Posamezna številka 40 vinarjev. Slev. 90. V UMHM v SOM dne 19. mM 1919. Leio xlyo. »SLOVENEC« velja po pošU na vsi strani Jugoslavije ln v LJubljani: za celo leto naprej .. K SV— sa pol leta „ .. „ 42-. sa četrt leta „ . . ,, 21'— za en mesec „ ,. „ ?•— Za Inozemstvo celoletno K 35'— ss Sobotna izdaja: == 2a oelo leto.....K 15-— sa Inozemstvo.... „ 20 — Enostolpna petltvrata (59 mm Stroka In 3 mm visoka alt n|e prostor) sa enkrat ... po K 1*20 Pri naročiln nad 10 ob|av popust. Hajmanjšt oglas 59,9 mm K 4'— Enostolpna petltvrsta K 3 — Izhaja vsak dan tzvzemil po-nadeljek In dan po prazniku, ob 5. url zjutra]. Uredništvo je v Kopitarjevi ullot štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; netranktrana pisma se ne sprejemajo. Telefona štev. 50. Političen list za slovenski mmi Oprava Je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št 349 za oglase, avstr. tn češte 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563. Brez Trsta ln Gorice. LDU. Bern, 17. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Splošni vtis tega tedna je v resnici vtis velikega tedna, ker prinaša rešitev italijansko-jugoslovan. vprašanja. Wilson daje jadranskemu vprašanju prednost pred vsemi drugimi vprašanji. Vsi listi sc bavijo s tem vprašanjem. Vtis je la, da izgubljajo Italijanske zahteve tal. Zadnja dva tedna je bila naša splošna akcija izredno bojevita. Naši prijatelji, predvsem Stced (»Ti-tnes«) in Gauvair (»Journal des Debats«) je bavijo izključno z reškim vprašanjem. Vingu. najboljši zastopnik zelo uglednih angleških in amerikanskih listov, je obiskal Trumbiča, ki mu jc v dveurnem pogovoru natančno obrazložil naše zahteve glede Reke. Trumblčev intervju v »Morning Post« živahno komentirajo italijanski listi. Današnji ■»Journal Radical« se energično izjavlja proti prenapetim italijanskim prctenzijaiu, osobito proti lemu, da bi Jadransko morje bilo morje italijansko. Ko je Sonnino leta 1915. v Londonu podpisal pakt, ni dobil samo kompenzacij, ampak tudi pridobitve, ki nasprotujejo Neitalijanom. Danes so italijanske zahteve večje, in siccr na stroške aliiranih narodov, ki so v boju veliko več doprinesli žrtev kakor Italija. Italijanske zahteve nimajo nobene podlage, nobenega vzroka za potrebo zavarovanja ouosf tonskega jadranskega obrežja za Italijo. Logično bi tla ta način tudi Anglija lahko reklamirala Calais, Dunkerque, Boulogne, v katerih ktajih stanuje nekaj Angležev. Če Italija po londonskem paktu dobi Trst in Trident, tedaj mora .Jugoslavija iz istih razlogov dobiti Reko. Jadransko morje ae more bili osebna last Italije, Namesto neprekoračljivega prepada bi se moral najti način zveze, ki spoji oba sosedna naroda. Na veliki tedep zboruje v Parizu de-setorica sodnikov. Današnje poročilo pravi, da sloj« la posvetovanja, za nas v znamenju — velikega ledna. In res! Ko prebere Slovenec gorenjo brzojavko, jasen mu je vtis; To je naš veliki teden! Razločno povdarjajo naši sodniki v Parizu, da gre v sporu med Italijani in .Jugoslovani lc za Reko. Ti možje, ki so danes poklicani, da sodijo med pravico in krivico, omahujejo v tem, naj li prisodijo Reko Jugoslaviji ali Italiji, Pravica se odmerja po teži gospodarskih in političnih dobičkov — za sodnike. V celem zboru desc,torke svetovnih sodnikov ga pa ni, ki bi sc upal izreči vsaj eno gorko besedo za našo pravico, za naš Trst in našo Goriško, ln množica, podkupljenega časopisja zahteva od sodnikov, naj so izreko za krivico, nasilje, iraper.ijaJ.izem, po starem vzgledu: Daj tiara Barabo!- Wilson, ta veliki Američan, ki gotovo dobro čuti to nasprotje med krivico in pošteno pravico, stoji in molči o nas ter si umiva roke. In tako stoii naš mali rod pod sodnim tribuoalpm vesoljnega sveta, priča v srcu za relo svojo pravico, trpi molče z zavezanimi ushni in čaka obsod- i be, kajti danes je iusuo, kako se bo glasila j sodba. Za naše goriške in primorske bra- j te in za cel slovenski naredič bodo bese- j de sodnikov izzvenele v grozen klic: »Kri- ; žaj ga!« i Kakor Pilat stoji sodnik Wilson med ; pravico in krivico; rad bi se morda poteg- i nil za bedno pravico, a moč krivičnega j imperijalizma je presilna. Omahnil bo, morda tudi vzdihnil kakor Pilat m sodba bo končana. Svet, kakor nazivi jemo predstavnike narodov, žc davno več nima smisla in čuta za privico. Odkar je Macchiavelli v svoji knjigi »II Priricipc položil temelj svojemu nauku o dvojni morali, se med državniki godi tako, da dobi pravico tisti, ki jo sil-nejši in brezobzirnejši. Ta nauk starega imperijalista je izobčil iz javnega življenja nnčelo krščansko morale. In od tcdai dnlio je kamenjan vsakdo, ki krščansko načelo hoče uveljaviti tudi v javnem življenju. Misel, da je krščanska morala veljavna lc za najbolj zasebna dejanja in nehanja človekova, da pa drugod nc imej svojega mesta — ta misel je vladala med državniki skozi stoletja in rodi danes svoje sadove. Svet dcsetoricc v Parizu, cesar Viljem — vsi mogočniki sveta, kaj jih jc brigala in kaj jih briga krščanska morala! V politiki odločuje moč, interes — vse drugo jc sentimentalnost šibkih src! Tako govore. Pa kako sc goljulajo! Dokler je bil en sam, ki jc vladal, se posledice tega pogubnega načela niso še kazale tako očitno. Dvojna morala je veljala lc zanj. Toda čimbolj jc ljudstvo pridobivalo vpliva pri vladi, tem bolj jc to strupeno načelo razkrajalo človc ko družbo, Svetovna vojska, ki je potegnila vse ljudstvo v metež svetovne politik .-, i- proces razkrajanja dokončala. V vojski, ki j« le nadaljevanje zunanje politike iu drug način, so se teptala v človešk; krvi vsa načela krščanske morale. Ubnaj, kradi, prešestvuj, pričaj po krivem zoper svojega bližnjega, sc je glasilo kol vrhovna modrost državnikov in vojskovodij. Bistveno načelo krščanstva: Ljubi svojega Boga čez vse in svojega bližnjega kakor samega sebe — jc v teh časih grozote bilo malodane veleizdajalsko. Ne ljubiti — sovražiti je treba, so učili. In mase ljudstva so sc učile ter naučile. Prišle so množice domov ter načela, pridobljena v vojski, doma prenesla na notranjo politiko. In po ulicah prej mirnih mest .so sc oglasili strojnica, mino-met hi kanou ter proglasili, da je načelo krščanske morale poteptano. Pojdimo šc en korak daije — pa bo to načelo zavladalo tudi v zasebnem življenju in pogin človeštva je gotov. Znaki pretečega potopa sc že kažejo, bi zato nas razsodba Pilatov in Herodov v Parizu ne more ne ponižati in nc razžaliti. Ponižana in razžaljena bo sicer izšla izpred deseto-ricc sodnikov naša pravica, toda umrla ne bo, ker pravice ne more umoriti noben meč, Ostala bo krščanska pravica, ki bo doživela svoj triurni vstajenja, ko bodo hlapci rimskega, judovskega in modernega nekrščanskega imperijalizma, ko bodo moderni Herodi in Pilati pred njenim sijajem padali onemeli v svoj veliki nič. Dr. J. P.: Na veliki peir.k je biln lanskega leta. Na Francoskem so divjali najljutejši boji, {rotita zaveznikov se je zmajala pod udarci železne pesti pruskega militarizma. V Parizu in po velikih mestih entente je vladal ogromen strah. Vsa Evropa jc komaj dihala v napetem pričakovanju — odločilnega sunka v smeri proti Parizu. Srca so zastajala tudi nam, ki smo vedeli, da gre tudi za naš obstoi, ko sc odločuje usoda Evrope. Nemški listi so pijani zmage slavili orgije in si škodoželjno meli roke, češ: Na poljih francoskih se podira up Jugoslovanov, naša bo zmaga, mi bomo diktirali tudi Slovencem in vsemu jugu!« Pobi-tost in malodušnosl se je polaščala src med nami, narodnim sovražnikom je rastel greben, oholost jim jc rastla od dne do dne. Bili so najhujši trenutki v celi vojni dobi, ko jc na veliki petek padla ogromna bomba iz čudovitega topa v dalji 130 km ravno sredi Pariza ob tretji uri popoldne med pobožno množico v pariški cerkvi ter storila svojo dolžnost-- Tedaj se jc zgodilo vsem, kot da bi se nekaj pretrgalo v mislih in srcih vernikov in upajočih. Dih jc zastal, srce je zastalo, um jc obstrmel. Bilo je, kot bi se zamajalo pod nogami in sc — odločilo. V tujem nemškem mestu smo sedeli nekaterniki, mladi idealisti z bolečino velikega petka v srcu. Molčali smo, srca so utripala v težkem ritmu. Oči so strmele lopo v liste, in ušesa mehanično poslušala smeh in radostne navdušenja polne vzklike nemške imperijalistične družbe v kavarni. In začul sc jc glas: »Da, da — naša zmaga! Ste čuli — sredi cerkve je padla in nrokleli Pnrižnni čutijo zdaj. kai zmore nemški velcum!« Odgovoril jc sosed: »Aba, Kinda, da Hindabug kann noch was anderes!« Zazvcncli so kozarci in »Heil« se jc razlcgcl po kavarni. Mi pa smo molčali in strmeli glupo čez cesto v park. In videl sem solz tovariša, ki ni jokal baje nikole še... Tedaj mi je bilo naenkrat jasno in čisto trdno do zavesti, da se je odločilo — nam v prid, da jc vse slavljc Nemccv kruta prevara, kateri bo sledil v kratkem grozen preobrat. Tista bomba sredi katedrale, tiste stotine mrtvecev in ranjencev ob tretji t>ri n/i veliki petek, največji praznik trpečega človeštva, mi jc bila simbol in spomin na — pogubo vseh, ki so se veselili barbarskega čina pruskega militarizma. Notranja zavest mi je pravila, da tudi največji kanon ne bo odvrnil pogube, da bo nasprotno, plačilo tem hujše, čim bolj sc je radovalo svojega barbarstva nemško časopisje brez razlike in strankarske barve. Zakaj tudi katoliški lir-li niso zakrivali veselja nad bombo sredi pariške cerkve in nesrečnimi žrtvami nemške brezobzirnosti. Danes ima Nemčija krvav veliki petek, Kri nedolžnih, mirnih pariških žrtev se je potisočerila, žalost in potrtost med Nemci pomilijonila. Pariz kliče na odgovor in boče »odpis za smrtno obsodbo nikoli .premagljive velike Nemčije. Nikoli —! Eno leto je prešlo ip Viljema ni in nc generalov, ne tistih vsemu svetu porogljivih posmehov imperijalistič-nih nemških krogov, Nemčija danes zre s krvavimi očmi v rdečo bodčnost. .. Nt pravicc —? Ni maščevanja —? Ni povračila —? Ni sodbe —? Ni sodnikov —? So, v Parizu sede in deset iih je in zaprti so med tajne stene in sami so in sodijo ter dele plačilo za krivico in dele plačilo za pravico. Rekli so, ko so sedli k mizi in pričeli soditi, da bo sodba pravična, Pravice ni v njihovih srcih na veliki petek, ta dan težkih ur za naše ljudstvo. Kaj jim mar, da so ogoljufali vsa ljudstva za vero v poštenja in pravico pravičnih sodnikov! Na veliki petek si dele med seboj oblačila ponižanih in izropanih. Zaprli so si ušesa in zamašili usta svojim narodom in vsem, ki jim ni všeč njihova krvava < sodba. Pozabili so na svoj strah in trepet pred letom dni iu kujejo nove krvave načrte, da si zagotovijo večno« posest srebrnikov in zlatnikov, s krvjo in solzami poškropljenih zlatnikov. Nem in tih pričakuje in srcc se vije v bridkosti našemu ljudstvu, ko čuli na veliki dan, da so se pogodili