LETO XIV "haja ob ponedeljkih, •redah in sobotah - te-^ETONIj uredništvo m-ts, 'AJNISTVO IN OPRAVA 21-flO * PEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 7-70-l-i35 - LETNA NAROČNICA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. M DTN GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SOBOTA, 23. SBPTOWBRA tm IZHAJA OD OKTOBRA !ljsanjo življenjskega standarda ^Pešni m da so prinesli bistv«« v naše življenje. Prav ^ispehi nam potrjujejo, da je koncept za nadaljnji razvoj r^len in da so ga prav zaradi ljudje sprejmi in podprli. . ^aztm»ljiive so težnje delavcev, Ko bt> pojavile že razmeroma vP^l« da bi dejansko sami nprav- k podjetji in ne le preko ^^tevnikov v delavskih svetih. 7* smo pritsluhn-ili tem težnjam. y spoznali,-« je dejal tovariš >^da se delavsko eamo-rj^^vljanje ne pričale in ne kon-delavskih svetSh in njihovih C^'h. Zato smo se odTočiti, da ^"»o uvajali taksno oblike in ?™f|T>e upravljanja, da bo v»k r^vajalee postal tudi upravija- ^"i tem smo naleteli na 51- podporo delavcev. V zadnjem smo formirali 170 obratnih ruskih svetov m zborov proiz-jJ^v po podjetjih. Vendar *j , Kti ne gre toliko za sta-J?^ne podatke oziroma formalno ^JUivi jani<> delavskih svetov. V^"'"' za njihovo dejansko aktiv- in odločanje.* y tvojem referatu je tovu j^'^'č opozoril tudi na nekaler" ^-^njkljivosti. Tako je dejal, da k Ponekod sindikalni kadri le jj^alo uporni, če naletijo na od-P ali druge telave. Niso vztrajni v svojih zahtevah le bolj eploš-Ije ?0vori.io o družbenem uprav-jw^u> pri konkretnih sklepih pa puščajo. Navedel je tudi neka-gse Probleme pri uvajanju nove- ■tospot 1,1 [-.^kega sist ema. L 0 Poročilu Andreja Verbiča se ^of*^1''' živahna razprava. Nekaj fj^°vitev v zvezi z uvajanjem w?^a gospodarskega sist"ma je Fl'>'is Krvštufek. Ta je po- d ''■ ~>p. je preko 900 članov ZB, med njimi tudi'taki, ki so že kvalificirani in hočejo sedaj doseči višjo ' : kaci jo. Razen tega se je . /cnizacija Zveze borcev na Go-r c njskerm.pomenila tudi z izobra-.:avalnimi centri po podjetjih, da bodo crg"-'~ir?li posebne tečaje, da bi lahko ne k i an. j i bor d. kar najlaže polagali izpite. Razumljivo i 2, da morajo pri tej akciji pomagati tudi samoupravni or«ani po podjetjih in druge organizacije. Najbolj prizadevni za izobraževanje borcev so prav gotovo v je-teniški Železarni, kjer je zoposle-no piecej: borcev naTodnesvobodil-ne borbe. Med njimi jih tudi ni r~alo, ki delajo na kvalificiranih oziroma visokokvalificiranih delovnih mestih in nimajo za to Nace PavKn novi predsednik OK LMS Kranj (J. K.) — V četrtek, 21. septembra, je bil na Okrajnem ljudskem odboru plenum Okrajnega komiteja LMS Kranj. Na plenumu so razpravljali o nalogah organizacij ljudske mladine pred VII. kongresom in o bližnjih konferencah osnovnih organizacij. Ob koncu plenuma so razpravljali o nekaterih kadrovskih vprašanjih in izvolili za novega predsednika Okrajnega komiteja dosedanjega člana sekretariata komiteja, Načeta Pavlina. Dosedanji predsednik OK LMS Zdravko Krvina, odhaja na novo zadolžitev — na zadnjem plenumu CK LMS je bil namreč Izvoljen za sekretarja CK LMS. Plenumu je prisostvovala tudi Francka Strmole, predsednik CK LMS. V uvod plenuma je tov. Pavlin govoril o nekaterih nalogah, ki stojijo v tem obdobju letnih konferenc, pred organizacijO Ljudske Uladitie v na£em okraju. Poudaril je, da so razen bližnjega kongresa, konference največja naloga, ki stoji v tem obdobju pnvi organizacijo Ljudske mladine. Dejal j<\ t<':»bra (M. S.) - Na ^Hn" lt0pa,1-Vu J** bil° v^praJ ^ Rpot ^rocr] kopalcev, kl i'Otlj.^0'1 na koledar, ampak * j,! V**ka druga klopca v por-%lu b:'«> za - 'ona. Sezona na Ji 9f, 0r,,i *o ni znključone. Te » lnLt0,TI ',r;'i11 7'<'.r'.uje ie {*'o P'100 "talnih ROnlov. k«r |e *đ ^^'Jlvo, če vem ., da Jih ^klljj^*« f-ku-v, j inhlvo sprejme 5r ln(\ follko Jih v tem Ja leta nikoli nI bilo, ona navadno zaključi ,% .", ' mi Ki..titi';ki i.» tur! SSL?,avc,j "o, letošnjo fcrjtun*) I o lotni. 1 i. bat je ob e*kn se/one kasal* ne- Bledu prepolne najbolj »Vnogledih prerokovanj. I'oka/alo ne je, da .ie bit ves per>im>/em popolnoma odveč, sij prvi obračuni dokazujejo, ili je letoSnJa sezona spri obfil prek'K»il.i lansko: po slevilu no čitev in po vrednosti. Do konca avgusta so na Bledu zsabeleCUi 202.S71 nočnin, kar je '/ 1 12.411 nočnin več kot lani ▼ i*tem čusu. Prt skupnem *tevllu so bili Innl inozemski gostje udeleženi s (16.787 nočni nami, lotos pa s 78.352. Na Bledu menijo, da bo po zaključku blejskega šahovskega tur-* , . . ilo gostov naglo padlo, zato bodo 1. oktobru formalno za- kl lučili glavno sezono. Obenem bodo zaprli nekaj hotelov Jn gostinskih obratov In prenehal1 oblik v višje. Povedal je, da so preveč zanemarjali idejno delo na šolah druge stopnje. Tu bo treba letos zastaviti več moči in 'več prispevati k temu, da se bo šola povezovala z okoljem. Opozoril je na nalogo organizacij LMS v okviru stanovanjskih skupnosti; te namreč še niso našje prave vsebine dela. Jože Kavčič pa je poudaril, da bi bilo potrebno več co-delovi.nja na terenu in več skupnih akcij med organizacijo SZDL in LMS. Tovariš Ivnik iz Tržiča je govoril o sredstvih, tov. Mar-kič pa o nekaterih problemih šolske mladine. Francka Strmole, predsednik CK LMS je v svoji di- OBRAZ POJ H U skusiji dejala, da bi bilo potrebno prizadevati se za še večjo demokratičnost na letošnjih konferencah. Dejala je, da bi se bilo pametno dogovoriti za tajne volitve in da bi bilo potrebno čimprej dokončno razčistiti lik mladinskega voditelja. Dejala je tudi, da v tem obdobju stojijo pred organizacijo velike naloge jn prav zato bi moralo biti naše konference zelo delavne. Ob koncu so izvolili za novega predsednika dosedanjega člana sekretariata OK LMS, Načeta Pavlina. Tovariš Rogelj se je tovarišu Krvini. dosedanjemu predsedniku OK LMS, za njegovo delo najtopleje zahvalil. ustrezne kvalifikacije. V zv"■?.] s tem je kadrovski sektor se;*av'l seznam borcev, ki še nimr-jo kvalifikacije. Izobraževalni center pa je zadolžil, da organizira potrebne tečaje in izpite z okrajno izpitno komisijo. Za opravljanje izpitov se je v Železarni na Jesenicah prijavilo ckoli 500 interesentov. Od teh je najmanj polovica takih, ki imajo že nad deset let delovne ds-be na kvalHiciranih delovnih mestih in so stari nad 40 let ter so oproščeni teoretičnega dela izpita. Vzporedno s pripravami za tečaje je začela z delom tudi izoitna komisija ▼ valjamah. Pretekli teden, 15. septembra, je prvih 18 kandidatov uspešno položilo izpit za kvaHfrcirane valjavce. To eo bili starejši delavci, ki so delali samo praktični izpit. Prav gotovo za uspešno položene izpite zaslužijo vse priznanje vsa obratovod-stva, Id so uspežno pripravile posameznike za izpite. Za ostale, ki so se prijavili za pridobitev kvalifikacije, se bodo začeli posebni tečaji v ponedeljek. 25. septembra, kjer se bodo kandidati seznanili še s teoretičnimi osnovami svojega dela. Računajo, da bo letos v jeseniški Železarni pridobilo kvalifikacijo 185 delavcev — bivših borcev. 'Vzporedno z valjarnami se pripravljajo na organizacijo podobnih tečajev tudi v predelovalnih obratih Zolezame. Prvi tečaj se bo začel ob koncu septembra; v teh obratih je prijavljeno 113 kandidatov. Ob tem je. razveseljivo tudi to, da so izobraževanje nekdrvniih borcev v Železarni razumeli vodilni ljudje iz proizvodnje, prav tako pa tudi- politični delavci. Menijo, da so prvi izpiti za kvalifikacijo v valjamah samo uvod v načrtno delo pri izobraževanju nekdanjih borcev. Pridobitev kvalifikacije za posamezne borce ki iriso imeli možnosti hoditi v šolo med NOE, ni pomembno zgolj zato, da bodo strokovno boli podkovani, marveč je važno tudi tO, da se bodo na svojih delovnih mestih pojutili samostojnejše in da bodo delali brez bojazni, da. bi bili kdaj prestavljeni na slabše delovno mesta Ko ■si bodo nekdanji borci pridobili kvalifikacijo, bodo imeli možnost ?'•«-dirali še naprej -na tehničnih dopisnih šolah, ki ji prav sedaj uvajajo. Milan Zivkovič V spomin padlim Besnica (R. Č.) - Preteklo ne- delio je kraievna organizacija ZB v Besriici odkrila poleg osnovne šole spominsko obeležje 7 "stre-ljenim talcem, ki so jih Nemci postrelili 22. marca 1C-.3. leta. S tem so se maščevali, ker so partizani likvidirali tamka jšnjrga nemškega učitelja. Slavnostni govor je imel predstavnik ZB Besnica* in t. Franc Gorju o, ki je opisal okoliščine, v katerih so padli t-:l?i, hkrr.ti pa je svoj govor povezal s praznovanjem 20-letnice vrfaje. Po govoru in odkritju spominske plošče so izvedli člani KUD »Jože Papler« in učenci šolo tudi kulturni program. fliimrainipHiiniiiiiM umu Uh,><' m s,, I,il.- razprave o ledinim turist k mmi prrredrtvuiiu. Pred dnevi je bil na olenimiu ("K I VIN izvoljen za sekretarju (K IMS, tovariš Zdravko Krvi n*. dosedanji predsednik Okraj mcra koinit.il LMS Kranj. Vrsto let je I»i J član Okrujn-ga komi teju in zadnje dve leti je opravljaj dolžnost predsednika komiteja, i Mi AjtfOVMU odhodu na novo dolžnost mu želimo mnogo uspehov. V elitni nočni lokal }e Selci vstopiti moiakar v r.mcčkanlh hlačah, zanikrno zapeti srajci in prasnem suknjiču. Pri vbo<'s so mu po ovinkih razložili, da bi bilo zaželeno, da bi si za to priložnost oblekel čisto eibleko m trajen in zavezal okoli vratu kravato. Toda pri njem niso naleteli na razumevanje. »Kaj, vi mi boste pravili) kdaj naj si oblećem svojo boljlo obleko' Lepa reč, zdaj se o tem ne bom vrč odločal! Delavec sem, ne pa kakšen mestni po-lizanecl* Takole nekako se je odvijal droben dogodek, o katerem sem zadnjič slučajno slišala govoriti. Ne morem mimo tei>a, d.- nc dodam se nekaterih stvari, ki so m: obtem prišle na misel. Naj trdijo moji prijatelji kar hočejo (v navadi je, da mi vedno nasprotujejo), vseeno mcnini, da obleka odkriva marsikaj o tistem, ki jo nosi. Iz tega, kako je kdo oblečen, lahko razberemo, če je obleke neumen, če ima svoje stanovanje pospravljeno, če je pameten ali če je morda poročen. Na primer: eden izmed mojih znancev sc ponaša z zelo zanemarjeno obleko, ker je tako globekoumen (njegova izjava!), da vrednost njegovih možganov zlahka odtehta vso zunanjost. Dru?i pa ima vedno belo srajco, kravato in bel čipkast robček v žepku sukniiča in močno sumim, d t tato, ker ne zmore vplesti v svoje izjave niti enega mrtvega ali živega filozoja. Ljudje se torej sila različno oblačimo in to je zaradi zgoraj omenjene možnosti spoznavanja kar dobrodošlo in tudi dovoljeno. Toda '/ivhrio v družin in ta družba si ie oblikovala svoji družbena pravila, ki so posegla tudi na področje oblačenja. Različne družbe imajo različna pravila; naša družba je družba preprostih /;«-di, zato so tudi njena pravila preprosta. Brez kakršnegakoli truda se je mogoče ravnati po njih. Se vam zdi pretirano, da te vse bolj uvciavlja težnj.t, da prihajamo v večerne in nočne lokale v boljši obleki i:i tako ludi sami pripomoremo k svečane šem\t vzdušju. Po sve.u je na tisoče lokalov, v katere je dovoljen vstop samo v črnem smokingu oziroma v dolgi večerni obleki, pri nas pa menda n:ti enega lokala, v katerega bi pomisliti vstopiti nekdo v pumparicah in gojzericah, ki je prav tak, križaril z mopedom po Gorenjski. Dare:, nam to nI več potrebno In vsakdo sc lahko vsaj od časa do časa uredi in tako da sebi in okolju, v katerem se zadržuje, majčkeno priznanje. Če omalovažujemo in podcenjujemo druge, smo v resni nevarnosti, da najpre) izgubimo svojo ceno. M. Sosič Ul»IIHIIi;ii;il!:!Jilt1H lilllllll|||lll|lll!ili;illiS!!i;illH!itl^ STR A V NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 23. septembra Septemberska mobilizacija V septembru 1944. leta so vse politične organizacije na terenu z vso vnemo uveljavljale pobudo osrednjega vodstva NOV in POJ pod parolo: »Vsi, vse za vojsko!« Do 15. septembra je bil tudi poseben rok za prehod zaslepljenih belogardistov in drugih pripadnikov sovražnih enot v osvobodilno gibanje. Na Gorenjskem, kot ugotavlja Franc Konobelj v svoji knjigi, je v septembrski mobilizaciji prihajalo vsak dan po desetine ljudi na dogovorjena mesta. Kurirska sltiž-ba je te novince spremljala do prvih najbližjih partizanskih enot. Mnogo so jih dodelili Jeseniško-bohinjskemu odredu ali drugim na aovo ustanovljenim partizanskim enotam. Seja IO SZDL SKOFJA LOKA (N) - Ta teden je bila v Skofji Loki seja Izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Skof ja Loka. Razen nekaterih drugih zadev so razpravljali tudi o pripravah za plenum, ki naj bi obravnaval problematiko šolstva. Plenum bo verjetno prihodnji mesec. Tudi v Besnici predavanje o beograjski konferenci Krajevna organizacija SZDL v Besnici pripravlja za 26. september predavanje o beograjski konferenci. Predavanje bo v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Jelovica Škof ja Loka po rekonstrukciji Delovni kolektiv lesne indutsri-je »Jelovica-« Skofja Loka se je lani odločil za rekonstrukcijo. — Podjetje bodo razširili in modernizirali v prihodnjih desetih letih. Rekonstrukcija je za Jelovico nujna in obenrrri tudi ekonomsko upravičena, 520 članov delovnega kolektiva bo namreč po rekonstrukciji ustvarilo letno dve milijardi 150 milijonov din bruto-pre:>" '?., to je štiri milijone na z .t -slenr^a oziroma 1,1 milijona dimrjev narodnega dohodka na proizvajalca. Osta bo kmalu dograjena F; kovica (R. C.) - Ze lani no d<\ -'-i Vodne skupnosti za Go-ren' m oddaljeno njivo. Tam Jc čebele otrese! s salovja in jih zaprl v panj, v katerem so se zadušile.»