Poštnina plačana v gotovini »tli* 3 V Ljubljani, v četrtek 9. marca 1933. 1933 Leto VI. — Številka 10 Delavska “Pravica €riasilo Icrščanslaega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek pop,; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Posamezna številka Din 1’—. ~ Cena: za 1 mesec |i Din 5'—, za četrt leta Din 15'—, za pol leta Din 30'—j za I inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I, nad. Telefon 2265, — Štev, čekovnega računa 14,900 K dogodkom v Hudi lami Ob priliki redukcij rudarjev v Hudijami so se pustili v obupu in razburjenosti reducirani rudarji in njih družine zavesti do ostrejših korakov. Če so s teni prekršili obstoječe zakone in predpise, bo ugotovila oblast. Ker hočejo nekateri izrabljati te nastope tako proti delavstvu, kakor tudi proti njihovi večinski organizaciji, češ, da so bili političnega značaja (Glej »Jutro« od 7. marca 1933. št. 56. stran 4.) ugotavljamo: 1. Skupina rudarjev v Hudijami je včlanjena v JSZ. Slednja se ni nikoli vmešavala v politična vprašanja in zadeve. Ob vsaki priliki je poudarjala svoj strokovni značaj. Isto je s skupinami. To je tako obče znano, da mora biti znano tudi dopisniku »Jutra«. 2. Gibanje rudarjev v Hudijami je izključno krušnega značaja. Kdor je ob delo in ob kruh, ne bo mislil na ta ali ona politična udejstvovanja, ampak samo na to, kaj bo z njim, njega ženo in otroki. Zato je trditev, izražena v »Jutru« štev. 56. čisto navadno norčevanje iz bede poštenega rudarja in more priti le od takih oseb, ki so pri polni skledi in ki ne vedo, kaj je borba za skorja kruha. 3. Razburjenje bi izostalo, ako bi se vpra- šanje redukcij vršilo v smislu instrukcij, kakor sta jih označila na shodu dne 26. februarja priznana in objektivna voditelja rudarjev sodrug Pliberšek in tovariš Lešnik. Če je kaj obsodbe vredno, je vredno obsodbe brezobzirnost vodstva TPD in vodstva rudnika v Hudijami. 4. Glavni obratni zaupnik Alojzij Lešnik velja ne samo med rudarji v Hudijami, ampak tudi med rudarji v drugih revirjih kot idealen, resen, požrtvovalen in objektiven voditelj. V rudarskih vprašanjih je doma, kot malokdo. Tudi inteligenten je v taki meri, da mu to inteligenco zavida marsikak tako zvani izobraženec Da je res tako, dokazuje dejstvo, da so rudarji v Hudijami vzgojeni resno* brez demagogije. Neki delavski voditelj je izrazil, da je njegov največji užitek, če pride na shod v Laško, ker ima opraviti s tako resnimi ljudmi. 5. Vse resne ljudi prosimo, da presojajo položaj rudarjev objektivno; vsem tistim pa, ki jih njihov denuncijanski instinkt tako zelo pre-kvaša, polagamo na srce, da se naj vsaj v tako važnih in resnih trenutkih, kakor je sedanja rudarska tragedija, obvladajo. Jugoslov. Strokovna zveza. Kje bo konec? Resnica je, da je kriza in da je veliko momentov v tej krizi, ki jih ne moremo premagati s sredstvi, s kakršnimi razpolaga sedanji družabni ustroj. So pa zadeve, ki bi jih mogli pri dobri volji, tudi takoj odpraviti ali pa vsaj zelo, zelo omiliti. Ako premotrivamo sedanjo rudarsko krizo, moramo reči, da ni potrebno, da gre v tako ostrost, ki pomenja naravnost katastrofo. Res je, da je konzum premoga padel ravno radi krize, resnica pa je tudi, da je porastla produkcija premoga v največjem premogovnem podjetju v državi pri TPD ravno v letih krize, četudi je bil stalež delavstva zmanjšan. Racionalizacija je napravila svoje. Ta brezsmotrena racionalizacija je opravičljiva lc iz stališča dobička, da pa ni iz stališča splošnosti, dokazujejo sedanje razmere. Premogovna industrija tvori najbistvenejši del našega narodnega gospodarstva. Strokovnjaki trdijo, da je država največji odjemalec premogovne produkcije, ker konzumira 40% celotne produkcije v državii. Dolžnost tega največjega konzumenta bi bila, da skuša svoj konzum porazdeliti tako, da so ga sorazmerno po svojih tehničnih napravah, po svojih produkcijskih zmožnostih, po poklicnem značaju delavstva in glede na bližnjo širšo okolico premogovnih rajonov deležni vsi premogovniki v državi. Tega danes ni. Tudi to je prispevek v dobršnem delu za krizo v slovenskih rudnikih. Nobene resnosti ne vidimo, da bi se sploh pričela reševati kriza v rudarskih revirjih. Pač TPD je že na jasnem, kako bo postopala. Zaenkrat redukcije v manjšem obsegu, praznovanja, ukinitev pravic, ki so si jih pridobili rudarji s krvavim delom, z eno besedo, prilagoditev sedanjemu konzumu. Ta prilagoditev bo pa pomenila odpust rudarjev v večjem obsegu ali celo ustavitev premogovnikov. Pri vsem tem se čudimo naši javnosti in odločujočim činiteljem. Vse je nekako brezbrižno. Nihče se noče poglobiti v dušo rudarja. Kaj trpi, kakšen obup ga davi. Nihče noče razumeti, s kakšnimi silami in neprestanim naporom vzdržujejo delavski rudarski voditelji kolikor toliko ravnotežje med zbeganimi in gladnimi rudarji. Niti toliko ni naša javnost uvidevna, da bi preprečila, da ne bi podjetniki naravnost izzivali rudarje, kakor se je zgodilo v Hudi jami. Da, to je lahko, preganjati delavske voditelje, ako masa v svojem obupu napravi kakšne prenagljene korake. Tihih in velikih žrtev delavskih voditeljev ne ve nihče ceniti, šele takrat bodo mogoče