na njegov račun veliki in mogočni sodniki sveta. Molči, a nc — brez misli, da pride obračun za vse, ki sodijo po svoji pravici«. Ali bodo sodili še čez leio in dan? Naš narod ostane, nem in tih, krivice pa ne pozabi nikdar. Se en veliki petek prido in potem bo prišlo vstajenje za vse, ki so jih — prodali nekulturnemu tujcu za nekaj tisoč srebrnikov. Dr. A, Gosar: domovi. Ena bistvenih točk nameravane agrarne reforme sc tiče takozvanih stalnih kmečkih domov. -Stalen kmečki dom pomeni najnižjo mejo, neke vrste eksistenčni minimum, preko katerega se poljedelcu njegovo posestvo radi dolgov, ali iz drugih vzrokov nc sme prisilno prodati. V Srbiji jc ta institucija >c vdomače-na, gre pa za to, ali naj se uvede tudi pri nas in v kakšnem obsegu naj sc to zgodi, kajti koristna bo ta novost edino tedaj ako bo odgovarjala našim gospodarskim in kulturnim razmeram. Najprej o vprašanju, ali se dajo stalni kmečki domovi sploh spraviti v soglasje z nazori modernega narodnega gospodarstva! Povdariti je treba, da jc gospodarski liberalizem, ki je zagovarjal popolno svobodo v razpolaganju z zemljišči, povsod privede! do nezdravih razmer na agrar-potrebni zakoni v varstvo delavca naspro-nem polju. Kakor so s socijalnega sfališčr ti kapitalistu, ravtMtnko so p :tiebnc tudi nrlmerne določbe za varstvo maleca zem- ljiškega posestnika pred kapitalističnim oderuhom. V obeh primerih bi bila popolna svoboda laž, ker bi v resnici pomenila lc svobodo močnejšega v izrabljanju sla-bejšega. Na drugi strani pa je zopet jasno, da nekdanje omejilve prodaje in delitve zemljišč za našo dobo ne bi bile več primerne, ker ustvarjajo privilegiran stan, kar očividno nasprotuje modernim demokratičnim nazorom ali pa ovirajo zdrav gospodarski razvoj. Predvsem gre za to, da sc poljedelcu zagotovi primeren eksistenčni m i -mu m, kakor jc določen za uradnika in delavca, ter deloma tudi za obrtnika. Seveda je la eksistenčni minimum pri delavcu in zla-.li pri obrtniku šc zelo nepopoln, a vsaj nekaj je. Obrtniku se n. pr. orodje, ki ga nujno rabi za izvrševanje svoje obrti, nc sme zarubiti. Pri poljedelcu nimamo nikake podobne določbe, njemu sc sme prodali vse do zadnjega koščka zemlje. ter do zadnjega živinčeta v hlevu. To jc brez ozira na narodnogospodarski pomen poljedelstva, gotovo krivično ter sc mora izpr?raeniti. Poljedelcu i n n j c-g o v i družini mora v vsakem slučaju o s t a t i toliko zemljišča in njegovih pri tik lin (fun-dns instruktus), k o 1 i k o r v s e g a lega rabi za svoje preživljanje. Na prvi pogled se zdi, da bi s tem priznali poljedelcem neopravičene prednosti pred drugimi stanovi, v resnici pa ni tako, Res jc z eksistenčnim minimom poljedelcu zagotovljeno premoženje, kakršnega uradnik in delavcc nimata, vendar to nikakor ni krivično. Letnega dohodka uradnikove-ga, kolikor je odlegnjen rubežni, ne smemo namreč primerjati tistim poljedelčcvini premoženjem, ki se nc sme zarubiti, temveč lc z dohodkom iz tega premoženja-Uradnik ima žc naprej zagotovljen reden dohodek ter ne rabi zato šc posebnega imetja, pri poljcdelcu pa je zem-! išče predpogoj dohodkov. Tako bi bila uradnik in poljedelec v tem oziru enaka. Pač pa bi imel poljcdelc.c, ako se določi zanj tak eksistenčni minimum, prednost pred delavcem in obrtnikom, dokler ta dva nista zavarovana za slučaj brezposelnosti in starosti, ker sta za la dva slučaja manj preskrbljena kot poljedelec. Vse to pa ne upravičujc, da bi zavrgli misel eksistenčnega minima za poljedelce, pač pa nas sili, da se resno lotimo vprašanja, kako zagotoviti tudi delaven in obrtniku zu vse slučaje zadosten eksistenčni minimum. V tem ravno morata imeti nedome-stilo za tisto premoženje, ki ga imp. poljedelec. Toliko s stališča pravičnosti in popolne enakovrednosti vseh stanov. Za določitev eksistenčnega minima pri poljedelcih pa govori se drug razlog. Državi jc in mora biti mnogo na tem, da njeni državljani nc obubožajo Id ko, da bi jih moraia pelem ona podpirati ter na svoje stroške preživljati. Kmečka družina, ki mora zapustiti svoje posestvo, ker je prišlo na boben, ter iti po svetu, jc vedno družina največjih re-vežev, ki pridejo prej ali slej domači občini na rame. Ravno v tem pa če se zadolženo posestvo poljubno proda, bodisi kos za kosom, ali pa celo naenkrat, je zemlje lačnim oderuhom uglajena pot, po kateri --i lahko prej ali slej prilastijo kos zemljišča ali pa celo posestvo, ki jih ravno miče. Ako bi bila pot, po kateri pride posestvo na boben vsaj nekoliko obtežena, bi se marsikatera kmetija ne prodala kot sc je, O upravičenosti in o potrebi stalnih domov sc torej nc da dvomiti. Določiti pa jc treba šc njihov obseg, oziroma obliko. Splošno naj bi obsegal stalni dom loliko zemljišča (njiv, travnikov, eventualno pašnikov in gozdov) kolikor ga srednjevelika družina (5-6 oseb) nujno rabi, da pridela na njem najvažnejše življen-ske potrebščine. K stalnemu domu mora pripadali seveda tudi hiša s potrebnimi gospodarskimi poslopji, ter za preživljanje in obdelavo polja nujno potrebno število živine, poljskega orodja, kakor tudi določena množina živil in semen. Ako jc število družinskih članov manjše se stalni dom vsled tega nc sme zmanjšali, ker bi se sicer večina takih domov oolaSlovenskega Juga*: opustila nekatera stranska pota, bi sigurno vsako novo gibanje v smislu kmečkih interesov moralo z njo paktirati. Edino v Ra-de-ni se zbirajo ljudje nove šole, nove mentali-tetc kot protiutež vsem ostalim zgodovinskim strankam. Časnikarsko združenje. Sarajevski časnikarji snujejo združenje sindikalnega značaja, katerega namen bo ščititi materijalne interese najzapuŠČe-nejšega, a najidealnejšega časnikarskega stanu. Stopili bodo v zvezo z zagrebkim in centralnim belgrajskim društvom. Pripravljalna dena za ustanovitev močnega časnikarskega kluba vodijo gg, Mitrovič, Sironič Klobasica, Maksimovič, Budimir in Krespi. Posameznim listom bo predložen načrt o zavarovanju članov dotičnega uredništva kakor tudi zahteva minimalne plače posameznemu uredniku. Pričakuje se, da bodo tudi tovariši v Ljubljani, Splitu, Zagrebu, Osjeku in Belgradu zasnovali časnikarska društva bolj na sindikalisličnem principu kot na karitativnem, kakor jc to bilo pred vojsko. Slovenskim umetnikom. >-■ Socijalno umjetnicki pokret« v Splitu jc izdal manifest, v katerem vabi vse umetnike brez razlike spola in vrsto (slikarje, kiparje, glasbenike, stav-barje in gledališke igralce) vse kraljevino SHS. naj se združijo v enotno socijalno organizacijO. Manifest izvaja: Do danes niso umetniki nikdar obstojali kakor razred zase, najsi so bili razcepljeni vedno iu povsod, niso imeli ! pravic, dočim so bile njih dolžnosti vedno urejene napram ambijentu, v katerem so delali. Živeli so od milosti vlade in poedinili mecenov, pa. so bile zato tudi produkcijo po željah in potrebah ! omenjenih. Oni, katerim se je-posrečilo, i da so se navzlic doživeli bedi oteli, so 1 umirali nepojmljeni in zasmehovani. Večinoma pa so se asimilirali ambijen-tu razmerja, med katerim so živeli in so prestajali biti umetniki. Zato je tudi umetnost služila vsemu, samo ne umetnosti. Od milosti v bodočnosti no smemo in nočemo živeti, niti ne smemo dovoliti brezvetnega izkoriščanja. Hočemo imeti prvo in zadnjo besedo, kjer smo koinpetentni in pozvani. Naša sloga se bo udejstvovala v posebni organizaciji. Zato se moramo vsi združiti, da bomo zastopani kakor posebni razred. Brez nas so ne sme reševati nobeno vprašanje, ki spada v naš delokrog. Beda ne sme več spremljati, kakor pošast našega dela in našega, življenja. — Zahtevamo to, kar zahteva danes vsak delavec z razliko, da. smo mi duševni delavci. Čista in svobodna umetnost. se more razvijati samo izven vsakdanjih telesnih in duševnih predsodkov. Samo gmotno popolnoron neodvisni umetniki morejo biti iskreni. Edino taka umetnost, ki ne robuje v*«kdnn1lm osebnim nntrobam umetni- kov in družbe, more v celoti odgovarjati svoji svrhi. Kdor bi k tej organizaciji hotel pristopiti, naj na naslov; Čiko Benači, s'i-kur, Split, Plinarsku ulica, pošlje prijavo, v kateri na j bodo navedeni bivališče, vrsta umetništva, rojstni dan in kraj in naj bodo na kratko označene premoženjske razmere ter morebitne želje. Velika demonstracija na Dunaju. LDU Dunaj, 17. aprila. (DKU) Doslej se je dognalo, da so se dogodki pred parlamentom odigrali tako-le: Okoli 3 tisoč brezposelnih je. priredilo zborovanje pred mestno hišo. Drugo zborovanje vmivših se vojakov in invalidov se je vršilo v Pratru. Udeleženci obeh zborovanj so krenili proti parlamentu, kjer so se sešli. Odposlali so deputacijo v parlament in zahtevali, da se predlo-že njih Želje državnemu kančelarju. Od vlade ni bil ta čas nihče navzoč. Poslali so r<> državnega kancelarja dr. Rennerja, ki je bil pri seji delavskega sveta. Ko jo prišel, je zaslišal depnta-cije in se nato vrnil k seji. Medtem je število demonstrantov naraslo, ker se jim je pridružilo zlasti mnogo nedoraslih fantičev. Iz množice je padlo na stražnike iz neznanega vzroka nekaj strelov in je bil ranjen pri tem en straž-žnik. Tudi policija je odgovorila z ognjem, pri čemer sta. bila ranjena 2 demonstranta. Množica jc postajala na to vedno bolj razburjena in je pričela groziti. Posrečilo se ji je, da je prodrla, skozi \ i ste stražnikov do parlamenta. Tedaj je razbil mlad fant okno v pritličju zborničnega poslopja, zapalil blazino na oknu in jo vrgel v hišo. Na ta način je nastal požar, ki ga niso mogli takoj pogasiti, ker množica ni pustila ognjegascev na mesto. Kmalu pa se je narodna bramba ojačila, pripravila og-njegascem pot do pogorišča in vrgla množico, iz katere so padali zopet streli, nazaj na sosednje ceste. LDU Dunaj, 17. aprila. (DunKU) »Deutsch - osterreichsche Staatskorres-pondenz« javlja: Dočim so se vršile današnje demonstracije, je peljal mimo italijanski avtomobil, ki ga je zadel najbrž izgrešen strel. K sreči ni bil nihče v avtomobilu ranjen. General Se-gre, šef italijanske vojaške misije jo odposlal k državnemu tajniku za vojne stvari dr. Deutsohu zastopnika, da zahteva zadoščenja. Na zahtevo je odgovoriti do petka ob i. popoldne. LDU Dunaj, 18. aprila. (DKU) »Ar-beiter Zeitung« javlja na avstrijsko-nemško delavstvo oklic, v katerem opozarja, da nasilne demonstracije niso prava sredstva, da se olajša beda. Par tisoč demonstrantov nima pravice vsiljevati svoje volje celokupnemu organiziranemu delavstvu. Včerajšnji dogodki niso le brezmiselni, ampak tudi skrajno nevarni, ker se z njimi ogroža republika. in krši proletarska disciplina. Z njimi se pomaga le tistim elementom, ki upajo pod zaščito tujega orožja priti do svoje nekdanje moči. Dolžnost nemško-avstrijskega delavstva je, da se taka katastrofa prepreči. K temu pa je treba premišljenostl, prevdamosti in samozatajevanja. Država