-atovje pa je razmetni po Bjivi. Vse kaže, da se je te«msl»v*njsklh razstavljavcev, ki se doslej še niso pojavljali na tržišču. Zraven tega pa bodo podelili Se 1« diplom A. I. ljal Jože Roblek, načelnik oddelka za sploins in notranje zadeve. — Na isti seji sta bila imenovana tudi nova upravitelja osnovnih šol v Lešah ln Lomu. Na osnovni šoli Leše je odslej upravitelj Marija Petelin, v Lomu pa Franc Meric. GOZDNI SKLAD Tržič (n. n.) — Pred dnevi je bil na podlagi Zakona o proračunih in finarsiraniu samostojnih zavodov ustanovljen gozdni eklad za obino Tržič. Sredstva iz tega ■klada bodo uporabljena izključno za pospeševanje ter vzdrževanje gozdov in gozdnih tal, obnovo in rekonstrukcijo gozdov, urejanje gozdov in nova pogozdovanja ck-stenzlvne in intenzivne oblike, za gradnjo in vzdrževanje gozdnih poti, naprav in drugih objektov ter raziskovalno delo na območju tržiške občine. UKINJENI ZAVOD »TRZlSKI VESTNIK- Tržič (B. F.) - Zaradi prevelikih stroškov, potrebnih za vzdrževanje finančno samostojnega Zavoda Tržiški vestnik, je to pred nedavnim občinski plenum SZDL sprejel sklep o ukinitvi omenjenega zavoda. Ta sklep so na torkovi seji občinskega ljudskega odbora potrdili tudi vsi odborniki. Obiskali bodo znane partizanske kraje Besnica (R. C.) — Krajevna organizacija ZVVI v Besnici Popravlja za 1. oktober iaiet za svojo člane. Obiskali bodo znane partizanske kraje na Dolenjskem, ogledali pa si bodo tudi grobnico na Urhu pri Ljubljani. Govorili so u ureditvi naselja Plavž JESENICE (M. Z.) - ProS 'v' I sredo, 20. septembra. Je bila na Plavžu na Jesenicah seja stanovanjske skupnosti, kjer so so pO" govorili o nadaljnji Ureditvi selja. Naselje je sedaj najbolj v neredu okoli stolpnic, kjer še niso uredili zelenih površin niti PJ*W urejene cesto. Zato so na nuji sklenili, da bodo ta dei naselja na Plavžu v najkrajšem času uredili. Združitev treh turističnih objektov Bled (M. S.) — Pristojni Organi na Bledu razmišljajo o tem, da bi za tri tirriotične objekte — Grad, Otok in festivarno dvorano — ustanovili poseben zavod, ki bi s temi tremi objekti v celoti gospodaril. Po vsej verjetnosti bo ta Zavod zaživel že ob pričetku prihodnjega leta. Zavod naj bi bil s samostojnim finansvranjem, kar pa zadeva obliko zavoda, trenutno obstajajo tri variante, in sicer: to naj bi bil samostojen zavod, morda sekcija Turističnega društva ali pa zavod, ki bi skrbel tudi za vrsto turističnih dejavnosti in tako zbiral potrebna denarna sredstva. Predavanje o beograjski konferenci JESENICE (M. Z.) - Pretekli četrtek, 21. septembra, je bilo ni Jesenicah v Titovem domu predavanje o pomenu, vlogi in namenu beograjske konference. Predaval je novinar »Dela«, tovariš Bogdan Pogačnik. Na predavanje, ki je bilo spremljano z diapozitivi, bo prišli številni Jeseničani. Zadovoljiva udeležba Skofja I>ok» (N) - Prejšnji teden so bila tudi v škofjeloški občini predavanja o beograjski konferenci. Ta so zelo \ispola. Predavanja so Obisk ili številni občani, ki so bili tako s predava- telji, kakor voljni. t eni o, zelo zado- atiiiiniiiiiiiRiiiintiMfflira^ Seja občinskega komiteja ZK na Jesenicah NEKATERI SO PREOBREMENJENI Jesenice (M. Z.) - V torek, 19. avgusta, je bila na Jesenicah seja občinskega komiteja Zveze komunistov, na kateri so govorili o kadrovskih zadevah občinskega komiteja ZK na Jesenicah. Ugotovili so, da imajo sedanji člani občinskega komiteja ZK na Jesenicah celo po sedem funkcij in so 'ito pri delu preveč obremenjeni. Zaradi tega so zadolžili kadrovsko komisijo pri komiteju, da bo do konca leta to stvar uredila in poskrbela, da bo prišlo na vsakega člana komiteja primemo število zadolžitev, to je toliko, kolikor jih bo dejansko mogel opravljati. Ob tem so kooptirali v komite še š'iri nove člane in zadolžili kadrovsko komisijo, da izdela točno evidenco mladih perspektivnih članov Zveze komunistov. NEVOLJE V KONGU — Sef misije OZN, ki je podpisal sporazum s 6jg bejem, se je vrnil v Leopoldville. Njegov predstavnik za tisk je izjavil, M F ta sporazum samo »začasen«. Novice o sporazumu so povzročile splošno SW dovolistvo v krogih kongoške vlade. . Vlada pokrajine Katange, ki je njeno vodstvo prevrel separist čomb*' " ponovno javno nastopila proti ideji ohranitvi enotnosti Konga, ki jo j* *^ kršila takoj potem, ko se je ta mlada afriška republika lani osamosvojila belgijskih kolonizatorjev. RAZPRAVA O DNEVNEM REDU — Na sedežu Združenih narodov so l»* učili dnevni red letošnjega zasedanja. Kot eno najvažnejših vprašani obravnavali problem razorožitve. Soglasno so vkfHičili v dnevni red tudi v[S* sanje združitve Koreje, uporabe vesoljstva in pomoči Afriki. Kar zadeva po"^ Afriki obsega to vprašanje več poglavij. KF.NNEDY BO GOVORIL PRED OZN — Bela hiša je sporočila. da predsednik Kennedv govoril pred Generalno skupščino OZN. Pričakovan rj da bo predsednik Kennedv pojasnil stališče ZDA o razorožitvi in prep0*' jedrskih poizkusov ter politiko svoje vlade nasproti OZN. KOMEMORACIJA V SPOMIN HAMMARSKOJLDA — Na komemoraciji* Generalni skupščini je govoril tudi državni sekretar za zunanje zndeve *• , Popović. Rekel je: »Hammerskjold je izgubil svoje življenje, ko je izP°'n,\i» svojo dolžnost v Kongu. Za takšno svojo dejavnost zasluži, da mu i**37*!! polno priznanje. Njegova smrt naj bo vsem pobuda za nove nujne in odl0c napore in ukrepe v smeri ohranitve miru na svetu.e ZAHODNO MNENJE O SPORAZUMU V NDOI.I — Časopisne agencij« I zahodu presojajo položaj v Katangi s priznanjem Combejeve vlade. Kaže T pomeni sporazum v najslabšem primeru delno zmago za Combcjevo *0'il medtem ko Združeni narodi od katanškejra voditelja niso dosegli nobene » cesije. Sporazum je kratkomalo obdržid status quo med obema nasprotn vojskama in ne pomeni ničesar, kar bi pričalo, da jc odcepttvc Katange k°n PRITISK NA BOLIVIJO — Odstop brazilskega predsednika Quadro»»J| povzročil zaostritev položaja v vrsti latinsko ameriških držav. Konscrv«0^ * j*. sile, ki so vodile gonjo proti Ouadrosu so prisilile argentinskega prsdsSfl sile sprožile nnnad na bolivijskepa predsednika, ki ga hočejo odstraniti-zaostritve je tudi prekinitev diplomatskih stikov Kostarike s Kubo. GLASOVI IZ BONNA — V Bonnu so začeli proučevati rezultate, ki w„!ii« doseženi na nedavnih razgovorih Mirih zahodnih zunanjih ministrov v tonu. V dobro obveščenih krogih potrjujejo napovedi, da so ZDA Britanija pripravljene na dogovore z ZSSR o Berlinu, ki ne ustrezajo f zahodno nemške vlade. Predsednik belgijske vlade Paul Henri Sp*B po vrnitvi iz Moskve izjavil mojom, da so bili razgovori s jovj**^ ^ premierom HruMevom »zanimivi, iskreni in koristni«. Pripomnil je. u SPAVK V MOSKVI osnova za mir v pogajanjih med Vzhodom in Zahodom. Premier Hru »miren, toda odločen v nekaterih stvareh«. • -\ VZHODNI DIPLOMATI SF. VRAČAJO V Ll .OPOLDVILLF. ^^il poslov sovjetskega veleposlaništva v Kongu Leonid Podgornov «e jf ^gly v Leopoldville, d« bi ponovno vzpostavil diplomatske stike. Po vesteh ^, goške časopisne agencije so v Leopoldville priso;li tudi diplomatski P niki Poljske, CSR in republike Mali. Doslej »o bili akreditirani p miera Gizenge in so prispeli naravnost iz. Stanlevvilla. »pmvdi- ,rl vlad« P" i* pogajanja DOBRODOŠLA Premier Hruščev je izjavil »Izvcstijah«, da je pristaš miroljubne rešitve vseh mednarodnih sporov- j Jeli bomo vse pOltVt H pogajanja v interesu mira, ne glede na to - jjp prihajajo«, jc poudaril sovjetski premier. To izjavo jc Hruščev dal k0* ror na poslanico rimski /,i XXIII. govor kon<;o*ki;ga premiera ADui.r. — V govoru po leopoM listi " grciili »grd in sramoten zločin nad generalnim sekretarjem OZN« in " naj nil, da to ni prvi zločin kapitalističnih sil. Adula jc pozval di/'"•''''' bodo pripravljeni odzvati sc pozivu vlade, da bi iz.poluili svojo Z razstave fotografij lUdovljlca (R.C.) - V okviru letošnjega zleta Ljudske tehnike, ki je bil od oobote 16. do ponedeljka 18. septembra v Radovljici, so v soboto odprli v grajskerr. dvoru tudi modklubsko foto raa-stavo. Svoja dela so razstavljali člani in pionirji .Razstavo si je ogledalo Izredno veliko obiskovalcev. Posebna komisija jo po za- ključku razstave ocenila in nagra cUla nsdliiisfsi deta. Med člani Jeloib *oi * ško^e I****. dobil prvo nagrado avtor Jože Tri- | plat iz foto kluba Žirovnica / « pod naslovom »Ponos«. Drugo nagrado je prejel Milan V.tl 1 FK Alpa Ritdovljica za d< naprej« in tretjo nagrado 1 Kastelic iz FK Golnik za <v" z»*lJ$ (M. Z.) Krunjtfka goru — Dom na Vllrancu Je *e pod streho, sedaj so na *rs*l j^. * in nekatera obrtnlšk* delu. IUčua»jo# da ga bodo odprti za »Don r^mb-Hte« 29« M/^^ 94 3KB SOBOTA, 23. septembra 1961 STRAN Q GOSPODARSTVO Tapetništvo - sedlarstvo Radovljica ne najde novih prostorov olgo tri leta SPET SE JE IZMUZNILO IZ ROK SKORAJ 15 MILIJONOV DINARJEV — ŠIVALNICA NA DVORIŠČU — 300 TISOČ DINARJEV BREZ HASKA Prepričana sem, da bi kdo ta-i lavnico, v predmestju Radovljice kole idejo lahko kar koristno u po- j pa dve zasilni skladišči. Prostori rabil za humoresko. Mislim neko- ,so preveč oddaljeni drug od dru-8"a. ki ima smisel za humor. Jaz j gega, za delo so pretesni, vskla-*eia nimam, sicer je pa to mogo- diščeni material se kvari. Ker fli-ce še bolje, ker bi sieer utegnil j majo potrebnih prostorov za po-kdo misliti, da pe želim iz kosar- samezna opravila, se jim stroji Koli norčevati. Tega res nočem, prašijo, nekatere pa sploh ne mo-loda problem se mi zdi zanimiv in rejo uporabljati. Nujno bi morale takoreknc" edinstven ter zrKo vre- delati 3 prešivalke in tudi potreb-den pisan'?. ne stroje imajo, vendar so komaj Na kratko bi lahko napisala ta- našli prostor za eno pre.šivalko, K°le: Obrtno podjetje Tapetništvo - sedlarstvo Radovljica ima neprimerne prostore in želi dobiti "ove. vendar se mu to nikakor ne Posreči. Prvo prošnjo so vložili marea 1959, zadnjo pa ored mesecem dni. Tapetništvo Ln sedlarstvo Tiajvi prostorov graš< ima _ na Linhartovem tr«u, razen te°a ima 113 tem trgu še eno manjšo de- Jeseniška lekarna v novih n-rostorih Jesenice (P. U.) — Po zaslugi Občinskega ljudskega odbora Jerice, Okrajnega zaveda za solatno zavarovanie in organizacij družbenega upravljanja je dobila teniška lekarna v novi poslovno ^ariovanjski stavbi poleg banke ^oje nove prostore. Otvoritev no-V;h prostorov, ki so sodobno 0Premijeni in na najbolj prometni točki Jesenic, je bila v ponedeljek zvečer. Pomembnost novih prostorov lekarne z ozirom na razširjeno ^ravstveno 6lužbo v jeseniški ob-cini in z ozirom na porast števila 2avarovancev je podčrtal v otvo-ritvenem govoru načelnik splošnega oddelka ObLO Jesenice Pavle ^olar, dopolnila pa ga je magistra r^a Zalokar. Jesenice so torej °Dile povsem ustrezne prostore Za lekarno. S tem pa še ni rešeno Prašanje lekarn na področju je-^iške občine. Lekarna, ali vsaj kružnica, bo slej ko prej potreb-113 v Kranjski gori in tudi v 25-"*Vnici. ^redili bodo gostišče desnica (R. C.) — Tukajšnje go- ?'šče žg dalj časa ne uživa naj-*35ega slovesa, zato je Svet za bolj gos •rnstvo in turizem ObLO v ^,Ta^ju sklenil, da mora poslej lti v tem gostinskem obratu do •Jernej šega gospodarjenja. To ■ -Ofh'fjom zategadelj, ker obiskuje Sum in topli vrelec iz dneva več turistov in izletnikov. Ce hočejo uporabljati še en stroj, ga morajo odnesti na dvorišče. Zaradi pretesnih prostorov bodo morali narediti letos za 10 do 15 milijonov dinarjev izdelkov manj kot bi jih lahko v ugodnih pogojih. Ker taki delovni pogoji ovirajo normalno delovanje tega podjetja že nekaj let, so že marca 1959 na pobudo Občanskega ljudskega odbora sklenili, da bodo začeli z gradnjo novih lastnih prostorov. Večji del stroškov gradnje bi lahko krili s svojim denarjem. Na občini so vložili prošnjo za odobritev lokacije v Lescah. Prošnja je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da prostora za take objekte ni v gradbenem okolišu, ampak je namenjen gradnji stanovanj. Poiskali so drugo lokacijo; tedaj je prošnjo zavrnil OLO Kranj s pripombo, naj se ne pritožujejo, ker ne bodo ničesar dosegli. Tretjo lokacijo so na občini že odobrili, dan pozneje pa so odločitev preklicali in jo utemeljili s tem, da tega prostora ne priporoča Okrajni ljudski odbor. Ker so imeli s svojimi predlogi tako slabe izkušnje, v četrto niso več poskusili, ampak so za predlog zaprosili občinski ljudski odbor. (Medtem so že dobili idejne načrte, ki so veljale 800.