KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 81 TISKARNA JANEZA MANDELCA IN LETA 1578 TISKANA PESEM O ZMAGI IVANA FERENBERGERJA NAD TURKI BRANKO REISP Janez (tudi Janž) Mandelc (Mannel, Man- lius), prvi ljubljanski tiskar (rojen neznano kdaj in kje, umrl najverjetneje leta 1605 v kraj|u Deutschkreutz na Gradiščanskem), je sprva deloval v Ljubljani kot knjigotržec, poleti 1575 pa je ustanovil tiskarsko delav- nico, ki je bila prva na Kranjskem in sploh na slovenskih tleh. Tu je tiskal šest let, kajti zadnji njegovi znani ljubljanski tiski nosijo letnico 1580. 2ivel pa je v Ljiubljani še do aprila 1582, ko je moral po ukazu nadvojvo- de Karla zapustiti avstrijske dedne dežele. V Ljubljani iß natisnil okrog 30 del, od tega 11 slovenskih (drugo so nemška, latinska in eno hrvaško delo), in se s tem uvrstil med po- membne pospeševalce slovenske protestant- ske književnosti. Po odhodu iz Ljubljane je deloval v raznih krajih na obmejnem pod- ročju Ogrske oziroma današnje Gradiščanske in v Varaždinu na Hrvaškem. V tern obdob- ju j,e tiskarno selil iz kraja v kraj in do leta 1605 natisnil še okrog 65 del. V zvezi z Mandelčevim delovanjem priha- jajo v zadnjih letih na dan razne novosti. Predvsem bi omenil tiste, ki zadevajo tiskar- jevo ljubljansko delovanje. Tako je Oskar Sakrausky leta 1960 v objiavi: Ein bisher unbekannter slovi^enischer protestantischer Katechismus aus dem Jahre 1580* popisal do takrat neznan primerek Mandelčevega tiska. Gre za Dalmatinov prevod malega ka- tekizma Martina Luthra iz leta 1529, ki ga je pod naslovom: Catehismus. Tu de ty nar potreibnishi shtuki nashe Kerszhanske Vere, natisnil Janez Mandelc v Ljubljani leta 1580. V vršiti Mandelčevih ljubljanskih tiskov je to predzadnja ali zadnja izdaja. Primerek je avtor našel v Zagoričah pri Podkloštru na Koroškem in je danes shranjen v Evange- lisches Diözesanmuseum v Fresachu. Naslednjii Mandelčev tisk, ki je bil v sta- rejši literaturi sicer že omenjen, ni pa bil iz- pričan noben ohranjen Izvod, je našel in leta 1971 popisal Primož Simoniti v članku: Ne- znan ljubljanski tisk iz leta 1577 in nekaj podatkov o njegovem avtorju.^ Na novo evi- dentirani tisk nosi naslov: Descriptio novi et prodigiosi cometae. Sestavil ga je dr. Jakob Strauss, po rodu Ljubljančan, v šestdesetih letih 16. stoletja profesor filozofije na du- najski univerzi in od leta 1570 redni fizik štajerskih deželnih stanov v Celju. Strauss jie v tem času izdajal na Dunaju, v Gradcu in Ljubljani koledarje ali pratike oziroma alma- nahe, ukvarjal pa se je tudi z astronomijo. Rezultat tega njiegovega zanimanja je tudi omenjeni, pri Mandelcu konec leta 1577 na- tisnjeni latinski spis. Izvirnik hrani Univer- zitetna biblioteka na Dunaju pod signaturo I 207957. Pomembna pridobitev za študij Mandelče- ve dejavnosti je obsežna, po načelih popisa inkunabul sestavljena bibliografija vseh slo- venskih tiskov 16. stoletja, delo Branka Ber- čiča, ki pod naslovom: Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts,^ zaje- m.a tudi popis vseh Mandeilčevih slovenskih izdaj ter navaja število, hranilišče in signa- ture vseh ohranjienih primerkov po stanju leta 1968, ko je ta bibliografija nastala. Mandelčevo ljubljansko delovanje obrav- navajo še naslednje novejše objave: Branko