SHS. Občine radgonskega, Upniškega in emure* škega okraja prideljene mariborskemu glavarstvu. Maribor, 18. aprila. Občine, ki ležijo južno od demarkacijske Črte, ki so bile do sedaj večjidel v Upniškem, emureškem in radgonskem okraju, so se te dni pride-lile okrajnemu glavarstvu mariborskemu. Glavarstvo je prevzelo ne samo politično upravo, ampak tudi skrb za prehrano obmejnih krajev. Nemška štajerska vlada že od decembra ni poslala v to ozemlje nobenih živil. Ljudje so bili popolnoma obupani. Sedaj je vzela Jugoslavija te kraje v svojo Oskrbo, Včeraj, 17. t. m., je mariborski okrajni glavar dr. Lanjšič imel v Špilju posvetovanje z zastopniki teh občin. Izvolili so odbore, ki bodo vzeli apro-•vizacijo v roke. Glavar dr. Lajnšič je nakazal potrebna živila. V vseh teh občinah bodo odstavili nemške in nemčurske župane in- nastavili slovenske gerente. Nemške šole v špilju, v Račah, na Ščavnici in v Rogatcu pri Cmureku bodo spremenili v slovenske šole. Obmejno ljudstvo je s temi ukrepi popolnoma zadovoljno. Boji na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 18. aprila iz uradnega vira: Dne 17. aprila ob 9.35 dopoldne je krožil nemški letalec nad Klopinskim jezerom in Škocijanom. Dne 17. aprila zvečer je nemško topništvo obtreljevnlo Sv. Katarino (točka 531). Razna poročila. Nemčija proti boljševizmu. LDU Nauen, 17, aprila. | Brezžično.) K pozivu Churchilla, naj se Nemčija s tem, da se bojuje proti boljševizmu, zopet približuje zahodnim velesilam, pripominjajo borlinski listi, da jc nerešljivo protislovje, ako se zahteva od Nemčije ogradje proti ludskemu boljševizmu in ako se obenem diktirajo mirovni pogoji, vsled katerih ae v Nemčiji sami jači razširjenje boljševizma. Ebert in Scheidemannova vlada je itak že izza decembra na delu, da omeji komunistično nevarnost. Razredni boj na Ogrskem. LDU Nauen, 17. aprila. (Brezžično.) Pri otvoritvi ogrskega delavskega in vojaškega osrednjega sveta je imel ljudski poverjenik za zunanje svari, Bela Kun, daljii nagovor, v katerem je izjavil, da razredni boj toliko časa ne bo nehal, dokler eksi-stirajo razredi. Namesto parlamentarizma mora stopiti razredno zastopništvo prole-tarijata, ker je vsled imperialističnega razvoja buržoazije le-ta postala enostavna rcakcijonarna masa. Nepotrjene vesti. LDU Nauen, 17, aprila. (Brezžično.) Vest o usmrtitvi bivšega nadvovode Jožefa, Wekerleja in Sterenyija v budape-štanskem centralnem zaporu, dem en tira oficijozni OKU, Vsi trije še živijo. Pogromi proti Židom v Pinsku. LDU Nauen, 17, aprila. (Brezžično.) Član amerikanske prehranjevalne komisije, Zukermann, je poslal židovskim poslancem poljskega deželnega zbora poročilo o krvavem pogromu v Pinsku. Poroča, da je poljsko vojaštvo obkrožilo v Piu-sku hišo, kjer so zborovali židje, od katerih so jih 40 aretirali in 37 ustrelili Zuckcrmann zahteva takojšnjo odpomoč, ker ogrožajo poljski vojaki še nadalje židovske občine. Poznanjski list »Kurjač Poznanski« priobčuje dogodek, tako, da BO židje zborovali v boljševiškem znamenju. Splošna stavka v Newyorku. LDU Newyork. 17. aprila. (DunKU) Reuterjev urad javlja: Zveza pristaniških delavcev je napovedala za četrtek generalno stavko. Polltline novice. -f- V Lesah je imel tiho nedeljo po popoldanski službi božji bivši lešanski učitelj, g. nadučitelj Slapšak, pripravljeno predavanje za ustanovitev prepotrebne Kmečke zveze, V poljudnem govoru, ki so ga številni udeležniki poslušali z napeto pazljivostjo, je pobijal glavne zmote soci-jalnih demokratov ter toplo priporočal ustanovitev prepotrebne Kmečke zveze, v kateri naj se organizirajo vsi kmetje S. L. S,, da bodo mogli kljubovati odločno vsem sovražnim navalom in se uspešno boriti za svoje kmečke interese. K besedi se je oglasil tudi nadstrankarski Tavčarjev .Jože, kateremu je vera nekaj tako svetega, da naj ostane prav gotovo samo v cerkvi, nikakor pa ne sme količkaj vplivati na gospodarstvo, ki nima z vero nobenega stika! Prav, prav, da sc poznamo! Njemu jc zvesto sekundiral lešanski učitelj, kateremu Lešani prijateljsko svetujejo, naj vse svoje zmožnosti posveti verskonravni vzgoji njih mladine, ne pa razširjanju liberalnih časnikov in liberalnih nazorov, katerih čisto nič nc potrebujejo. So pred njegovim prihodom v Lešc srečno izhajali brez njih, bodo menda tudi v bodoče! Dr. J. P.: -f- Kmetijska podružnica v Žabnlci obsoja najodločnejše gonjo, ki se je začela od gotove strani zoper Gustava Pirca, ravnatelja Slovenske kmetijsko družbe, ter ga prosi, naj še nadalje posveti svoje moči procvitu kmetijstva. — Kmetijska podružnica Žabnica pri Škofji Loki, dne 15. malega travna 1919, — Pavel Lavrič, tajnik. ~ Samo 24 ur. Včeraj je -Slov. Narod«1 objavil j>oročilo lastnega zaupnika o shodu v Želimljah, poročilo, katero trdi, da 1 je župnik Erjavec dobil »nekaj udarcev preko glave« in da jc bil »lahko oprasnjen ali morda lahko ranjen na glavi.« To resnico je »Slov, Naroda prenesel samo 24 ur, danes je s svojo znano energijo napadel lastnega zaupnika in zapisal: »Kdor trdi, da je od strani naših pristašev napravil kdorkoli župniku kaj žalega, laže.« Kdo zdaj laže, ali »Narod«, ali njegov zaupnik? Morda bo v Narod < skušal dokazati, da so župnika -oprasnili ali inorda ranili« lastni pristaši. Oh, ti naši ljubi koailcijonaši, ti žrtvujejo narodu vse, drugo stranko, tuja razbite glave in resnico! -f- Železničarsko gibanje. »Zveza jugoslovanskih železničarjev« je 17. t m. priredila v Unionu svoj shod, na katerem so govorili nadrevident Kcjžar, Dcržič, Rup-nik, Valenčič, Mlakar ter Adolf Ribnik ar. V rcsolucljab izjavljajo, da »o brezpogojno proti vsakemu nasilju in proti stavki ter zahtevajo brezpogojno enkratni nabavni prispevek. Protestirajo v 9voii resoluciji |»roti socialnim demokratom, proti korupciji na Hrvatskem ter proti židovski interna cijonali. -f Belgrajsko časopisje o škofu dr. Mahniču. K izgonu škofa dr. Mahniča v Italijo piše bclgrajska »Epoha«: Škof dr. Anton Malinfč jc znan naš narodni borec za ohranitev glngolice in narodnega jezika v cerkvi. Za časa vojne se je izkazal neustrašenega branitelja naših narodnih aspiracij. Ko jc Jugoslovanski klub v dunajskem parlamentu predložil znano majsko deklaracijo, jo je škof dr. Mahnič pozdravil iz dna duše in zastavil vse svoje sile in ves ugled za populariziranje ideje narodnega edinstva. Poleg ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča pripada tudi njemu ogromna zasluga, da je ta zdrava ideja prodrla ne samo v Istri in Primorju, temveč tudi v vseh ostalih delih osvobojene Jugoslavije tako hitro in uspešno med naj-reakcijonarnejše narodne sloje. Dnevne novice. — Za naše vojne ujetnike v Italiji. Gospode duhovnike prosim, da naj na podlagi dosedanjih zanesljivih poročil o bedi naših ujetnikov izpodbujajo vernike k lajšanju gorja in zbirajo v ta namen darove. S cerkvene strani nabrani darovi naj se pošljejo ordinari-atu. V Ljubljani, dne 18. aprila 1919. Anton Bonaventura, škof. — Umrl je včeraj zjutraj v Cerkljah pri Krškem duhovni svetnik in dekan prečastiti gosp. Anton Gabri č. Pogreb bo na veliko nedeljo ob 11. uri dopoldne, R. i. p.! — Smrtna kosa. V sredo dne 9. t. raes. so na Vidmu pokopali blagega župnika preč. g. Henrika Verk. Vzgled-ni duhovnik je bil rojen dne 2. julija 1846 pri Sv. Petru v Medvedovem selu. Služboval je kot kaplan pri Sv. Frančišku blizu Gornjega grada, v Koprivnici in na Pilštanju, kjer je kot župnik jako plodonosno deloval od 1. 1885. do 1894. Od tod se je preselil kot dekan na Videm, potem kot nadžupnik v Vuzenico, Čez par let kot dekan v Kozje, potem na Videm. Povsod je naprosil preč. gospode lazariste, da so mu pomagali, duše za Jezusa pridobiti. Bil jc sam mož molitve. Zvesto je spolnoval vse svoje dolžnosti. Marsikatero uro je presedel v spovednici. Dokler ga ni bolezen popolnoma potlačila, je še vsako nedeljo sam pridigoval in imel krščanski nauk. Bog mu bodi za vse plačnik! — Poročil se je polkovni zdravnik dr. Andrej Arnšek z gdč. Aleno Langkramro-vo iz Prage. — Visokošolcem-tehnikom. Vseučili-ška komisija pri deželni vladi za Slovenijo, subkomisija za tehnično fakulteto daje začasno naznanje, da smemo upravičeno upati na oficijelno otvoritev tehničnega tečaja v Ljubljani pričetkom mescca maja, in sicer se naj prično predavanja za I. semester oddelkov gradbenega, strojno-clck-trotehničnega, rudarskega in geodetskega. Prva dva (izredna) semestra bi trajala od pričetka maja do pričetka novembra t. 1., tako da ostane slušateljem odprta možnost do jesenske inskripcije na tuji visoki šoli, če bi se do takrat ne dosegla ustanovitev ljubljanske tehnične fakultete ali visoke šole po zakonitem aktu. Izrecno se poudarja, da bo imel tehnični tečaj povsem visokošolski značaj in se lc začasno rabi navedeni naziv. Subkomisija mora v najkrajšem času prijaviti deželni vladi točno število slušateljev I. semestra tehničnega tečaja namerjenih štirih oddelkov. Zato nujno poživlja vse tehnikc-visokošolce pr-voletnike ter vse abiturijente, ki nameravajo k tehničnim študijam, da sc nemudoma pismeno prijavijo za obisk tehničnega tečaja v Ljubljani maj-november. Te prijave so posebne važnosti in naj se vpošlje-jo polnoštevilno. Vsi tovariši visokošolci-tehniki sc prosijo, da skrbijo za to, da sc odzovejo temu pozivu prav vsi, ki pridejo v poštev. Prijave je vposlati na naslov: Ing. M. Šukljc, Bleivveisova cesta 7., I, — Begunke-vdove, ki k svojim prošnjam za pokojnino in vzgojevalnino po padlih ali pogrešanih možeh očetih ne morejo priložiti zahtevanih rojstnih, krstnih irt poročnih listin, lahko vseeno že sedaj prosijo. Oglasijo naj se pri svojem okrajnem glavarstvu ali pri predstojništvu begunskega taborišča pri Ptuju ali pri posredovalnih uradih za begurtčc v Ljubljani in Novem mestu ali pri Čevljarski zadrugi v Mirnem, sedaj v Vrbovcu pri Mozirju. Tam bodo izpoinile ih podpisale poseben formular in v kratkem jim bodo na to priznane njihove pokojnine in vzgoje-valnine za otroke. — Zahvala. Rodbina Kobijcva z Brega pri Borovnici jc podarila povodom smrti gospoda Antona Kobija, veleposestnika trgovca itd., tukajšnjemu gasilnemu društvu vsoto 350 kron. Za la velikodušen dar sc podpisano društvo ccnjcni rodbini Kobijevi najtoplje zahvaljuje. — Prostovoljno Gasilno društvo v Borovnici. — Na obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani! Železničar nam piše: Vlada je izdala ukaz, da se vpelje 8/16, oziroma 12/24 urna služba pri železnicah. Pri uradnikih in delavcih se jo že skoro povsod vpeljala nova služba, samo ubogi izčrpani kretniki (čuvaji) moramo še zmiraj delati nekdanjo od avstrijskih oderuhov vpeljano 24 urno službo. Ako žo človek celih pet lot vojne dela izstradan to naporno službo, bi bil tudi enkrat vesel, če bi se ga spomnili in njegovo službo