•00 dinarjev). Ta jim je res našel primeren prostor na Kravji dolini, katerega pa niso mogli sprejeta, ker za podjetje ni primeren. Oddaljen je namreč 1 kilometer od železniške postaje, razen tega bi morali do tja zgraditi cesto in napeljati vodo ter elektriko. Vsega tega pa seveda ne bi zmogli, saj bi verjetno veljalo več kot gradnja novega obrata. Na občini so obljubljali, da bodo našli drug prostor. Medtem so se tudi cene gradenj tako povišale, da o novogradnji niso upali več razmišljati. Razgo-varjali so se z upravo podjetja Al-mira, da bi od nje prevzeli obrat II v Lescah. Ker pa v Almiri niso imeli potrebnega denarja za grad- njo novega obrata v Radovljici, so morali te razgovore opustiti. Pred dobrim mesecem so spel vložili prošnjo. Tokrat so zaprosili, da bi smeli z lastnim denarjem adaptirati neka gospodarska poslopja v Radovljici, za katera menijo, da bi bila zanje povsem primerna- Pred dnevi še niso dobili odgovora, vendar je bilo videti, da upanja še niso izgubili. Nasprotno — zdelo se mi je, da so se v teh treh letih marsičesa navadili in jih tudi zavrnitev prošnje (utemeljena ali neutemeljena) ne more več spraviti s tira. Kljub vsemu pa si člani kolektiva brez dvoma zelo želijo, da bi delali v boljših delovnih pogojih, da ne bi investirali svoj denar v tuje objekte in da ne bi bilo treba vsako leto toliko odšteti za najemnino. Kdo jih pri tem ne bi podprl? M. Sosie Na sliki: Gradnja novim obratov tovarne Plamen v Kropi se bliža koncu. Z njimi bo tavama nridobri a 6000 kvadratnih metrov delovnega prostora . > > ■ RekoTistakcija tovarne »Pfemeo* orni ti avtiial.ki. Po končani rdfecnjsteiiocifi petkrat "we£|a proizvodnja — En delavec za sedem strojev O rekonstrukciji tovarne Plamen v Kropi smo ž« vendar takrat še nismo mogli post reči s konkretnimi podatki, ki bi nazorno prikazali, kako bo narasla proizvodnja s pridobitvijo novih obratov. V Plamenu namreč o rekonstrukciji dolgo niso nič kaj radi govorili. Sele sedaj, ko je gradnja obratov tako rekoč zaključena, je bilo mogoče zvedeti kaj več. Za celotno rekonstrukcijo tovarne so bil izdelani trije programi. Prvi program je predvideval zamenjavo strojev za izdelavo vijakov in matic od 6 — 16 mm. V drugi program so zajeli izpopolnitev mehanizacije, odstranitev ozkih grl proizvodnje in gradnjo prvega dela objektov. V zadnjem in naj-obširnejšem programu (ki ga izvajajo sedaj) pa je predvidena dokončna razširitev delovnih prostorov, povečanje asortimana izdelkov in ob tem uvedba proizvodnje jeklenih vijakov, ki jih sedaj še uvažamo. Po prvem delu rekonstrukcije se je vrednost proizvodnje dvignila od 80 milijonov dinarjev na 2 mili jandi dinarjev. Ko bodo z rekonstrukcijo zaključili (ob koncu prihodnjega leta) pa bo vrednost pro- izvodnje porasla na približno 4 milijarde. Do konca letošnjega leta bodo popolnoma zaMjučeba gradbena dela, montirane pa bo tudi že nekaj opreme. Do septembra prihod- rani vsi stroji. Vnjosah obratih, ki imajo skzrono delovno porošino približno 6000 kvadratnih metrov, bo nameščeno 86 novih staroj ev. Le-ti bodo avtomatski in bo 1 delavec lahko upravljal s tremi do sedmimi stroji. Zato je tudi razumljiva precej zanimiva ugotovitev, da kljub ogromnemu povečanju proizvodnje ne bodo zaposlovali novih delavcev. Ob koncu naj navedem še nekaj najzanimivejših podatkov iz novega proizvodnega programa v primerjavi s sedanjim, saj zelo lepo njega leta upajo, da bodo monti- "ilustrira, kar bodo v Plamenu pri- dobili z rekonstrukcijo. Količina izdelkov se bo povečala od 4500 ton na 8200 ton letno, vrednost pa od 1 milijarde 849 tisoč dinarjev na 4 milijarde 648 milijonov dinarjev. Skupni dohodek bo od sedanjih 584 milijonov porasel na 2 milijardi 234 milijonov, čisti dohodek pa od 255 mlijonov na 773 milijonov dinarjev. "Vrednost proizvodnje na enega zaposlenega delavca je sedaj 4 milijone 469 tisoč dinarjev, po rekonstrukciji bo 8 milijonov 956 tisoč dinarjev. Dohodek na enega zaposlenega pa se bo od 1 milijona 476 tisoč povečal na 4 milijone 305 tisoč dinarjev. M. Sosžč O obrtno kovirsskem podjetju -Tehtrnea« Z**ezraM malo govorimo, še manj pa pišemo. Zakaj? Je to podjetje res tako nepomembno? Ne, ni tako. Čeprav so podjetje nstanovilj šeste prod dvoma letoma, je že doseglo- zadovoljive posI%vne -uspehe. Tako je na primer v letošnjem prvem polletju Tehtnica realizirala že 65,4 odstotka letnega .plana. Kaj pa Tehtnica v Železnikih izdeluje? 2e samo ime nekaj pove. Nekako prod dvema leto- j čeprav je zanje ma je TTFKO Železniki prenehal povpraševanje. izdelovati precizne ki analitske tehtnice. Proizvodnjo teh artiklov pa je prevzel še danes majhen kolektiv Tehtnice. Razumljivo je, da je delovni kolektiv tega podjetja vztrajno stremel po razširitvi svojega proizvodnega programa. In to še posebno velja tudi za vnaprej. Svojo proizvodnjo nameravajo popestriti z izdelovanjem novih vrst tehtnic; in kar je glavno, to so tehtnice, katerih pri nas še ne izdelujemo, na trgu veliko $ priKiitf c< Transturisfu V t) v zdravstveni dom — je v zaključni fasd »x>momhcn objekt za vse prebivalce tržiAke komune ^n'<\ če hod o sredstva ln če bo vreme naklonjeno, bo otvoritev objekta že ob Dnevu republike V.. Bled (N..&} — V *em mesecu je bilo urejeno vse potrebno v zvezi s prikljnčitvajo blejskega Avto-servisa k Trasnsturistu Skofja Loka. Kot smo že pisali, je do združitve prišlo na pobudo ObLO Radovljica in Mestnega odbora Bled, po pristanku delavskih svetov obeh kotektivov. Transturist je ob združitvi prevzel več obveznosti. Na območju radovljiške občine bo utrdil lokalni tovorni promet, mehanične* detevtnjeo pa bo adaptiral in opremil r vsemi potrebnimi tehničnimi nonravami. Avtoservis je imel doslej v lasti 7 tovornih avtomobilov, od katerih 3 v prihodnje zaradi njihove izrabe ne bodo več uporablja1 i. Sedaj pa predvidevajo, da bodo imeli 12 do 15 tovornih avtomobilov in prav toliko novih avtobusov. V novo opremljenih delavnicah bodo razen mehanične delavnice za popravilo osebnih avtomobilov, ki bo imela poseben pomen zaradi razvitega turizma tudi servisne delavnice za vozila tovarn Tom os. Zastava in Renault. Polletni uspehi gospodarjenja v škofjeloški komuni to ^!S!'e<*0v ° izpolnitvi družbene- Ki Dlan a v prvem polletju letos- lota ne Imino potrehovaii fern,,', °bičnjno spremljanje in sevanj »jr)v .....j'- gibanju gwpodnr«iva, 1 q™ tudi f • •.,« i pr ill l-i p. (ir>t|')'i osebnega dohoi- "*iltl PV *"lco pa 08111 ^yy^° tl P0-' - lar>ko uspešno služili pri Drj^j' nJu dru'-bereiyjfl' • n'so popolnoma to*ne, » 3ih homn I'1'1'«1 1<1 j«ir> te- "Ur. ki ki, otlt^'0 1 zahteval ObLO v omenjene n;i-oj i;c*po:'ar- JV| Lr>!' " i l.itil / M"-!' -U *a 40il,i zaposlenih letos. K« '-»ko gosp(Klar.s(vo ni doseglo planirane kvote (5205 zaposlenih), j<> t on'j plan izpolnjen samo 95,6 •1 'oino. V prvem |»lletju letošnjega leti ie go^poflan^tvo škofjeloške komuno doseglo 6,8 miltjnrd dinarjev celotnega dohodka; to je za Četftl-no več kakor v ustreznem lnnsko-letneni obdobju. Omenjena višini celotnega dohodka predstavlja 44,3 Odfetotks. plnnirrne kvote U leto 1 Dfil. Precej večji procent realizacije druSbsnegi pinna lahko ugotovirna pri narodnem dohodku. Ta je za !;or.iJ 30 odstotkov ve'"-j i kakor pa je bil v prvih šestih m-seeih preteklcuu leta. Tako ko že v prvem polletju letošnjega leta realizirali 53 1 odi.totka planirane kvote nurodneg i doliodka. V primerjavi na uposlsnega se Je narodni dohodek v teh dveh obdobjih po-veVil od 342 tisoč dinarjev lani na 47'» UiOS dinarjev v letošnjem pr-vern polletju. IVv - j .-labsv uotvlui realiza eija investicij, saj je plan za leto 1961 Izpolnjen le z 28,3 odstotka. To je tudi popolnoma razum I j Ivo, ker podjetja nimajo investicijskih rcredstov. V industriji je število z-aposlonih pod planom, industrijska podjetja pa so imela v prvih šestih mesecih 1981 3,2 milijarde dinarjev celotnega dohodka. Vendar industrija kljub temu ni dOSOglS polovico [ilanirane kvote. Boljši pa so rezultati realizacije narodnega dohodka, čeprav je tudi ta za nekaj desetin odstotka pod planom za prvo polovico leta. Nad polovico planiranega narodnega dohodka po sta ustvarili Gorenjska predilnica in I osti ■ indusirija Jelovica. Neto osebni dohodki so le malenkostno nad planom. Povprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega v industrijski dejavnosti so znašali v prvem polletju l«tOŠO)6ga leta 22.800 dinarjev ali 4500 dinarjev več kot lani v prvih šestih messfih Vzporedno s povedanimi neto osebnimi doht*ilenih sorazmerno prr- -j povečalo, saj so planirano število znp'vlenih za letošnje leto presegli /a 28 odstotkov. Niso pa dOsegU planiranega celotnega ln narodne-dohodka, medtem ko so plan investicij presegli za skoraj 21 odstotkov. Obrt — V obrti je povprečno število zapoRlenlh v primivjavi s prvim polletjem pretekelga leta pr"-. skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v (orek. dne 26. septembra 1961 ob 8.30 url v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora Kranj. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. poročilo o delu zavoda zn prosvetno pedagoško službo ekraja Kranj: 2. poročilo o izvršitvi okrajnega družbenega plara ter proračunski dohodkov okrajnega in občinskih proračunov v 1. polletju 19G1: 3. potOČUo o sklepih »soustanoviteljev glede ustanovitve samostojnega uvoda za izgradnjo Velega polja; razrešitev odbora OLO za izgradnjo ter imenovanje direktorja zavoda; 4. sklepanje o postavitvi organa za likvidacijo okrajnega gozdnega -klada. Takoj po skupni seji bo v sejnih dvoranah okvajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev 46. seja okrajnega zbora in 48. seja zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z nrs!ednjim DNEVNIM REDOM: 1. zapri-ega odbornikov, ki sta jih izvolila ObLO Radovljica in ObLO Skofja Ixika; 2. razprava in sklepanje o spremembi odloka o sistemizaciji delovnih mest za strokovne sodelavce in druge uslužbence pri okrajnih sodiščih v Kranju, Radovljici in Skofji Loki; 3. razprava in sklepanje o garancijski izjavi za »Prireditveni paviljon Bled«; 4. Zavod za gospodarski razvoj v Kranju — razprava in sklepanje: a) o predlogu pravil; b) o soglasju k pravilniku o plačah ter k odločbi o sistemizacij: delovnih mest; 5. razprava in sklepanje o predlogu za zamen;avo gozlnih parcel oziroma o prevzemu gozdnih parcel zaradi plačila dolga. SAMO ZA SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV: 6. razprava in sklepanje o potrditvi statutov: a) Trgovinske zbornice za okraj Kranj, b) Obrtno - komunalne zbornice okraja Kranj, c) Gostinske zbornice za okraj Kranj, d) Okrajne zveze kmetijskih zadrug Kranj. Predsednik OLO Jakob Zen 1. r. urno Jesenice »RADIO«: 23. ln 24. septembra ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK Jesenice »PLAVZ«: 23. in 24. septembra francoski film PRECEP Žirovnica: 23. septembra ruski film PRVI DAN MIRU, 24. septembra ameriški barvni film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL Dovje: 23. septembra ameriški barvni film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL, 24. septembra ruski film Prvi dan miru Koroška Bela: 23. in 24. septembra ameriški barvni film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV Kropa: 23. septembra nemški film DANES SE ZENI MOJ MOZ ob 20. url, 24. septembra ameriSki barvni film POSLEDNJI LOV ob 16. in 20. uri Ljubno: 23. septembra Italijanski film SIROMAŠNI, A LEPI ob 20. uri, 24. septembra isti film ob 18. url SkofJ« Loka »PREDILEC«: 23. in 24, septembra angleški film KIJU C Radovljica: 23. (•ootembra Italijanski film ANA IZ BROOKLY-NA ob 20. url, 24. septembra isti film ob 16. in 20. uri. 24. septembra slovenski film PLES V Dt".7,-JU matineja ob 10. uri dopoldne in ob 18. uri Duplica: 23. septembra francoski barvni film SLEPI POTNIK ob 20. uri, 24. septemhra isti film ob 15., 17. in 19. uri Kranj »CENTER«: 23. septem-bra ameriški film MLADI LEVI ob 18. in 19. uri, p/erniera a:v-riskega barvnega filma PRIJATELJ joey ob 22. uri 21. septembra ameriški barvni film MLADI LEVI ob 14., 17. in 20. uri Kranj »STOR/lC«: 23. septsm-bra švedski film POUK O IJU-BEZNI ob 18. in 20. uri, matineja ob 10. uri. 24. septembra mladin-akt film ZGODBA O GOZDN V M 99 časopis m M lir Prvi šolski dan. Pred šolo je velika gruča otrok. Prišli so tudi nekateri starši. Otroci so prebrali na oglasni deski, da spadajo v dopoldansko izmeno, nekateri v popoldansko; le-ti so žalostni in slabe