Reisp, Mandelčevi ljubljanski tiski v knjiž- nici Narodnega muzeja v Ljubljani, Kronika XI 1963, str. 51-56, kjer so opisani izvor, ro- kopisne beležke, vezava in druge značilno- sti treh Mandelčevih tiskov, obravnavan je tudi četrti tisk, letak o turškem napadu na Metliko iz leta 1578, ki pa ga kljub biblio- grafski tradiciji ne moremo z gotovostjo uvrščati med Mandelčeve tiske. Leta 1973 in 1974 sta izšli dve faksimilirani izdaji Man- delčevega natisa Dalmatinovega prevoda Je- zusa Siraha, prve v Ljubljani natisnjene slo- venske knjige, izdaja CGP »Delo« 1973 s spremno besedo: Branko Reisp, Prvi ljubljan- ski tiskar Janez Mandelc (Mannel, Manlius) 1575—1&81, ki daje pregled Mandelčevega tiskarskega delovanja v Ljubljani, in izdaja Mladinske knjige 1974, v zbirki Monumenta litterarum Slovenicarum, 12, s spremno be- sedo: Branko Reisp, Prva v Ljubljani natis- njena slovenska knjiga, ki govori podrobne- je o nastanku in natisu tega Dalmatinovega prevoda. Ker bibliofiläka izdaja Dela ni bila knjigotrško dostopna, je bila spremna beseda k tej izdaji nekoliko prirejena ponovno publi- cirana v reviji Situla 14/15 (Opuscula losepho Kastelic sexagenario dicata) 1974, str. 349— 360, pod naslovom: Začetki tiskarstva v Ljub- ljani. Z Mandelčevim delovanjem na Ogrskem in Gradiščanskem pa so se v zadnjem času precej ukvarjali madžarski in avstrijski ra- ziskovalci. Zlasti velja omeniti naslednja av- torja: pri Madžarih Gedeona Borso iz Bu- dimpešte in pri Avstrijcih Karla Semmel- weisa iz Eisenstadta. Gedeon Bors^ je publi- 82 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ciral oziroma pripravil za publidranjie nove najdbe Mandelčevih tiskov in druge rezul- tate tovrstnih raziskav v strokovnih revij ah.-* Kari Semmelweis pa je leta 1972 v mono- grafiji: Der Buchdruck auf dem Gebiete des Burgenlandes bis zu Beginn des 19. Jahr- hunderts (1582—1823)5 po približno sedem- desetih letih — na prelomu stoletja je Man- delca celovito obravnaval Friedrich Ahn — ponovno združil vse dosedanje raziskave, preveril število in hranilišča tiskov in tako podal popolnejši pregled Mandelčevega de- lovanja v zadnjih dveh desetletjih njegovega življ,enja na Gradiščanskem. Doslej prezrto področje Mandelčevega udejstvovanja — knjigoveško dejavnost, je dokumentiral za čas po njegovem izgonu iz Ljubljane Gedeon Borsa v leta 1973 objav- ljeni razpravi: Joannes Manlius könyvkötöi tevekenysege (povzetek v nemščini: Die buchbinderische Tätigkeit von Joannes Man- lius.)° Po razpoložljivih, s ploščo aü valjem tiskanih vzorcih na platnicah je ugotovil 24 Mandelčevih vezav. Zanimivo je, da je Man- delc za krasilne sestavine na svojih vezavah na Ogrskem — vezal ni le svojih, ampak tudi tiske raznih tujih oficin — uporabljal nekatere klišeje, ki jih je prinesel še iz Ljub- ljane. (Isto veljia tudi za lesoreze, vinjete in podoben tiskarski material.) Za supralibrose, ki so bili na Ogrskem brez zveze z lastnikom ali vsebino vezanih del, je uporabljal nam- reč avstrijski in kranjski grb in grba dveh predstavnikov kranjskega visokega plemstva: Weicharda Auersperga in Jurija Raina. (Omenjena sta bila v tesni zvezi z vodilnimi slovenskimi reformatorji, tudi s Primožem Trubarjem, in sploh vidna protestanta na Kranjskem.) Vsekakor je verjetno, čeprav to doslej še ni