nekoliko olajšali. — Sv. Vid nad Cerknico. Deželna vlada v Ljubljani jo dosedanji občinski odbor razpustila ter imenovala za ge-renta Franceta Ruparja iz LeŠnjakov, za prisednika pa Franceta Ponikvar iz Sv. Vida ter Jož. Korošec iz Reparjev. — Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem je sklenila na svojem izvanrednem oDčnem zboru, ki se je vršil 16. t. m. v hotelu »Union«, razširiti svoj delokrog na vso Slovenijo in zato izpremenitj svoj naslov v »Organizacijo okrožnih zdravnikov v Sloveniji«. Vsi gospodje okrožni zdravniki izven Kranjke, ki želijo pristopiti, naj se javijo pri predsedniku organizacije g. dr. Alojziju Homanu v Radečah pri Zidanem mostu. — Ubogi Prekmurci! (Dogodek z dne 3. t. m.) Kako se jim godi? V vseh večjih krajih, kakor so: Lendova, Tišnia, Bcla-tinci, Cantova, Sobota itd., je po 100 do 150 mažarskih vojakov - revolucionarjev nastanjenih, v selih prav ob štajerski meji pa so manjše patrulje, po 12 mož. Vas jih mora preživljati: dobro hočejo jesti in piti. Gorje mu, kdor se jim ustavi! Ko sta nedavno dva fanta branila pošteno dekle pred pohoto patrulje, so ga na mestu zabodli. Slovenska narodna inteligenca jim je seveda trn v peti. Tkalec, komandant komunistov v Soboti, je razpisal veliko nagrado zlasti na eno glavo, baje 50.000 kron. Dotičnik se mora skrivati po skednjih in v hlevih. Žalibog se dobi namreč v vsakem kraju kakšen izdajalec (izdajalka). Jih ni mnogo, a so. V noči od 2. aprila 1.1. so hoteli komunisti zgrabiti g. kaplana Št. Lejkota v Bclatincih in pa »kolovodjo« Slavka. Opolnoči sta bila opozorjena na nevarnost. Zbežala sta najprej v neke svi-sli. Patrulja je hlev obstopila, Prebadali so z bajoneti seno. Ubežnika sta se tiščala pod »cimprom«, eden s samokresom v roki, drugi z ročno granato. Niso ju našli. Okrog dveh ponoči sta bežala čez vrtove, plotove proti Muri. Patrulja ju je zasledovala, je streljala; bilo je pa tema, zato niso zadevali. Prebredla sta potok Črnec. Ob vsakem šumu se je bilo treba skriti v grmovje. Pri selu Dokležovju sta prebredla dve stranski strugi Mure — do pasu v vodi. Čez glavno strugo so ju prebrodili jugoslovanski brodniki. V Veržeju sta se posušila. — Trpljenje Prekmurcev je silno: terorizem Mažarov grozen. Meklove ^Novine« so ustavljene; komunisti pa ljudstvu vsiljujejo svoj list. Ljudstvo seveda jih ne mara. Zvesto, navdušeno se drži svojih voditeljev, duhovnikov in učiteljev. Zdaj — ali pa nikoli! je njih geslo za priklopi-tev k Jugoslaviji. — Iz Rogatca. Zora puea, bit če dana. To velja posebno za nas Slovence v Rogatcu in njega okolici. Desetletja smo se morali zatajevati in pustiti, da je gospodaril na naši lepi rodni grudi priseljenec nemškutur. Najbolj sta sc borila za pravice Slovencev naš vele-zaslužni gosp. dekan in vrli gosp. kaplan. Peščica Slovencev pa sc nas jc zbirala pri našem slovenskem kreme-njaku g. Sekirniku v Gaberju, kjer srno bodrili drug druzoga trdno zaupajoč na boljšo bodočnost. Ni bilo zastonj to naše upanje! Po grozni štiriletni vojni vihri zažarela nam je zarja svobode, štrli smo okove suženjstva in svobodno zadihali v mili naši Jugoslaviji. Prvikrat po dolgih desetletjih je zaplapo-lala slovenska trobojnica v dosedaj nemškutarslcem Rogatcu. Vso nas jo navdalo veselje, in zdeli smo se kot prerojeni. Želja po skupnem društvenem domu nas je navdajala vse. Sestavil se je pripravljalni odbor na čelu vstraj-nega in marljivega učitelja g. Toneta Stefanciosa in zadnjo nedeljo sc je vršil prvi občni zbor »Čitalnice« v Rogatcu ob nepričakovani obilni udeležbi. Pristopilo je takoj 78 članov. Pri volitvah v odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči člani: i>redsednik g. Jože Velikonja, poštar; podpredsednik g. Franc Mikuš. veleposestnik; blagajnik stražmojster g. Ivan Puncer; tajnik in knjižničar g. Tone Stefanciosa, učitelj; gg. odborniki: dekan Franc Šalamon, okrajni sodnik Rudolf Potočnik, Jakob Prah, posestnik, nadučitelj Jurič, Taborsko, Jože Senčar, notar, gospa Marica Auernik; namestnika g. Zvonimir Korošcc in gdč. Rozika Gobec. Po volitvah se jo razvila pod gostoljubno streho gospo Milke Zupane prosta in lopa zabava. Povskl zbor nam je zapel več lepo ubranih pcsmlc. Zvofer smo e« razšli v. radostnimi srci želoč ustanovljeni Čitalnici obilnega blagoslova v splošen napredek. — Prošnja. Ali sprejme kdo malo dete staro 13 mesecev za svoje ali vsaj v oskrbo. Dete je brez očeta in matere, zdravo, a nima nikogar, ki bi ga spoznal. Več pove nase uredništvo, — Pročelništvo kr. šumarske akademije v Zagrebu me je pooblastilo, da obvestim svoje kolege, da se začnejo izpiti na kr. šumarski akademiii na početku letnega semestra t. 1. dne aprila. Kdor želi pristopiti k tem izpitom, mora se prijaviti pri pročelniku kr. šumarske akademije najkasneje do 26. aprila do 12. ure opoldne. — Jugoslovenski odio za gubitke i crveni križ kod bivš. rat. minist. u Beču je naznanil, da se nahajata v Maadi i Tura (Kairo v Egiptu) internirana kot vojna ujetnika domobranec Alojzij Stock, rojen 1874, iz Ljubljane in narednik Henrik Honig-mann, rojen 1892, iz Kočevja. Po izjavi kr. nizozemskega konzulata v Kairu sc postopa z ujetniki zelo dobro. — Izkaz vojnemu davku zavezanih oseb v cenilnem okraju Kranj bo 14 dni, in sicer od 16. do 29. aprila 1919, med uradnimi urami pri davčnem okrajnem oblastvu v Kranju razpoložen. Vpogled ie vsakomur dovoljen. — Poštni čekovni urad, ki jc dosedaj imel naslov »Poštni čekovni urad SHS v Ljubljani«, oziroma »Poštni čekovni urad za Slovenijo v Ljubljani« se bode po odloku poštnega ministrstva od sedaj, in sicer začasno, imenoval: »Kr. poštni čekovni urad v Ljubljani«. — Območje tega urada se za sedaj krije z območjem tukajšnjega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. — Na velikonočno nedeljo vojaških naborov (glej Uradni lisi LXXV, stran 244!) niti v rajnki Avstriji ni bilo. Čudno! — Pri ravnateljstvu kr. državnih železnic v Ljubljani je razpisana služba provizornega železniškega zdravnika za okraj Ljubljana—Šiška z uradnim sedežem v Ljubljani z letno plačo po 2200 K in vojnim pavšalom po 200 kron na leto. — Rok j.a vlaganje prošenj: do 25. oktobra 1919. Podrobnejši podatki so razvidni iz razpisa v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. — Žganega apna ima na razi^olago 20 vagonov L'rad za pospeševanje obrti po originalnih tovarniških cenah. Ile-floktanti na to apno naj priglasijo svoje zahteve nemudoma na omenjeni Urad, Dunajska cesta št. 22. Če se re-flektanti ne oglasijo do 23. t. m., sc bo izdalo dovoljenje za izvoz preko državno meje. Apno se oddaja samo v celih vagonih. — Pomanjkanje premoga v Belgradu. »Pravda« poroča, da je Belgrad vsled popolnega pomanjkanja premoga v krizi. Ako se položaj ne zboljša, je mogoče, da preneha v Belgradu v nekoliko dneh električna razsvetljava in zmanjka vode, — Dijaški sveti v Belgradu. »Pravda« poroča, da je skupina belgrajskih maturantov razposlala vsem posetnikom maturantskih kurzov hektografiran razglas, v katerem javlja ustanovitev »dijaškega sveta« v Belgradu, — Črne koze so se pojavile onkraj dc-markacijske črte v okolici Oselice. — Cementna tovarna na Dovjem javlja, da jo upravni svet družbe v svoji seji dne 4. aprila sklenil, sedež tvrdke premestiti z Dunaja v Mojstrano in je s tem točka 3. dnevnega reda dne 29. aprila se vršečega občnega zbora (prememba pravil) v zvezi. U&ghSianske novice. lj Cerkvena glasba. Frančiškanska ccrkev: Velika sobota zvečer ob četrt na 7. uro procesija, Te D e u m , P. H. Satt-ner, Tantumergo Griesbacher, R e -gina c o e 1 i, P. H. Sattner. — Velika nedelja ob 9. uri pridiga, nato slovesna maša: Prvikrat se izvaja Weis-Ostborno-va nova maša »Kyrie eleisom« z orkestrom. Graduale: Gruber, Sekvenca Griesbacher, ofertorij »Terra tremuit« Greith. Veliki ponedeljek; Ponovi se Weisova maša, graduale Griesbacher, ofertorij Angelus Domini«, Mitterer. — V mestni župni cerkvi Sv. Jakoba bo na velikonočno nedeljo ob pol 10. uri daroval slovesno ponlifikalno sv. mašo mil. g. opat božjega groba preč. g. Janez Smrekar. Proizvajala se bo ftihovskega »Missa Lo-reta« (instrumentalno); graduale »Haec dies« in ofertorij »Terra tremuit« A. Foer-sterjev; introit in communio koralno. lj »Društvo tehnikov v Ljubljani« ima odborovo sejo v torek, dne 22. t. m. ob pol 9 uri zvečer v društvenem lokalu. — lj Obiskovalcem »Ljudskega odra«. Pri nedeljski predstavi v Ljudskem domu se je pokazalo, da nekateri obiskovalci za m en ju''J o g'edališče s cirkuzom. Pred-I vsem ni dopustno k resnim predstavam pošiljati otroke. Za te so otroške predstave! Čc so pa otroci v spremstvu staršev, pa morajo isti jamčiti, da otroci ne delajo hrupa in vpitja. Opazilo se je, da so v nedeljo letali po dvorani in balkonu otroci brez vsakega spremstva in nadzor* stva. To naj se v bodoče kratkomalo odpravil Tudi razne »frajlice« kratkokrilke, bi bilo neobhodno potrebno poučiti, da gledališče ni promenada in razstava, da bi se jim morali starejši ljudje umikati po nepotrebnem. Zavednim in resnim obiskovalcem priporočamo, naj vsak poiskus motenja in nespodobnega obnašanja na mestu grajajo in zatro, ako pa to ne bi pomagalo, zahtevajo od vodstva »Ljudskega odra«, da se taki ljudje s silo odstranijo iz dvorane. Opozorimo še enkrat starše, naj ne pošiljajo svojih otrok v gledališča razen k otroškim predstavam in še takrat v spremstvu! Od starejših pa zahtevamo, da se obnašajo dostojno sami, in da tudi od drugih zahtevajo dostojnost, če jo kršijo. Le na ia način moremo »Ljudski oder« posvetiti umetnosti in izobrazbi! lj Pozabljen del mesta. Prejeli smo: Najbolj zanemarjen dol mesta je Sv. Petra nasip. Ob vsakem na'ivu se napravijo veli1.o mlakuže, po katerih občinstvo brede. Mestni vozniki so navo-zili cestnega blaia na rob ceste, da se voda niii odtekati ne mor«?. Skrajni čas je že, da so ta nasip enkrat očisti blata, riasuje /, gramozom in spravi v tak stan, da se bo voda odtekala, da so drevje obrožo, da vejo no bodo bile ob električno žico in povzročale tresenje luči. Slednjič bo vendar treba tudi nasip poravnati in obsojati s travo in deteljo, da ne bo izgledalo kot razva'ine zanemarjene Ljubljane. Nekaj estetiko bi bilo vseeno treba, če hoče biti Ljubljana prestolica Slovenije. Če pa mestni magistrat pozabi tudi na nas davkoplačevalec tam doli, si bomo nasip sami uredili. lj Državna posredovalnica za delo, v Ljubljani prosi vse svojo stranke, da z rešitvijo s\ojih prošenj za prihodnji teden počakajo, ker se ves urad seli v svoje nove, velike in moderno urejene prostore v Gradišču, nasproti dramskega gledališča v Lukmannovi hiši. V, sredo, četrtek in petek (23., 24. in 25. L m.) pa ostane urad vsled selitve splob zaprt. lj I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani jc imelo 15. t m. javen društveni shod z dnevnim redom: Beda vpokojencev, in zahteva takojšnje odpomoči. Društveni predsednik je podal pojasnilo na razne pritožbe in vzroke, za kaj se vpokojence »prezira«. Prečital je spomenici, ki sta bili soglasno sprejeti in potom izvoljenih štirih odposlancev v spremstvu shoda izročen županu in deželnemu predsedniku. Obljubili so nam pomoč in smo dobili vtis, da je gospod deželni predsednik vpokojenccm posebno naklonjen, kar dokazuje že poročilo v časopisu s strani južne železnice. Zaradi aprovizacije naj naznanijo društveni člani blagajnikoma gosp. Seršcnu v Gosposki ulici 9 in Fabijaniju v Šiški, koliko imajo družinskih oseb. Na cenjena vprašanja z dežele odgovorimo kakor hitro bodo pravila pripravljena. Predsednik. lj Oni gospod Potočnik, ki je dne 7. t. m. na prostovoljni javni dražbi na Mestnem trgu št. 24/111. kupil salonsko garnituro, se prosi, da vrne leseni stol, katerega je z garnituro vred pomotoma seboj vzel, na naslov R. Medved, Mestni trg št. 24,111. Vestnik S, 8?. Z. Orli ljubljanske okolice in Ljubljane. Na Velikonočni ponedeljek 21. aprila ob 9. uri dop. v Ljudskem domu (II, nad.) važen sestanek radi osnulja ljubljanskega okrožja. Vsak odsek naj pošlje gotovo svoje zastopnike. * šentpeterski »Orel« v Ljubljani. Oddelek: Naraščaj priredi na velikonočni ponedeljek, 21, aprila 1919 ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu mladinsko prireditev. Spored: 1. Telovadba: a) Rajalni pohod; b) proste vaje za leto 1919; c) orodna telovadba; d) vaje s praporci za leto 1919; e) skupine. 