volje. Kaj no bi bili žalostni; če bo otrok hodil popoldan v tolo, mu ne more nihče skuhati kosila. Nekatere matere, ki so zvedele, da bo otrok hodil popoldan, so brž navalile na upravitelja šole; nekatere pa niso bile zadovol.ine s tem, da hčerka hodi dopoldim, ker je ona — mati takrat v službi. Upravitelj šele je z mirnim glasom tolažil in dopovedoval neučakanim staršem, da naj se zmenijo zastran pouka z razredniki, ki otroke poznajo. »Na f.oli je 1300 otrok, kako naj jaz kot vodja šole poznam vašega sina,« je govoril upravitelj neki materi, ki se je čudila, da on ne pozna njenega sina in da njen sin mora hoditi popoldne. Nekatere matere, ki so pričakovale od upravitelja rešitve, so nejevoljne odšle. Pred šolo sem jih videl in prisluhnil njihovemu govorjenju. »Kakšen red pa imajo na tej šoli, v časopise jih bomo dali...,« je dejala neka mati s privzdignjenim glasom. Torej v časopise bi jih radi dali, ker ne morejo vsem ustreči. Ob teh txsedah. ki sem jih 6lišaJ, sem hotel stopiti bliža in jim raztolmačiti, kje so vzroki za te težave. Pa sem rajši molčal. Prijel sem za pero, da bi tudi ostale matere zvo-Jele resnico o naš: šoli, resnico o naših težavah. Na šoli je preko 1300 otrok, učilnic pa imamo vsega 17. Razredi so nabito polni, ponekod je v razredu tudi do 40 učencev in še več. Pouk v nižjih razredih poteka v dveh izmenah, ker j« premalo ujjlnic Vsi bi radi hodili v šolo dopoldan. Učilnic bi morali imeti vsako leto več, ker je vsako leto več otrok. Toda učilnic ne zidajo. Novo šolo V bliž.ni sedanje še zdaj niso za* čeli zidati. Pravijo, da nimajo dovolj denarja. Cez štiri leta, pra-vijo, bo nova šola zgrajena in bo tako razbremenila sedanjo. Toda čez štiri leta bo otrek še več; kam do takrat z njimi. Zopet bodo zlili ploho razburjenja in hude jeze na ljudi, ki niso prav nič krivi, da je toliko otrok in da n1 dovolj učilnic. Starši bi se morali jeziti na pristojne organe, J*1 stvari vidijo, a ee le prepcoasi sučejo. Industrija je obljubila denar za gradnjo šole: to je bilo 1*" t os spomladi. Denarja nI od nikoder. Obljube so šle v pozabo. Gradnja stoji, starši mečejo krivdo na vodstvo šole, ki ne mora ugoditi slehernemu državljanu. "* Oče prinese materi dvojni dobiček iz tovarne. Ni pa niti besed« črhnil na delavskem svetu, ^ je z denarjem za gradnjo nove šole, da bo sedanja razbremenjena in da bo lahko njegova hčerka obiskovala dopoldanski pouk. Na zborih volivcev pa teh Uu" di, ki kritizirajo na cesti ali » gostilni, ni. Ni jih. da bi pomagali z besedo ali dejanjem tam, kjer bi bila pomoč potrebna. 0* je že. da zato starši začno težav« glodati z druge plati, in spozna1' bodo krivdo, da učitelji delajo » težavnih pogojih, v prenapolnj«' nih učilnicah in podobno. Kadar bodo pogoji dela normalni, takra* bo stvar drugačna. Za sedaj P3 se moramo sprijazniti s stanjon*' kakršno je. V. R« AMD Šenčur razpisuje Javno (VELIKANU ob 10. uri, ameriški licitacijo o produji dveh osebnih avtomobdov znamke »Mercedes«, v vo-anem stanju, dno 24. 9. 1961 od do 14. ure v garaži AMD .Šenčur. Prednost i m« družbeni wkt«r, uro kasneje pa privatni fiektor. Izklicna cen« Je za » Mercedes <-rni 150 000 dinarjev, za ..Men'O-dcJH. sivi 100.000 dinarjev. AMD Šenčur OBJAVA VABILO \\ V IKUPN0 SEJO OBF.II ZBOROV OKRAJNI <. \ LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odbo-i-ih (Uradni lurt LRS, St. 19-89/K) barvni film PHIJATELJ ,IOEY ob 13. uri, švedski rubnvni film POUK O LJUBEZNI ob 15.. 17. i« 19. url, premiera domačega iikc'-eketn filma SIGNALI NAD ME STOM ob 21. url Htražlftrc »SVOBODA«: 23. sen tombrn nmerlskl film PIMNC l\T IGRALKA ob 18. in 20. uri. 24 Hcptomhrn isti film ob 18. in 18 uri, ltalllnnski film SMMTNI UDAREC oh 14. in 20. uri Naklo: 23. septembra amoriškl Mrvni film COV/BOV ob 20. uri 24. septembra Isti film ob 16. in 19 30. uri Cerklje »KRVAVEC«: 23. septembra ameriški barvni film RISARKA MODELOV ob 20. url. 24 septembra isti film ob 16. in 19.30 urt TRAGIČEN DOGODEK Kranj (S. S.) - V četrtek, 21. septembra, nekaj pred 9. uro zvečer, je prišlo v Dijaškem domu na Zlatem polju do tragičnega dogodka. Gojanke, ki so se odpravljale k počiJcu, so našle v spalnici svo-o kolegico, 15-letno Sonjo Cade-ževo iz Kranja, mrtvo. Ugotovljeno je bilo, da si je deklica, ki je obiskovala I. letnik STTS. vzela življenje zaradi nesrečne ljubezni. Da se jc odločila za ta korak, je nedvomno krivo tudi to, da je deklica pred prihodom v Dijaški dom pred 14 dnevi, živela doma v zelo neurejenih razmerah. Prav zaradi tega je bila tudi pod skrbstvom. AVTOMOBIL ZGOREL V GARAŽI Srednja vas (S. S.) — V četrtek, 21. septembra, kmalu po polnoči, je prišlo do dokaj nenavadnega požara. Vnela se jc garaža Alojzija Kadunca. Požara nI uspelo pogasiti, pa tudi ne rešiti avtomobila Fiat 600, ki Je bil v garaži. Ogenj smanje PR0BIUQLS?UH V KRANJU Porofili so se: Ivam Murovcc, nameščenec in Marica Luznar, tovarniška delavka; Franc Rakovec, trgovski pomočnik in Matilda Košir, predllka; Stanko Kožuh, čevljar in Marija Vehovec, tovarniška delavka: Janez Ropert, ključavničar in Milonn 7evnlk, tovarniška delavka: Alojz Gregorc. nameščence in Veronikn Miklavčič, nnmr-ščenka; Roko Jakovnc. mizar in Frančiška Skcrbec. pletilja; Milan Zmavc, vodovodni Instalater 0M ™ *tw Zalo«" W| m and i priredi v nedeljo v dvoran] doma kultur« ski phn. 1'rcddvoT v Predd... domom kulture inl«<',nivftl na katerem vms bo *:,1>fl kel»kl kvintet«. pil* pi^'J unovn." mladika <** j j£ •reddvoru organi*'''1 j Ri JjJ 1» B<>hlnJ ^di * fl* Tur.rttkno društvo pni*^pal* url tradic.onalni -KroVLi»i. Ukan.-u ob hoh-lu ZI«W,W SOBOTA, n. septembra KULTURA IN PROSVETA STRAN V spomin ~p^r pesnice Šulerjeve Kropa (M. S.) - Prihodnjo nedelj. 1. oktobra, bodo v Kropi od- sporni n-rko ploščo na rojstni slovenske pesnico Kristine Sulerjeve. Kristina Sulerjeva je Wa rojena leta 1366 v Kropi, "mrla pa je pred dvema letoma. °b prelomu stoletja je s svojimi Pesmimi sodelovala v glasilih ^von, Zena, Domači prijatelj, in k> največ pod psevdonimom Gorska. Denar za spominsko ploščo so Opevali Zveza ženskih društev, . ustvo slovenskih književnikov 111 uredništvo Naše žene ob posebnem prizadevanju slovenske knjižnice Erne Musarjeve in znane ^avistke Marje Borštnikove. Po odkritju spominskega obeležja bo v Kropi slavnostna akade-™W, na kateri bo sodeloval radovljiški oktet, pevski zbor kro-Parsko osemletke in domači reci-~torJi, ki bodo poslušalcem pred-"avili nekaj pesmi pesnice Suler-IBVe, Poseben pomen bodo dali akademiji tudi nekateri člani druida slovenskih književnikov, ki bodo ob tej priložnosti brali svoja dela. to slovesnost bodo Kroparji posebej povabili gorenjske pro- Pred občnimi zbori Svobod in prosvetnih društev Smelo k novim ob Na zadnji seji tajništva Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj so člani pregledali opravljeno delo v pro'ekli •sezoni in ob tem nakazali tudi naloge, ki čakajo Okrajni sve; v prihodnje. Tajništvo je ob pre**.eiu dela ugotovilo, da je pretežni del programa dela Okrajnega sveta, ki je bil sprejet lani na okrajni skupščini, že realiziran. Največ dejavnosti je bilo na glrsbonom področju, kjer so se predvsem ob pripravah na okrajno proslavo 20-letnice vstaje angažirali skoraj vsi pevski zbori Gore-v.ske pa tudi instrumentalne .skupine. Ena osnovnih nalog Okra .in-'»a sveta Svobod je pomagali občinam, da bodo utrdile svoja ljud-sko-prcovctna vodstva. V zvezi s tem prevladuje med ljudsko-prosvetnimi delavci mnenje, da bo v prihodnje treba v občini, kot osnovni teritorialni in gospodarsko politični enoti, zagotoviti dovolj sredstev za nemoten razvoj no stekala sredstva; upravni odbori skladov pa bi sredstva razdeljevali po dejavnosti posameznih društev. Podoben primer se je že dobro obnesel v trboveljski občini. Tajništvo je ugotovilo, da v pogledu prenosa vzdrževanja kulturnih domov in društev na občinske ljudrcke odbore, ni ničesar napravilo. Društva so večino sredstev, ki so že tako majhna, uporabila tudi že sedaj kandidate za nadaljevalne tečaje, ki jih prireja vsako leto Republiški svet zveze Svobod Slovenije v Kopru. Seveda pa bodo morale občinske politične organizacije, posebno SZDL. pomagati občinskim svetom Svobod pri izbiri res dobrega kadra za občin ~-ki svet in za vodstva posameznih komisij. Svobode in prosvetna društva ob etne delavce, pričakujejo pa. da prosvetnh dejavnosti. Nekateri so •e je bo udeležilo tudi večje šte- vilo učencev in dijakov ter ostalih Prebivalcev: od blizu in od daleč mnenja, da bi morali pri občinah formirati sklade za ljudsko-pro-1 svetno dejavnost, kamor bi se red- za vzdrževanje domov, njim 1ako pričetku vsake sezone izvedejo ne ostane niče.?ar ali pa prav mn- obeno zbore. Odbori podajo član-lo za delo. s katerim bi širila k d- jstvu obračun svojega dela in prod-turno obzorje naših delovnih ljudi, j lagajo nove delovne načr+e. Tudi Občine bodo morale imeti v pri- \ na letošnjih občnih zborih bodo hodnje crsanizr.cij.sko in strokovno društva izvolila nove upravne od-močna vodstva, ki bodo lahko sn- bor°. ponekod pa bodo mesta ne-mostojno usmerjala ljudskopro- klavnih ali prezaposlenih odbor-svel.no dejavnost v občini. V po- nikov izpolnili z novimi, mlajšimi moČ občinskim svetom Svobod so f'lr,ni društev. Društva naj bi povsod formirane kom.sije za posamezne veje dejavnosti. Te komisije bodo morale v prihodnje tudi bolj samostojno delovati in skrbeti za vzgojo strokovnega kadra za svoje področje. Ze v času letošnje zimske sezone bodo te komisije s pomočjo občinskih svetov organizirale vrsto seminarjev za delo v društvih. Izbrale bodo Ob nastopu jeseniškega gledališča v Monacu odlije leto v Italijo? v nedeljo, 10. septembra, je I v Monacu prijazno sprejeli, smo igralska skupina gledališča »Tone j nenadoma prijatelji. Ko se vračamo utrujeni od vsega v svoj Cufar« z Jesenic odpotovala Monaco na II. internacionalni fe-■tival amaterskih gledališč. Tam Je k komedijo M. Držiča »TriOče ^* Utalče« zastopala Jugoslavijo, "iobčujemo poročilo iz Monaca. Kakšno je bilo vzdušje v četrtek, 14. septembra zvečer prod stopom in skoraj polno veliko dvorano. — Gledališča Alcazar v Monte Carlu najbrž ni treba opisovati. Točno ob devetih se je predstava pričela pred publiko. jo je sestavljalo vsaj deset na- maj verjamemo lastnim ušesom hotel, nas na cesti sprejemajo z aplavzi. Naše dalmatinske rde.'e-črne kape, ki jih nosimo, niso samo simbol Jugoslavije, temveč tudi uspeha, ki bi se ga niti v sanjah ne upali želeti. Jc mar res V6e to? Nasleinji dan, v petek dopoldne, je razgovor o predstavi. To kar smo doživeli prejšnji večer je potrjeno v tako laskavih priznanjih in supcrlativih, da ko- Jodov in nihče ni razumel niti oasedo slovenskega jezika. Trema J* skrb sta se preselila v zavze-test. ki je verjetno nihče od sode-Viovih ne bo zmogel nikdar več. *^'i prizor se konča z nepričako-**aim in spontanim aplavzom, kontakt s tujo publiko je dose-.