt kraji v L».«~ J^>^»- w£ w* ..lJfc.l-1 »»>* tu-m inozemstvu. J Za hMnM M mmni VataMkiK •tlUft ,