uvideli, ko bodo slednji onemogli in izčrpani morali reči: Mi ne prevzamemo nobene odgovornosti več in se umikamo. Vodstvo kršč. socialističnih rudarjev je ime- lo dne 5. marca svojo sejo. Na tej seji je obravnavalo o splošnem rudarskem položaju in kako odpomoči tej krizi: Seja je ugotovila: Eksistenčni standard rudarjev je padel za 50 odstotkov. Rudarji po vseh revirjih so obubožali; ne gre jim več za človeka dostojno življenje, gre jim za golo življenje. Pa niti sedanji skromni in nezadostni dohodki niso zajamčeni. Nekaterim rudnikom groze, da jih bodo zaprli, v drugih jih reducirajo, ponekod jim jemljejo že pridobljene pravice in jih premeščajo iz II. kategorije v III. kategorijo. S tem izgube do-tičniki deputatni premog in stanovanja, neglede na to, da bo imelo to dejanje vpliv tudi na razne socialne dajatve: na bolniške podpore, na nezgodno in onemoglostno rento ter na pokojnino’. Opozarjamo* pa, da ni tak položaj škodljiv le za rudarje, ampak tudi vse gospodarsko življenje v krajih, kjer prebivajo rudarji. Rudarji vidijo čimprejšnje zboljšanje svojega položaja v tem: Uvoz tujega premoga v našo državo mora brezpogojno izostati. Državna uprava mora nabavo premoga sorazmerno razdeliti na vse premogovnike v državi. V vseh rudnikih, tudi državnih, mora biti prepovedano vsako nadurno delo, takisto se morajo ustaviti nadaljne racionalizacije. Država mora ukreniti, da se ne bodo dohodki iz premogovnikov uporabljali enostransko v korist lastnikom, ampak tudi v korist delavstvu, ki te dohodke ustvarja. Delavstvo mora v boju za golo življenje nastopati enotno, zlasti se mora vse vršiti v strnjeni zvezi z II. rudarsko skupino. Strokovni odbor poziva vse rudarje in tudi vso javnost, da deluje v tem pravcu za rešitev rudarskega in z njim vred celotnega gospodarskega življenja v rudniških revirjih. Volitve obratnšh zaupnikov v Nemčiji Strokovne centrale krščanskih, socialističnih in hiršdunkerskih organizacij so se sporazumele letos same za termin, v katerem naj se volitve končajo. Centrala krščanskih strokovnih organizacij opozarja v svojem posebnem volivnein proglasu, da mora biti cilj letošnjih volitev, iztrebiti iz vseh obratov zaupnike revolucionarnih smeri (hitlerjevce in komuniste), ki jih imenuje nasprotnike čistega strokovnega gibanja in dela. Krščanske strokovne organizacije si prizadevajo, da bi obdržale zbore obratnih zaup-j nikov daleč od političnih prepirov. Za politizacijo pa -delajo hitlerjevci in komunisti. Komunisti bodo najbrž kmalu prevzeli v Nemčiji v roke svobodne organizacije. Zaenkrat vodijo Poročila z delavskih bojišč Rudarji Huda jama. V zadnji »Del. Pravici« smo poro-čada o rezultatu intervencije lov. Lešnika in sodr. Pliberška. Toda 28. februarja je sporočil ravnatelj Kloc, da ne sme priti 1. marca 109 rudarjev več na delo. Lahko si je misliti, kakšen vtis je napravila la odredba, zlasti ko je bilo delavstvo na javnem shodu dne 26. febr. drugače informirano. Razumljivo je, da so bili reducirani in njihove družine silno razburjeni. Dne 1. marca je prišla vsa. ta razburjena masa pred glavni rov in zabranila delo, na lo pa odšla pred ravnateljstvo z zahtevo, da se redukcije ukinejo. Poudarjam« pa, da se je to zgodilo preko obratnih zaupnikov in preko organizacije. Tovariš Lešnik je prišel med nje šele na poziv ravnateljstva, ki ga je naprosilo, da naj množico pomiri, kar se mu je tudj posrečilo. Dokaz za to je dejstvo, da ni imelo orožništvo prilike za intervencijo. Pa še to poudarjamo, da je teh razburjenj največ kriva TPD, ker ne drži svojih besed, ampak dela itako, da je videz, kakor da bi imel na tem kdo interes, da so rudarji v Hudi jami razburjeni. 'Pričakujemo, da bo oblast poklicala na odgovor ludi TPD, ne samo rudarje. Zaradi dogodkov il. marca je bil aretiran tovariš Lešnik in še nekaj drugih. 2. rudarska skupina je sklicala sliod delavstva, da ga informira o svojem delu. Po izčrpnem poročilu pokrajinskega predsednika g. Fr. Pliberška smo morali ugotoviti, da je to zastopstvo storilo za interes delavstva vse, kar je moglo in kollikor ga je delavstvo znalo in hotelo podpreti. Nešteto intervencij, sej in konferenc je izvršila 2. rudarska skupina v zaščito rudarjev. Nešteto vlog je poslala na merodajna mesta, katere so tolmačile težak položaj slovenskega rudarja in kovinarja. Ugotoviti pa smo tudi morali, da niso vse te prošnje in zahteve našle onega umevanja, kot bi bilo potrebno. Deloma smo tega krivi rudarji sami, deloma pa so seveda naletele na gluha ušesa. Poročalo se nam je tudi, da je g. minister Kramer pred kratkim obvestil trboveljsko občino, da je dobila TPD večje naročilo za drž. železnico. (Po informacijah generalnega ravnateljstva TPD pa to ne odgovarja resnici. Tako poročilo je prišlo iz Belgrada že enkrat v lanskem letu, pa potem kljub temu ni bilo več dela in zaslužka. Rudarji bi vendar radi znali, kje se taka naročila izgube, če so že določena, saj je jim TPD gotovo rada odzove, še rajši pa bi delavstvo delalo in zaslužilo. V zadnjem času smo slišali, da se morajo pr j nabavah premoga pred vsem upoštevati drž. rudniki in bo država naročala potrebščine premoga lo v svojih rudnikih. Prav