% -zavzetost se stopnjuje v po-■■ medsebojnega vzpodbujanja »rane in odra. Se šestkrat z iuicnim aplavzom publika Iravi nastopajoče in po eni in dvajset minut trajajoči lvi brez odmora se zaključku aplavzu dvorane pridružijo u in nenehni bravo. Dvakrat mora odgrniii zavora, toda na->iti mora tudi še skupina iz *emoije. Kakšno je bilo vzdušje odrom, prav tako ni trebil opi-Ljudje, ki jih še nikdar lo in tudi nikoli več ne bo-videli. so prihajali čestitat Priznanji in navdušenjem, ki je zmedlo. Občutki zadovolj-. da smo uspešno izvršili nase pridruži ponos, da smo Jgoslovani. Z ljudmi, ki so nas Predstava jc bila odkritje, rosničr no odkritje in odličen primer, kako naj izgleda predstava na takem internacionalnem festivalu. Problem jezika je popolnoma odpadel, kajti vse drugo je govorilo v dovršenem gledališkem jeziku, ki je bil razumljiv vsem. Predsednik Internacionalne zveze amaterskih gJodališč g. Mario Fede-rici, ki j« tudi predsednik italijanske zveze amaterskih gleda- prizadevala za pomladi-tev odborov. Mladi ljudje so dovzotnejai za nove oblike dela. ki jih uvajamo v naša društva (kot so: klubi, diskusijski večeri, zabavne prireditve, izleti itd.). Omovni pogoj za delo kulturno prosvetnega druš'va so dobri načrti dela. Ti morajo biti sestavljeni na temeljitih analizah razmer v krajih, kjer društvo deluje. Člani društva na občnem zboru pogosto oredlagaio vrs+o stvari, ki jih odbori društev lahko vnese-to v svoje načrte. Seveda moraio društva ob sestavljanju načrtov dela realno računati s sredstvi, s katerimi razpolagajo. Ko je nnčrt irealno postavljen, je dolžnost v32h je dejal, da bo predstava j sekcij, da se borijo za njegovo lišč, ostala za vselej zaipisnna v analih amaterskega gledališča in, da bo storil vse, da bo jugoslovanska amaterska skupina prihodnje leto sodelovala na festivalu amaterskih gledališč v Italiji v Pesaru. Ne majhnim nnporom pri pripravi predstave »Tripče de Utol-če« za festival, dokaj napornemu potovanju v Monaco in veliki skrbi, kako se bomo odrezali, je sledilo prijetno občutje, da smo svojo domovino zastopali več kot uspešno in poželi vne priznan e. ki bo slehernemu sodelujočemu ostalo za vselej v spominu. In vsi, ki so nam moralno in materialno omogočili pot v Monaco, so lahko ponosni na nas, kajti storili smo več, kot smo zmogli in dokazali v polni meri, na kakšni 6topnji je naša amaterska gledališka kultura. Izreden uspeh Jugoslavije v Monacu je resnično velika spodbuda za vse nadaljnje amatersko delo, ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji! čimboljšo realizacijo. O delovnem načrtu naj rnzoravlja odbor skupno s krajevnim odborom SZDL, z organizacijo ZK. torej skupno t ostalimi organizpcij««mi, ki delujejo na tem področju. Predvsem je potrebno več skupnega sodelovanja eb pripravah na naša praznovanja. Pri izdelavi delovnih načrtov se društva vse premalo poslužujejo publikacij in drugih pripomočkov, ki so v pomoč pri Prosvetnem servisu v Ljubljani. Prav tako Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev objavlja v svojem biltenu primere dejavnosti društev z namenom, da bi prosvetna društva dosegala še lepše uspehe. Tajništvo Okrajnega sveta Svobod je na svoji seji tudi razpravljalo o dosedanjih oblikah okrajnih revij. Nekateri člani menico, da bi bilo treba tudi o tem temeljito razpravljati na sejah posameznih komisij in najti najori-mernejše oblike. O. S. Filmu ki jih gledamo SMRTNI UDARi:C - italijanski film »Smrtni udarec« je po vsebini zanimiv, po realizaciji pa malce sentimentalen: sicer pa na kratko ponoisrejon film « mnogimi dobrimi željami. Kajneda poznate zgodbo propadlih postaranih filmskih zvezd, pa življenjske poti velikih športnikov tudi (spomnite se Ovve.nsa in dedena dobaa na Škofjeloškem gradu , skorja toka (V. R.) - v nada-Jj°. 17. septembra, je škofjeloški •blizoj odprl na gradu v okroglem •tolpu zanimivo razstavo pod na-"j°vom: Ledena doba pri nas. ^zstavne predmete, slike in osta-^l Prirodoslovni muzej v Ljub-Jani, ki Jo razstavo v eodelova-^ s .škofjeloškim muzejem Midi Polonc, ki j c glavni pobudnik to-vratnega dela. Razstava prikazuje nastanek ledenikov, podnebje, živalstvo in človeka v ledeni dobi. Do sedaj »i je oglodalo to zanimivo razstavo že precej šolarjev iz Škofje Loke in oko] ista h sol. Odprta bo do konca tega meseca. Za tem bodo Priredil. Ob otvoritvi je poleg do-.razstavo prenesli v drug kraj. Ta-pačih kulturnih in političnih de- ko bo razstava obiskala vse vcJj l£*vcev prisostvoval tudi dr. Anton'kraje Slovenije. n j. novih kolajn iz Berlina na olimpiadi leta 1936.). »Smrtni udarec« je film, ki nam je v pičlih dveh urah povedal eno takih zgodb (ki jih sicer poznamo pri nas Iz zadnjih strani nekaterih časnikov). Povedal nam jc nekaj o ljudeh, ki si krojijo in služijo svoje življenje e pestmi. Takrat ko dobro slutijo, se vozilo v Ca-dilacih, ko služijo malo manj, služijo v svojem baru in potem ne služijo ničesar več. Življenje jim je odrezalo toliko kruha, kolikor so ga zaslužili. »Smrtni udarec« je film, ki pripoveduje o boksu in njegovih zgrešenih, največkrat Izrazito komercialnih kulisah. Po francoskem filmu • Idol« in Dour-lnsovem »Šampionu-, kl smo ju gledali prod leti, jc to nov tilm, ki načenja ta problem in kljub temu, da je v posameznih kadrih film pretresljiv, jo rešil vso skupaj dokaj kaj tisoč metrov eeluloidneza traku odbrenkali na malce sentimentalne 6txune povprečnega okusa. Vso težo filma so položili v tragiko človekovega propada, manj pa so spregovorili o tem, kje tak propad korenini. Sama zgodba nesi s seboj nekaj ojdipovskege! »Smrtni udarec« bo kljub 6Voji skromni prioove-di. zaradi akcijske širine, marsikomu ugajal. FESTIVAL STUDENTSKIH GLEDALIŠČ Pred dnevi se je pričel v Zadru festival mladinskih študentskih gledališč. Razen domačih ansamblov nastopajo n« festivalu tudi številne tuje skupine. Pred dnevi so nastopili z uspehom polj.sk i študentje »Teater 38« z delom Adama Kama »Izgubljeno življenje«. Pred poljskimi študenti so nastopili angleški študentje iz Londona z delom »Spdmorica obešenih«. Razen igralskih natta-pov so v okviru festivala tudi številni razgovori o posrmeznih dolih, ki jih na festivalu prikazu- Šole, seminarji, predavanja JESENICE (P. U.) Delavska J ren in bogat, da ga bodo le stežka univerza na Jesenicah je za študijsko sezono 1961-02 pripravila izredno bogat program dela. Dejavnost, razdeljena na družbeno politično, strokovno in splošno izobraževanje, zajema šole, seminarje in tečaje ter predavanja in ekskurzije. Za družbeno politično vzgajanje bo organizirana politična šola za prosvetne delavce, mladinska politična šola, šola za idejno vzgojo vodstev sindikalnih organizacij ter šola za družbeno samoupravljanje. Za strokovno iao-braževanje predvideva program administrativno, ekonomsko srednjo, tehnično srednjo in šolo za medicinske sestre ter medicinske-tehnike. V okviru splošnega izobraževanja bodo organizirali številne šole za živi jen jo in šolo za starše. Razumljivo, da obsega program tudi seminarje, tečaje te občasna predavanja za vse tri zvrsti izobraževanja. V skupnem obsega program za družbeno politično izobraževanje 5 šol, 12 seminarjev in tečajev ter 13 predavanja Strokovno izobraževanje obsega po predvidenem programu 4 šole, 22 seminarjev jn tečajev ter sedem predavanj s področja zdravstva, znanosti, umetnost', kulture, tehnike, kmetijstva, potopisov itd. Novo dejavnost jeseniške Delavske univerze pa izpolnjuje tohnič-no-propagandni servis, ki bo iz-posojeval filme, diafilme, aparature m ostale ponazoritvene pripomočke. Program Delavske univerze na Jesenicah je tako obši- uresmčili. Vsekakor pa bi že samo polovica realizacije pomenila uspeh. Petar Hadži Boškov: torzo Iea naivno. Ustvarjalci so tistih ne- jejo. fa ii lluvnv vesti Preteklo soboto dopoldne se je v Sarajevu pričel VI. kongret Zveze književnikov Jugoslavije. Na kongresu, ki ga je odprl Miroslav Krleža, so razpravljali o delu Zveze književnikov v preteklih dveh letih. V Ljubljani se bo 27. septembra pričel VI. kongres jugoslovanskih geografov. Kongresu bodo razen domačih geografov prisostvovali tudi mnogi gostje iz tujine. Pred tednom so v Ohridu zaključili XII. mednarodni kongres bizantologov. Rom zreš Je trajal sedem dni. Ob koncu so se domenili, da bo prihodnji kongres čez pet let v Oxfordu. Protekla srrdo so pričeli v Piranu snemati film »Vojna se nadaljuje«. Producent filma je italijansko podjetje »Italla International Film«. Menda bo v filmu nastopil tudi Miha Baloh. Pred dnevi so v Rottordamu odprli mednarodno razstavo fotografij amaicrJev-žeJczničarJev. Kakor smo izvedeli, sodeluje na razstavi tudi Jugoslavija z desetimi deli. Ta teden je bila v Nev*- Yorku svečana premiera jugoslovanskega filma »Deveti krog«. Premiere so se udeležili številni javni in kulturni delavci ter filmski kritiki. Deveti krog so sprejeli zelo prisrčno. V Slovenj Gradcu so pred dnevi v Umetnostnem paviljonu odprli retrospektivno raxstavo umetniških del akadamskega slikarja Krsta Hegedušiča. Razstavo jc obiskal tudi avtor. Orkester Zagrebške filharmonije jc pred petimi dnevi odpotoval na drugo turnejo po Zahodni Nemčiji. Orkaster bo na gostovanju vse d*» prvih dni oktobra in bo priredil 16 koncertov po večjih mestih Zahodne Nemčije. V Moskvi Je Izšel pred kratkim življenjem« velikega slikarja Tabla Picaisa. Ilustriran je s 40 reprodukcijami. Uvod v delo je napisal znani knilževulk IMja Ehrenburg. Mednarodni simpozij kiparjev v Portorožu in Kostanjevici js končaj delo. Zaključna slovesnost Je b3a pred dnevi v Portorožu. Udeleženci obeh simpozijev so ustvarili umetnine, ki so zametki galerij na prostem v Portorožu in Kostanjevici. Kakor poročajo, jc sovjetski skladatelj Dimitrij Soštakovič, dokončal novo »Dvanajsto simfonijo«. Posvečena je spominu Lenina. 8 svojo vaebdno »epa v oktobrsko revolucijo. Vse kaže, da jo bodo prvič Izvajat! na 22. kongresu KP SZ. V 3enetkah »e je pričel 20. Rlrdališki festival. Prvo delo, ki ja bilo na festivalskem sporedu, je bila Shakespearova tragedija Romeo in Julija. Ekipa Fibnikih novosti jc posnela o konferenci izven blokovski h držav v Beogradu posebne tednike v bMzu 400 kopijah. Vsega skupaj so pcmcli 117.300 metrov filmskega Iraku. Pred dnevi so v Beogradu pokopali slikarja Vaso Pomorišča. Potnorliac jc bil izredni profesor na Akademiji za uporabno umetnost. Zanj je znnfdna izredna risba in zares mojstrsko obvladanje nekaterih slikarskih tehnik. V Ribnici se je pričel ribniški festival. V okviru festivala so odprli tUdI razutave Franceta Miheliča ln Janeza Boljke. Pred opatijskim Trst i valom zabavne glasbe Razmišljanje o slovenski popevki V zadnjem času precej govorijo o »lovenaki popevki. Taksne mi.li in muenj.i p.i se navadno končajo ob ugodni, v I. da s slovensko popevko nekaj ni v redu. Kot avi..r nekaterih popevk sem se spoznal % nekaterimi dej-hw|o kritiko, pa tudi s naeeli, ki ao potrebni temeljite rcvl/.lje. Vr* prohl, m Je pravzaprav zelo P£'Pr<»«t in kompliciran hkrati, ^jstvn so prcnr-stii, njili ozadje ^komplicirano, N«jprej p,).:l, m > venei i e i; hko pona.lamo z Kl<> dobrih, rolo LavrataUh an-^*^k>v, ki pa slovanske popavke aJ*Jo le Izjemoma, Vevtnc n tQ -"•«•>., ..:no : ..rod ptvcev dobrih pevcev, Pevcev popevk 1* ni. razen treh standardnih, ie j?[Ponavljajočih se glasov. '*Ove«iU:i nimamo tovarn« gra-j^onbkih plošč. Slovenska po-mara bati res »vatt šlaftr*, da se Je na primer Jugoton »usmili«. To dvjstvo izhaja iz prepričanja, da (.'.overuske popevke niso komen la'.nc. I'i iia jam ii.i -komplii ran.) o-zadje«. To »komplicirano o*adje« Je pravzaprav čisto psiholo*k<* narave in temelji na n«M.'«m, čemur bi se lahko rekel »komph ks pojazzen.ja«. Da razložim ta sicer up »rabljjiv, za filologa pa verjetno nemogoč iiruz »pojazziti« (in vso |anl e. ki jih bom v nadaljuj m tekat U uporabil), pomsui po vsej sili avanziretl ln izvajati »;«,;,e:v k<* v enrui izmeJ stilov Jaz-za. Popevka ni juzz. lahko s« pa kot juzz izvaja. Taka Jazi lavedb* Jo za popevko U-.hko bolj ali manj primerna, lahko pa tudi popevko pojM>lnoina pokvari. Druguče rečeno: unsano popnvk«, sa »o piv memp za »pojazzenjo«. In take, ki niso. V splošnem pa slovensko popevko za pojazzenjo niso primerno. V tem je verjetno tudi njih glavni greh in razlog, da se v RTV Ljubljana ne morejo uveljaviti. N«- morejo se tudi uveljaviti pri izvaj.ilcih, bodisi instrumentalnih, bodisi pevcih. Temu pojavu bi postavili diagnozo: »Kompleks jaz/a«. V splošnem so govori o dobri ln elabl popevki; kaj je pravzaprav tisto, kar napravi popevko dobro oziroma, kaj manjka »slabi« popevki, da bi lahko bila dobra. O tom imam svoje mnenje. Popevka j.- dobra todaj, če uune (užge) in slaba, če ne uspe. Popevka je namenjena širokemu krogu poulušal-cev in ljubiteljev, ln to tudi predvsem g ln* beno nti/obraženim ljudem. Zato Je silno preprosta po muzikalni ln po teks'ovnl plati. Občinstvo Je edini sodnik in ra-belj in žirija. Tu nI pomoči, to Je dejistvo. in so zato različne -stio-itauvae kaauattje* za ocenjevanje popevke preprosto nepotrebno, da ne rečemo smešne. Siaba tolažba za neuspelo popevko je, da je sicer dobra, da pa je >ok< instvo ne razume«. Popevka, ki jc publika »ne razume«, je slaba popevk': kajti razumljivost je prva in osnovna lastnost popevk. Lahko se vprašamo: ali je to sploh šo popevka. Taka je subjektivna oconn popevke. Na katerih nnčelih pa r;loni •strokovno ocenjevanje«? V splošnem (veliki izjemi sla Rojan Adamič in Mario Rljavec) so aranžmaji, pevci, vodjo naših ansamblov* ndmmistrntivci pri produkciji popevk in sploh jazz glasbeniki mnenja, da Je popevka tem boljša, čim bolj sc da pojazziti in tem slubAa, čim bolj je V to svrho neprimerna. Seveda je jasno kot beli dan, da je merihka popevka (ZDA so domovina jazza') za pojazziva-nje absolutno najprimernejša in zato pri zgoraj onvenjeni kategoriji najbolj priljubljena. Za slovensko popevko pa v splošnem velja prav obratno. Mimogrede naj povem, da je k slabemu uspehu slovenskih popevk na tofUvaJu »Opatija 1960- pripomo.lo najbrže prav pretirano pojazzevanje pesmi. Jazz petje povprečnemu Sloven- cu ne leži. Vendar se postavlja sicer nikjer jasno izražena zahteva, ne j pevci popevk pojo moderno »ali internacionalno«. To je napačno. Slovenska popevka beli peta po slovensko, kakor je italijanska italijansko, ameriška ameriško itd. Tu aa govorim o tekatu, govorim o načinu petja. Ne morem reči, kakšen bodi ta način, ker šc nI bilo na RTV pevca, ki bi pel slovensko, ne dn bi pounomal pri tem sicer dobre tujo vzornike, človek ima vtis. da bi bilo bolje, če bi slovenskim nooevkam. dali p:.