2. Petje: E. Adamič: a) Vesela pesem; b) Zima. 3. Igra: Snegulčica in škratje. Veseloigra v petih slikah. Vstopnina: Parter I.—II. vrste po 6 K, III. do VI. vrste po 5 K, VIL—IX. prste oo 4 K, X,—XI. vrste po 3 K. Zofe po 3 K. Balkon po 4 in 3 K. Stojišča po 1 K (v parterju za dečke, na galeriji za deklice). Vstopnice sc dobe v predprodaji v Jugoslovanski knjigarni in pri gdč. Slrahovi, Sv. Petra cesta 77. — Starši! Pripeljite svojo deco k prireditvi! K obilni udeležbi vabi Vodstvo naraščaja. Odbor ljubljanskih prosvetnih društev. Seja je preložena na torek 22. aprila ob po! 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni (II. nadstropje). Radi važnosti seje prosimo za gotovo udeležbo. * Slov. katol. izobraževalno društvo ▼ Ljubnem priredi na velikonočni ponedeljek ob pol štirih popoldne ijjri: »Kuka« Tica modra ptica« in Krčmar pri zvitem rogu . Uljudno vabimo. m Snegulčica in škratje na Lj. odru, Mladinska prireditev Šentpcterskega Orla, ki se vrši v ponedeljek, dne 21. t. m., pokaže delo v naši orlovski organizaciji, posebno delo za orlovski naraščaj. Poleg telovadnih in pevskih točk uprizori naraščaj pravljično igro, za katero vlada med našimi malimi veliko zanimanje. Vodstvo naraščaja se ni strašilo velikih stroškov, katere zahteva uprizoritev te igre, samo da bodo naši mali odšli veseli in zadovoljni od prireditve. Vabimo pa k obisku tudi stari-se in druge mladinoljube. * Iz Črnomlja. Igro »Revček An-clrejček« priredi dramatski odsek Kat. slov. izobr. društva v Črnomlju, in sicer na velikonočni ponedeljek; začetek ob 8. uri zvečer, na belo nedeljo ob 8. uri zvečer in drugo nedeljo po veliki noči ob i. uri popoldne. Zadnja uprizoritev je zlasti namenjena zunanjim gostom. Vstopnice sp dobe v predprodaji pri g. Plutu in pred predstavo v društvenih prostorih. * Na velikonočni ponedeljek v st. Janž, kjer priredi Katol- slov. ieobr. društvo burko s petjem: Lumpacij va-gabund. Sodelujejo trije gospodje iz Ljudskega odra. Začetek ob treh popoldne. * Slov. kat. izobraževalno društvo pri Sv. Gregorju bo na belo nedeljo, dne 27, t. m. predstavljalo predstavo »Našo kri«. Domačini in sosedje se prijazno vabijo. * Orel na Vačah. V nedeljo 13. t. m. je brat prof. dr. Jos. Puntar predaval našim možem in fantom o sodobnih socialnih razmerah in s svojim izvajanjem zanetil .veliko zanimanic za mladinsko organizacijo. * Brezuica. Slov. kat. izobraževalno Hruštvo priredi na velikonočni ponedeljek, dne 21. aprila, velikonočno veselico. Na sporedu ie »Mož je glava«, igra v treh dejanjih, spisal dr. Janez Krek. Pred igro bo imel g. župnik Fr. Finžgar zanimivo predavanje o pomenu in namenu ženskih zvez. Začetek ob štirih popoldne. " Goriški fantje uprizore na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo ob 3. uri popoldne v prostorih g, Joži Ribnikarja v Srednji vasi pri Goricah vcKko ljudsko igro D i m e ž, strah kranjske dežele. — Vstopnina: Sedeži I. reda 4 K, II. reda 3 K, stojišče 2 K. Ker je čisti dobiček namenjen za nameravano zgraditev ^Društvenega, doma« v Goričah, vabi k obilni udeležbi odbor. Narodno gSedššfe. Drama. 19. aprila, sobota: Zaprto. 20. aprila, nedelja popoldne: :,Kroia-cek iunaček«. Izven abonementa, 21. aprila, ponedeljek: »Krojaček junaček«. A 48. 21. aprila, zvečer: »Veriga«. Izv. ah. ' 22. aprila, torek: »Nelly Rozicr«. C44. j 23, aprila, sreda: Zaprto. 24, aprila, četrtek: »Veriga ., dij., popoldne, Izven abonementa. Opera. 19. aprila, sobota: Zaprto. 20. aprila, nedelja: »Mamzelle Nitou-(thc«. Izven abonementa. 21. aprila, ponedeljek: »Prodana nevesta«. Izven abonementa. 22. aprila, torek: Zaprto. 23. aprila, sreda: »Slovaška princeska«. A 2/47. 24. aprila, četrtek: »Ugrabljena Evelina« in »Pagliacci«. B 2 49. Prosveta. EPILOG. Čuden zagovor. »Slov. Narod skuša zagovarjati vprizoritev Eveline tudi s tem, da imamo predstave za odrasle in za mladino. Gospodje, ali šte tako naivni sami, ali pa hočete imeti vso javnost za tako naivno, da vam bi to verjela. Če postavite Evelino na vzrpo-red zabave, ki si jo priredite v lastnem varičtčju ali v svoji »umetniški noči«, bi sc jaz no zgražal. Potem bi bilo vprašanje načelno drugačno. Nad »baletom« ■— plesom se ni nihče zgražal, menda tudi nad kratkim krilcem ne. Bodite dostojni in zagovarjajte svoje postopanje pametno, pa nc z abderiti, bedaki itd. Tc spada vse v eno in isto poglavje: surovost išče duška v zmerjanju in pso-vanju in surovost spada tudi somkaj. '— r. v. še o gledališču. Dejstvo, da je bilo mogoče igrati na našem odru »Evelino«, pomeni za našo narodno umetnost velik deficit, kar se jc žc enkrat po-vdarjalo. Še večji deficit pa je, če se za tako »umetnost« potegujejo vodilni listi in bijejo boj proti tistim, ki tako umetnost obsojajo. Da je včeraj trozve-za »Narod - Jugoslavija - Naprej« imela toliko predrznosti, da je zagovarjala kulturen škandal, to le za naše razmere značilno in nad vse žalostno. V odgovor na vse napade pribijemo to-le: Publika, ki s ploskanjem in navdušenjem sledi igram evelinsko kakovosti — je moralno propadla. Še boij moralno propadle pa imenujemo tiste, ki kulturne škandale zagovarjajo in naj že bodo to posamezniki, listi ali pa stranke. Hram pa, ki otvori takim obžalovanja vrednim pojavom kot je Evelina, vrata, ni več svetišče umetnosti, ampak spada — vsaj za tisti hip —• v vrsto predmestnih tingel - tangelnov. Vse eno je, če stoji tako gledišče v Pragi ali v Ljubljani. Sklicevanje na žalostne okolnost, da se je proizvajala »Evelina« tudi drugod, ne izpremeni na stvari ničesar. Naravnost smešno pa je, čo se nam hoče staviti Praga za vzgled in merilo moralnosti. Kdor Prago pozna, gotovo ne bo trdil, da je v moralnem oziru boljša od Ljubljane. Mi demonstracij gotovo ne odobravamo — vendar pa moramo izreči čast tisti čuteči mladini, ki si je neorganizirana upala protestirati per-siflaži umetnosti in nravnega čuta našega naroda. To tembolj, ker je ta mala peščica — kakor čujerno 10 do 15 — dala. duška svojemu ogorčenju kljub preteči nasilnosti organizirane ulice. Dal Bog, da bi imeli mnogo take mladine, ker lo ta je varen steber, opora in poroštvo za procvit našega naroda! — J. D. G. Sever ju, zagovorniku čiste umetnosti. V svojem članku o pohujšanju v dolini šentflorianski opletate strašno nerodno r a vse strani, omenjate stvari, ki leže daleč, daleč za gorami, mesto da bi se dotaknili zadeve, utemeljili uprizoritev »Eveline« ter dokazali jedro ali zrno umetnosti, ki je »zajeta iz življenja«, kar ni res, kar pa tudi ni prav nič bistvenega za umetnost. Vi obžalujete, da nam ni vojna z vsemi nemoralnimi propadi razširila obzorja, da bi »umetnost«, ki naj nam te propade živo slika, tolerantnejc gledali. Brez dostavka! S tem ste sami izdali svoj namen, oziroma določili velik prepad, ki je med nami. Vi odobravate ta globoki nemoralni propad, mi ga obsojamo! To je razloček. Sedaj je vsaka nadaljna razprava odveč; če je sedanjost nezmožna prav sodili — ravno vsled velikega medvojnega propada — sodila bo prihodnjost drugače. Mesto da se neokusno zaletavate v zelot-ski zbor, da nam podtikate podle namene > o hinavŠčini izkaljenega Damoklejevega meča«, da naše najboljše težnje in resne besede nazivatc »estetsko cmokarzar-stvo«, utemeljite rajši mirno in stvarno umetniško upravičenost repertoirja. Sami se cenite, če mrgoli v vašem spisu »terci-jalk, filistrov, moralnih korit« itd. Pa ne da bi bile te cvetke, natrgane na vrtu življenja, tudi vredne odra. — Na dolgo in široko branite prevajalca »Eveline«, me-slo da bi branili njo. Čujte! Saj Evelina je pantomina. Čc žc navajate kratko zgodovino tragične pantornine, pa še prej povejte, da je pantomina bistveno brez besedila, torej ne potrebuje prevajalca. Nad tistimi tremi stavki, ki jih pa govore nerazumljivo pred igro na odru, se nihče ni spodtikal, ker jih ni nihče razumel. Če torej čutite dolžnost, toliko braniti g. prevajalca, je to Peter Slabavest. Mi nismo predbacivali krivde njemu, temveč onim, ki so jo privlekli in nam jo hočejo vsiljevati. Kdo je potem krivec, to naj dožene ali umetniški svet ali pa oni, ki nočejo biti sokrivi. Čc jc Evelina res tako dostojna, iz resničnega življenja zajeta umetnost, čemu se potem tako bojite za prevajalca, slavite rajši njegove zasluge! — Janez Jug. pr Glasbena Matica. Slovenski priljubljeni umetnici koncertna pevka gospa Pavla Lovšc in koncertna pianistinja gdč. Dana K o b 1 e r ste izbrali za svoj ljubljanski koncert, ki sc vrši na Velikonočni pondeljek, 21, t. m. v Unionski dvorani, sledeči krasili spored: 1. Josip Pav-čič: Tri pesmi iz O. Župančičevega cikla »Ciciban«, a) Ciciban-Cicifuj. b) Uspavanka I, c) Vrabec in strašilo. Peje gospa Pavla Lovše. 2. a) Chopin-Liszt: Mes-joies. b) Chcpin: Etuda, Na klavir svira gdč. Dana Kobler. 3. a) Alabijev: Slavček. Ruska narodna. b) I. pl, Zaje: Ilajd u Kolo! Poje Pavla Lovšc. 4. a) Suk: Večerno razpoloženje. b) Smetana: Furiant. Na klavir svira Dana Kobler. 5. a) Binički: Da su meni oči tvoje ,., b) Bajič: Uspavanka, c] Bajič: Ala nešto. Srbske skladbe poje Pavla Lovše. 6. Liszt: Balada v H-moIu, Svira Dana Kobler. 