je, Se uspevajo drž. rudniki, imam pa ugovor, ker se nas slov. delavce, ki smo nameščeni pri TPD na ta način zapostavlja. Ali smo morda mi slovenski delavci krivi, če je po slovenskih rudnikih udeležen tuj kapital in jih eksploa-tira. Ta krivda prav nič ne zadene nas. Vse rudnine in vsa slovenska zemlja je last državne skupnosti, v kateri smo vključeni tudi mi rudarji. Vse ležkoče in dobrino te celote moramo prenašati kot državljani vsi. Privoščimo in želimo, da ima eksistenco srbski delavec, vzporedno ž njim pa zahtevamo življenje tudi mi. S tem poudarjamo samo enakopravnost, ki nam je zajamčena v ustavi. Na podjetje TPD smo po svojih zastopniki pritiskali v času, v katerem smo vedeli, da je krivec družba sama. Razvoj časa pa je prinesel prav drugo smer. Če bi državne železnice posegle po odjemu vsaj 10% od TPD. bli mi imeli delo in življenje. Ker pa so se državne železnice postavile na stališče, da ukinejo sleherno dobavo pri privatnih rudnikih, pa »revolucionarno strokovničarsko opozicijo«, oprto na svoje celice. Isto pot in organizacijo gredo hitlerjevci. Oboje so zato opogumili izidi političnih volitev. Centrala kršč. strok orga-zacije nastopajo samostojno. Če bi kak narodni socialist prevzel kandidaturo na listi krščanske strokovne organizacije kot njen član, se mora ravnati le po navodilih strokovne organizacije. Če bi pa kak član krščanske strokovne organizacije kandidiral na narodno socialistični listi, na mora izstopiti iz organizacije, sicer ga mora ona izključiti. se mi moramo zatekati h kupcu in apelirati nanj, da to svoje stališče spremeni, ako hočemo, da od gladu no podležemo. Take so zahteve nas rudarjev. Zahtevamo zgolj kruh in delo, da nam ne bodo potrebne I državne, banovinske in občinske podpore. Nočemo ! lenariti, ampak delati in si prislužiti življenjske ! potrebščine sami. Trbovlje. Rudarji bodo v mesecu marcu predvidoma po razglasu TPD delali 14 delavnikov, če pa ne bo dovolj naročil pa samo 12. V tem primeru bo mesečni zaslužek brez odbitkov 532 Din, z odbitki pa samo 412 Din. Javnost naj presodi, kako je mogoče preživeti s temi dinarji mesečno 5, C in celo 8-člansko družino? Odgovorite merodajni! Delavska strokovna organizacija goji zavest skupnosti. Je najboljša šola, ki vzgaja delavstvo k delu, odgovornosti in disciplini. Ona je prva in najjačja činjenica pri vzgoji novega kolektivnega človeka. Vsak neorganiziran delavec ovira to delo, in s svojim nesodelovanjem v strokovni organizaciji pomaga še nadalje izkoriščati delavstvo. Na okope! V obrambo delavskih pravic in delavskih strokovnih organizacij mora voditi pot tudi vse ostalo, doslej neorganizirano delavstvo. To izvesti je naloga organiziranih tovarišev! «m»»1 ■■ Trbovlje. Delavstvo cementarne za svoje pra. vice. Vsled gospodarske krize je prišlo tudi delavstvo cementarne v težak položaj. Podjetje je delavstvo reduciralo, po posredovanju obratnih zaupnikov se je nekaterim odpuščenim dalo dopust za nedoločen čas. Vodstvo utemeljuje redukcije s tem, da je pozimi prodaja cementnih izdelkov manjša. Če pogledamo lansko letno bilanco lega podjetja, |>o kateri je bilo uradno ugotovljenega dobička nad 20 milijonov, se moramo vprašati, zakaj tako podjetje meče borno delavstvo na cesto. Država se trudi na vse načine, da omili pomanjkanje radi brezposelnosti pri delavstvu, podjetje z ogromnimi dobički pa istočasno brezposelnost povečuje. Čimprej bodo merodajni faktorji morali misliti na to, kako kontrolirati neprestano reduciranje delavstva pri veleindustriji, ki brez kake odgovornosti strašno povečuje revščino v delavskih vrstah. Kaj pomaga 20-mi-tijonski bednostni fond, če pa zmečejo podjetja vsaki mesec v Sloveniji nad‘500 delavcev na cesto, katere se bo moralo podpirati. Delavstvo te tovarne je ob času redukcij to na svojem sestanku konstatiralo in apelira na merodajne činitelje, da pregledajo stanje tega podjetja in preprečijo nepotrebne redukcije. S tem bodo koristili ne le ubogemu delavstvu, ampak ludi vsej javnosti, ki le s težavo še prispeva za pomoč brezposelnim. Hrastnik. Zadnjič smo poročali o denarnem prometu in premoženju posameznih blagajn bratovske skladnice, danes navajamo še statistične podatke. Stanje članstva in svojcev koncem leta 1932 je bilo sledeče: pri bolniški blagajni je bilo zavarovanih ,955 članov, svojcev 2034. Tekom leta je bolo-valo 657 članov, rodbinskih svojcev 1029; umrlo pa 16 članov, rodbinskih svojcev 27. Od navedenih obolenj članov odpade 131 na nezgodne slučaje v službi. Skupno so bolovali člani 8721 dni. Hranarina se je izplačala iz bolniške blagajne za 7217 dni. V bolnicah se je zdravilo 101 članov, rodbinskih svojcev 64. Lečenja zob je bilo deležnih 79 članov, rodbinskih svojcev 78. Po določilih starih pravil je bilo kocem leta 107 upokenih članov, vdov 101, sirot 10; po novem pravilniku pa je bilo upokojenih 59 članov, vdov 34, sirot 52. Tekom leta je bilo upokojenih 59 članov, 4 vdove in 3 sirote; odpadlo pa vsled smrti 8 članov, vsled drugih vzrokov 1 član in 3 sirote. — Nezgodnikov je bilo 25, vdov 10, sirot 10. Hranarina odnosno 100% nezgodna renta se je izplačala za 998 dni. Nove rente so se