dokumentirano, da se je Mandelc s knjigoveštvom ukvarjal že v Ljubljani. Prav tako gre Gedeonu Borsi zasluga za doslej prvi odkriti primerek Mandelčeve ve- zave, ki se hrani v Sloveniji. Poleti 1974 je namreč ob pregledu vezav v Semeniški knjiž- nici v Lj|Ubljani ugotovil na osnovi tiskanih vzorcev na platnicah 5. zvezka dela: Surius Lauretius, De probatis sanctorum historiis, Coloniae Agripinae 1574, ki ga hrani Seme- niška knjižnica pod Signatur o I VII/5, izdelek Mandelčeve knjigoveške delavnice. (Kako je primerek prišel v Semeniško knjižnico, se takrat ni daio ugotoviti.) Še več, pokazalo se je, da so v tem izvodu kot polnilo v platni- cah namesto lepenke ali deščice uporabljali posamezne pole hrvaškega, v latinici nati- snjenega dela: Czrikveni Ordinalicz (Tübin- gen 1564), ki so ga priredili Anton Dalmatin, Stipan Istrijan in Jurij Juričič. Iz te najdbe bi mogli sklepati na neko, pobliže neznano zvezo med Ungnadovim biblijskim zavodom v Urachu in Janezom Mandelcem. Navedena proučevanj,a pomenijo torej ve- lik korak naprej in so prispevala k temu, da je slika o delovanju tega pomembnega tiskar- ja postala popolnejša, obenem pa odpirajo še nove poglede in smeri raziskav. Leta 1974 je postavil Boris Balent iz Bra- tislave zanimivo vprašanje, ali sta tiskar Joannes Manlius in literat Joannes Manlius istovetna. Zadnji je bil magister wittenber- ške univerze in učenec Filipa Melanchtona in j|e v Baslu in Frankfurtu izdal v letih 1563 do 1565 nekaj spisov (Locorum commu- nium collectanea, Libellus medicus, Epistola- rum Ph. Melanchtoni farrago), ki so bili po- zneje še ponatisnjeni.' Zivljenjepisoi obeh osebnosti se ustavljajo ob pomanjkanju po- datkov iz drugih obdobij njimega življenj|a. Tako pri tiskarju J. Manliju npr. za čas pred njegovim prihodom v Ljubljano oziroma pred letom 1575 ne vemo nič gotovega. Na zastavljeno vprašanje pa zaradi pomanjka- nja dokazov in raziskav v tem smislu za zdaj ni mogoče odgovoriti. Pač pa bo vsekakor treba dopolniti življe- njepis tiskarja Lenarta Mravlje, ki je bil Mandelčev tiskarski pomočnik v Ljubljani. Po dosedanjih podatkih je bil po rodu Ljub- ljančan in se je izučil v Ungnadovi tiskarni v Urachu, pozneje pa je morda delal v Mor- hartovi tiskarni v Tübingenu, kjer je bil vpi- san tudi na univerzi. Ni izključeno, da je de- lal tudi v Burgerjevi tiskarni v Regensburgu, ki jp tiskala od 1566 do 1568 Kreljeve in Konzulove stvari. Nato je bil pri Mandelcu in po njegovem izgonu iz Ljubljane v Wit- tenbergu, kjer je sodeloval pri tisku Dalma- tinove Biblije. Marca 1584, ko so delali ob- račun za Biblijo, je bdi spet v Ljubljani, nato pa se sled za njim izgubi.^ Toda delo Helmuta W. Langa: Die Buchdrucker des 15. bis 17. Jahrhunderts in Österreich, vsebuje naslednji podatek: na Dunaju je v letih 1590 do 1605 deloval tiskar Leonhard Formica »aus Reiffenbergasch (Krain)«.' Latinizirani priimek, ime, poklic, čas delovanja in podatek o domovinstvu lahko spravimo v sklad tudi z Lenartom Mravljo. Kraja Reiffenbergasch na Kranjskem sicer ni, gotovo pa je beseda v viru napačno zapisana ali iz vira narobe prebrana. Razlago, da gre za Reiffenberg, tj. Rihemberk (današnji Branik) — v 16. sto- letju so ime kraja tako tudi pisali — moramo do podrobne raziskave virov jemati seveda s pridržkom. Se