--:i!i angleška besedila. Pr-or/ 'n ^em, d« bi se pevci bolje zna!.. Morda bi kitala zaključiti »a odstavek s Prešernom: »Pusti peti rmj'ga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.« Sc nekaj o gramofonskih ploščah in »kompliciranem ozadju«. »To ozadje živi v prepričanju, da »lo-vaneka popevka »ni komercialne«. To ni čisto ros. Stvar bi postavil drugače: ali je popevka družbeno-komerciolna? Družbi namreč ne more biti vseeno, zakaj trošimo devizna aPedatVak Morda komu ni znano, da moramo za poslušen ie uvoženih popevk pečati avtorske pravice tujim avtorjem in to v devizah. Upam si trditi, da predstavlja kvota izvajanja domačih popevk na RTV Ljubljana le minimaln "n vseh izvajanih popevk. To pomeni, da večina vseh tantjem za izvajanje popevk plačuje družba v devizah. V Italiji so popevke važen vir okvirnih dohodkov, in je bilanca zelo pozitivna. Pri nas je obratno, rečem lahko, da je bilanca katastrofalno negativna. Mnoge kulturne dežele so to vprašanje rešile z zakonskimi predpisi, to je z določitvijo kvote. V Argentini n. pr. sme vsak ansambel izvajati le 25% glr.sbo tujih avtorjev. Ne bi bilo napak nekaj podobnega uvesti tudi pri nas. Tako bi doscRli zaščito domače zabavne glasbe na eni strani, na drugi strani pa preprečili pretiran odtok deviz. Popevka pa bi poslala tako bolj »komercialna«, lahko rečem zelo komercialna. Pravzaprav je človeku kar težko, če pomisli 6 kakšno uvoženo po-pevkarako plažo polni RTV Ljubljana ušesa svojih poslušalcev in koliko denarja in deviz gre v ta namen. Domača popevka je cenejša, dapuščajmo možnost, da je tudi filabša, vendar naša je. in cas ?e, cla Slovenci pričnemo nekoliko bolj ceniti tudi sami sebe. dr. Vladimir Stissnj IT* AN ZANIMIVOSTI O RADIO SOBOTA, 23. septembra M«1 1 ' zaradi dobrote Žrtev le za las uila smrti V ZDA so v večjih mestih pred kratkim odprli bifeje, ki so povsem avtomatizirani. V gostinskem prostoru so ob stenah razmeščene avtomatične naprave. Za kovance, ki jih spustijo v odprtino, pridejo na drugi strani naprave pripravljena jedila in pijače. V teh gostilnah lahko naročite več vrst juh, prikuhe, meso, cigarete in vse vrste pijač, z vsem hitro postrežejo avtomati. Edina uslužbenka v teh gostinskih podjetjih je dekle, ki pospravlja umazani pribor in krožnike. Stroj za štetje bankovcev Neka britanska tovarna je začela Izdelovati stroje za štetje bankovcev. Ta stroj zamenjuje 10 ljudi. Stroj lahko prešteje v uri okoli 20.000 bankovcev in jih uredi v pakete. (M. ž.) JESENICE — Preteklo sredo je bilo na jeseniškem kopališču spet vse živo. Zbralo se je nad 300 kopalcev, ki so uživali ob toplem sončnem dnevu. Voda je bila za ta čas zelo topla, in sicer je imela tedaj okoli 22 stopinj. Gostilna s samopostrežbo} Novi izseljenci ''''*"""'' Okoli 600 belih izseljencev je odpotovalo z ladjo iz Južnoafriške Unije v Avstralijo in Novo Zelandijo. Izseljenci bežijo iz te afriške države zaradi rasne mržnje. »Moji sinovi nimajo prihodnosti v Južnoafriški Uniji — je izjavil neki Anglež na ladji — kajti politika zatiranja in rasna mržnja bo privedla do eksplozije« Turistično podzemlje Angleško mestece Briton je postalo znamenito zaradi svoj m kanalov v podzemlju mesta. Te kanale, ki so nastali že leta 1871 in so služili vodovodu, obiskuje zadnje leto vedno več turistov. Sistem podzemnih kanalov se razteza v dolžini 400 kilometrov. Ko je občina opazila zanimanje za kanale, jih je dala očistiti, kajti kanali že več let ne služijo namenu. Kanale dnevno prehodi več sto turistov. Dunajski železničar Wilhelm Kregler je sedel v majhni gostilni pri steklenici piva. Videl je, da sta za. sosednjo mizo sedela fant in delde, v kotu, zamišljena in zaskrbljena. Bila sta približno enakih let, dekle je bilo staro 16 let, fant pa je bil leto starejši. Železničar je pil pivo in prisluškoval sosedoma, ki sta govorila, da nimata prenočišča, da sta brez denarja in lačna. V tem trenutku se mu je zdelo, da je bilo dekle solznih oči. Vstal je in sedel za njuno mizo. Nagovoril ju je z očetovskim glasom in naročil večerjo za tri osebe. Bil je sobotni večer. Petdesetletnega vlakovodja je zanimala usoda dveh mladih ljudi. Dekle je molčalo s sramežljivimi pogledi, pa tudi fant ni kazal odločnosti. Na koncu je zmedeno povedal, da sta siroti, brez zaposlitve in da se imata rada. Želela bi se poročiti, vendar za to nimata sredstev. Vse kar imata, nosita s seboj. Pretresen železničar jim je po- nudil roko. Povedal je, da živi ločeno cd žene, da ima skromno hišico na robu mesta. Pripravljen je bil nuditi jima zatočišče, dokler ne najdeta stanovanja in zaposlitve. Do takrat jim bo pomagal tudi z denarjem. Fant in dekle sta to ponudbo sprejela. Dajala sta videz pretre-senosti. Kregler je plačal račun Vodil jih je v hišo. Ker so bili ulrujsTri, so kmalu legli. Ko se je proti jutru železničar prebudil, je občutil močen glavobol. Z roko se je hotel prijeti za glavo. Toda rok ni mogel premakniti. Bil je privezan za posteljo. Tudi druga roka in obe noge. Preplašen ni vedel, kaj naj napravi. Postal je omotičen. Iznenrda je zagledal nad glavo obraz, ki ga je poznal. Obraz dekleta iz gostilne. Hotel jo je vprašati, kaj vse to pomeni, vendar ga je prehitela. — Kje imate denar, očka? Vprašala ga je z nasmehom, ki ni bil boječ. Pomagajte si sami Sredstvo proti izpadanju las To mažo si prav lahko sami napravite. Vzemite 2 decilitra deževnice m 2 decilitra ruma. Dodajte pol žličke soli in 10 gramov kini, na. To nalijte v steklenico in dobro zamašite. Pred vsako uporabo tekočino dobro pretresite. Z vato, namočeno v to tekočino, se drgnite po lasišču 2 do 3-krat tedensko. Se enkrat deževnica Dežja sicer ni, vendar se vam bo takle nasvet najbrž vtisnil v spomin, ker je nenavaden za suhe dni. Deževnica je odlično olepševalno sredstvo, vendar jo moramo pred uporabo prekuhati, ker so v njej bakterije. Če je filtrirana, jo lahko tudi pijemo. Posebno dobro se v njej peni milo. Deževnica ne zamaši lojnic, kot se to zgodi pri umivanju s trdo vodo, zato je priznano toaletno sredstvo. Prav tako je izvrstna za pranje las, saj jih napravi mehke in lesketajoče. Skriven rov na škofjeloškem gradu. Spodaj Je značilen in lepo delan Jarek, zgrajen verjetno za odtok vode — V omari — je odgovoril, ko je spoznal v čem je stvar. — Vzemite ga. Vzemite nakit in me pustite pri miru. Ne bom vaju prijavil policiji. Fant se je besedam smejal. Odprl je omaro in našel 270 šHingov, štiri prstane in zlato sponko. Železničar je pričakoval, da bosta zdaj odšla in da ga bosta pu-; stila pri miru. Zmotil se je. Fant je prinesel svojo torbico in iz nje izvlekel nekaj žic, električnih vti-kačev, klešče, škarje in gumijaste rokavice. — Kaj delata? — je vprašal železničar, ki ni še ničesar razumel. — Presenečen boš — je odgovorilo dekle skozi smeh. Kmalu je fant začel pritrjevati električno žico za Kreglerove roke in noge. Prevzela ga je bojazen. Ta mladi par, ki jima je bil pripravljen pomagati, ima morilske načrte z električnim tokom. Ko je fant dokončal delo, je dekle odšlo v kuhinjo po vodo, ki jo je polila na privezanega železničarja. Kregler več ni mogel vpiti, ker sta mu zlikovca zamašila usta z robčkom. Starec je zbral vse moči in se skušal rešiti. Dekle mu je zapre-tllo: »Umiri se očka, drugače ti bom razbila lobanjo s steklenico« Zdaj mu je postalo jasno, na kakšen način sta ga zvezala. Ni pa mogel Taztrmeri, zakaj ga nista takoj ubila. Ko je bilo vse pripravljeno, je fant pospravil orodje in odšla sta proti vratom. Preden sta odprla vrata je fant zavrtel električno stikalo. FJektričrti tok je stekel skozi železničarjevo telo. Kregler je slišal samo še besede: »V redu, mrtev je!« Slišal je, kako sta zaprla vrata in padel je v nezavest. Toda ni bil mrtev. V zadnji sili si je osvobodil roko. Konec električne žace je padel na ramiočena tla in to je bilo dovolj, da je prišlo do kratkega stika. Varovalka je pregorela. Voda, ki sta jo zločinca prinesla v sobo in jo polila po Krcgieru, da bi električni tok močnejše deloval, je povzročila kratek stik in železničarju resfla življenje. Starec Je ležal v kritičnem stanju na kovirrfci postelji z opeklinami po telesu. Spominjal se je višega, vendar ni imel moči, da bi vstal. Sonce je bilo že visoko, ko BO jo osvobodil vezi. Vstal odšel iz hiše in na rokah se je priplazil do sosednih vrtnih vrat. Pri vratih so ga našli polnagega, opečenega in v nezavesti. Ko jo slednjič prišel zopet k zavesti, je opisal napadalca: dekle plavolaso, v rumenem puloverju in v belih hlačah; fant suh, visok in v zelenem površniku. Policiji ni bilo treba večjih na. porov, da so ju ujeli. Sedela sta v neki dunajski kavarni, pijana pred prazno steklenico konjaka. Šestnajstletno dekle je bila Ewa Schermann. leto dni starejši fen. pa Aleksander Funevvitz. »Ravno taka g ova mama.« usta ima kot aje- ► Zopet sS se skregal s siatfšS* »OprostKe gospod zdravnik, k** liko vam plačam, če zadržite še**0 še nekaj časa v bolnišnici?« RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 6., 7., 10., 1.3.. 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa bb 6.05, 7., 9., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. II IN II0JS NEDELJA — 24. septembra 7.15 Igra češka godba p. v. Boruta Lcsjaka 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 V tričetr' nskem taktu 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma skladb fta otroke 8.55 Zabavni orkester RTV Beograd 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.47 Štiri skladbe za klavir 10.00 Sc pomnite tovariši .. . 10.30 Po naši lepi deželi ... 10.50 Nedeljska matineja 11.40 Povest o genera.ijah 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.50 Lepe melodije s hoIywoodskim promenadnim orkestrom 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Majhen mozaik 16.00 Igramo za vas 17*00 športno popoldne 20.00 Žabami zvoki za vse 21.00 športna poročila 21 JO Simfonija it. 3 v Es-dmu 22t5 Plesna glasba 23.05 Nočni operni koncert PONEDELJEK — 23. septembra Jt)5 Poje akademski pevski zbor »Tone Tomšič« 8.30 Sovjetska in češka zabavna glasba 8.55 Oddaja za otroke 9.25 Operne melodije za vas 10.15 Zabavni potpuri 11.24 Pet miniatur za klavirski trio 11.40 Iz samospevov in klavirskih skladb Lucijana Seljaka 12.00 Nastopa trio iz Doline pri Trstu tt.IS Kmetijski nasveti — ing. Milan Rovan: Zatiranje škodljivcev v shrambi 12.25 Melodij za opoldne 13.30 Igra Kmečka godN-1335 Orkestralna rapsodija 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo 15.40 Instrumentalni trio Hervvedel 16.00 Naši popotniki na tujem OD NEDELJE, 24. SEPTEMBRA DO SOBOTE, 30. SEPTEMBRA 16 20 Majhen koncert violončefista 16.40 Darjan Božu in Gcorge Gcrshvvin 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Iz Verdijevega Don Carlosa 18 40 Kulturni globus 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij 21.05 Z letošnjega festivala v Salzburgu 23.05 Plesna glasba TOREK — M. septembra 8.05 Iz zakladnice Christopha Willibalda Glucka 8.35 Trio Jožeta Privška in Kvintet Georgea Shearinga 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Vesela godala 9.40 Moški komorni zbor iz Celja 10.15 Iz ustvarjanja Scrgeja Prokofjeva 11.00 Pet pevcev — pet popevk 11.15* Branje za vroče dni 11.35 Koncert za flavto, oboo m violo 12.00 Glasbena oddaja za otroke 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jaka Ferjan: Prihodnjo pomlad naj bo dovolj pujskov 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Od arije do arije 14.05 Radijska šola za višjo stopnj« 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.40 Ida Tarjani-Toth igra na cimbalo 16.00 Počitniška zgod' v 16.20 Zabavni zvoki 17.15 Iz jugoslovanske • orkestralne glasbe 18.00 Človek in zdrav'(e 18.10 Od plesišča do plesišča 18.45 Ljudski parlament 20.00 Poje Slovenski oktet 20-30 Radijska igra 21.06 Sanjarija (Anton Lajovio) 21.11 Zvočni kaleidoskop 22.05 Leoš Janaček in Johannes Brahma 23.05 Plesna glasba SREDA — 27. septembru 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem leSa 8.30 Radi bi vas zabavali 8.55 Oddaja za cicibane 9.25 Pisan glasbeni spored za dopoldne 10.15 Naš zvočni magazin 11.30 Deset minut iz nase beležnice 11.40 Suita kajkavskih pesmi 12.00 Božo in Miško z Vaškim kvintetom 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Skušek: Bolezni novorojenih telet 12.25 Melodi.ic za opoldne 13.30 Igra Pihalni orkester JLA 13.47 Sonata v g-molu za violino in klavir 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Glasbena medigra 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev 15.40 Štirje norveški plesi 16.00 Radijska univerza 16.15 Koncert po željah poslušalcev 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku 18.00 Zabavni zvoki 18.45 Sport in športniki 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi metodi t u m 21.00 Odlomki iz Štirih Grobijanov 22.15 Plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert ČETRTEK — 28. septembra 8.05 Razgovor instrumentov 8.40 Glasbena oddaja za cicibane 8.55 Radijska šol« za višjo stopnjo 9.25 Popevke se vrstijo 10.15 Orkestralni odlomki in baleti iz oper 11.00 Vesele zborovske skladbe in priredbe poje I nit.!: mi .k i zvon 11.15 Branje za »roče dni 11.35 Iz filmov in glasbenih revij 12.00 Morska suita 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Verbtč: Pitanja prtutarjsv 12.25 Orgle in orglice 12.40 Domači naperi izpod zelenega Pohorja 13.30 Simfonija št. 3 14.10 Od tod in ondod 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Kvintet bratov Avsenik 16.00 Vokalni zabavni ansambli 16.20 Spored za ljubitelje operne glasbe 17.15 Poljska zabavna glasba 17..30 Turistična oddaja 18.00 Jazz rra koncertnem odru 18.18 Bruna Bjclinskega pesmi 18.30 S sporedov Britanskega radia 18.45 Potetm kulturni zapiski 20.00 Četrtkov vecer domačih pesmi in napevov 20.45 Glasbena medigra 20.50 Literarni večer 21 JO Zlat] nctelinčVk, simfonična suita 22.15 Nočni akordi 22.41 Sonata t a-mora 23.05 Plesna glasba PETEK — 29. septembra 8 05 Glasba ob Jfelti 8.30 Koncert za klavir in orkester št. 8 8.55 Pionirski tednik ^ 9 15 Mammond orgle 9.25 Operna matineja 10.15 Ali vam ugaja? 1100 Kvintet v g molu za klavir in godalni kvartet 11.40 Češka zabavna glasba J2.00 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mali Godec Karolina: V novem šolskem letu Tečja skrb ta ureditev vrtov 12.25 Melodije za opoldne 13.30 lz arhiva kvinteta »Viški fantje« 13.45 Meziosopranistka Rice Stevcns v vlogi Carmen 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Zvočna mavrica 15.40 Poje Koroški akademski oktet 16.00 Športni tednik 16.20 Zabavni zvoki ob radijskem sprejemni kn 17.15 Koncert mi vas 1R.00 Klavir v ritmu 18.15 Pesmi in plesi raznih narodov 18.45 Iz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Iz del Antonina Dvoraka 21,15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Večer sodobne srbske glasbe SOBOTA — 30. septembra 8.05 Poštatčck v mladinski glasbeni redakciji 8 30 Plesni zvoki ■ 8.55 Radijska* šota za nižjo 'stopnjo 9.25 Koncert za violino in orkestar 10.15 Zabavne melodije na tekočem traku 12.00 Dana Rocnikova poje slovenske narodne 12.15 Kmetijski nasveti — Jož« Kregar: Kako spravimo ozimnico? 12.25 Igra Pihalni orkester Ljudske milite P 45 Pevka Marjana Derža) 13.30 Glasbeni desert 14 00 Za oddih in razvedrilo 14.35 Maši poslušalci čestitajo in pozdravi i.< |o 15.40 7, molih bregov 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Veliki zabavni orkrsiri 16.40 Mešani zbor Prance Prešeren iz K raniu 17.15 llolandska pihalna godba 17.30 Po kin« se dobimo 18.00 Slavni pevci vam pojo 18.4S Okno v <»i t 20 00 Domače vi/c /a .obolni večer 20.20 Radijska komedii.i 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba Televizijski spored NIDKLJA, 24. nrplembra 9 M) Oddaja za kmetovalce 10 00 Požar - TV film Športno popoldne 19.30 Spored z velesrjma 20.00 Sedem dni 20.50 Ju/7, l|ubeien in pesem — učinki liha PONEDELIEK, 25. septembra 18.00 Dobri sluga in hudobni gospodar — TV film 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film 19.00 TV pregled 19.30 Glasbena oddaja 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Otroci po želji — prenos iz Mestnega gledališča v Ljubljani TOREK, 26. septembra 21.00 Zabavno* reklamni oddaja 21.13 Stalni nhslov — TV film 22.00 Glasbena oddaja i SREDA, 27. septembra 18.00 Sonce v knjigi — TV slikanica 18.10 Vsak teden vsaj enltrat ribe — kuharski nasveti 18.30 Lillin bufet — TV film I'1 IX) Barok na Slovenskem 19.30 TV ob/*.- . k 20.00 TV obzornik 20.15 Obisk zn deset minut 20.30 Večer brez tebe — /ab.n 21.30 Portreti la taoanja 22.00 1;i!vr, • i 1 ..m "(.11 ČETRTEK, 28. septembra 10.00 TV t šoli 18.00 Dobtodiv.li veseli program /H olroke 18.4S Dokumentarni lilm 19.00 Septembarski mozaik 20 00 TV dnevnik 20.IS Dokumentarni lilm 20.30 /.ih.ivi.> isben i oddaj i .'I 10 11 .v i. ai s k i li goi a 21.15 Na pragu gledališke sezone petek, 29. MpUmaia 19.30 Mesečni TV pregled rtv Sarajevo 20.00 TV dnevnik 20.15 Pepel in diamant — poljski umetniški film SOBOTA, 30. septembra 18 00 Pika nogavička — otioški balet 18 4S Shcrvvoodske /ene TV f«»'n 20.00 TV dnevnik 20.15 Majhne Uvarl 20.30 Filmski mo/uik 21 10 Jaguarjev piiptelj 22.30 Otok - TV 111,.. SOBOTA, 23. septembra 1961 DRUŽINSKI POMENKI STRAN Najmlajša manekenka na konfekcijski reviji v trgovini »-Modna oblačila«. — Gledalci so skozi steklo 1 zanimanjem spremljali potek revije. Manekeni so se potrudila, da so na malce nepregledni modni brvi storili vse za, radovedne obiskovalce Zapis o konfekcijskem pregleda v trgovini „Modna oblačila" V četrtek zvečer je bJkgovnica podjetja »Modna oblačila« z domiselno reklamo prikazala več modelov konfekcijskih izdelkov. To je bila že tretja taka prireditev; podjetje namerava še v naprej aa podoben način seznanjati potrošnike z bogato zalogo konfekcije. Izrae »-modna revija« najbrž ne ■ ustrezal konfekcijskemu pregledu v trgovini »-Modna oblačila« v Kranju. Modna revija je namreč — pri nas — prerez p koz i "°ve težnje modnih ustvarjalcev, P°me.sanih z željami in potreba-•! potrošnika. Pravimo modna revija in mislimo na pariške modne linije; pravimo konfekcija in mislimo senjsko izdelavo oblek — uniform, ^"a nevšečnost, da namreč srečujemo na cestah »dvojnike-, ne Pvira samo iz konfekcijske izdelave: po drugi strani prav kroja-*l in šivilje ustvarjajo »modo uli-Ce~. bo brez estetskega čuta ko-W*ajo neki kroj. pdkar smo postavili konfekcij-voziček na tirnice našo obla-e in obutvene industrije, je ^ftflno najbolj »..škripalo*, pri otrobi konfekciji. Nokaj tako zastavnega, kot je marsovec, priporočajo krojaška podjetja še vedno *ot »izredno lepo oblačilo za va- | **ga otroka«. Ali pa: po kroju Primernem za otroško platneno krilce, jc nareieno krilce iz debela volnega blaga, povsem brez okusa in domiselnosti. Prireditev je imela podnaslov JOsenisko-zimska konfekcija. M©tf-«*rn ko so manekenke pokazale ***aj jesenskih vrhnjih oblačil, ^»1 njimi plašče iz kozjega ve-jJjWa, ni bilo za zimski čas, razen *r*nonega plašča, ničesar prika- Vso preveč je že na naših uli-Cah plifjiranih kril iz terilena in '^ritala, da hi se še zanimali za-|pt kljub njihovi prnldičnosti. S konfekcijo je vedno tako: dr-■•tl korak z mo lo ni lahka reč, *aj hitro se ostane precej zadaj, ■jtoo se konfekcija najraje oeflo-Za klasični kroj. Ravnotežje praktično enostavnostjo in m'"!nimi tokovi je uspelo vzpo-Rt«viti podjetju »Ideal« iz Nove Gorice z dvema posebno privlačnima modeloma in tudi podjetju »Modna oblačila« iz Ljubljane z izbiro kostumov. Poleg teh dveh podjetij so sodelovala še: »Konfekcija« iz Ljutomera, »Universale« Domžale ter tovarna usnja in krzna Šmartno pri Litiji. Za modne dodatke so poskrbele tovarna »Planika« iz Kranja, tovarna pletenin »Rašica« Gameljne, tovarna perila -Mura« iz Murske Sobote in tovarna nogavic »Tomosa« iz Savel j. Nekateri pravijo, da ideja ni slaba. Celo izvrstna je. Ljudje bi vedno radi gledali modne revije, podjetja pa jih tako seznanjajo s kvaliteto in ceno svojih proizvodov. Reklama je bila vsekakor uspešna. Prireditev pa bi bila Lah- Iko bolj enotna in domiselnejsa, da bi zadovoljila tudi najzahtevnejšega potrošnika. L. T. Vel delovne prizadevnosti Jesenice (M. Z.) — V jeseniški občini se te dni marljivo pripravljajo za »Teden otroka«, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Razne prireditve v okviru »Tedna otroka« bodo na Jesenicah in v drugih krajih občme organizirala društva prijateljev mladine, ki bodo v teh dneh izvedla svoje redne letne občne zbore. Doslej delujejo društva' prijateljev mladine na Jesenicah, v Ratečah. Dovjem, Ilrušici. Žirovnici in Blejski Dobravi. Na zadnji seji Izvršnega odbora občinskega odbora SZDL na Jesenicah pa so se dogovorili s predsedniki krajevnih organizacij SZDL v jeseniški občini, da bodo DPM ustanovili prav ob »Tednu otroka« tudi v tistih krajih, kjer jih sedaj še ni. Razen tega bodo društva prijateljev mladine ustanovili tudi po vseh stanovanjskih skupnostih, in sicer na Plavžu. Savi, Podmežakli in na KoroSki Beli ter na Javorniku. Od že obstoječih društev prija-' hribu so nenehno padali zadetki. Nad njiho-bunkerjem je žvlžtalo na tisoče granat, ki no ^Tdodiruic v dolini r i njimi. Vratna s« sc kakor j r*|i iz llrojnloa. Zrak Je Ml poln neprestanima ■T"***- Zadetki okoli njihovega bunkerja so ae mr,r>>ili ad „,-.. ,lo ure. Ha ,**'JUn vsemu bodo morali enkrat prenehati,« je x W Grundmann. C'l,chler je odkimal. Dejal ni ničesar. Ko jc bilo "•"Rundo liho. Je zaslišal, da Poehler moli. -In m«»BH spet ,„t („1 **Jo granat. a* ; ,u*nJo je pritisnila opoldanska vročina. Obraze ° ;^ll potne. "Poldne Je bobenfkanje utihnilo. Povaem line-JJr** Je zavladal mir. Počasi so prebujali Is rlv'losti. Dvignili »o glave ln as spogledovali. '•<• •. .i l, \ i ■ ' . pi ' al < l Ulitim lOU. **'«»«klcr Jj| ***u*l.« J« (ligal Beijerke, m . •» reši nas od tod.« Je govoril, »In resi nas, da *SQlO Vi|, m J«* 'Pat unhnil. OlaaOVl to ae izgubili v Poehler Je še vedno sedel pod svojo odejo, ne da bi se premaknil. »Poehler je zaspal.« Je dejal Beijerke. »Da,« je zašepetal Poehler. Guehler je zlezel k odprtini In pogledal ven. x:;oldan.sko sonce Je vroče pripekalo na skalovje. Nič ae ni premaknilo. Potem jc nad seboj zaslišal brnenje. I/vidni,k o letalo jc spei letelo nad njim, kakor nepremična pika, - Skotalil se je nazaj v luknja, »Spet je tukaj.« je dejal. Prisluhnili so. Brnelo Je Uho In nevarno. -Človek.« Je dejal Ileljerke. »menda sem lačen.« »Ml nismo,« je dejal Grundmann. -/.daj ne more nihče ven,« je dejal Guehler. S skrčenimi koleni ao čepeli ob steni. Poehler sc je i/.molal iz odeje. »Čakaj do večera,« Jc dejal Guehler. CniiMlmaiin Je legel na hrbet In pogledal Iz luknje. »Sc vedno visi nad nami,« Je dejal. »Opoldanski počitek za Američane,« je odvrnil Guehler. Potem so spel zaslišali strele. »Spet začenjajo,« je dej;il Guehler. »Oni pa njihova oprema!« je dejal Grundmann. Ves popoldan so presedeli a skrčenimi koleni ln čeladami pred obra/i l'o hribu jc nenehno bi snelo hobaaikanjt Skozi drhteče pragove je drsel pesek, v luknjo so leteli kosci kamenja In vse je bilo zakajeno. Kljub čeladam Jlin je bi do /Irnllo oči. -Zvečer, ko je streljanj« utihnilo, Jr foehler jokal. »Ne morem več,« je dejal. OsUli So ga pogledali in molčali. /uuaj ae j« spuščala noč. »Kdo bo šel?« je vprašal Crundmunn. Val ao molčali. Mrtvo se zrli predse, kot da niso •>)■' .li vprašanja, »Jaz ne morem,« Je dejal Beijerke. Guehler Je vzel vvojo menaiko in d.Jal. »Dajte iiti mena/kc!- »rojdeš UV- Jc dejal »Da.« Je dejal Goehler. »S teboj grem,« je dejal Grundmann. Vzela sta menažke in zlezla iz luknje. Po trebuhu sta se priplazila do druge luknje. »Dajte nama menažke,« je zašepetal Grundmann v luknjo. »Kdo je?« »Midva.« je dejal Guehler. »Dajte menažke. Jutri boste vi na vrsti.« Vzela sta menažke in se pričela plaziti navzdol po bregu. Kadarkoli sta soroži 1 a kamen In se je akotalil navzdol, sta pritajila dih ln se stisnila k tlom. Onstran hriba sta vstala. »Konz ae s> nI vrnil,« je dejal Buschmann. »Kdaj se bo vrnil?« »Ne vem.« Je dejal Buschmann. Srdela ata pri Buschmannu v luknji in čakala. Potem sta se odplazila ven, tla bi videla, če prihaja Konz. »Opazili so vaju!« je zavpil Buschmann Iz bun-k-r.ja. Skotalila sla se v luknjo. Granate so padale pred bunker. Skozi odprtino je brizgalo blato. »Prekleto sranje, pazita vendar!« je dejal Buseh-mann. Molčr.la sta in pogledala Busrhmanna. Oči ao mu plamtelc. »Kaj se Je zgodilo na oni strani?« Je vprašal Gurhler. »Ne vem.« je dejal Busrhmann. Okoli bunkerja so spet padale granate. T luknjo se Je prlkotalil Konz. »Kje je hrana?« je vprašal lUischmann. »Pri Američanih,« je dejal Kom. »Kako, pri Američanih?« »Mezeg Je zbežal to zdlrjal s posodami k Američanom.« »Nor al,« Ja dejal Buschmann. »Da nor. Tudi vi ste nori. Tega položaja sploh nI mogoče več držati. Dolina za nami J« btla ves dan pod ognjem in zdaj se spet pričenja.« »Kje pa J« mecesj?« d* dejal Bnsrhmann. »Pri Američanih,« je zavpil Konz. »Povedal sem Se, da jc zbežal. Z vseh strani nas lahko opazujejo. Tja sem Sel čez hribe, nazaj pa po cesti. Vse so videli. Potem so nam podkurili. Planil sem v jarek. Mezga pa je malce oplazilo, vzpel sc je na zadnje noge ln oddirjal navzdol po cesti, k Američanom.« »S posodami?« je vprašal Grundmann. »Da, s posodami.« jc dejal Konz. »In kaj bomo žrli?« »Nič,« je dejal Konz, »nič.« Otrl si jc pot s čela. Sončne pege na njegovem nosu so bile kakor črni madeži v bledem siju svetilke. »Leuterbach je mrtev.« Je dejal potem, »bataljonski stab je zadelo trikrat. Vse Je uničeno.« »Toda kaj bomo zdaj jedli?« je znova dejal Grundmann. »Se enkrat moramo po hrano,« je dejal Buschmann. »Ha, po hrano, to je lahko reči,« je vpil Konz. »Nobeden ne more več po hrano. V bataljonskem štabu so že vse razdelili, preskrbovalnica pa je trideset kilometrov za nami.« »Pojutrišnjem bo spet priftel,« je dejal Guehler. »Kdo?« Je dejal Bueehmann. »Tisti, ki nam zdaj dobavlja hrano.« »Nima smisla,« je dejal Buschmann. »Torej gladujemo,« je dejal Guehler. »Naši spredaj pa cepajo od žeje.« »Posode bova pustila tukaj,« Je dejal Grundmann. Odložila sta menažke In zlezla ven. Noč je bila jasna ln čista. »Previdno,« je zašepetal Buschmann. Po trebuhu sta se plazila prek trave, dokler nista dosegla nizkega grmovja. Obležala sta v grmu. »Ustavi se, da se oddahneva,« je dejal Grnnd-manu. Legla sta na hrbet in se pretegnila. Nad njima ao stale očke sence .kalovja. STRAft ^> v a\ SOBOTA. 23. septembra 1&1 -O LAS SPORT•SPORT•SPORT•SPORT•SPORT•SPORT•SPORT.SPORT Jobilejni mednarodni šahovski turnir JESENICE (U) — Preteklo sredo, 20. septembra, je jeseniška gimnazija izkoristila toplo vreme in organizirala športni dan na jeseniškem kopališču. Dijaki in dijakinje so tekmovali v plavanju, in sicer v prsnem slogu, prostem in hrbtnem slogu in štafetah. Doseženi so bili naslednji rezultati — 50 m prosto: 1. Jurij Kapus 32,9; 50 m prsno: 1. Mitja Bogataj 40,0; 50 m hrbtno: 1. Alojz Kodre 44,2; štafeta 4X50 m: 1. Resler, Jakopič, Fortuna, Srni tek 2:30,0. Dobre rezultate so dosegle tudi ženske Preteki« soboto m nedeljo Jc hH na Vršiču zbor sorskih reševalcev a vse Gorenjske. Tam so uprizorili več načinov reševanja ponesrečencev (na sliki). Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Banja Luki zvezno tekmovanje zadružnikov - traktoristov. Tekmovunja se je udeležila tudi slovenska ekipa (trije člani In pet pionirjev) ln med njimi slovenski republiški prvak Janko Kranjc iz Poljč. (na sliki s pokalom, po republiškem prvenstvu, ki Je bilo 27. uvgusta v Radovljici). Medtem ko Je slovenska ekipa tokrat osvojila prvo mesto, je bil Janko Kranjc petL Na vrhu brez sprememb SAMO DVA ŠE NEPORAŽENA — FISCHER IN GLIGORIĆ — PET KANDIDATOV ZA ZMAGOVALCA — V DRUGI POLOVICI 15 VELEMOJSTROV BLED, 22. septembra — Sinoči je bila blejska šahovska arena že precej prej prazna kot ostale dni, čeprav je bilo na sporedu kar dvanajst, prekinjenih partij. Pa tudi gledalcev je bilo kar precej, čeprav za prekinjene partije navadno ni večjega zanimanja, saj so največkrat rezultati že vnaprej znani. Tokrat pa je bilo vendarle nekaj ugank, in sicer kako se bodo končala srečanja Pachman — Gligorič, Parma — Portisch, Pachman — Bisguier, Fischer — Trifunovič in Parma — Ivkov. V prekinjenih , igrah je največ izkopička pobral mladi svetovni šahovski prvak Bruno Parma. Re-miziral je z madžarskim velemojstrom Portischem (pred pričetkom XI. kola je namreč zvedel, da mu je svetovna šahovska organizacija FIDE dodelila to imenovanje na osnovi šievdlnih uspehov, ki jih jc pred tem dosegel kot mednarodni mojster), nato pa premagal velemojstra Ivkova. Tako je Bruno zbral doslej 6,5 točke in trenutno deli med dvajsetimi »velikani« šesto do enajsto mesto. Najbolj črn dan blejskega turnirja je bil včeraj za dr. Trifuno-viča. Čeprav je skušal, da bi rešil proti Bobbvu vsaj pol točke, mu to ni uspelo in moral je podpisati prvi poraz. S tem porazom pa sta ostala na turnirju samo še dva neporažena velemojstra, in eicer vodeči Fischer ter naš Gligorič, ki se je z zmago nad Pachmanom (partija je bila prekinjena iz VII. kola) uvrstil sedaj na 3.-5. mesto z 8 točkami. Po XII. kolu je postala situacija, kdo se lahko poteguje za najvišje mesto in katerim mojstrom preti zadnj? mesto, tudi že precej jasna. Za zmagovalca je ostalo le še pet kandidatov (Fischer, Talj, Gligorič, Keres in Petrcs-jan), med katerimi je razlika le za eno točko. Ta petorica pa ima pred ostalimi prednost kar za 1,5 točke. Torej pred mojstri v zlati sredini, katerih listo zaključuje Matanović. Za njim pa jc ostalo šest kandidatov, ki so se znašli v nevarni coni, da bi morali ob koncu turnirja pristati na zadnjem mestu (Pachman, G?-mok. Bertek, Oln'sson in Udovčič ter Ivkov!). In zdaj še nekaj zanimivosti po dvanajstih kolih blej.skega vele-turnirja. Največ zmag sta doslej dosegla Fischer in Talj po 6, Ke- res in Petrosjan po 5, Gligorič 4. Doner, Bisguier, Najdorf in Gel-ler po 3, Parma, Germek, Portisch, Matanović in Trifunovič po 2, Darga, Pachman, Olafsson in Bertok po eno, medtem ko Ivkov in Udovčič še nista »okusila« zmage. Neporažena sta ostala samo še Fischer in Gligorič. Po en poraz pa imajo Parma, Darga, Talj, Trifunovič, Keres in Petrosjan; Don-ner, Portisch, Najdorf in Geller so bili že po dvakrat premagani, Bisguier in Matanović po trikrat, Pachman štirikrat, Bertok in Udovčič po petkrat, medtem ko imata Ivkov in Olafsson v tur-nirsko razpredelnico vpisanih že po šest ničel. Največkrat je doslej podpisal miroljuben konec — remi — Darga, in sicer desetkrat, devetkrat sta igrala neodločeno Parma in Trifunovič, po osemkrat Gligorič, Portisch, po sedemkrat Donner. Pachman, Najdorf, Geller, Matanović in Udovčič, po šestkrat Bisguier, Ivkov, Bertok, Keres, Petrosjan in Fischer, po petkrat Talj in Olafsson, najmanjkrat pa je podpisal remi Germek, in sicer samo štirikrat. B, Fajon Galjot 113 Ljubljana (L. S.) - Na izbirnem tekmovanju za sestavo slovenske mladinske atletske reprezentance, ki je bilo v torek v Ljubljani, je sodeloval tudi Kranjčan Marjan Galjot v teku na 100 m. Z rezultatom 11,3, kar je za mlajšega mladinca vsekakor odličen čas, se je uvrstil v reprezentanco Slovenije za četveroboj republik. Prvenstvo Kranja v kegljanj11 MARTELANC BREZ KONKURENCE Pred dnevi je bilo na štiristez-nem kegljišču Triglava končano letošnje prvenstvo Kranja, na katerem je sodelovalo preko 60 posameznikov v dveh nastopih P° 200 lučajev, za končni vrstni red pa je odločalo skupno število podrtih kegljev iz vseh štirih n*" stopov. Zadovoljiva udeležba ne more odtehtati zelo slabih rezultafc>v najboljših kranjskih kegljačev. Z izjemo Marteianca, ki je še vedno neprekosljiv mojster kegljanj (v 4. nastopu 912!), so bili ostah pri vrhu zelo šibki. Delno gre na račun odsotnosti neikafcer»a najboljših (Stare, Debeljak, A«|-brožič), vzrok pa je tudi zgodBJ1 termin, saj se je kegljaška eeao-na šele pričela.^ Medtem ko je P° prvi polovici tekmovanja imej0 10 posameznikov povprečje bolji« od 800 podrtih kegljev, se jih <* zaključku s tem dosežkom P°" hvali lahko le šest tekmovalce*' Rezultati: Martelanc 3463 (P0' vprečje 871, Kordež 3273 Potušek 3181, Prestar 3181, J. R°* gelj 3170, Stekar 3158, Kranic 3155, Brezar 3154, Bregar 3148. berna 3145 podrtih kegljev itd. L. S. (M. 2.) JESENICE — Jeseniški hokejisti so začeli trenirati pod vodstvom tovariša Med je že L avgusta, preteklo sredo pa je treninge prevzel trener Jeseniškega moštva g. VVolkovski. Seveda Jeseničani letos računajo spet na najvišji naslov, zato so priprave za tekmovanja vzeli zelo resno. Kot so nam povedali bodo odpotovali že pred tekmovalno sezono za kakih 14 dni na trening v tujino. Letos namreč Jeseničani računajo, da bodo na Jesenicah gostovala nekatera priznana svetovna hokejska moštva, med njimi računajo tudi na reprezentanco Sovjetske zveze. Na treningu prvega moštva je vedno okoli 17 do 18 igralcev ^iiiiiiHiiiniininniiM^ ......jjj Rezultati jubilejnega šahovskega veleturnirja m Bledo XI. kolo: Germek — Fischer remi. Pachman — Bisguier prekinjeno. Portisch - Darga remi. Najdorf — Panrna remi, Ivkov - Donner 0:1. Talj — Gligorič remi. Olafsson — Petrosjan 0:1, Geller — Keres remi, Matanović — Udovčič remi, Bertok — Trifunovič remi. XII. kolo: Fischer — Trifunovič prekinjeno, Udovčič — Bertok prekinjeno. Keres — Matanović prekinjeno, Petrosjan — Geller remi, Glia-orić — Olafsson remi. Donner — Talj prokinjeno, Parma — Ivkov prekinjeno, Darga -Najdorf prekinjeno, Bisguier — Portisch remi, Germek -Pachman remi. V četrtek so bile odigrane vse prekinjene partije, in sicer z naslednjimi Izidi: Pachman — GUgartd 0:1 (Ml. kolo), Udovčič — Geller remi. Da—mt — Najdorf 1:0. Parma - Portisch remi, Bisuuer - Germek 1:0 (X. kolo), raclcman — Bisguier remi (XI. kolo). Fischer — TrifttMPVifl' 1:0. Keres — Matanović remi, Udovčič — Bertok 0:1, Donner - Talj 0:1. Parma - Ivkov 11:0, Darga — Najdorf i" mi (vse i/. XII. kola). Stanje po XII. kolu: Fischer P. Talj 8,3, GMfafM, Ker.'* in Petrosjan po 8, Donner, Patttta, Najdorf, i ' - »'» dr. Trifunovič 6,5, Darga, Bisjruier, Dnrara in Pcr'is^h 6, Matanović 5,5. Pachman 1,5, Germek in »crt<>\ 1. <>!:•!'•■son ln Udovčič po 3,5. Ivkov 3. Včeraj so imeti mojstri prost dan, danes pa bodo i »rali XIII. kolo, v katerim ve bodo srrć-«'i: Pachman -Fischer. Portisch — Germek. Najdorf — Blsfulor, IvkoV — Darrra. Talj - Parma, OfafssOH - Dunner, Gellet " Gligorič, Matanović - Petrosjan, Bertok - K-r<.;> srečali: Fischer — Udovčič, Keres - T.ifunov'.', 1'clr.i ' ' — Bertok, Gligorič — Maianovič, Donner — Geller, I'::""« — Olafsson, Darira — Talj, Biscuier - Ivkov, Germek -Najdorf. Pachman — Portisch. IIRŠ RRZGOUOR Bil sem v Sovjetski zvezi Predsednik ObSS .Skofja Laka« Tone Polajnar, doma lz Cešnp-ce pri Železnikih, je bil letos poleti skoraj mesec dni na oddihu v Sov joti* i zvezi. Obiskal sena ga na njegovem delovnem mestu in ga zaprosil, raj mi kaj pOVO o svojih popotnih vtisih in doživetjih. »Kako, da ste odšli na dopust v SZ?« »Med Jugoslavijo ln SZ je zadnja leta prišlo do llvahn« počitniško izmenjave delovnih ljudi. Tako skoraj vsako leto preživi nekaj naših ljudi v SZ, sovjetflki državljani pa letui-'io pri nas. Letos aem bil me 1 ti-stimi, ki so si ogledali SZ. Vaak Jugoslovanov, ki smo preživeli v SZ več1 kot 24 dni, je bilo 30, od tega pet Slovencev. V SZ s:"° bili gostje tamkajšnje sindiU»m« organizacije od 25. junija do 20. julija. Kaisneje Je v SZ iz Jugoslavije odšla še ama skupina • »Kakšne vtise ste odnesli ii te velike države?« »Predvsem naj poudarim, da smo prišli v SZ na oddih Kot turisti. Zato .smo si med svojim bivanjem ogledali razne kulturne in druge znamenitosti najvećih ruskih m««t. Prvo večje mesto, ki smo si ga ogledali, je bilo Kijev. Med ostalimi znamenito«! mi tega mosta wno obiskali znano kijevsko športno palačo in Kijevski sabor. I/. Kijeva naa te pot pel jul.n na Krim, kjer .smo prež veli večji del našega dopu-s'a. V pe'.na ».d i h dneh bivftnjn na prečudoviti crnomorski obali smo si skoraj v.snk dan ogledali to ali ono mikavnost toja pc^-toka. Obiskali smo tudi zgodovinsko Jalto, kjer po se (nad minulo vojno sestali državniki velikih sli, nadalje znana t trdnjavo Seviustopolj, botanični VTt in še vn;U> drugih manjših krajev, Povabd, kamor .smo pridi, fcino bili lepo .-v) -v]A\. ViVk gostoljubnosti so num izkazali ob proslavi na.šegn dneva vstaje, 4. julija. Čeprav jo bilo v tistem česu razen nas še mnogo drugi h narodnosti (Poljaki, Cehi, Romuni, Madžari in Nem-i) iz držav vzhodnega bloka, sem dobil vtis, da smo, ne samo na Krimu, ampak tudi po drugih krajih S7, užival} večj? simpatije kot os'.nli tuji narodi. S Krima smo se z le'alom od-peljnll v Len-'ngrad. Vomla je trajala vsega dve url n pol. Če pomVdim n.i to ogromno razdaljo, potem lahko rečem, da eo sovjetska reaktivna letala res velik dosežek tehnike. V Lepin-eradu «mo se zadržali .ko a j i dni. Ogledali nmo si Z'mskl dvorec, križar ko AvTOrO, Marmorni dvorec, Dvorec crrja Pa«ra I„ Dvore« Smolnl in Pu li-.ov rojstni kraj pri Leningradu. \\>-WvaJ nem tuli leningraisko noč, ki pa nI bila povsem »bela«, ker ao prave »bele- noči |q minile pred nakaj dnevi. Od tod smo odšli v Mos!^J5c Tudi tukaj nr.s je skrben vod» popeljal skozi naj/.namenltci-d. !e m -sta. n., sploh lahko r ceni, r(.jt hibna. Čeprav c nn «>r -h v ' Jn z ljirfmi na ct\=!tl aH v kajj lokalu boli pore Iko, r;> n.'> lG~al ko .■/> /ve leli, da smo Jn ^ ni, bili vot?H. Povprn5cyall *J nas o tem in onem. lV,.,,'>n(j y b> <. .'I v spominu I/?n ' f, mavz i!« j na IM< cm trgu, c ^ fka raki dnica V KremU^ im slavna moskovska po l/cmrin lezmea - metro, k; !>•'» n"(, *«• kaša leningrnt.ke podzcn^ke "^ letnice. Nab/al sem toliko . sov, da ne vem. kje le bilo se: v Lenlnjrrodu aH v M«m r Ko smo m- vračali domov, ^-0- i latlm vlakom peljali v J ^> aluvljo ruski delavci, ki ^7^, pre£tvell svoj dopust v J« V n- a «iinMiiHiiiiiiiiiHWHiiiiiiiiiiM!in ; i i .tMiiiKitti.Lini i: m: :n inrTTiHUiaui: in :us^ m : i« nm um i hjuu m n n .im ; i:: lini r i uuin tiuii 11 ti ii 11 in! 111 i!; riuiui u :i r-i i m ; > m 11 ■ 111 n.:''"'1'; 1'