7, Srbske narodne pesmi; a) Tišina nema. b) Sto me ljubiš, c) Devojčica ru-žu brala, č) Kad s' ugasni sunca zrak. d) Moma je kraj vode stala, e) Kolo. f) Haj, haj, vina daj! g) Dok je nama Miloša junaka. Pesmi poje Pavla Lovše, Na klavirju spremlja Dana Kobler. —- Prcdprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici 54. pr O koncertu Pavle Lovšetovc In Dane Koblerjevc v Varaždinu piše skladatelj dr, Kraianski sledečo krasno occno: Dvije izvršne umjetnice. U gdje Lovše je visok sopranprekrasnog srebrenatog hm-bra, nježan i topao — bit če judan od nai- liepših, što sc sada slušaiu sa koncertnih f podija — nošen uz to naskroz nježnim, poetskim temperamentom pjevačice. Upravo uzoran sklad izmedju duševnosli i iz-ražajnog sredstva! Skladbe, kao Pavčičev »Ciciban« i njegova ^Uspavanka« nc če zato valjda nikada nači bolje interpretki-nje. U gdjice Kobler zapanjujc snažna, inu-škaračka koncepcija njene interpretacije, a da kraj toga u lirskim momentima ipak lijepo razotkriva svoju meku slovcnačku dušu, dok je kao pratilica upravo nepri-spodobiva. Program iznio nam je neke pjesme mladih slovenskih skladatelja, od kojili naročito Pavčič i Lajovic govore vla-stitim jezikom. Prvi je dekorativno nada-reniji, koketirajnči ponešto sa kabaretom, dok je potonji ozbiljna, čista u se vmuta natura. — Oduševljenje opčinstva bilo je silno, Rijetko sc kad tako u dobrotvornc svrhe (50% za jugoslavensku siročad) kod nas muzicirala. Nainovefše. DAI MAHIJA JUGOSLAVIJI. (Izvirno poročilo >-Slovencu«.) Belgrad, 18. aprila. »Epoha« prinaša Članek ameriškega častnika Gre-ena, člana tukajšnjega ameriškega poslaništva. v katerem izjavlja, da bo vsa Dalmacija z Reko vred pripadala Jugoslaviji. ODSEK ZA NARODNO PROSiTETO. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 18. aprila. V ministrstvu za prosveto sc je ustanovil poseben oddelek za narodno prosveto. Za načelnika tega oddelka jc imenovan profesor Ratkovič, ČRNOGORCI V DEMOKRATSKEM KLUBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 18. aprila. Črnogorski poslanci narodnega predstavništva so vstopili v demokratski blok. STARI RADIKALCI HOČEJO IZ VLADE? (Izvirno poročilo »Slovencu«,) m Zagreb, 18. aprila. »Obzor« poroča iz Belgrada: Klub staroradikalcev jc imel sejo, na kateri bi se imelo odločiti o stališču kluba proti demokratskemu bloku. Do sporazuma ni prišlo. Del poslancev je bil za to, da radikalci izstopijo iz vlade. SRBSKI NACIJONALCI IN DEMOKRATSKI KLUB. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 18. aprila. Včeraj jc imela stranka nacionalcev svojo konferenco, na kateri se je razprvljalo o stališču stranke proti demokratskemu bloku. Stojan Riba-rac je predlagal, naj se končna odločitev prepusti pokrajinski konferenci stranke. Izmed navzočih 11 poslancev jih je bilo 5 za vstop v demokratski blok, 6 pa proti. POČASNA UREDITEV VALUTE. (Izvirno poročilo »Slovencu Belgrad, 18. aprila. Iz finančnega ministrstva se demontira vest o ustanovitvi ministrstva za ureditev valute. Ta vest je natančna, ker tozadevni ela-boruti še niso izgotovljeni. BURJA V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 18. aprila. Sinoči jo nastala silna burja, ki je divjala vso noč in danes vos dan. Napravila je ogromno škodo. STAVKA. (Izvirno poročilo »Slovcncu«.) Belgrad, 18. aprila, Na železniški progi Požarevac-Rapovo so pričeli stavkati delavci, ker že delj časa niso dobili plače, CENE VINU PADLE, (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 18. aprila. Listi poročajo, da so cene vinu padle, kef so Italijani prodali v Nemško Avstrijo, kamor se je prej prodajalo vino, velike množine vina. LLOYD GEORGE V PARIZU. LDU Pariz, 17. aprila. (DKU) Llovd George jc sinoči dospel semkaj. DUNAJSKE DEMONSTRACIJE. LDU Dunaj, 18. aprila. (DunKU.) Umrla sta še dva stražnika, tako da znaša sedaj število mrtvih stražnikov 4, razen tega je bilo 17 stražnikov težko in 23 lahko ranjenih, Narodna bramba je prevzela vzdr-žavanje miru in reda ter stražo v parlamentu, katero bo vzdrževala tudi v prihodnje. Sedaj jc v mestu popolni mir. LDU Dunaj, 18. aprila. (DunKU.) Italijanska misija jc sporočila vladi, da so pri včerajšnji demonstraciji pred parlamentom streljali na italijanski orožni avtomobil, in je zahtevala o tem pojasnila. Ncmškoavstrijska vlada se je takoj sinoči oprostila pismeno radi dogodka. General Segre je darles odgovoril, da zadeva ni imela resnih posledic in ker sc je vzpostavil zopet mir, nima italijanska misija povoda, izvajati nadaljnje konsekvencc. LDU Dunaj, 18. npr. (ČTU) VsWl včerajšnjih nemirov in demonstracij pred parlamentom in \ okolici jo ljilo več ljudi aretiranih. LDU Dunaj, 18. aprila. (ČTU) Dopoldne in popoldne je bilo mirno, nič se ni zgodilo. Po mestu so nabiti lepaki. ki poživljajo prebivalstvo, naj bo mirno, ker bi bili sicer takoj ustavljeni, dovozi živil. SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI. LDU. Lugano, 17. aprila. (DKU.) Splošna stavka v Milanu, Genovi, Turinu in Bologni se je podaljšala za nadaljnih 24 ur. LDU. Ženeva, 18. aprila. (ČTU.) Tu- rinske brezžične brzojavke tukajšnjih listov označujejo položaj v Milanu kot zelo resen. Vlada jc pripravljena, dovoliti delavcem koncesijc. Od srede ni izšel v Milanu noben list, »Stampa« poroča, da niso uspele protidemonstracije meščanstva proti štrajku. Šale in uradi so zaprti. Promet v mestu je skoraj ustavljen. GROF CZERNIN ARETIRAN. LDU. Dunaj, 17. aprila. (DKU.) Bivšega avstro-ogrskega ministra Olokarja Czcrnina so predvčerajšnjim nemško-av-strijske obmejne oblasti v Feldkirchu aretirali, ko je hotel brez potnega lista prekoračiti švicarsko mejo. O tem se poroča: Czernin je pred nekaj časom pri policijskem ravnateljstvu na Dunaju prosil za potni list v Švico. Z ozirom na propagando, ki so jo vršili proti nemško-avstrijski republiki priseljeni aristokrati, mu ravnateljstvo dogovorno z državnim uradom za zunanje stvari ni dalo potnega lista. Czernin jc nato prosil državnega kanclerja, naj mu vendar omogoči dobiti potni list. Kancler je odklonil. Czernin je še izjavil, da bo šel na svoje posestvo, katerih ima več na Gorenjem Avstrijskem, ter je z entent-nim vlakom odpotoval z Dunaja. Na Gorenjem Avstrijskem pa ni izstopil, temvee se je peljal dalje do Feldkircha, kjer so ga iz gori navedenih vzrokov aretirali. lj Stavka uslužbencev električne železnice je končana. Včeraj popoidne je tramvaj zopet začel voziti. Interpelacije jupslo* uanshega kluba. Pomanjkanje razstrelilnih snovi in mineralnega olja. Interpelacija sloven, poslanca Antona Sušnika in tovarišev na gospoda ministra trgovine in industrije radi dobave razstrelilnih snovi in produktov mineralnega olja sc glasi: Za produkcijo premoga se v premogo-kopih rabijo tudi razstrelila in gonilna sredstva, Kot razstrelivo se rabi smodnik, di-namon in dinamit, kot gonilno sredstvo pa posebno bencin. Smodnik se sicer izdeluje v smodniš-nici v Kamniku, a za te rudnike ni pora-ben. Dinamona sploh ni, dinamita ima Slovenija v zalogi samo še kakih 100 kg. Pro-šli teden ga je zahteval Zagreb 1000 kg, a ni dobil nobene. Zahtevajo ga rudniki v Trbovljah, Kočevju i. dr,, pa ga ni mogoče poslati. V Prevaljah, kjer dela 3000 delavcev, nimajo nobenega dinamita več, Če ne dobimo v kratkem dovolj minamona in dinamita iz Češkoslovaške in Nemške Avstrije, se bodo morali ustaviti vsi važni obrati. Ravno tako primanjkuje tudi razstrelilnih kapic in vžigalnik vrvic. Nič manj obupen ni položaj g'cde produktov mineralnega olja. Surovin pri nas sploh ni; dobijo se le v Galiciji in Rumuni-ji, Večjo rafinerijo imamo sicer v Bosanskem Brodu, ki pa je navezana na tuje nafte in sploh nima nobenih zalog, ne bencina, ne petroleja, nc strojnega olja, ne pa-rafina. Po celi Jugoslaviji se bodo morali ustaviti vsi motorji na bencin, surovo olje in drugo, če ne bo kmalu pomoči; velika večina jih žc itak počiva. Železnicam manjka petroleja in parafina, pa ne samo za razsvetljavo — na temo po železniških vozovih smo se že skoro navadili — ampak manjka tudi naravnost za signalizacijo. In kaj bo posledica. Kaj lahko se zgodi, da sc izognemo nesrečam, da se bo moral nočni promet na žcleznicah omejiti ali pa sploh opustiti. Šc večja nesreča nas čaka v premogovnikih! Čc tu zmanjka bencina, ki se rabi ravno pri motorjih, potem pride producija premoga sploh na nič in splošna katastrofa jc tu. Zalo pa je akcija glede dobave produktov mineralnega olja nujna, silno nujna. Dobava iz Galicije bi bila sicer mogoča. a zelo otežkočena, ker bi bile treba skrbeli za celo vrsto nakazil, izvoznic in prevoznic skozi Češko-Slovaško in Nemško Avstrijo, kar bi pri sedanjih razmerah gotovo rabilo dosti časa. Tu pa jc treba hitre pomoči. Bliže nam je Rumunija; mogoče bi sc dalo od tam kaj dobiti. Na vsak način pa je treba hitro nekaj storiti, da se rešimo iz neznosnih razmer. Zato vprašamo gospoda ministra: 1. Aii je gg. ministroma znano, v kakem položaju je naša država radi pomanjkanja razstrelilnih in gonilnih sredstev? 2. Kaj hočeta gospoda ministra ukreniti glede takojšnje dobave dinamona in dinamita ter produktov m'neralnega olja? Prosimo, da odgovori g. minister na interpelacijo v zbornici. A< Agrarna reforma na Sloivensketn. Beigrad, 10. aprila 1919. Interpolacija poslanca Antona Su-šnika in tovarišev na ministra za agrarno refortno radi provedbe agrarne reforme v Sloveniji se glasi: Zo dne 25. februarja t. 1. je izšla vladna naredbo o začasni ureditvi agrarne reforme in je z istim dnem tudi stopila v veljava. Po § 9. te odredbe sc ekspropriirajo vsa ve'eposestva na teritoriju kraljestva Srbov, Hrvatov 4n Slovencev, zemlja pa se razdeli med one državljane, ki se pečajo z obdelovanjem zemlje, pa zemlje ali sp'oh nimajo, ali pa ne v zadostni meri. Kaj vse spada pod veleposestva, se še razglasi s posebnim zakonom. Takoj pa se že proglašajo kot veleposestva po § 10. iste naredbe: 1. vsi fidejkomisi, 2. vsa posestva, ki obsegajo od 100 do 500 oralov rodovitne zemlje vpoštevajoč posamezne krajevne razmere. Ta posestva se takoj podvržejo začasni razdelitvi. Na Hrvaškem in v Slavoniji se je že začela deliti zemlja, oziroma dajati začasno v najem, da se pomiri ljudstvo in osigura produkcija. V Sloveniji pa so še do danes ni zgodilo ničesar- In vendar imamo tudi v Sloveniji posestva, ki pridejo pri takojšnji delitvi v poštev. Čc vpoštevamo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem samo vse fidejkomise, plemiška veleposestva in veleposestva privatnikov, občin in drugih korporacij, ki obsegajo n a d 150 ha, •dobimo Že okoU 520.000 ha zemlje, ki jo je treba razdeliti. Treba je tudi v Sloveniji takoj nekaj ukreniti. Treba je, da se nemudoma ustanovi pri pokrajinski vladi poseben ■urad za agrarno reformo, ki bo zbiral ves materijal, posebno statističen, študiral zemljedelske in posestne razmere posameznih krajev, meril zemljo in se bavil sploh z vsemi vprašanji, ki se tičejo agrarne reforme. Dalje naj se skliče takoj enketa veščakov (inženirjev, agronomov, izkušenih posestnikov), zastopnikov zadružništva in pa interesentov samih, ki naj skaša najti pravec, po katerem se ima deliti zemlja v Sloveniji. § 17. naredbo o agrarni reformi tudi določa, da vsi večji gozdni kompleksi preidejo v državno last; torej tudi vsi gozdovi fidejkomisov in onih veleposestev, ki se imajo takoj razdeliti. Med navedenimi 520,(400 ha je več ko polovica ca. 250.000 Q\ samih erozdov, In vse to veliko državio ; premoženje je še do danes po večini bjrez zadostnega, nadzorstva. Bivši lastniki na izsekavajo gozdove in let drago prodajajo. Knez Auersperg je v okolici Višnje gore posekal že vse najlepše smi*eke ter jih prodal po 200 K. Isti na ostalih svojih posestvih (Kočevje, Poljane, žužem-perk, Toplice) menda ni postopal drugače. In tako delajo tudi drugi: na vse načine skušajo, da še zadnji trenutek samim sebi koristijo in državo oškodujejo. Oškodovani pa so tudi kmetje, ki bodo nekoč prišli v posest že izsekanih gozdnih parcel. Zato je nujno potrebno, da se vsi ti gozdovi takoj postavijo pod primerno nadzorstvo, kjer so to še ni Zgodilo. če bi primanjkovalo nadzorni-kov-strokovnvjakov, nai se pritegnejo k nadzorstvu tudi zadružne organizacije in izkušeni kmetje, ki bodo gotovo najboljši varuhi gozdov, o katerih upajo, da bodo nekoč vsaj deloma prišli v njihovo last- Zato vprašamo gospoda ministra: 1. Ali so gospodu ministru znane te razmere v Sloveniji? 2. Ali boče gospod minister ustanoviti takoj ; i Slovenijo poseben urad za agrarno reformo in sklicati takoj posebno enketo? 3. Ali je gospod minister voljan, vse gozdove, ki so prišli v državno last, postaviti takoj pod državno nadzorstvo in tako obvarovati državo in in-tereširane kmete velikanske Škode? Prosimo gospoda ministra naj kolikor mogoče hitro odgovori na vse to v zbornici. Ursdifeo plafieuanla Mnogi državljani kraljestva Srhov, Hrvatov in Slovencev, živeči v S'0 geniji, ki imajo zavarovalne pogodbo z inozemskimi zavarovalnicami, vsled ukinitve nakazničnega prometa, oziroma prometa s poštnohranilničnim uradom na Dunaju, ne morejo plačevati v zadnji dobi dospevajočih zavarovalnin (zavarovalnih premij), ker no vedo, je li ali kie so v našem kraljestvu upravičene vplačilnice, kjer bi pravo-veljavno izpo'njevali svoje pogodbeno obveznosti. I. Nekvarno poznejši ureditvi pravnega razmerja inozemskih zavarovalnic, ki opravljajo svoje posle na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, se pozivljejo vso zavarovalno družbe in kakorkoli imenovana njih zastopništva, ki so do sedaj opravljala zavarovalne posle na ozom1ju Slovenije, da najkesneje do dne 25. aprila 1919 v »Uradnem listu« pod »Baznimi objavami«, in sicer vsaka zavarovalna družba zase, priobčijo lastno »Izjavo«, v kateri naj naznanijo občinstvu, kje je zavarovalnine, dospevajoče za račun družbe, pravoveljavno vplačati na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter naj izjavijo, da bo družba izjemoma smatrala vplačPa zavarovalnin, zakesnela zaradi izrednih prometnih in drugih razmer, za pravočasno vplačana, ako so plačila tekom treh tednov po priobčitvi dotične izjave zvrše pri imenovani vplačilnici, in da zavarovanci zaradi sedanje zakesnitve svojega vplačila no bodo trpeli nobene škode. II. Vsi oni državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in S^vencev, živeči na ozemlju Slovenije, kateri imajo zavarovalno pogodbo s kako inozemsko za-varovlano družbo, se pozivljejo, naj do dne 2 5. aprila 1919 zasledujejo »Izjave« zavarovalnih družb v »Uradnem listu«. Ako zavarovalnica, s katero ima stranka zavarovalo pogodbo, ne bi pravočasno priobčila izjave, predpisane v odstavku I., naj stranka najkesneje do dne 5. maja 1919 na nekolkovani vlogi predsedništvu deže'ne vlade za Slovenijo javi točne podatke zavarovalne pogodbe, in sicer: firmo in naslov zavarovalnice, svoje ime in svoj nas'ov, zavarovalno panogo (življenje, jiožar itd.), številko zavarovolne police, zavarovalni znesek, znesek in dan dospelosti zavarovalnine (zavnrovaMie premije), nadalje, kdaj, na kateri naslov in kako (pošt. nakaznica, položnica pošt-nohranilničnega urada na Dunaju h kontu št. ...,) je bila v zadnjem času volačana zavarovalnina ali pa vplačan obrok, preden se je prekinil nakaznični promet. V tem primeru bo izkušala deželna vlada za Skrvenijo skupno z delegacijo ministrstva financ ukreniti, kar je treba, da se stranka obvaruje škode, ki bi sicer utegnila zadeti brez njene krivde. Aprovszadfa. a Sol za zavode in obrtnike se nakazuje le prihodnji teden v mestni posvetovalnici na magistratu od 8. do 12. ure dopoldne. Sol se ne more za nikogar hraniti, vsled tega naj se zavodi in obrtniki pravočasno zglase. a Prodajalci krušne moke, ki so bili zadnjič objavljeni v listih, naj se takoj v torek ob 11. uri zglase v mestno posvetovalnico radi nakazila krušne moke. Vsak prodajalec naj prinese s seboj tudi izkaznice za kruh. a Peki se vabijo, da se zglase v torek ob 9. uri v mestno posvetovalnico. Seboj naj prinesejo tudi vse krušne izkaznice, če jih niso med tem že oddali. novBca. g Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo, oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 K za 100 kg z vrečami vred. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let. Po-zivliemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo na-roče za pomladno gnojenje. Trosi se ga lahko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podorati. g Prhava državnih rent in vojnih posojil. Da se more sestaviti v svrho pregleda in nastavka naš plačiln bilancc skupna vsota vseh nam (v Sloveniji) lastnih vrednostnih papirjev, in siccr državnih rent in vojnih posojil avstrijskih in ogrskih ter drugih naložbenih papirjev, kakor obligacij, zastavnih pisem, železniških prijoritet in končno tudi delnic pedjeti' izven Jugoslavije, je treba napravili točen seznam vseh v privatnih rokah se nahaiajočih vrednostnih papirjev stare monarhije in podjetij, ki so pripadale prej k njej, a so sedaj zunaj mej Jugoslavije. Da bo statistika točna, je v velikem interesu vsakega posameznega kakor tudi splošnosti ter jc vsled tega, da se ne bi domnevalo kakih davčnih in podobnih uradnih odredb za tem pozivom, kar bi marsikoga odvrnilo od prijave, sprejela sestavo te statistike privatna tvrdka: Dr. Ivan Čeme, gospodarska pisarna, v Ljubljani. Priglasiti je torej samo pismeno po dopisnici na ta naslov vse zgoraj navedene vrednostne papirje z imenom in naslovom lastnika ter je navesti tudi, ali se papirji nahaajo v Jugoslaviji ali izven nje. Na primer: »Prijavljam: 2000 K 4 odst. avstr. kronske rente, 5000 kron V, avstr. voj. pos, zaklad, in 6000 K 4 odst, želez, prior. Kranj — Tržič. Prva dva papirja sta tukaj, tretji r.a Dunaju. Andrej Maček, posestnik, Vrhnika 125.« Nasloviti je dopisnico: Dr. Ivan Černe, ('ospo-darska pisarna, Ljubljana 147. Ker so ti podatki izredne važnosti za vse naše gospodarstvo kakor tudi za posamezne lastnike vrednostnih papirjev velikega pomena, sc prosijo denarni zavodi, župni uradi in druge vplivne osebe, da gredo vsem zaradi prijave vprašajočim s pojasnili na roko. Denarrfi zavodi, uradi in korporacijc, ki dosedaj še nik;er niso prijavili stanja svojih vrednostnih papirjev, se vljudno prosijo, da v interesu popolnosti te statistike istotako prijavijo sedanje stanje svojih zgoraj navedenih vrednostnih papirjev. Vse prijave naj se gotovo izvršijo najkasneje do 26, aprila 1919, da se more statistika takrat zaključiti. Slovenski listi sc prosijo v interesu stvari same, da blagovolijo do ravno navedenega reka parkrat objaviti ta poziv. — Dr. Ivan Čeme, gospodarska pisarna, Ljubljana, poštni predal štev. 147. g Kaj bi bilo nujno potrebno? Ve- ščak nam piše: Če danes lastnik pripelje kobilo na Selo k žrebcu, tamkajšnji podčastniki ali vojaki ne pripuste prej žrebca, dokler lastnik kobile ne predloži žlvinozdravpi?kesrfi spričevala, da ie popolnoma zdrava. To je samo na sebi popolnoma v reuu, toda taka zahteva je za lastnika kobile zelo neprijetna, ker s tem, da mora nazaj v mesto, tam živinozdravnika poiskati, da kobilo j>reišče in izcla spričevalo, zgubi veliko časa, poleg tega mu narastejo pa še nepotrebni stroški za preiskavo in spričevalo. Kako bi se moglo temu odpomoči? Živinozdravnik v žrebčarni je večjidel na potovanju, le redko doma. Ali bi ne bilo v korist konjereje, čc bi bila žrebčarni na Selu prideljena dva živinozdravnika, da bi bi! eden vedno doma? — Ta živinozdravnik bi v takih slučajih na mestu odločil ali sme žrebec kobilo zaskočiti ali no, drugače bi bil jia vedno pripravljen za slučaj, če kak žrebec na vnajni postaji zboli, da se takoj — na brzojaven poziv — odpelje in jn-avočasrio nudi pomoč bolnemu žrebcu. Drugi živinozdravnik na Selu je pa potreben tudi za slučaj, da eden od obeh zboli ter je tedaj takoj drugi pri rokah, da ga nadomesti. Ker je pa konjereja posebno važna sti-oka, zato je tudi na vsak način neobhodno potrebno, da se vsaj eden živinozdravnik v tej stroki pravočasno dobro izvežba, ker le tak bo zmožen kot naslednik sedanjega živinozdravnika v konjereji uspešno delovati. Končno se ne sme prezreti, da so žrebci kot plemenska žival dragoceno blago, ker znači vsak posamezen žrebec, — nizko cenjen, — kapital 25.000 kron. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče hrvatske knjige iz svoje zaloge: Ante Šunjič, Pripovcsti sa Sela. Cena 2 K 20 vin. Teodor Jeske Choinski, Kad sunce zalazi, roman iz dobe cara Marka Avre-1 ja, cena K 6.60 F. M. Dostojevski;, Brača Karamazovi, roman u štiri dijcla. cena K 16.50. N. V. Gomolj, Čičkovljeva Pustolovina j ali Mrtve duše, cena K 7.70. Ksaver Šando- Gjalski: Pod starim Krovov.ma, cena K 6.60; Iz Varmeginjskih Dana, cena K 4.95; Diljem Doma, cena K 5.50; Maričon, cena K 3.85; Bijedne priče, cena 4.40; Tajinstvene priče, cena 3 K 85 vin.; Na Rodjenoj Grudi, ccna K 5.—; Janko Borislavič, cena K 4.95; Gjurgica Agičeva, cena K 5.50; U noči, cena K 7.70; Radmilovič, cena K 6.60, Izgubila se je temnorujava kokoš (čopka). Pošten najditelj naj jo odda na Krakovskem nasipu 26 (ovurna drož). Kdo ve kaj o Francu Vidergar, ki se pogreša od časa prevrata. Služil jc pri pešpolku št. 117, lil. komp. III. voj, vojna pošta 613, Poročila prosim na naslov: Helena Vidergar, Vir, p. Dob pri Domžalah. Stroški se povrnejo. Poslan©. Založba Kleinmayr & Eambcrg v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo Velikega slovenskega vzorneoa spisovnika izpod peresa gospoda profesorja Henrika Podkrajška. Spisovnik, okoli 350 do 400 strani, bo v kratkem izšel in bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin in vloge za zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka: spisovnik bo neogibno potreben svetovalec v vseh vprašanjih in pravnih 1 slučajih, zadevajočih gospodarski promet. Naročila pred izdajo, ki so potrebna ! spričo majhne naklade zaradi težkoč pri I nabavi papirja, sprejemajo vse knjigarne. mile »Slovenca"! Kianja. loge. najboljše ln line do-j bite pri L. Rebolj v Dokler ne razprodam vso za nolfifi srednjih let, pošteno in zanes-UuMu ljivo 'sče s u/be kot kuharica, najrae v župnišče. Vajena je tuiil gospodinjstva Naslov pove uprava tega lista pod št. 2907. Morski pomočnik sasrs goji. Naslov v upravništvu pod St. 2540, Cisti in beli 1. ugoslovanska tovarna za kemično CiSCenje IOS. REICH. Llu iliana, Poljanski nasip a, Podružn icu: Selenburg. ul 4. | 2361 Pmiiil nekaj raznef>R pohištva riUllU ju. in otročki voziček. Izve se Levstikova ul. 21. II. nadstropje, levo. Z fllfl lifiDlSKfl uro z dolgo verižico se pu da. Pojasnila ilaie Iz jirijuznosti gosji. F. K. Ka ser pu^kar, Liubljana, Selenbuigova ul. 6. |)Fflr'RCli) Q0 a Pisalni mizt 126cm riUUUjlU ju dolgi iz hrastovega lesa jako lepo izdelani, čisto novi in moderni. Ogledata so vsaki dan pri l'avel inOSCU v MENGŠU, številka 60. 2566 Hreieinova ulica s.. 9 •e priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu. Resiavocua njpij Vso proda'o rib |c prevzel od sedaj DlijU. naprej g. Franc Kenda, trgovec pri hotelu .Jriglnv" In brat Ustnika jezera g. Ivana Kenda. Otvor 1 je tudi splošno trgovino. Nan) sc je tore| obračati glede rib. Obenem se naznan a občinstvu, da letos radi nenavadijo slabega vremen', za Veliki peteK ni b.lo mogoče vjetl večje množine rib za prodaj, naj blagovoli potrpeti. OskrbniStvo. Čevljarski in krotki stroji speil. Istotam sukanec na debelo, najboljže znamke »Veriga« po 400 jardov. Joa. Peteline, Ljubljena. Prnfrra •3ros'j°se °ni tr'ie gosrmdie. rlUijlI U. kateri so ribarili na cvetno nedeljo, to je 13. aprila 1919 med Zg. >n Sp. B'anco na Štajerskem, da bi naznanili, če je mog iče našel kateri iz med njih denarnico. Vsebina • e naznan i najditelju ustmeno. Glede izgube je pod< isani hudo pr zadet kot invalid, ter prosi osebnega alt pismenega pojasnila proti odškodnini na naslov Kačar I arrl, vratar, Cesta na Kode Ijevo, štev. 8, Ljubljana. 2556 Resna ženitna ponudba! Inteligenten mladenič, 24 let, želi poročiti gospodično 17 do 22 let, katera bi imela neual premoženja In znan. ia gostilniške obr ti. Nastavljenke bivSih voj. pisarn izključene. Ponudbe pod 2571 na upravo „Slovenca." Ženitna ponudba. KovaSki vodovodni instalater ln posestnik s Primorskega, 46 let star, še krepak, dobrega srca, želi poročiti dekle ali vdovo srednjih let, čedne zunanjosti katera bi Imela kovačnlco posestvo ali kano trgovino. Prlj«?,'K ponudbe na upravo .Slovenca" pod »Katolik 130«. Inteligenten fant, star 29 let, voia-ščine prost, jiodčastnik, želi službe za oozdiieoa čuvala SSoSi: Naslov: SHS postrestante Sv. Križ pri blliji št 365. i Globoko potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijatel em, daje zatisnil zem-ske oči moj iskrenoljublieni soprog, brat in stric, gospod J. Samonig umetni In trg. vrtnar ki je danes zjutraj ob 8. url po daljšem trplienju bogu-vdano zaspal v Gospodu. Po-gieb nepozabnega |okoinika bo v soboto, dne 19. aprila ob pol 4. uri popoldne iz hiše ža losti Sv. Petra cesta št. 20 na pokopališče k Sv. Križu. Priporoča se v pobožen spomin, Ljubljana, 18. apr. 1919. Žalujoča soproga: Ceni Samonig. Potrtega si ca naznanjamo vsem sorodnikom in prijatelji m, da je odpoklical Vsemogočni k Sebi našo iskreno ljubljeno soprogo ozir. mater Marijino Sojer rt Zalar ki je po dolgi mučni bolezni, prevldena s sv. zakramenti za umirajoče danes zjutraj ob 9. uri v 62. letu starosti zaspala v Gospodu. Pogreb preblage rajmee se vrši v nedeljo dne 20 aprila ob 4 uri pojtoldne na poko-pališfe Sv. Martina v Notranjih Goricah. Plesivica pri Brezovici, due 18. aprila 1919. Jernej Sojcr, soprog. Janez, f iano, Tone Joie, Matija, Mar ja in A>oJ«ija sinovi ln hčere. r 06333809 I. mri ieier ordinlra od 1. maja 1919 OHlVPHl(flHllHMtthCnLfl.aL Radi opustitve vodne žage prodam vso žagarsko opravo kakor žaga na tribo, okrožna žaga z vsemi zraven spadajočimi transmisi-jami. Več so izve pri lastniku: Mrovlje-u mlinar, Motnik pri Kamniku. SirolDiK !q Kurjač, izučen ključavničar, zmožen eloKtnčnih in drugih strojnih popravil in montaže, vešč slovenskega in nemškega jezika želi službe s 1. jun. ANTON VARŠEK, strojnik v Britofu, pošta Kranj. II in druge potrebščine za izdelavo do» orih pokali«, kakor tudi 70% mnli-jovo fondant-esenco za aromntiziranje kanditov priporoča destilacija esenc »reeko Potnik, Ljubljana, Slomškova ilica 27. Istotam se kupijo sveži, čisti jlnpki oranž, kg 15-— K. 2280 IJ Kupim po najvišji ceni !! Ljubljanske franko znamke z natisom „P", katere so bile tukaj izdano od februarja do konca marca, kot porto-pro-vizoriji. (Kazenske znamke.) A. Spitzer, Ljubljana, Koiszej. vsako vrste stare, čotudl pokvarjene god bone inštrumente in gramofone. Pridem tudi na dom ponje. A. KOREN, gostilna pri Ančniku v Spodnji Šiški pri Liubijani. Strojna opekarna iUTft ua Igu pri potrebuje več Plača po dogovoru. Ulična Umi, vri z Ml ter iiliiljt (pila! so s napritoi. Poizve sc: Tabor it. 2, poleg belgijske vojašnice. Javna dražba Na Krasincu štev. 1. žel. postaja Gradac v Belokraiinl, su bode 21. t. m. (na velikonočni pondeljek) ob 2. uri popoldan prodajalo 8000 do 0000 kg ca«!! (prvovrstna krma) (rnnJn aCUa ca 100 voz hlevnoga 1 vagon umetnega Dravi. Osebna predstavu brez pomena. iil Sprejme se takoj proti dobremu zaslužku več izurjenih zidarjev za stropna dela z mavcem (gips). /.glasiti so jo pri Jaroslav Brouer, siavaenirtu, Ljubljana, Gosposka ut ca 6. Naznanjam slav. občinstvu in p. n. odjemalcem, da izvršujem nadalje v polnem obsegu in priporočam svojo zalogo raznovrstnih peči in štedilnikov ter vsa pefarska dela. Vdova MeuffeS. tzunena Mg-.gmharica m pripravna ■rt se iščeta za takoj pri fini srbski rodbini. Mesto izborno — plača kot tudi hranu zelo dobra. Priporočene ponudbe na G. Dimovič, Novi Sad, Kossuttt laioS 33. ako mogoče črno-rujave barve. 139 cm visoka. FRANC DOLENC, KRANJ. vešča slovensko in nemško korespondenco ov. knjigovodstva se sprejme za našo tovarno na Glincah. Pismene ponudbe 7, navedbo plače na VOJNOVS6 & C0„ Ljubljana Dunajska cesta 22. Mizarji, tesarji, ključavničarji in kovači se iščejo za tovarno stan.cu:ue v Bosni. Ponudbo pod Z. B. {320/2536 na upravništvo tega lista. TRAVNIK" v Trnovskem predmestju okrog 3 oralov se za letošnjo košnio odda onemu, ki sc zaveže proti plačilu dobavljati mleko. Natančnejša pojasnila v Frančiškanski ulici St 8/L 2514 Cebelni vosek suhe satine in 'odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. KOPAČ, svečar, Ljubljana, Celovška cesta 90. UM IJUIUJ kupuje po najvišji dnevni ceni iu so zamenja tudi za usnje. — Ponudbe se naj pod štev. 2488, na upravništvo tega lista. Podružnica sv. Cirila in Metoda v SrJšfiu razpisuje za novoustanovljeni otroški vrtec službo nrtnarice z mesečno plačo 200 K ln sicer začasno za dobo 4 mosecev od 1. maja do 31. avgusta 1919. Za hrano in stanovanje jo skrbljeno. Prošnjo naj se pošljejo do 24 aprila nu Podružnico sv Cirila in Metoda v Hrediščn nn Dravi. ..................................................................................iiiimiiiiiininiiiiiinmiiiiiiiiinimiiiiiiiuininiinumn l _ Pozor! Vljudno naznanjam, da sem otvoriia Pozor! | modni salon za (Samske klobuke f I v Jesenicah v Mešikovl hiši St 126 ter s« tem potom priporočam cenjenim I | damam zu vsa v to stroko spadujoča dela ob zagotovitvi dobre lu cene postrežbe. | : Spoštovanjem MHRTH SLHNOVIC, modistlnja 2522 1 .........................................................................................................................................i.....miiH OGLAS. Gozdno ln domensko oskrbniStvo kraljestva Srbov, Hrvatov, Slovencev v Bohinjski Bistrici razpisuje oddajo stoječega iesa: porabnega lesa drv a) v gozdiio-varstvenem okraju Bo vtarca, v dveh partijah......... plm 1500 1100 plin b) vgozdno-varstvenem okraju Ribčeva, v štirih partijah......... plm 670 1900 plm c) v gozdno-varstvenem okraju Notranji Bohinj, v eni partiji..... plm 100 2000 plm d) v gozdno-varstvenem okraiti Martinček, v Štirih partijah....... plm 6000 — Splošne in posebne prodnjne pogoje ie dobiti pri podpisanem oskrbuiStvu, ki daje tudi vsa tozadevna navodilu iu pojasnila. Pismene ponu ibe z navedbo cen za posamezne sortlmente jc vposlati ua gozdno oskrbnlštvo do vštelega 28. aprila 1919, do S. nrc popoldne. 25^(5 Gozdno in domansko oskrbniStvo, Bohinjska Bistrica. aJSSSTEH uj SSSSSSdSa^llSSSSSSSSSč^S^ Priporoča se tvrdka * ■r-< t nI . PETELINC Sv. Pcira nasip 7. 2£69 Tovarniška zaloga Šivalnih strojev za vsako obrt in rodbinsko ^^ rabo ter posameznih delov; igle, olje in potrebščine za Šivilje. ,, 2533 ~~ A_4,19. Dražbeiii oklic« Na prodlog dedičev po dno 11. prosinca 1010 umrlem Anlonn Zupančif, usnjarju v Radečah, in njegovo vdove Antonije Zupančič v Radečah so bodo dne 29. aprila 1911», ob 9. uri dopoldne v Radečah pri Zidanem mostu potom prostovoljno javne dražbo: I. oddale v zaknp a) nepremičnine vi. št. 30 in 250. 50 k. o. Radeče (izvzemši prc. št v. 317/14 vrt), uanjarno b. St. 87 v Rndofcnh z cnottadsiropno hišo iu do.avnico z vodno močjo, dvoriščem, gospodarskimi poslopji in pritiklino (8 miz, 6 pamov. str.lažc, Walchfass, Glaiizmaacbme, \VaIzmaschinc) zn dobo osem let, izklicna cona 3000 K letno; b) zemljišče, vi. št. »251 in 2<>o k. o. Radeče (skedenj, kozolec, njive in travnik) za dol.o onega tetn, izklicna cena jo 400 K) IL prodclo premičnine (usnjarsko orodje, Rioseuvalzmuschine „Vinda-tiona", Scbleuderruiihle CM 1, 150 kg konopca. ščetine, kozlovina, ovčja volna, 47 sodov, krava, konj, konjsko oprave, kočijo, trije drugi vozovi, itd,) v ccnilm vrednosti 5000 K. Ponudbe pod izklicno cono se ne sprojmojo. Zakupojemalci usnjarne morajo položiti na dan dražbe varščino v znesku 10000 K v roko sodnega komisarja, ravnotako so ima tedaj plačati polletna zakupnina od usnjarne in v.sa zakupnina za zemljišče sub b ter iz-kupilo za premičnine. Zakupodajalci si pridržijo pravico, oddajo v zakup tekom 3 dni po« trditi ali odkloniti. Ostali dražbeni pogoji in druge listino o zgoraj navedenih predmetih so lahko vpogledajo pri sodniji (soba St. 2) i:li pri sodnemu komisarju, notarju Fran Ourger v Radečah. Okrajna sodnija v Redeča!*, odd. I dne 12. aprila 1919. i1 na Bledu 2516 a aa Za topla in mrzla jedila ter izborno pijačo je poskrbljeno. Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1, lxdata konzorcij »blovcnca« Oddovorni urednik Mihael Moškerc v 1-iubli.mi. Jugoslovane t tiskarna v Ljubljani.