bliže citirani oblikij pa §e oznaka »aus Reiffenbergischen«, kar bi pome- nilo iz Rihemberškega v širšem smislu. Pri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 83 pomniti je treba še, da so v tem času Ri- liemberk resnično štel h Kranjski. Na poveza- vo »Lenart Mravlja-Leonhardus Formica« je opozoril Primož Simoniti v zapisu z zgornjim naslovom v prvi številki letošnje Kronike, str. 45—46. Na kratko še nekaj podatkov o dunaj|Skem delovanju Lenarta Formdke. Sprva pomočnik pri Mihaelu Apflu (Apfel), je leta 1590 od vdove kupil tiskarno za 700 fl. Tega leta se je poročil z Marjeto Wiesensteiger, hčerjo dunajskega vrezovalca Jurija Wiesensteigerja, čigar podjetje je okrog leta 1594 združil s svojim. Tiskamo je prestavil v Lammburse in bil dvorni, deželni in univerzitetni tiskar in knjigotržec. Umrl je januarja 1605 in za- pustil dvoje otrok, sina Matevža, rojenega leta 1591, in enajstletno Ano. Skoraj deset let je vodila podjetje vdova Marjeta (Mar- garete Formikin), dokler leta 1615 ni prevzel tiskarne in knj|igarne sin Matevž (Matthäus). Tiskarska tradicija se je v družini nadalje- vala do srede 17. stoletja. Po poroki Marije, vdove Matevža Formike, z Matevžem Cos- meroviusom pa preide tiskarna nanj in se razvije v najpomembnejšo dunajsko tiskamo 17. stoletja. Pričujoči sestavek pa je napisan predvsem z namenom opozoriti na obstoj in nahajališče v literaturi le po naslovu znanega Mandel- čevega tiska o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki pri Drežniku na Hrvaškem leta 1578. Najprej nekaj besed o Ivanu Ferenbergerju in o bitki, ki jo tiskana »novica« v verzih opeva. Ivan (Johann, Hans) Ferenberger (tudi Fernberg er) von Aur, cesarski vojskovodja, je bil rojen leta 1511 v kraju Aur ob reki Adiži (Etsch) na Tirolskem. Preprostega rodu, sin vojaškega najemnika cesarja Maksimilija- na L, in brez šolske izobrazbe, je napravil izredno vojaško kariero. Od leta 1530 se je kot cesarjev najemnik udeleževal številnih vojp in bitk na kopnem in na morju. V Italiji se je boril proti vojski francoskega kralja Franca L, leta 1540 je bil na Ogrskem, kjer je prišel tudi v turško ujetništvo, ven- dar se je odkupil. Kasneje se je v milanski vojni proti Francozom tako odlikoval, da mu je cesar Karel V. leta 1545 na državnem zbo- ru v Regensburgu podelil plemstvo. Cesarju je služil spet v šmalkaldski vojni. Pod cesarskim admiralom Andrejem Dorio se je leta 1552 bojeval na cesarsko-papeškem lad- jevju proti Turkom ob kalabrijski obali. Leta 1556 je bil kot vojskovodja zapleten v boje v papeški državi med Spanci in papežem. Ob velikem pohodu sultana Sulejmana II. proti Avstriji leta 1566 se je pojavil na Hrvaškem. Udeleževal se je bojev s Turki in bil kot senjski kapetan (okoli 1574) strah Turkov in Benečanov. Nekaj časa je bil komandant mi- lice notranjje-avstrijskih dežel — Štajerske, Koroške in Kranjske. Zaradi beneških intrig je prišel v službo notranjeavstrijskega nad- vojvode Karla II. in bil od 8. januarja 1578 do novembra 1579 vrhovni komandant Hrva- ške in Morske krajine. V tem času je vodil uspešne boje proti tur- škim četam, ki so prodirale v Pokuplje. Ta- ko so njegove čete 22. maja (po Mandelčevem letaku 21. maja) 1578 pri Drežniku uničujp- če premagale turški odred, ki je štel 5000 mož iin