priznale 7 članom; odpadlo jih je: vsled smrti 1 član, vsled drugih vzrokov 2 člana. — Preteklo poslovno leto je pričel z razdeljevanjem podpor brez- poselnim rudarjem brezposelni fond, iz katerega je bilo deležnih redne dnevne podpore 111 članov in 130 družinskih članov; izredno dnevno podporo je prejelo 27 članov in 32 družinskih članov; potna podpora se je naklonila 12 članom. Iz navedenih podatkov je razvidno, kako nujno potrebna je ustanova bratovske skladnice rudarjem, posebno v sedanjih težkih časih. Kot>8 rt ref j S Jesenice. V nedeljo, 12. t. ui. ob pol 10 dop. sc bo \ veliki dvorani vršil sestanek. Na dnevnem rodil il»o poročilo o uspehu razgovorov, z ravnateljrstvo-m K11) v zadevi delavskih zahtev. Ker je poročilo važno za vsakogar naj od sestanka ni.kdo ne izostane. Sestanek se prične točno brez ozir« na udeležbo. Upoštevajte to izainiudiniki! Jesenice. V nedel jo se je vršila redna skupščina krajevne bratovske .skladniče z dnevnim redom: I. Poročilo krajevnega upravnega' odbora o poslovanju !. 1932. —• 2. Poročilo krajevnega nadzorstvenega odbora. — 5. Potrditev poročila pod točko I. — 4. Sklepanje o predlogih krajevnega upravnega odbora in sicer: a) Da sc zvišajo prispevki za bolniško zavarovanje od dosedanjih b% na 7%. b) Da sc preodkaže iz bolniške blagajne podpornemu skladu znesek 6000 Din. e) Da se preodkaže iiz bolniške 'blagajne zobozdravstvenemu skladu Din 24.000. — 5. Volitev dveh elanov .in dveh namestnikov kot zastopnikov zavarovanih članov v nadzorstveni odibor. —• iDelegiatje so k posameznim točkuim stavili več vprašanj in predlogov. Zlasti je postala živahna debata k predlogu za povišanje prispevkov. Tako so nekateri iznesli željo, naj sc posveti več ipažn je na simulante, zlasti sedaj, ko novi obrtni 'zakon določa, dn se mora prvih 6 dni plačevati neokrnjeno mezdo, kar skušajo nekateri brezvestneži izkoriščati. Predsednik dr. Obersnol je zagotovil, da se bo od strani upravnega odbora storilo vse, da sc tako zlorabljanje odpravi. Apeliraj je tudi na delegate' naj pri teni delu: sodelujejo, zlasti imajo tu veliko nalogo strokovne organizacije, da take člane povsem onemogočijo. Pri glasovanju za povišanje prispevka je klub naše organizacije izjavil, dn se bo glasovanj« vzdržal. Predlog je bil od večinskega kluba nato sprejet. Kavno tako se je vzdržal volitev nadzorstva, dočini je glasoval za dotacijo iz bolniško blagajno za zobozdravstveni sklad in podporni sklad. Poročilo samo jo preobširno, da bi ga priobčili. Zato se bo v prihodnjem tednu vršil sestanek, na katerem se bomo s poročilom ipodrobino bavili. Jesenice. Na svoji zadn ji seji je odbor sklenil. da se sklep občnega, zbora radi poslovnika o podpornem Fondiu izvrši na ta način, da; se bo v prihodnji številki lista priobčil. Na ta način bo prihranjen denar, .ki ibi se porabil za tiskarno. Zato opozarjamo danes vse članstvo, naj do tič no številko hrani. Lesno delavstvo Rimske toplico. Umrl je kot žrtev proletarskega poklica, dne 3. mami t. 1., tovariš Rudo Brinar. Zadnje čase je pogosto tožil, da ga bo ta gospodarska kriza spravila v grob, kar se .je tudi zgodilo. Kot skladiščnik je imel sramotno plačo 3.30 Din na uro, s katero je preživljal tudi svojo sestro. Pred dobrim mesecem je potom organizacije prosil, da se mu poviša plača vsaj za io par, pa brez uspeha, odgovorilo se je, da je delomrzne/., seveda, ker je prosil za povišek. — Bil je vesten, marljiv delavec .in izboren pevec. Zadnje čase je bil povsein živčno ubit, ko je videl, da ga prezirajo in ne upoštevajo niti njegovega dela niti razmer. — Blag ti spomin, ostalim naše sožalje! Nazarje. Žalostno je pri nas tole: Ko pride »Del. Pravica« vsak teden, že komaj čakamo nekateri, da jo preberemo in preštudiramo — pravim samo nekateri! Drugi pa se nam posmehujejo in zabavljajo, posebno kadar je treba plačati članarino, in pravijo; Kadar je delo, itak delamo vsi, kadar ga pa ni, smo pa spet vsi doma. Ampak zapomnite si vsj tisti.: Vi se ne boste na naši račun posmehovali in zabavljali, mi imamo zaščito v naši centrali, na katero se 'tudi zanesemo. Mi bomo tudi gledali na to, da bodo zaposleni v-prvi vrsti organi- ziranri, ne glede na levo, ne na demo. Izgovor nekaterih, da ne zmorejo Članarine — ne drži. Samo en liter vina na mesec, ali vsak dan eno cigareto manj, pa je članarina tu. Značilno j© tudi to, kdor redno bere »Del. Pravico«, ta tudi redno plačuje članarino, ne da bi se ga opominjalo. Tisti pa, ki ne berejo, pa tudi niiso bili nikoli redni člani. Že večkrat sem slišal iz ust raznih delovodij pri tok. podjetju, da je veliko lažje delati z izobraženimi, to je organiziranimi delavci, in to zato, ker oni se zavedajo svojih dolžnosti. Tovariši, držimo skupaj kakor veriga, ker ravno sedaj je treba da ne klonimo, ker čimbolj pritiska na nas svetovni kapitalizem, tembolj trdno se moramo držati. Viničarji Viničarski red ostane neupremenjen. Mnogo se je rovarilo proti sedanjemu viničarskemu redu. Največ od tistih vinogradnikov, kateri bi. viničarje imeli samo zato, da jim delajo, plače in drugih stvari pa ne bi radi komu dali. Najemnike bi nas radi naredili. Viničar bi naj bil le oni, ki ima strokovne šole (današnji šafarji) in zraven tudi toliko premoženja, da bi z njim lahko jamčil vinogradniku za vsako škodo, ki bi se na vinograd-nem posestvu zgodila od kogarkoli, morda tudi od vinogradnika samega. To bi tedaj bil vinogradniški red, nikdar pa viničarski. Moičnejšli bi rad bil še zaščiten proti slabejšemu. Taki predlogi in zahteve nekaterih vinogradnikov, pač najbolj osvetljujejo kako brezmejna je še reakcijo na rnost in nesocijal-nost napram delovnemu človeku. Ker smo bili radi zahtev po spremembi viničarskega reda ponovno vznemirjeni, smo se obrnili na Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani, naj poizve pri kr. banski upravi, kako je z veljavnostjo sedanjega viničarskega reda radi tolikih intrig vinogradnikov. Dobili »mo ugoden odgovor, ki ga na tem mestu viničarski javnosti sporočamo. Kr. banska uprava je vinogradnikom na njih zahteve odgovorila, da sedanjega viničarskega reda v nobenem oziru ne more spreminjati, uiti ukinjati. Viničarski red je zakon in je zanj odločujoča samo vlada, oziroma narodna skupščina. Zastopniku Jugoslovanske strokovne zveze se je pri tej priliki tudi izjavilo, da banska uprava odločno stoji na stališču, naj se sedanji viničarski red izvaja, kakršen je. Za preprečitev mnogih nesporazum,Ijenj in sporov med viničarji in vinogradniki je pač treba paziti na to, da se vedno o pravem času sklepajo tozadevni dogovori, oziroma pogodbe, ki jih predvideva viničarski red. Prineipijelno stoji banska uprava na stališču, da položaj viničarjev ne sme biti slabši, kakor so določbe sedanjega viničarskega reda. S tem so postale vse mogoče spletkarijo vinogradnikov proti našim viničarskim pravicam, po sedanjem viničarskem redu, odveč in brez uspeha. Zato se v tej naši, najvažnejši zadevi Jugoslovanski strokovni zvezi najiskreneje zahvaljujemo za storjene korake, kakor tudi kr. banski upravi, za odločno stališče in razumevanje, ki ga ima za viničarski stan in za njega socijalni položaj. Strok, zveza viničarjev Ljutomer. Samo sedanji viničarski red iz leta 1928 je veljaven, drugi noben. Zato mora vsak viničar tudi imeti svojo službeno knjižico, glasom sedanjega viničarskega reda. Prejšnje avstrijske, nemške, bodisi madžarske viničarske knjižice so neveljavne. Mnogi viničarji še niti to nimajo urejeno. Zato se vsi oskrbite z novimi službenimi viničarskimi knjižicami. Dobe se pri zvezi. Naročite jih. V Brebrovniku se je vršila viničarska komisija zoper posestnika jPilaj Franca rad; neplačane nagrade težakov in drugih raznoterosti. Dosegel se je sporazum, po katerem dobi viničar Ozmec Alojz 60 kg rži, 20 kg ječmena in 200 Din. Medsebojnega obračuna, ki bi bil cenejši poprej, ni mogel doseči, sedaj pa, ko je prišlo mnogo več pred komisijo, pa je šlo. Točno izplačana nagrada. G. Peharek, upravitelj veleposestev Brunnsee iz Avstrije, je dne t. marca izplačal vsem viničarjem tega posestva na Slanmjaku pri Ljutomeru pripadajočo nagrado za leto 1932. Tako so dobili nagrade viničar tov. Vrbnjak 700 Din, Marija Rozman 400 Din in Žižek Blaž 400 Din. Tako je pravi Viničarjem tudi pravice, ne samo delo. Tako vsak viničar ve, da nekaj od do- Tiskovna akcija mora število naročnikov naših listov podvojiti. Naročajmo in čitajmo v prvi vrsti le naše liste in revije. bička tudi sami dobi in ima kot tak večje veselje za obdelovanje vinograda. Kdaj bodo pa dobili nagrado še.drugi viničarji v okolici? Borba za 30 Din. Viničarka Neža Filipič je bila prisiljena vložiti predlog za viničarsko komisijo zoper svojega gospodarja g. Dijak Frica, ker ji je ta odtegnil za letošnjo rez vinograda Din 30.— zaslužka. Borba mora bili dosledna. Če bi kdo dejal, da se za Din 30.— ne izplača boriti, tedaj naj tak tudi to prizna, da se Din 30,— ne bi smelo vinogradniku zdeti vredno odtegniti. Slovenska Bistrica. V nedeljo-, 19. marca se bo vršil redni občni zbor skupine viničarjev ob 2 popoldne. Dnevni red: poročilo odbora, poročilo1 tajnika zveze, volitev, slučajnosti. Ritoznoj pri Slovenski Bistrici. Neki tukajšnji inozemski vinogradnik še za leto 1931 ni poravnal računov in izplačila zaslužka svojim viničarjem. Zato nima denarja. Za letovišča in razno pa mu ga nikoli ne zmanjka... Paptrn carji Goričane—Medvode. Preteklo nedeljo, dne 5. t. m. se je vršil v Društvenem, domu v Preski I4. redni občni zbor naše organizacije. Udeležba je bila glede na razne okolnosti, ki so pač vse kaj drugega kot razveseljive, še dosti dobra. Predsednik skupine je v kratkem podal sliko naše organizacije, katera je s svojim, članstvom prestala lvudo krizo. Delavstvo se je vsled redukcij, dopustov i. t. d. zelo razim rja lo in vsled tega imelo vedno manj smisla >za delo v organizaciji. Prav v teli težkih časih pa je potrebna kar največja enotnost in edinost delavstva. Letošnji občni zbor je pokazal, da je naše delavstvo uvidelo, da je le v strokovni: organizaciji rešitev delavstva in se zopet poprijelo dela v organizaciji. Nato, je povzel besedo zastopnik JSZ tov. P. Lombardo, ki je govoril 1 o delavskem položaju igtledie na preteklost, sedanjost in prihodnost. V teku zadnjih desetletij si je delavstvo s pomočjo svojih organizacij pridobilo mnogo ipravic, katere ščititi je nalog« organizacij, katerih zasluga je tudi, da so te delavske pravice večjidel še ohranjene. Vsled krivičnega kapitalističnega družabnega reda se niši in poka na vseh koncih in krajih, kar je bilo pač neizogibno pri tem krivičnem družabnem redu. Glavno in najibolj potrebno je, da se izvede preobrat v nas samih, v naši notranjosti. Le na ta način se bomo prav pripravili za bodočnost, katera ne sme iti: mimo nas in brez nas. Nato je pozdravil občni zbor tudi tukajšnji gospod župnik V. Oblak, Izrazil je , veselje, da nas vidi toliko skupaj. Hudi časi ! «o nastopili, kakor za delavstvo, prav tako, tudi I za cerkev, zato naj nas to tembolj združi. Cer- i kev bo pomagala delavstvu kar bo mogoče, naše 1 Na podlagi zakona o zaščiti delavcev § 103. iz leta 1922. je ministrstvo za socialno politiko izdalo meseca decembra 1925 pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev v naši državi. Navedeni pravilnik se čestokrat ne izvaja in ga pristojne oblasti same kršijo v prid inozemcem in v škodo domačemu delavstvu. Naj navedemo samo dva primera, ki nazorno kažeta brezbrižnost pristojnih oblasti. V Združenih tovarnah slamnikov in klobukov v Domžalah, ki so v posesti Kreditnega zavoda v Ljubljani, so meseca avgusta 1932 nastavili inozemca Otona Ladstaterja ne da bi imeli od pristojne oblasti (Inšpekcije dela) potrebno dovoljenje. Ko je Inšpekcija dela zvedela za to namestitev, ni postopala po § 20. zgoraj omenjenega pravilnika, ki določa: Če nalete inšpektorji dela izvrševaje svojo dolžnost v podjetjih na zaposlene inozemske delavce, na katere se nanaša § 103. zak. o zaščiti delavcev, ki pa so jim izdana dovolila potekla ali niso niti dobili, morajo takim inozemskim delavcem prepovedati nadaljnje delo na ozemlju naše države, dotične delodajalce pa kaznovati po točki 9. § 123. zak. o zaščiti delavcev. Vsak tak pri- geslo pa naj bo: Proč iz medsebojno zavistjo sumničenjem in denunciranjem, bodimo pravični napram vsakomur. 'Nato so sledila poročila tajnika, blagajnika, ter poročil nadzorstva. Jz vseh poročil je razvidno, da je naša organizacija kljuib težki krizi v preteklem letni stala trdno in tla jo je končno kriza še celo okrepila. Pri volitvi odbora1 je bila predlagana kandidatna lista odbora za katero je bilo vse navzočo članstvo. Vevče. Za 'tiskovni sklad »Delavske Pravice< je darovala strokovna skupina papirniškega delavstva v Vevčah od igre, k,i jo je uprizorila dno 26. februarja t. 1. v Zalogu 100 Din. — Posnemanja vredno. Kemični delavci Kakor izvemo, bo Kemična tovarna z 15. marcem pričela zopet obratovati. Ni verjetno, da bi bili *&> takoj prvi dan poklicani vsi delavci na delo. Morda bo tovarna kakega izmed dosedanjih delavcev celo hotela prezreti. Ker bi utegnilo vodstvo podjetja delavstvo pri zopetnem sprejemu presenetiti z kakšnimi slabšimi delovnimi pogoji, je potrebno, da se delavstvo že pred tem pripravi, da bo zmožno braniti svoje gmotne interese. V to svrho sklicuje Jugoslovanska strokovna zveza članski sestanek kemičnega delavstva, ki se bo vršil v soboto, dno 11. marca ob Ki pri g. Oražmu v Mostah. Vabimo vse člane, da se tega sestanka v svojem interesu udeleže. Stavbinski delavci STROKOVNA SKUPINA PLESKARJEV, SOBO- IN ČRKOSLIKARJEV. Sklicujem odborovo sejo skupine za torek, 14. marca ob 5 popoldne v prostorih JSZ. Ker je dnevni red seje važen, pričakujem točne in sigurne udeležbe. — Predsednik. Nameščenci Ljubljana. Odbor sekcije OUZD se je konstituiral. Načelnik je tov. Kokol Emerik, podnačelnik Valant Milan, tajnik Lavrih Franc. Člani se naj v vseh službenih zadevah obračajo na nove funkcionarje. Vse člane naprošamo, da članarino plačujejof redno mesečno, da ne bo zaostankov. Le finančno samostojna strokovna organizacija je tudi močna in res samostojna. Delavsko zadružništvo Trbovlje. Poslovalnica Prve delavske hranilnice in posojilnice v Trbovljah naproša vse vlagatelje, da prinesejo svoje vložne knjižice za pripis obresti. Uradne ure so v sobotah od 4—5 popoldne v prostorih Loke 250, Trbovlje. mer pa naznaniti pristojnemu upravnemu ob-lastvu, ki reši v svoji pristojnosti vprašanje o nadaljnjem bivanju in ostajanju dotičnih ino zeinskih delavcev na našem ozemlju. Nasprotno, zgoraj citirani določbi je Inšpekcija dela dopustila, da je podjetje vložilo prošnjo za zaposlitev navedenega inozjemca. Prošnja je bila pozneje s strani Inšpekcije dela odklonjena iz razlogov, ker se je ugotovilo, da navedeni inozemec ni neobhodno potreben v navedenem podjetju in ker je vsa domžalska javnost tako županstvo, orožništvo in vse druge korporacije z delavstvom vred, protestiralo proti zaposlitvi navedenega inozemca. In glej, omenjeni je nemoteno še dalje zaposlen v tem podjetju, neglede na določbe § 13. pravilnika o zaposlitvi inozemcev, katerega drugi odstavek se glasi: Pritožbe se morajo vlagati neposredno pri Inšpekciji dela, ki je izdala odločbo ali pa se pošljejo po pošti na povratni recepis. S pritožbo se ne ustavlja odločba Inšpekcije dela od izvršitve. Poleg tega je pristojna Inšpekcija dela točno poučena, kdo je omenjeni inozemec in v ko- Ali |c pravilnik o zapostilvS inozemcev še v veljavi? liko je podjetju potreben. Tako, ta inozemec že skoraj sedem mesecev sedi na ravnateljskem stolcu Združenih tovarn brez dovoljenja. Njegova zaposlitev se s strani podjetja utemeljuje s tem, da je podjetju nujno potreben v svrlio renoviranja in razvoja obratovanja. Ugotovilo pa se je, da ta inozemec dosedaj o kakem reno-viranju in razvoju podjetja ni pokazal ne duha ne sluha. Nasprotno se je ugotovilo, da ta go-spod baje celo ovira, da bi tovarna pričela izdelovati »tulce«, ker brez tega ni upati na razvoj tovarne. Kako ta gospod nastopa napram domačemu delavstvu in mojstrom, bomo pa posebej govorili. Drugi primer. V istem podjetju je zaposlena inozemka Ana Steiner. Tudi ta nima dosedaj nikakega dovoljenja za zaposlitev, čeprav je že okoli šest let zaposlena v Domžalah. Omenjena je sedaj že več mesecev zaposlena v Združenih tovarnah klobukov in slamnikov, kot skladišč-nica. Na tem mestu je bila preje nad 10 let zaposlena domačinka Zalokar Terezija, ki ima vse sposobnosti za to mesto. Inšpekcija dela, kakor tudi ministrstvo je njeno prošnjo za zaposlitev zavrnilo, kljub temu pa je ta še vedno nemoteno zaposlena v podjetju. Podjetje se sklicuje, da ga veže trimesečni odpovedni rok glasom obrtnega zakona, in da ta rok poteče koncem meseca marca. Inšpekcija dela je to vzela na znanje. Ugotavljamo, da v tem primeru obrtni zakon ni merodajen. To- pa zato, ker Ana Steiner ni nameščenka in zanjo velja 14-dnevni odpovedni rok ter zato, ker temu nasprotujejo določbe § 13. pravilnika o zaposlitvi inozemcev. Glasom § 17. omenjenega pravilnika bi morala Inšpekcija dela vedeti, kakšna pogodba obstoji med podjetjem in navedeno inozeinko. Dovoljujemo si vprašati Inšpekcijo dela in to: 1. Zakaj se v obeh navedenih primerih ni postopalo po § 13., 17. in 20. pravilnika o zaposlitvi inozemskih delavcev? 2. Kaj je vzrok, da se cela zadeva tako zavlačuje, ker so določbe zakona in pravilnika po-polnoma jasne in ima Inšpekcija dela o potrebi zaposlitve navedenih inozemcev točne podatke? Za pravico Cerkev se trudi spremljati človeško življenje v vsem njegovem bistvu pa tudi v vseh odtenkih in to ne le zgolj na duhovnem, ampak tudi na gospodarskem polju. Saj je gospodarstvo le nabava in izmenjava dobrin, ki jih rabimo za svoje telo, ki je posoda duha. Kdo se ne spomni klasičnih gospodarsko-pre-novitvenih pisem praškega nadškofa dr. Kor-dača iz vseh panog življenja dotikajočih se pastirskih pisem nadškofa dr. A. B. Jegliča? Tako je tudi sedanji ljubljanski škof dr. G. Rožman izdal pastirsko pismo o pravičnosti. Danes 'sloni svet na krivici in neusmilje-nju. Zato je pač prav, da vedno iznova in vedno glasneje kličemo po pravici in to ne po pravici, katero meri in odmerja svet danes po svojih pojmih, po svojih zakonih, ampak po pravici, ki je pisana v srcih vseh poštenih ljudi in je odsev večne Pravice. Sonce pravice imenuje cerkvena molitev Kristusa, ki je p r a v i č n ost postavil za temelj, na katerem naj si človeštvo uredi svoje življenje. In ravno pravičnosti danes manjka med narodi, med razredi, stanovi in poedinci. Zaito je danes toliko gorja, toliko bede, toliko sovraštva. Zato pa je danes klic po pravici tako močan, tako glasan, kakor še nikoli v življenju. Zato so danes temelji vsega gospodarskega in duhovnega življenja tako omajani, vse ozračje napeto in revolucionaivno. Pravico hočemo, pravico do dela in kruha, to je klic 90% vsega človeštva. Da pa pridemo do pravične ureditve in razdelitve dobrin, ki so za dostojno življenje nujne, je treba obnovitve družabnega (socialnega) reda, tako ugotavlja dr. Rožman v pasarskem listu. Obnovitev družabnega reda! Kako? Cerkev je preveč širokogrudna v vseh svojih zahtevah, da bi se omejila na načrt in program, ki bi ne bil povsod izvedljiv, ki bi ga zahteve časa spremenile morda celo preji, preden bi se mogel popolnoma realizirati. »Je več načinov in več načrtov za obnovitev,« a pravi so le tisti, ki niso »proti božjim postavam in v nasprotstvu z večnim ciljem človeka.« Ta ugotovitev škofa je tako resnična in tako široka, da more v njenem okviru delati vsak zaveden katoličan, ne da bi sumil svojega braita napačnih potov in nepravilnih smeri. Da, more ... Danes je klic po pravici tako močan, delo za te, ki trpe krivico, tako nujno potrebno, da ostane za vsakega resničnega kristjana dolžnost, da dela za pravico in proti krivici, da išče rešilne poti novega socialnega reda. Kakor kdo more, kjer kdo more, naj dela — sledeč poizivu našega škofa — a a pravico. V iskanju potov in načinov novega reda — svoboda, v delu — skupnost, saj gre za pravico, a v vsem vladaj 1 j it b e L e n ! Ako /elito Vn.ni vežemo lanski letnik Delavske Pravice«. Vezava je okusna in trpežna. Stane samo 20 Din, s poštnino vred 25 Din. Ako nam pošl jete vse številke, dobite v 14 dneh vrnjene kot lepo knjigo. Ako vam katere številke manjkajo, sporočite. Proti nabavni ceni Vam jih priloži uprava. Obogatite svojo knjižnico z novo lepo knjigo. Pošljite nam v vezavo revijo »Besedo o sodobnih vprašanjih«, prvi letnik. Vezava stane s poštnino vred 20 Din. Poslnžite se le ugodne prilike. Priložite tudi Vaš naslov. NAROČI BESEDO 15 S o v is ~ .. 5 Q( h. ? ^ •S® ■S. <8 S £■> < O £ o Q •SJ i 4 i S ^ 'u ^ ^5 • § ® S ^ tu .2* c * o ■8 3 5- ‘«5 > N -1 O -S t o s •*« o .«<»•*: s I >N I U v v. . ? e y <« •s S S s »h 85 nesreč. Od teh je 630 nesreč lažjega značaja, 44 težjih in r> smrt- ■HHMnMHBnHMBHBHBHI nih. Pri tein odpade največji odstotek nesreč na rudnike in sicer 593 nesreč, ki so lažjega značaja, 14 težjih in 5 smrtnih. Na topilnice železa odpade tedaj samo 43 nesreč, ki so bile vse lažjega značaja. Rudniki, med temi posebno cinkovi, zahtevajo največ žrtev. Po reviji »Sigurnost u rudnieima . iz« o Film v Jugoslaviji. Preteklo leto je sprišlo v Jugoslaviji eno kinogledaliišče na 4000 prebivalcev. Prodanih je bilo skoraj 12 milijonov vstopnic, torej nič manj kol prejšnje leto. Nemških filmov je bilo 199, amerikanskih 227. Domačih filmov je bilo 282, med njimi naijveč kulturnih, seveda le z neznatno dolžino (le ‘/i» ostalih!). Kot je tedaj razvidno, .si ljudje ne dajo mnogo vplivati od krize in mečejo še vedno velike vsote v — kinogledališke blagajne. »3 rz f* M s* Kfps-« bS S 0 8 S H S$ S8 BE g g i v Ljubljani, Prešernova ulica št. B, s podružnic« na Miklošičevi cesti št. 13 je na j večja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000 000'— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupiine naložbe pa sodni depozitni oddelek za varčevanje mladine izdaja domče hranilnike za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi device in vaute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi c: sli. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367, poštni čekovni račun centrale št. 10533, podružnice št. 16138. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. © O » *s K s o g o "Z © s *-5 Sl N n s o g <:■ K c •> C © «r. j- £ ° a o c « © ■£ N ■“ .o o a. O a fc. ofiS B » 0 '(J O N »Slišal sem.« Jedove misli so brž romale v pension, kjer so zbirali in premlevali novice in podatke o VVnrrener-jevein sorodstvu. Isti študent, ki je kosil pri mrs. Evvart-sovi, je dobil zdaj službo pri mrs. Bartonovi, ki sc je prej imenovala Marian Warrener. Bila je hči mra. Cliveja Warrenerja in sestra »Claudeja juniorja«. Novo dete je bilo torej pravnuk Jodovega delodajalca in Carrie Mel-cbam je iz družabnih vesti »Poste« izrezala sliko ljubke, mlade matere. »Oh, mr. Rusher, to je najslajša mala stvarca, ki ste jo videli kdaj v svojem življenju! A morda ste kdaj videli že popolnoma novega otroka?« »Oh, da,« je odgovoril Jed in si prizadeval, da bi ne prišel v zadrego. »Kaj takega človek pogosto vidi, ne?« »Oh, ko bi jaz mogla imeti pravega otroka, potem bi zares pozabila Cladys. Tisti otrok ima tako drobcene ročice in tako rožnate in tako tople, tako majhne prstke, da človek kar ne bi verjel, da more biti kaj tako majhnega na svetil, a na njih so majhni nohtki in vse; prime vas zn prst in ga drži, — kaj tako vznemirljivega še nisem nikoli doživela. In pogleda človeka čisto zares, gre za njim s pogledom in zdaj pa zdaj se tako šaljivo nasmeje, ah veste, sliši, če mu kaj rečete in se smeje z vami! Meni se zdi vendar preveč čudovito, da bi kaj takega živelo, raslo in vse skupaj!« »Seveda!« je rekel Jed previdno. Velike, sinje dekličine oči so zrle v črne zenice mla-ali mi boste nekaj povedali?« »Kaj pa, Lulu Belle?« »Naj 'mi kdo pove, odkod prihajajo otroci?« Jedu je začela valovati kri čez ovratnik, in tako silno, da se je lml, da bi Lulu Belle ne zapazila. »Da —«, je dejal in prenehal. »Mislim da boste morali vprašati o tem gospo mamo.« »Oh, saj sem jo že, pa mi noče povedati. Vedno pravi, da jih nosi sveti Rupreht, pa to nima smisla, jaz ne verjamem več v svetega Ruprehta, pa saj tudi on ne bo hodil na pomlad? Potem mi je mama rekla, da jih nosi doktor v svoji torbi. Ko sem pa vprašala, odkod jih ima on, je dejala, da iz bolnice, in vprašala sem jo, kako pridejo otroci v bolnico in potem mi ni hotela nič več-povedati. Zdi se mi da mama misli, da z otroki nekaj ni v redu, kakor s punčkami, kadar je človek prevelik, pa mi noče povedati, kaj je to, in vsakokrat, kadar jo vprašam pravi, molči!« Jed, ki je zrasel na govejem ranchu, je vedno menil, da ga ni otroka, ki bi ne vedel, kako se vrši spočetje in porod. Eden izmed njegovih najbolj zgodnjih spominov je bil spomin na domačo kravo, ki jc dajala sveže mleko zn otroke; s teletom ni hotelo prav iti in stara krava je tulila že dolge ure. Tedaj pa je pridirjal na konju domov Jack Rusher, zavihal si rokave, si umil roke v vedru in jih nato potisnil kravi v telo ter opravil lako delo babice. Vsi štirje otroci pa so stali v vrsti okoli njega in opazovali vse početje s prestrašeno radovednostjo. Tudi jc Jed slišni, kako je sestra pripovedovala neki sosedi, da je tudi on prišel prezgodaj na svet in da ni njegova mati iinela nikogar pri sebi razen šestletne Lize; ona je morala gledati materine |*muke iu držati ihtečega, grgrajočega novorojenčka na rokah, mati pa mu je zavezovala popkovino. Morda je bil to povod za njeno strastno skrb, s katero je čuvala nad Jedom od začetka in ga potiskala po poti do uspeha! Za Jugoslovansko tiskarno K. Ceč, Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.