se j,e s plenom obtežen vračal s poho- da na Kočevsko in Kostelsko. Ubitih je bilo preko 900 Turkov. Tega leta je Ferenberger ponovno sodeloval pri vojaških akcijah v Po- unju. Leta 1579 je Ferenberger z 2000 možmi šči- til gradnjo Karlovca — glavne trdnjave v Krajini —' in bil njpn prvi komandant. V te- melj trdnjave so zakopali 900 glav tistih Tur- kov, ki so bili pobiti prejšnje leto v bitki pri Drežniku. Zaradi svojih vojaških veščin je Ferenberger odločilno pripomogel k uspeš- ni in v kratkem času končani gradnji te po- membne trdnjave. V zahvalo za izredne voja- ške zasluge ga je cesar Rudolf II. imenoval leta 1582 za komandanta Dunaj,a. V tej službi je ostal Ferenberger do svoje smrti leta 1584.1« Tiskano poročilo o Ferenberger j evi zma- gi pri Drežniku se v starejši literaturi več- krat omenja. Skrajšani naslov tiska navaj.a vrsta avtorjev. Od glavnih del naj omenim: Joseph Hammer, Geschichte des Osmani- schen Reiches, Bd. 10, Pest 1835 (naslov na- vaja brez navedbe kraja izdajio in tiskarja in z datumom bitke 1. oktober 1578; kakor bomo videli v nadaljevanju, navaja torej pri- merek, ki ga hrani Orszagos Szechenyi Kö- nyvtär v Budimpešti) Kari Goedeke, Grudrisz zur Geschichte der deutschen Di- chtung, Bd. 2, 2. Aufl.., Dresden 1886 (z na- vedbo, da je izdan v Ljubljani in z datumom 21. maj 1578; kakor bomo videli v nadalje- vanjiu, navaja torej primerek, ki ga hrani British Museum v Londonu ali pa kak drug izvod, ki sedaj ni v evidenci),!^ Emil Weller, Annalen der Poetischen National-Literatur der Deutschen im XVI. und XVII. Jahrhun- dert, Bd. 1, Freiburg im Breisgau 1862 (ci- tira ga pa prvi izdaji Goedekeja, toda z raz- širjenim naslovom).'3 Od naših avtorjev na- vaja že leta 1861 pesem o Ferenberger j evi zmagi kot Mandelčev tisk, toda brez datuma bitke, Peter Radics v objavi: Ueber des An- ton Vramecz »Chronika vezda.« Laiibach, bei 84 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 85 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Joh. Manlius 1578, und über des letzten Buch- druckerei im Allgemeinen." Po Radicsu, ki tisk v mekaterih svojih objavah ponovno omenja,*^ ga citira tudi August Dimitz, Ge- schichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, 3. Th., Laibach 1875,i« in tudi Albin Arko v brošurici: Tristoletnica tiskar- stva v Ljublj,ani, Ljubljana 1875." Vsi ome- njeni pisci pa se omejujejo le na navedbo skrajšanega naslova tiska, o vsebiai ne poro- čajo, niti ne navajajp hranilišča primerka. Od objav Friedricha Ahna leta' 1898: »Ne- we Zeytungen« aus Johann Manneis Drucker- presse,'^ in leta 1906: Johann Manneis deutsche Druckwerke (1575 bis 1593)," ki so poleg drugüi Ahnovih del veljala za temeljna dela o Mandelcu in takrat za »zadnjo besedo« znanosti s tega področja, pa se je dokončno ustalilo mnenje, ki se je obdržalo do zadnjih tovrstnih objav,^ da primerek tiska ni oh- ranjen, oziroma nahajališče ni znano. Toda Carl Göllner je v delu: Turdca. Die europäischen Türkendrucke des XIV. Jahr- hunderts, Bd. 2, Bucuresti—Baden—^Baden 1968, zabeležil kar tri variante tiskov, ki po- ročajo o bitki pri Drežniku in Ferenberger- jevi zmagi in zanje navede- mož Sdmoniti dn mi posredoval tudi kopijo tiska. Za ljubeznivost se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem.