Jr	®	1 ®	',5r,' -o,
. r Uvi ftt nrofri ” “
fllUmlom
GOBCA-Drevored24maggb 1 -Tel.0481/533382 • ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
■	i »#»#» ■ e« POSIMNAPIACANAVGOIOVH
f £}UU LIK Spedizione In abbonamenlo postale
Afl 2, comma 20b, kgge 662/96-ffiale dl Trieste
SREDA, 22. OKTOBRA 1997
Pravi čas m jasno besedo
Bojan Brezigar
Tako, sedaj ima Slovenija težave tudi z Avstrijo: podobne, kot jih je imela z Italijo in po katerih se v državi na sončni strani Alp nekaterim Se tako močno toži, da nočejo sprejeti dejstva, da jih ni več. Zato pa so nastopile na drugi strani meje, na senčni strani Alp, kjer je Koroška zahtevala od zvezne vlade, naj pogojuje vključevanje Slovenije v EU z rešitvijo odprtih dvostranskih vprašanj.
Deželni glavar Zematto je prepričan, da gre za pravo dejanje ob pravem času. Vprašanje zase je, za koga je ta čas pravi. Vendar je mogoče razumeti, na kaj misli Zematto: Koroška je od vsega začetka stala Sloveniji ob strani in si je aktivno prizadevala za njeno pridruženo članstvo v EU. Zato je pričakovala, da bodo v Ljubljani namenjali večjo pozornost vprašanjem, ki jih že nekaj časa postavlja na dvostranski ravni. Ker je v odgovor prejela samo izmikanje, se je nave-ličala in je od dunajske vlade zahtevala, naj uporabi edino mednarodno orožje, s katerim razpolaga.
V Sloveniji, Id včeraj še ni uradno reagirala, bodo seveda rekli, da multilaterale ne gre barantati z dvostranskimi vprašanji. To je res in to smo trdih ves čas spora z Italijo. Zato je Zemattova zahteva z mednarodnega vidika nesprejemljiva in zelo spominja na stališča, Id jih je pred časom v Italiji zastopal Caputo. To trditev lahko podkrepimo z ugotovitvijo, da v odnosih med suverenimi državami običajno ni samo ene resnice, ampak vsaka država oblikuje svojo resnico na osnovi okoliščin in podatkov, ki jih ima za prednostne, kar seveda pomeni, da tudi Zemattova resnica v mednarodnem merilu ni absolutna.
Poleg tega koroški deželni glavar zagotovo ni najbolj poklicana oseba, da uči Slovenijo, kako mora neka država skrbeti za zaščito manjšin: zaščita koroških Slovencev namreč sploh ni primerljiva z zaščito manjšin v Sloveniji. Zato bi res kazalo, da deželni glavar najprej na Koroškem uredi vprašanja in se potem loti Slovenije.
Ce pa na celotno zadevo pogledamo z dragega zornega kota, je temu kriva tudi politika neodločnosti in odlašanja, ki že nekaj let kraljuje v domala vseh slovenskih institucijah. Dejstvo, da ob koncu oktobra država Se nima proračuna za letošnje leto, je samo najočit-nejsi pokazatelj te politike. Avstrija že leta vključuje na dnevni red vprašanje Sta-roavstrijcev in v odgovor je prejela zaenkrat le ustanovitev komisije. Jasna beseda, Id bi ločila kulturno dediščino kočevskih Nemcev od špekulantov, Id težijo samo za ekonomskimi ugodnostmi, bi verjetno Zernatta ne zadovoljila, vendar mu ne bi omo-godla, da ribari v kalnem, ko dve različni vprašanji združuje pod eno samo etiketo. Sedaj je pravi čas za jasno besedo. -
CELOVEC / KOROŠKA DEŽELNA VLADA SKUŠA VPLIVATI NA STALIŠČE DUNAJA
Zematto: Slovenija v EU le, če prizna Staroavstrijoe
FINANČNI ZAKON / MEDTEM KO INFLACIJA NE KAŽE ZOB
V ospredju pokojnine in 35umi delovnik
RIM - Medtem ko prvi podatki iz vzorčnih mest nakazujejo, da bo oktobrski inflacijski dvig manjši od pričakovanega (najbrž okrog 1, 6%) in da povišanje davka IVA vpliva na cene razmeroma blago, je guverner Fazio na zaslišanju o finančnem zakonu v senatu napovedal, da se bo cena denarja znižala šele potem, ko bo inflacija dokončno ukročena. Tako kot lider Con-findustrie Fossa, je vlado posvaril, da morajo biti posegi v vvelfar oziroma v pokojninski sistem kakovostni, čeprav industrij-
ce v tem trenutku najbolj vznemirja zakonsko skrajšanje delovnega časa. Za zaščito metode usklajevanja stališč med vlado in socialnimi partnerji so se včeraj dogovorili s sindikati, in to Se preden so se Cofferati, DAntoni in Larizza podali v palačo Chigi na nov krog pogajanj o socialni državi.
Proti skrajšanju delovnika na 35 ur se je včeraj - čeprav le s skromno večino - izrekel tudi evropski parlament.
Na 2. in 11. strani
CELOVEC -Piznanje Staroavstrijcev, razveljavitev omejevalnih določil zakona o denacionalizaciji, vrnitev razlaščenega imetja in v dologoročnejši perspektivi zaprtje nuklearke v Krškem so glavne točke resolucije, ki jih je včeraj sprejela koroška deželna vlada. S tem sklepom skuša koroška vlada vplivati na stališče avstrijske zvezne vlade in pogojevati soglasje Dunaja za pristop Slovenije k Evropski uniji.
Koroški glavar Zematto je pojasnil, da Koroška ne postavlja novih zahtev, ampak opozarja na še odprta vprašanja, ki so bila že večkrat načeta v dvostranskih pogovorih s slovenskim vodstvom.
Na 3. strani
GROSSETO / VČERAJ JE BILO ISKANJE NEUSPEŠNO
Soffiantini še vedno v rokah ugrabiteljev
Agenti pa so v ponedeljek ponoči prijeli sedem domnevnih članov tolpe
GROSSETO - Prijeli so sedem domnevnih ugrabiteljev oz. njihovih pomagačev, vendar ugrabljenega pšodjetnika Soffian-tinija včeraj do poznega večera še niso našli. Preiskovalci so zaskrbljeni in nervozni, ker pravijo, da so v javnost prišle zaupne informacije in prav zaradi tega je pozitiven zaključek kompleksne operacije vsaj otežkočen.
Čeprav direktnih obtožb še ni, pa so bili včeraj namigi na krivdo medijev zelo jasni. Včerajšnjega iskanja na obsežnem in težko dostopnem območju se je udeležilo okrog 500 policistov in karabinjerjev, celotno akcijo pa neposredno vodi direktor kriminalistične policije Gianni De Gennaro.
Na 2. strani
Albanska torpedovka na varnem v Brindisiju
BRINDISI - Albanska torpedovka v brindisijskem pristanišču (AP). Kater i Rades je od včeraj na varnem	Na 2. strani
14. decembra volitve za senat na Goriškem
RIM - Včeraj je bil v Uradnem listu objavljen odlok o razpisu nadomestnih volitev za senat v goriškem volilnem okrožju. Volitve bodo 14. decembra, to je pred iztekom roka 90 dni, odkar je senat po smrti senatorja Darka Bratine sprožil postopek za nadomestne volitve. Slednje bodo potekale v 62 občinah, to je v vsej goriški pokrajini, v devinsko-nabrežibnski in v zgoniški občini v tržaški pokrajini in v 34 občinah videmske pokrajine, to je na vsem obmejnem pasu preko Beneške Slovenije do Rezije. Število prebivalcev na tem območju je 236.000, na zadnjih volitvah pa je bilo volilnih upravičencev 191.143. Rok za predložitev kandidatur za nadomestne volitve bo zapadel sredi novembra.
Leto dni centra »Lojze Bratuž«
GORICA - Pred letom dni so v Gorici odprli Kulturni center "Lojze Bratuž”. V veliki in mali dvorani, v obsežnem preddverju se je v tem času zvrstilo nad sto gledaliških, glasbenih in pevskih prireditev, lepo število odmevnih razstav. Ob prvi obletnici delovanja KG "Lojze Bratuž” so predstavili prvi obračun, posebej pa gledališko in glasbeno dejavnost v novi sezoni.
Na 10. strani
Tjaša Gruden praporščak dela
RIM - Tjaša Gruden, odličnjakinja znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta, je bila včeraj imenovana za praporščaka dela. Naslov ji je med srečanjem na Kvirinalu podelil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro.
Na 5. strani
Po nesreči ga je vrglo skozi streho
TRST - Trčenje v tovornjak je bilo tako silovito, da se je streha avtomobila odprla kot škatla in je nesrečnega šoferja vrglo na nasprotno stran ceste, na pokrov in v steklo drugega avta. Bil je pri priči mrtev.
Na 4. strani
ČRNA GORA / NEVARNA ZAOSTRITEV
Poraženi Bulotovič poziva svoje pristaše, naj protestirajo zaradi volilne prevare
PODGORICA - Dosedanji črnogorski predsednik Momir Bulatovič (na sliki AP) , ki je bil poražen na nedeljskih predsedniških volitvah, ne priznava zmage dosedanjega premiera Mila Dukanoviča. Bulatovič je včeraj vse svoje privržence pozval, naj začno demonstracije, ki naj potekajo vsak dan od 15. ure dalje.Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa navajajo »da so volitve odražale voljo črnogorskega ljudstva in da so bile tprej volitve pravilne«.
Na 9. strani
ŠOLSTVO / KMALU USTREZNI ODLOK
Dodatna učiteljska mesta
Tako je napovedal šef kabineta na ministrstvu Michele Paradisi
RIM - Ministrstvo za šolstvo bo v kratkem izdalo odlok s popravki števila učiteljskih mest na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Takole v pogovoru za naš dnevnik izjavil ravnatelj kabineta na ministrstvu za šolstvo Michele Paradisi.
Vprašanje pomanjkanja učiteljskih mest se je zastavilo ob začetku šolskega leta, ko. je tržaško šolsko skrbništvo na podlagi ministrskih določil vključilo v učiteljski seznam le 132 mest, to je kar 15 manj kot v lanskem šolskem letu. Sindikat slovenske šole je takoj protestiral zaradi črtanja delovnih mest, še posebno zato, ker se je ministrstvo med aprilskim srečanjem s predstavniki slovenskega šolstva v Rimu obvezalo, da ne bo v novem šolskem letu črtalo delovna mesta na slovenskih šolah. Na
ministrstvu jeposegla tudi slovenska predstavnica v Vsedržavnem šolskem svetu, in kaže, da so ti posegi vendarle obrodili zaželene sadove, vodja kabineta Paradisi jenamreC naročil tržaškemu šolskemu skrbniku naj sestavi nov seznam učiteljskih mest, ki naj bi upošteval realne potrebe slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Ta seznam naj bi že prispel v Rim, ministrstvo bo moralo sedaj izdati ustrezniodlok, v katerem pa bodo vključeni tudi popravki učiteljskih seznamov iz nekaterih drugih pokrajin. Po napovedih dr. Paradisija naj bi odlok izdali prihodnji mesec. Visoki funkcionar je tudi napovedal, da bodo v prihodnjem šolskem letu slovenski učiteljski seznam ločiti od seznama italijanskih učiteljskih mest, da ne bi več prišlo do zapletov in nevšečnosti.
FINANČNI ZAKON / SINDIKATI IN CONF1NDUSTR1A ŠČITIJO METODO USKLAJEVANJA STALIŠČ
Nov start pogajanj o vveltani Fossa in Fazio svarita vlado
Posegi v skrbstveni sistem naj bodo kakovostni - 35 ur še razdvaja
RIM - V palači Chigi se je včeraj pozno popoldne začel nov krog pogajanj za reformo socialne države, ki jih je prekinila vladna kriza. Vlado so na srečanju, ki se je začelo nekaj po 18. uri in kot to poročamo še traja, zastopali podpredsednik Veltroni, ministri Ciampi (zaklad), Treu (delo), Bersani (industrija) in podtajnik v predsedstvu vlade Miche-li. V sindikalni delegaciji pa so bili trije generalni sekteraji konfederacij CGIL, CISL, UIL, Coffera-ti, D'Antoni in Larizza, ki so pred začetkom pogajalskega srečanja izjavili, da pričakujejo od vlade konkretne predloge in potrditev metode usklajevanja stališč o socialnih temah.
Prav ta metoda je bila nekaj ur prej predmet neformalnega sestanka sin-dilkalnih liderjev s predstavniki Confindustrie, na katerem so se dogovorili za usklajeno strategijo v zvezi z vprašanjem krajšanja delovnega časa in še posebno v zvezi z zaščito metode usklajevanja stališč med socialnimi partnerji.
Prodijeva vlada je včeraj vsekakor prejela dvojno svarilo, naj bo zelo pozorna na kakovost varčevalnih posegov v skrbstveni sistem. Eno je prišlo od Confindustrie, drugo pa iz Banke Italije. Svarilo se je tako prepletlo z novim začetkom pogajanj o vvelafaru in s pomembnimi avdicijami o o finančnem zakonu v senatu. Predsednik Confindustrie Giorgio Fossa je včeraj zaostril ton polemike z vlado, ko je dejal, da je »sporazum med vlado in Komunistično prenovo
zadel finančni zakon v srce« in da bo zato po vsej verjetnosti potreben dodatni bilančni manever. S »srcem« je Fossa mislil na krčenje izdatkov za pokojninski sistem, ki ga je načrtovala vlada in ga je morala po sporazumu z Ber-tinottijem arhivirati. Drugi napad je predsednik podjetniške organizacije namenil zakonskemu ukrepu o skrajšanju delovnika na 35 ur, nato pa je oznanil, da bo Confindu-stria v znak svojega nestrinjanja s politiko vlade sodelovala v pogajanjih za reformo vvelfara le pasivno, in sicer s tehnično delegacijo na tehničnih sestankih. Za konec je Fossa spet opozoril, da je cena denarja v Italiji še vedno pretirana, še posebno glede na velik padec inflacije, nato pa je napovedal, da so podjetniki pripravljeni dati v razpravo razpravo vse bodoče odpravnine v zameno za davčne olajšave podjetjem in za prehod na prispevni sistem plačevanja pokojninskih dajatev. V bistvu gre torej za signal, da je Confindustria pripravljena sprejeti finančni zakon četudi je ne navdušuje, a nima nobenega namena, da bi »požrla« zakon o skrajšanju delovnega časa na 35 ur.
Kot rečeno, je prišlo drugo pomembno opozorilo vladi z zaslišanja guvernerja centralne banke v senatu. Tudi Antonio Fazio je podčrtal, da mora biti poseg v pokojninski sistem kakovosten, pa četudi manjši od tistega, ki ga je vlada predvidela v svojem programskem dokumentu. Pospešiti etape izvajanja Dinijeve pokoj-
ninske reforme do polnega režima bi bilo že pomembno, meni guverner, čeprav opozarja, da Ama-tovi in Dinijevi reformni posegi ne zadostujejo, da bi preprečili naraščanje deleža stroškov za pokojnine v razmerju do bruto domačega proizvoda. Fazio je odgovoril tudi kritike o visoki ceni denarja in dejal, da bi bilo absurdno znižati obrestno mero prav v trenutku, ko se je povečalo breme davka IVA. Na pocenitev denarja bo zato treba počakati do takrat, ko bo inflacija dokončno ukročena, je pribil in ob tem očital vladi tudi nizko strukturno vrednost posegov v javne račune, medtem ko jo je pohvalil za ukrepe, ki jih je sprejela v boju proti brezposelnosti.
Za peščico glasov evropariament zavrnil 35 ur dela
STRASBOURG - Evropski parlament se ne strinja z zakonsko določenim skrajšanjem delovnega tednika na 35 ur. Čeprav le za peščico glasov, natančno osem (237 ne, 229 da in 6 vzdržanih), je evropariament včeraj zavrnil amandma socialistične poslanske skupine k načrtu EU za boj proti brezposelnosti, v katerem je bilo vabilo vladam, naj skrčijo delovnik na 35 ur, in to tako z zakonom kot z gmotnimi spodbudami in kolektivnimi delovnimi pogodbami. Predlog je sprožil frontalni spopad med desnico in levico, za las pa je, kot rečeno, zmagal zmerni tabor, s katerim je volil tudi del evropske ljudske stranke. V Italiji je glasovanje naletelo na prav tako deljene ocene: za Bertinottija je zmagala »reakcija konservativcev na izbire Francije in Italije«, za Casinija pa »zdrava pamet, ki je izostala pri nedavnem sporazumu med Prodijevo vlado in neokomunisti«.
BRINDISI / PRVA FAZA
Torpedovka Kater i Rades v pristanišču
Odnesli deset trupel ki se se nahajala na poveljniškem mostu
SCALFARO / OB PODELITVI NASLOVOV VITEZOV DELA
»Pazimo, da ne zavozimo v novo krizo«
Predsednik pozval industrijce, naj dajo alternativne predloge o delovnem urniku
RIM - Komaj smo še izognih hudi politični krizi, ki bi lahko postavila pod vprašaj vstop Italije v evropsko monetarno unijo in tudi preprečila snujoče se ustavne reforme; pazimo, da si ne »izmislimo« nove.
Tako je povedal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ko je včeraj spregovoril na slovesni podelitvi novih naslovov vitezov dela in praporščakov dela na Kvirinalu. Državnega poglavarja so očitno hudo vznemirile polemike okrog delovnega časa med industrijci, sindikati in vlado, pa tudi znotraj same vladne večine, ki so v resnici v zadnjih dneh zadobile dokaj ostre tone. »Svet pobtike vse požira in na vse tudi hitro pozablja,« je dejal
Scalfaro. »Toda krizo smo tvegali še pred kratkim. Na tiste ovinke je država naletela pred nekaj dnevi in paziti moramo, da ne bomo zavozili na nove. Italija se mora že tako spopadati z ovinki, ki izhajajo iz mednarodnih okoliščin in torej presegajo njeno voljo. Nespametno bi bilo, da bi si nove ovinke še sami izmišljali,« je povedal državni poglavar, segajoč po metafori iz avtomobilskega sveta.
S temi besedami se je Scalfaro očitno obrnil na vse, ki neposredno ali posredno držijo v rokah volan države, začenši na politične stranke. Toda nekatere besede je predsednik republike namenil predvsem industrijcem, še zlasti njihovemu predsedniku Giorgiu Fossi in pred-
sedniku Fiata Cesareju Romitiju, ki sta v zadnjih dneh večkrat dejala, da je sporazum med vlado in SKP o 35-umem delovniku pokopal poh-tiko dogovarjanja med industrijci, sindikati in vlado. Scalfaro je priznal, da delovnih mest ni mogoče ustvariti z zakonskimi ukrepi. S tem je na neki način pritegnil kritikam industrijcev. Toda pristavil je, da ni dovolj takšne kritike izreči. »Nihče nima pravice, da stopi na kateder, vsi imamo dolžnost, da se angažiramo v iskanju rešitev,« je zaključil predsednik republike v svojem značilnem aluzivnem slogu. Scalfaro je po vsej verjetnosti nameraval na tak način spodbuditi industrijce, naj iznesejo alternativne predloge.
GROSSETO / PRI OPERACIJI SODELUJE 500 AGENTOV
Ugrabljenega podjetnika Somantinija včeraj niso našli
V/ ponedeljek ponoči prijeli sedem domnevnih ugrabiteljev
GROSSETO - Negotovost in nervoza označujeta zadnjo fazo iskanja ugrabljenega Giuseppeja Soffianti-nija: negotovost, ker so predstavniki služb, ki vodijo zapleteno operacijo, še bolj redkobesedni kot sicer, nervoza pa zato, ker se optimistične napovedi o skorajšnji rešitvi Soffiantinija niso uresničile. Se bolj kot preiskovalci pa o poteku operacije molčijo svojci, zaprti v vili v Manerbiu. V želji, da bi ugrabljenega podjetnika čimprej rešili, se zaenkrat polemike o tem, kdo je razšb ril nedovoljene informacije o poteku operacije, še niso povsem razplamtele, vsekakor je že slišati direktne namige o krivdi medijev. Včeraj je ugrabljenega na relativno obsežnem in težko dostopnem območju iskalo okrog 500 agentov po zraku in kopnem, pri tem naj bi jim pomagal eden od štirih, ki so jih pod obtožbo sodelovanja pri ugrabitvi aretirali v ponedeljek zvečer. Do zaključka redakcije nismo prejeli vesti o pozitivnem zaključku in-
tenzivnega iskanja Soffiantinija, rečeno pa je bilo, da so med raznimi hišnimi preiskavami agenti našli veliko zanimivega gradiva in indicev, saj naj bi celo odkrili enega od možnih skrivvnih ječ.
Pod vodstvom direktorja kriminalistične policije Giannija De Gen-nara, ki se je s svojim operativnim štabom namestil na sedežu kvesture v Grossetu, se je iskanje ugrabljenega Soffiantinija začelo včeraj zjutraj že ob sedmih. V operacijo so vključili okrog 500 policistov in agentov, prve včerajšnje jutranje informacije pa so zagotavljale, da imajo preiskovalci na voljo dokaj natančne informacije o tem, kje bi lahko bil ugrabljeni. Posredoval naj bi jih jim eden od štirih domnevnih ugrabiteljev, ki so jih agenti agenti prijeli med nočno akcijo v Abrucih na odseku avtoceste Rim - L’-Aquila. Avtomobilsko zasledovanje se je s streljanjem zaključilo v predoru Pietrasecca, agenti pa so zajeli štiri osebe, 41-letnega Agostina Ma-
stia, 44-letnega Maria Mora (oba sta po rodu Sardinca) in 48-letna Gior-gia Sergia in Osvalda Broccolija. Mora so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, Broccoli in Mastio sta lažje ranjena, medtem ko je Sergio zadobil samo nekaj udarcev. Slednjega so prepeljali na zaslišanje v Rim, medtem ko naj bi Mastio sodeloval s preiskovalci. Čeprav ob-tožbna račun četverice še niso formalizirali, naj bi jih dolžili umora Samuela Donatonija in sodelovanja pri ugrabitvi. Kasneje ponoči naj bi prejeli še dva domnevna člana ugrabiteljske tolpe in.aretirali »telefonista« skupine, 25-letnega Giam-piera Serro.
Po nočnih arestih se je hipoteza preiskovalcev, da je Soffiantinija aretirala tolpa sardinskih pastirjev, spremenila v prepričanje, da gre za pobudo »poklicnih ugrabiteljev«. Družina Moro, ki se je že pred časom izselila s Sardinije v Romagno, naj bi bila vpletena v vrsto ugrabitev zadnjih 20 let.
MAFIJA / OBRAVNAVA
Proces Andreotti: skesanec potrdil srečanje z mafijci
Obravnavo zaradi protesta obrambe prekinili
MIT.AN - Proces proti dosmrtnemu senatorju Giuliu Andreottiju je potekal včeraj v znamenju prepira med tožilcem in obrambo. Sodniki so zaslišali skesanca Gio-acchina Onorata, ki je potrdil, da se je Andreotti v začetku 90 let podal sam brez spremstva v hotel Perla del golfo na srečanje s Salvom Limo in nekaterimi drugimi osebami. Onorato je izjavil, da je govoril že med zaslišanjem na tožilstvu, obramba pa ni prejela zapisnika tistega zaslišanja, zato je Andreottijev odvetnik Coppi ogorčeno zahteval takojšnjo prekinitev obravnave. Sodnik je zahtevi ugodil: proces se bo nadaljeval jutri v Palermu.
V ospredju procesa pa so bile tudi zadnje izjave skesanca Balduccia Di Maggia. Slednji je priznal; da je nameraval zanikati prvotne izjave o vpletenosti senatorja Andreottija v mafijske zadeve, zanikal pa je tudi, da bi mu nekdanji župan občine San Giuseppe! Jato Balduc-cio Migliore ponudil nekaj milijard lir, da bi tiste izjave zanikal. Andreotti je pred dnevi s svoje strani zanikal, da bi poznal Balduccia Miglioreja, a kaže, da se je pri tem vsaj nekolikanj zmoti. Preiskovalci so namreč v stanovanju nekdanjega župana našli dve voščilnici, ki mu jih je bil poslal prav Andreotti, in sicer ob božiču '92. leta in ob velikonočnih praznikih 1993. A to še ni vse. Pri Miglioreju so našli tudi kopije telegramov in voščil, ki so mu jih med drugimi poslali Silvio Berlusconi, Maurizio Gasparri in Ombretta Fumagalli Carulh.
BRINDISI - Albanska torpedovka Kater i Rades, ki se je na veliki petek po trčenju z italijansko korveto Sibilla s svojim tovorom beguncev potopila v Otrantskem prelivu, je od včeraj na varnem v brindisijskem pristanišču. Vso noč so v poseben modul vklešče-no torpedovko s hitrostjo dveh vozlov in pol vlekli proti Brindisiju (na sliki AP) . Pred pristaniščem je ob 15.30 oceanografsko ladjo The Performer v vleki torpedovke zamenjal pristaniški vlačilec, ob 16.30 pa je bila torpedovka varno privezana ob »britanskem« pomolu. Celotni operaciji je sledilo nekaj v brodolomu torpedovke preživelih Albancev, ogromno novinarjev, fotoreporterjev in televizijskih snemalcev ter več sto radovednežev. Prav zaradi njih je v pristanišču nastala prava zmeda. »Britanski« pomol so varnostne sile zaprle za vse, razen za zaposlene v reševalni akciji, za oblasti in za izvedence, ki modo morali sedaj po poškodbah na trupu ugotoviti vzroke brodoloma. Preživele seveda zanima žalostni tovor torpedovke, ker jih ne bo nihče prepričal, da Sibilla ni namenoma trčila v torpedovko.
Namestnik državnega pravdnika Leonardo Leone de Castris je navedel, da se je s prihodom torpedovke v Brindisi končala prva faza reševanja. Sedaj pa se za sodstvo in za sodne izvedence začenja najtežje delo.
Seveda so že včeraj poskrbeli za trupla, ki so se nahajala v poveljniškem mostu, ker tu ni bilo več vode, tako da se razpadanje pospeši. Gasilci so z električno žago odprli vrata v poveljniški most in nato šest trupel spravili v kontejner, ker je v hladilnikih mrtvašnica. Za ostala trupi3 bodo poskrbeli, ko bodo iz torpedovke izčrpali vodo in jo nato dvignili na suho.
40^ Priznanj
noaoi. di
Priznanje Slaroavslrijcev pogoj, da Koroška podpre
pristop Slovenije v EU
Pod naslovom sedež koroške deželne vlade, spodaj pa deželni glavar Ch-ristof Zernatto
CELOVEC - »Priznanje obstoja in pravic nemško govoreče manjšine v Sloveniji ter pospeševanje njenih teženj, razveljavitev restriktivnih državljan-skopravnih določil zakona o denacionalizaciji, razveljavitev avnojskih določil in rešitev vprašanja razlaščenega premoženja ter - dolgoročno - tudi zaprtje jedrske elektrarne v Krškem«.
To so glavne točke resolucije, ki jo je včeraj soglasno sprejel sedemčlanski kolegij koroške deželne vlade in s katero skuša Koroška - zdaj z uradnim dokumentom - pogojevati avstrijsko soglasje k pristopu Slovenije k Evropski uniji.
Koroški deželni glavar Zernatto je na novinarski konferenci po seji vlade še posebej izpostavil, da gre pri resoluciji za »skupno stališče, ki ga brez pridržkov podpira celotna deželna vlada in tudi vse deželnozborske stranke«. Odobritev dokumenta je označil za »pravo dejanje ob pravem Času«, pri Čemer je številne navzoče novinarje opozoril, da pri problemih, ki so navedeni v resoluciji, ne gre za »nove zahteve, temveč za odprta vprašanja, ki so že dalj Čaša prisotna na vseh pomembnejših bilateralnih srečanjih med Avstrijo oz. Koroško in Slovenijo«. Zernatto je pri tem omenil pogovore avstrijskega predsednika Klestila in drugih visokih zveznih politi-
je bila sprejeta dodatna resolucija, v kateri elani vlade pozivajo avstrijsko zvezno vlado, naj v bodoCe podpira Staroavstrijce ne le v Sloveniji, temveč v celotnem donavskem prostoru. Avstrija naj bi jim odslej letno namenila finančno podporo v višini najmanj 20 milijonov šilingov letno. Predlog za resolucijo da so vnesli svobodnjaki, je še pojasnil Zernatto ki je tudi menil, da zahteva ni kaj posebnega. »Konec koncev tudi Slovenija podpira koroške Slovence«, je še poudaril koroški deželni glavar.
Ivan Lukan
kov s najvišjimi predstavniki R. Slovenije na Celu s prednikom Milanom Kučanom in premierom Drnovškom.
Menil je tudi, da resolucija kolegija koroške deželne vlade ne bi smela negativno vplivati na dobrososedske odnose med Koroško oz. Avstrijo in Slovenijo. »Ce dobro sosedstvo ne prenese izmenjav takih želja, potem tudi ni dobrega sosedstva«, je dobesedno dejal koroški deželni glavar. Večkrat je Zernatto tu-
di poudaril, da Koroška sicer odločno podpira razširitev Evropske unije in s tem tudi pristop Slovenije. »Se posebej Avstrija kot sosednja država mora biti zainteresirana, da prav na osnovi dobrososedskih odnosov pomaga Sloveniji pri vključevanju v Evropsko unijo.
Prvi mož koroške politike je tudi odločno zavrnil tudi očitek, da je v zvezi s Staroavstrijci prevzel stališče svobodnjakov. Upravičenost svojih zahtev v odnosu do
Sloveniji glede vprašanja Staroavstrijcev na letošnji deželni proslavi ob 77-letnici koroškega plebiscita ter preteklo nedeljo na srečanju kočevskih in sudetskih Nemcev ter Nemcev v Kanalski dolini in donavskih Švabov v Celovcu je medtem podprl zgodovinar Stefan Karner, je na tiskovni konferenci poudaril Zernatto. Citiral je glavnega avtorja raziskovalne študije avstrijskega zunanjega ministrstva o »Nemcih v Sloveniji«. Le-ta je
ugotovil, »da v Sloveniji obstajajo ostanki nemško govoreče narodne skupnosti« ter da je »iz vidika mednarodnega prava prav to dejstvo jasen argument za priznanje Staroavstrijcev s strani slovenske države«. Da je resolucija utemeljena, pa da potrjuje tudi bivši rektor celovške univerze Rum-pler, je še dodal Zernatto.
V zvezi s Staroavstrijci pa je kolegij koroške deželne na svoji včerajšnji seji sprejel še en sklep. Soglasno
______KOROŠKA / SEJA SOSVETA ZA SLOVENCE_______
Kmalu srečanje o dvojezičnih napisih
O sestavi sosveta pa se bodo še pogovorili no prihodnji seji tega telesa
CELOVEC - V zvezi s še vedno neizpolnjeno odredbo o dvojezičnih krajevnih napisih na južnem Koroškem iz leta 1976 - od 91 v odrebi navedenih krajev jih je 28 še vedno brez dvojezične krajevne table - bo v naslednjih 14 dneh prišlo do političnega srečanja na deželni ravni. To je najpomembnejši rezultat ponedeljkove seje narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja v koroškem glavnem mestu.
Predsednik sosveta Marjan Sturm je po skoraj pet ur trajajoči seji povedal, da so na srečanje z obema osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev pristale vse tri v koroškem deželnem zboru zastopane stranke. Srečanje naj bi vodil osebno deželni glavar Christof Zernatto, politične stranke pa bodo zastopali predsedniki poslanskih klubov socialdemokratov, svobodnjakov in ljudske stranke.
Poleg vprašanja Čimprejšnje postavitve manjkajočih
dvojezičnih krajevnih napisov bo na srečanju govor tudi o problemu dvojezičnih otroških vrtcev je še napovedal Sturm. Predsednik sosveta je na osnovi stvarne razprave v sosvetu izrazil upanje, da bo po političnem vrhu med de-želnozborskimi strankami in predstavniki koroških Slovencev na obeh področjih vendarle prišlo do pozitivnih premikov.
Sosvet pa ni sprejel nobenega sklepa o svoji bodoči sestavi, Čeprav se mu bo mandat iztekel konec novembra letos. Sturm je s tem v zvezi napovedal še en pogajalski krog v sosvetu, v okviru katerega naj bi končno rešili vprašanje samostojnega zastopstva Enotne liste v tem telesu. Enotna lista je trenutno zastopana v okviru Narodnega sveta koroških Slovencev, njena zahteva pa je, da bi imela vsak enega zastopnika kot stranka in ne v sklopu narodnostnih organizacij.
Se vedno odprto je tudi vprašanje vključitve predsta-
vnikov slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem v sosvet za koroške Slovence. Medtem ko je sosvet za koroške Slovence sklenil, da polnopravno vključi dva zastopnika štajerskih Slovencev, ko bo izvoljeno novo telo -tudi urad zveznega kanclerja taki rešitvi ni nenaklonjen -taki rešitvi nasprotuje deželna vlada Štajerske. To je potrdil tudi ponedeljkov razgovor visokih zastopnikov urada zveznega kanclerja z deželno glavarko VValtraud Klasnicevo. Slednja po pogovoru ni bila pripravljena dati izjave. Napovedala je samo, da bo zadeva spet predmet razprav znotraj kolegija deželne vlade Štajerske. Kot znano, deželna vlada nasprotuje sprejemu zastopnikov štajerskih Slovencev v sosvet, ker vidi v takem ukrepu priznanje slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem. Po neuradnih informacijah naj bi kljub vsem zapletom padla dokončna odločitev še v teku tega tedna. (IL)
Četrtina osnovnošolcev obiskuje pouk slovenščine
CELOVEC - Vodja manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško Tomaž Ogris je te dni predstavil najpomembnejše podatke o dvojezičnem šolstvu v šolskem letu 1997/98. Po tem podatkih Četrtina vseh osnovnošolcev na območju, kjer velja manjšinskošolski zakona za Koroško, obiskuje dvojezični pouk!
Število vpisov v dvojezične osnovne šole je tudi v tekoCem šolskem letu nadvse zadovoljivo, rahel upad pa so zabeležili pri prijavah na glavnih šolah (od 5. do 8. šolske stopnje) ter na splošnoizobraževalnih in poklicnih višjih šolah.
Na 81 osnovnih (ljudskih) šolah na Južnem Koroškem in v Celovcu je skupno vpisanih 5921 otrok, od katerih je na 64 šolah k dvojezični izobrazbi prijavljenih 1427 učencev. V primerjavi s šolskim letom 1996/97 to pomeni nadaljnji prirastek za 0, 7 odstotka
oziroma skupno 25, 7 odstotka vseh osnovnošolcov. V Celovcu je na javni dvojezični ljudski šoli in na zasebni ljudski šoli Mohorjeve vpisanih še nadaljnjih 110 otrok! Kot že v zadnjih letih, tudi letos v 17 šolah, kjer velja manjšinska zakonodaja, ni prijav.
V predsšolskih razredih na veljavnostnem območju pa je prijavljena k dvojezičnemu pouku dobra Četrtina vseh otrok v starostni skupini od štiri do pet let.
Na glavnih šolah je trend žal negativen: na 16 glavnih šolah dvojezičnega velja-vnostnega območja je prijavljenih k pouku slovenščine samo še 275 šolarjev, medtem ko jih je bilo v zadnjem šolskem letu še 298. (Na glavnih šolah se uCenci lahko odločijo za pouk slovenščine po manjšinskošol-skem zakonu, lahko pa izberejo tudi slovenščino kot živi drugi jezik namesto angleščine ali pa slovenščino kot prosti predmet).
Rahlo upada tudi število šolarjev na splošnoizobraževalnih in poklicnih višjih šolah. Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu obišče letos 459 dijakov in dijakinj (14 manj kot šolskemu letu 1996/97), na Dvojezični trgovski akademiji (TAK) pa je vpisanih 140 dijakov in dijakinj, tri manj kot v preteklem šolskem letu. Rahlo naraslo pa je število dijakinj in dijakov na Višji šoli za gospodarske poklice Zavoda šolskih sester v Sentpe-tru pri Šentjakobu v Rožu. Letos se je v šolo vpisalo 129 dijakinj in dijakov ali trije veC kot v šolskem letu 1996/97. Poleg tega obiskuje pouk solovenšCine kot prosti predmet 334 dijakov (330) na drugih srednjih, višjih in poklicnoizobraževal-nih šolah.
Skupno na Koroškem letos koristi dvojezično izobrazbo 3.173 dijakov in dijakinj ali osem manj kot v šolskem letu 1995/96. (IL)
NOVICE
Zelena luč za privatizacijo Tržaškega Uoyda
V uradnem listu (Gazzetta ufficiale) je bil vCeraj objavljen sklep medministrskega odbora CIPE o prodaji oziroma privatizaciji plovnih družb Lloyd Triestino (Tržaški Lloyd) in Italia Navigazione iz Genove. S tem se v bistvu konkretno začenja postopek za preustroj javnega ladjarskega holdinga Fin-mare iz grupe IRI. Kot predvideva načrt za privatizacijo, bosta plovni družbi prodani po neposrednih pogajanjih, ki pa bodo potekala na kompetitiven način, začenši z objavo vabila interesentom, naj pokažejo svoj nakupni interes. Kandidati za nakup se bodo morah obvezati, da bodo ohranih dejavnost, premoženje, zaposlitveno raven in plačilno obravnavanje zaposlenih za vsaj tri leta, povrhu pa bodo morah jamčiti tudi razvoj industrijskih okohj, na katerih sloni dejavnost obeh ladjarskih družb. Kot znano, je Bruselj že pred časom pristal na dokapitalizacijo Lloyda in Itake za 60 milijard lir, zelena luč medministrskega odbora pa zdaj omogoča prodajo družb Se pred iztekom leta.
Delegaciji dveh poljskih regij na obisku v FJK
Na uradnem obisku v naši deželi se od ponedeljka mudita politično-gospodarski delegaciji poljskih regij (vojvodin) Kielce in Rzeszovv, ki bosta imeli do petka, ko se bo obisk končal, vrsto pohhčnih, institucionalnih in gospodarskih srečanj. Jutri je v programu podpis dveh operativnih programov sodelovanja med FJK in obema poljskima vojvodinama.
Federacija industrijcev FJK o konzorcijih za industrijski razvoj
Osnutek deželnega zakona St. 307, ki na novo ureja disciplino konzorcijev za industrijski razvoj, je tačas v razpravi komisij deželnega sveta FJK, organizacija industrijcev pa je prispevala dokument s svojimi opombami in predlogi. Fhedsednik deželne Confmdustrie Andrea Pittini je v zvezi s tem poudaril, da je treba relansirati vlogo in učinkovitost industrijskih con, ki naj bi postale vodilni centri razvoja proizvodnih dejavnosti in torej vsega ekonomskega sistema dežele Furlanije-Juhjske krajine.
Sen. Miglio v Trstu
Senator Gianfranco Miglio, nekdanji ideolog Severne hge, je včeraj v Trstu predstavil svojo knjigo z naslovom Federalismo e secessione (Federalizem in secesija) in trenutek medijske pozornosti izrabil za bojno napoved dvodomni komisiji za institucionalne reforme. »Dvodomna sprejema samo zaključke, ki bodo Sh potem v parlament. Ko bodo prišli v senat, jih bom oviral na vse načine, saj je znano, da so profesorji nadlege,« je dejal novinarjem. Govoril je tudi o nedoslednostih dvodomne komisije v zvezi s federalizmom, kar pa zadevo Evropo, je izrazil prepričanje, da se bo uresničila z vrsto odcepitev od nekaterih nacionalnih držav. »Zamišljam si tako Evropo,« je dejal, »ki jo bo sestavljala množica novih regionalnih držav, M se bodo povezale po federalističnem načelu in se bodo lahko po potrebi svobodno spreminjale.«
1
1
in
lili
DEVIN-NABREŽINA / VOLITVE
POKRAJINA / SPORAZUM S TRŽAŠKO UNIVERZO
Nord libero se bo za 2. krog še opredelil
Jutri se predstavi lista SSk
Le z vzgojo do boljšega okolja
V okviru vsedržavnega tedna vzgoje za okolje bodo muzeji spremenili urnike
V devinsko-nabrežin-ski občini je v teku kampanja za upravne volitve, ki bodo v nedeljo, 16. novebra. Potem ko so se v minulih dneh že predstavili tisku nekateri županski kandidati, še posebej pa županski kandidat DSL, SKP in gibanja Na poti do Oljke Marino Vocci ter županski kandidat Kartela svoboščin in Unije federalne Italije Romano Vlahov, bo zdaj na vrsti predstavitev kandidatne liste SSk, kateri načeljuje županski kandidat Viktor Tace.
SSk bo priredila predstavitveno tiskovno konferenco jutri z začetkom ob 10.30 v restavraciji »Dama bianca« v devinskem portiču. S tem namerava simbolično opozoriti, da gre za volilno preizkušnjo v krajih, ki v naši zgodovinski zavesti •pomenijo slovensko prisotnost ob morju. Poleg županskega kandidata Tanceja bodo na srečanju s časnikarji govorili še nosilec liste Martin Brecelj, sekcijski tajnik Edvin Forčič in dosedanja podžupanja Vera Tuta Ban.
Včeraj pa je predstavilo svoje kandidate in volilni program gibanje Nord libero v kavarni Alabarda v Sesljanu. Govorili so razni kandidati z županskim kandidatom Pierpaolom Pergoli-som na čelu, a glavno besedo je imel vodja gibanja Giorgio Marchesi-ch. Povedali so, da se Nord libero predstavlja z novimi ljudmi in novimi idejami, da med njihovimi kandidati ni nikakega preživelega iz 1. republike, da se nameravajo
zavzemati za vsestranki razvoj občine, a tudi npr. za ukinitev obveznih dvojezičnih osebnih izkaznic oziroma za njihovo fakultativnost.
Marhesich nam je tudi poslal pisno pojasnilo v zvezi s člankom, ki ga je naš dnevnik objavil o volitvah v devisnko-na-brežinski občini v nedeljo, 19. tim., na 3. strani. V članku je med drugi, rečeno, da bo gibanje Nord libero spričo programa, s katerim se predstavlja, v drugem krogu po vsej verjetnosti podprlo županskega kandidata desne sredine Romana Vlahova. Marche-sich pojasnjuje, da se gibanje Nord libero za zdaj ni še izreklo o svojem zadržanju v morebitni balotaži.
Spoštovanje okolja je osnova našega življenja. S to ugotovitvijo je pokrajinski odbornik za okolje dr. Marini včeraj predstavil sporazum med tržaško Pokrajino in oddelkom za biologijo tržaške univerze, s posredovanjem Deželnega laboratorija za ambientalno vzgojo (LaREA) pa bodo organizirali niz pobud za informiranje in spodbujanje pozornosti do okolja. Sodelovanje, ki so ga predstavili v okviru vsedržavnega tedna vzgoje za okolje (od 20. do 26. oktobra), predvideva uresničitev 4-letnega (cikličnega) programa, razdeljen pa je v štiri sklope: morje, Kras, mesto in splošni problemi, vezani na okolje. V načrtu so tudi enotedenski seminarji, na katerih bodo poglobili specifične probleme.
Gre prvenstveno za ponudbo, namenjeno vsej pokrajinski skupnosti, zlasti mladini in šolam, torej tistim, ki bodo v bodočnosti imeli v rokah usodo okolja. V imenu tržaške univerze je prof. Feoli podčrtal, da je treba v prvi vrsti gledati na produktivni sistem, ki najbolj vpliva na okolje, a tudi ljudje morajo vedeti, kaj je za okolje škodljivo oz. onesnažujoče. Skupni program bo navsezadnje v oporo vsem ustanovam ah združenjem, ki se ukvarjajo z ambientalno tematiko. Kot je povedal direktor LaREA Sichenze, »smo že uspešno uskladili delovanje več ustanov in združenj,« deželni laboratorij pa mora spodbujati nova sodelovanja.
Krajevne ustanove, muzeji, naravovarstvena združenja in javna podjetja so pristopili z navdušenjem k tej pobudi in predstavili »paket ponudb«, ki bo med drugim omogočil obisk muzejev in drugih naravnih stvarnosti naše pokrajine. Pomembno je tudi dati občanom na razpolago informacije in sredstva, da spoznajo okolje,« je še rekel Marini. S tem v
zvezi je na sedežu Pokrajine (ul. S. Anastasio, 3) predvajanje video gradiva in razdeljevanje informacij o okolju tržaške pokrajine. Pobuda bo trajala do petka, 24., prostori bodo odprti od 8. do 19. ure, vstop pa je prost.
V okviru državnega tedna ambientalne vzgoje bodo muzeji in druge strukture za didaktiko od jutri do nedelje, 26,, spremenili svoje umike, in sicer: botanični vrt »Carsiana« (Zgonik, tel. 040/ 229573) bo odprt od 10. do 16. ure; jama v Briščikih (040/ 327312) od 10. do 16. ure; Didaktični center v naravi -bivša gozdarska drevesnica (Bazovica, 040/51245) od
9.	do 13. ure - v soboto,
25.,	in v nedeljo, 26., tudi od 14. do 16. ure; Obisko-valni center C.E.A.M. -morski naravni rezervat pri Miramam (040/224147) od
10.	di 16. ure; Speleoviva-
rium (040/823859	-
306770) od 10. do 16. ure; Mestni naravoslovni muzej (040/ 301821) od 8.30 do 13.30; Občinski morski akvarij (040/306201) od 9. do 13. ure; Pomorski muzej (040/304987) od 9. do 13. ure.
Aljoša Gašperlin
H MUZEJ REVOLTELLA h
Štiridnevni posvet o ekoloških vozilih
Danes se bo ob 16. uri v avditoriju muzeja Revol-tella pričel štiridnevni posvet z naslovom »Zelena kolesa, čista kolesa«. Prireja ga tržaška občinska uprava že četrto leto zapored z namenom, da bi prispevala k iskanju ustreznejših rešitev za pereče vprašanje onesnaženosti zraka, s katerim se spopadajo, kot znano, domala povsod po razvitem svetu.
Na znanstvenem srečanju bodo sodelovali strokovnjaki vsedržavnega in celo mednarodnega ugleda, ki bodo pretresti vsak dan drugačno temo. Danes bo govor o onesnaženosti zraka in o tehnikah njegovega ugotavljanja, jutri o onesnaženosti zraka in zdravju, v petek o ekoloških gorivih in električnih vozilih, v soboto pa bo na sporedu zaključna okrogla miza z naslovom »Moje mesto leta 2020«.
Na današnji otvoritvi bosta udeležence nagovorila tržaški župan Riccardo Illy in predsednik Pokrajine Renzo Codarin. V soboto in nedeljo bo na Trgu Unita razstava in preizkušnja električnih vozil.
V PREDORU POD KATINARO / POZNO PONOČI
H PREISKAVA / POLZIJO GA KORUPCIJE h
Z alfo naravnost v smrt
Bordon zavrača vse obtožbe
Nekdanji miljski župan trdi, da gre za gole izmišljotine
Slabost, spanec, okvara, prevelika hitorst ali kaj drugega: težko bo ugotoviti, zakaj je prišlo do težke prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 32-letni Luca Busletta (na sliki). V nesreči, v katero sta bili vpleteni še dve drugi vozili, sta bili ranjeni še dve osebi, vendar poškodbe na srečo niso bihe hude.
Busletta, ki je bil sicer rojen v Milanu, a je prebival v Trstu, je nekaj po 2. uri s svojim avtomobilom alfa romeo 33 peljal po cesti 202, bil je namenjen iz mesta proti Opčinam. V majhnem predoru pod Katinaro, prav pred izhodom, se je zaletel v tovornjak, ki je vozil pred njim. Na asfaltu ni bilo znakov zaviranja in trčenje je bilo tako silovito, da se je streha alfe dejansko »odprla«, šofer (niso mogli ugotoviti, če je bil privezan z varnostnim pasom)
je skozi odprtino odletel na drugo stran ceste, kjer je prav v tistem trenutku pripeljal nasproti opel corsa: Busletta je padel na havbo, zadel je v vetrobransko šipo. Poškodbe so bile tako hude, da mu reševalci niso mogli več pomagati.
V oplu sta bila dva potnika, 31-letna Ivka
Afrikanova iz Bolgarije in 30-letni Alejandro Se-pulveda Toepfer iz Čila. Zaradi nenadne ovire je tudi šofer opla izgubil nadzor nad volanom, zaneslo ga je naravnost na drugo stran, kjer na srečo ni bilo nikogar, sicer bi bil obračun nesreče še veliko težji. Kljub temu brez posledic ni šlo, opel se je zaletel v zid in potnika sta se ranila, odpeljali so ju v bolnišnico s prognozo okrevanja v 40 oz. 20 dneh.
Kot se je izvedelo kasneje, sta ranjenca, ki sicer prebivata v Trstu, zaposlena kot raziskovalca pri Mednarodnem centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (Icgeb). Kaže, da bosta okrevala še prej, kot je sprva kazalo: Sepulveda ima verjetno zlomljen komolec, Afrikanova pa samo nekaj udarcev. Kot so povedali pri Mednarodnem centru, naj bi se
zjutraj redno predstavila pri zavodu Sissa, kjer je morala zagovarjati svojo doktorsko disertacijo.
Izvide o nesreči so opravili karabinjerji, na kraj so poleg reševalcev službe 118 prišli tudi gasilci. Cesta je bila nekaj časa zaprta za promet, ki pa je ob tisti uri precej redek.
Danes odprtje podružnice Kmečke banke v Ul. Milano
Kot smo že poročali, bo Kmečka banka iz Gorice prisotna tudi v Trstu. Danes bodo namreč v Ulici Milano 25 slovesno odprli nove prostore bančne podružnice. Otvoritev bo ob 17.30^_
Willer Bordon, podtajnik na ministrstvu za kulturo, je tudi včeraj odločno zavrnil obtožbe na svoj račun, češ da mu je podjetje »SoproZoo« (ki je medtem že šlo v stečaj) svojčas priskrbelo stanovanje v Ul. Toti. Najprej naj bi mu stanovanje dalo v najem (a najemnine naj ne bi plačeval), nakar naj bi ga njegov sin Raniero Bordon kupil po nižji ceni, okrog 15 milijonov manj od tega, kar je za nakup potrošilo samo podjetje. Tako naj bi »omehčati« nekdanjega miljskega župana, ki je nasprotoval njihovi dejavnosti (imeli so klavnico z velikim hlevom v Zavljah, ljudje so se zelo pritoževali zaradi smradu), poleg tega so upali,- da jim bo pomagal pri spremembi namembnosti samega zemljišča (namesto kmetijstvu naj bi bilo namenjeno proizvodni dejavnosti, kar bi povečalo njegovo vrednost). Bordon pravi, da z zaupanjem čaka na srečanje s sodnikom: »Ce bodo osebe, ki so si izmislile obtožbe na moj račun, svoje besede potrdile, se bom zagovarjal na vseh ravneh. Jezen sem, vendar mirem: dejstva, o katerih je govor, ne obstajajo.« O stanovanju v Ul. Toti je dejal, da ga je kupil s posojilom Bane o di Sicilia in da ga je banka ocenila manj od tega, kar je
zanj plačal, »poleg tega je nepojmljivo, da bi regulacijski načrt spremenili enostavno zato, ker tako hoče župan.« Podtajnik Bordon je še povedal, da je z afero že seznanil predsednika vlade Romana Prodija in ministra VValterja Veltronija, »ki sta mi potrdila svoje spoštovanje. Res pa je, da je škoda, ki sem jo zaradi vsega tega utrpel, velika, potem ko sem vse življenje posvetil boju proti korupciji, kot potrjuje tudi napis pred mojim uradom”ne sprejemamo priporočil”. Vendar sem prepričan, da se bo vse končalo že v sedanji fazi.«
Srečanje s sodnikom za predhodne preiskave Raffaelejem Morvayem bo 17. novembra. Poleg Bordona se mora zglasiti Se precej drugih oseb: bivši tržaški podžupan Augusto Seghene (PSI), bivši miljski župan Jacopo Rossini (PSI), upravitelj podjetja »SoproZoo« Giorgio Zoch, komercialist in bivši podpredsednik Casse di Rispar-mio ter bivši voditelj »SoproZoo«. odvetnik Ezio Trampuš, bivši predsednik Ezita Franco Tabacco (PLI). arhitekt Giuseppe Giovarruscio, ki je pri tržaški KPI odgovarjal za tehnična vprašanja na nepremičninskem p°' dročju. Bolj obrobni sta vlogi Lorenza Dei Rossija in Fulvia VVeberja.
ŠOLSTVO / MINISTRSTVO
ŠOLSTVO / PRIZNANJE
Odlok s popravki učiteljskih mest
Napovedal ga je ravnatelj kabineta Paradisi
Tjaša Graden praporščak dela
Naslov ji je podelil predsednik Scalfaro
Ministrstvo za šolstvo bo v kratkem izdalo odlok s popravki o številu učiteljskih mest. Na ta način bodo lahko tudi osnovne šole s Slovenskim učnim jezikom v Trstu razpolagale z večjim številom učiteljev. Tako je včeraj v telefonskem pogovoru zagotovil ravnatelj minstrovega kabineta Michele Paradisi.
Visoki funkcionar je povedal, da je pred kakimi desetimi dnevi pismeno zahteval, naj tržaški šolski skrbnik pripravi seznam učiteljskih mest, ki jih realno potrebujejo slovenske osnovne šole, da bi zatem lahko primerno ukrepal. Dodal je, da to ne velja izključno za tržaško pokrajino, pač pa še za številne druge pokrajine. Ministrstvo za šolstvo je namreč v preteklem šolskem letu okvirno porazdelilo po posameznih pokrajinah učiteljska mesta, ki naj bi prišla v poštev v novem šolskem letu. Pri sestavljanju številk se je držalo določenih kriterijev, ki jih je moralo ministrstvo upoštevati. Med temi je dr. Paradisi izrecno omenil krčenje izdatkov zaradi finančne stiske in upad
števila vpisanih. Izkazalo pa se je, da se v nekaterih pokrajinah številke niso obnesle, ker so šole potrebovale več učiteljskih mest, kot pa jih je predvidelo ministrstvo. V preteklih tednih je bilo ministrstvo tarča številnih protestov, zaradi česar je bilo prisiljeno ukrepati. Tako se je odločilo, da bo izdalo odlok s popravki, s katerimi naj bi saniralo nastale težave.
Michele Paradisi je namignil, da je ministrstvo najbrž že prejelo odgovor tržaškega šolskega skrbnika s številom potrebnih učiteljskih mest za slovenske osnovne šole. Po napovedih naj bi odlok izdali šele prihodnji mesec. Tako bo redno delovanje na osnovnih šolah steklo šele kaka dva meseca po začetku šolskega leta.
Dr. Paradisi je priznal, da je prišlo do sedanjih zapletov tudi zaradi skupnega seznama italijanskih in slovenskih učiteljev, dodal pa je, da bodo v šolskem letu 1998/99 uvedli samostojni seznam za slovenske učitelje, kot je bilo domenjeno na srečanju s predstavniki Sindikata slovenske šole. (M.K.)
ŠOLSTVO / POBUDA ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE
Profesorji zgodovine in raziskovanje
Zveza prijateljev mladine Slovenije že vrsto let razpisuje raziskovalne naloge za dijake zadnjih razredov osnovnih šol, to je zadnjih razredov naših nižjih srednjih šol. Komisija za zgodovino je tako v zadnjih letih razpisala naloge o zdravilstvu, o priseljencih, o turizmu. Doslej so se nanje odzivali izključno dijaki iz matične domovine, lani pa je - kot prva lastovica - prispela naloga tudi iz zamejstva, iz Italije.
Zveza se je letos odločila, da bo svojo dejavnost temeljiteje razširila tudi v zamejstvo. Ob posredovanju deželnega zavoda IRRSAE je bilo tako včeraj na nižji srednji šoli Frana Levstika na Proseku srečanje s profesorji
zgodovine, bodočimi mentorji, katerim so gostje iz Ljubljane predstavili letošnji program.
Raziskovalna naloga, ki jo je razpisala Zveza prijateljev mladine za letošnje šolsko leto, zadeva društveno dejavnost v naših krajih. O razpisu in o razvoju in pomenu društev sta spregovorila mag. Marko Štepec, predsednik komisije za zgodovino pri Zvezi pobudnici, ter Marjana Kos iz Zgodovinskega arhiva v Ljubljani. Namen srečanja je bil na dlani: v Sloveniji opravlja mentorsko delo 150 profesorjev; po včerajšnjem sestanku se bo morda tudi v med zamejskimi profesorji našel kdo, ki bo posvetil svojo pozornost raziskovalni dejavnosti mladih.
Novo, veliko priznanje za slovensko šolstvo v Italiji: odličnjakinja znanstvenega liceja Franceta Prešerna Tjaša Gruden je bila danes imenovana za praporščaka dela. Ugledni naslov ji je med svečanostjo na Kvi-rinalu izročil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro.
Grudnova si je naslov »priborila« s šestdesetico na maturi in s prav dobrimi srednjimi ocenami med petletnim šolanjem na liceju (praporščak dela lahko namreč postane le tisti odličnjak, ki je imel vseh pet let obiskovanja višje srednje šole najmanj povprečno oceno 8). Uspeh nekdanje slovenske dijakinje je še toliko večji, če pomislimo, da imenujejo iz vsake italijanske pokrajine le po enega praporščaka dela.
DVORANA BARONCINI / PREDSTAVITEV KNJIGE
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Dve desetletji Contrade
Današnje srečanje prirejata krožek CCA in gledališče
Srečanje z Otmarjem Črnilogarjem
Profesorja in prevajalca sv. pisma predstavil Jurij Pajk
V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Paola Quazzola Venfanni di Contrada -Dvajset let Contrade, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Lint. Knjigo bo predstavila prof. Silvana Monti, predstojnica filozofske fakultete in docentka za zgodovino gledališča. Današnje srečanje o dveh desetletjih delovanja tržaške gledališke skupine in knjigi, ki verodostojno prikazuje njen dosedanji o-pus, sta pripravila krožek za kulturo in umetnost CCA in gledališče La Contrada. S tem pa se med njima tudi začenja tvornejše in natančneje opredeljeno sodelovanje, katerega vezni člen je prav avtor knjige Paolo Quazzolo, član obeh inštitucij.
Današnjega srečanja se bodo udeležili tudi Ustanovni člani gleda-
lišča La Contrada, ki so še danes med glavnimi nosilci njegovega delovanja, in sicer igralca Ariella Reggio in Orazio Bobbio in režiser France-
sco Macedonio. V pogovoru bodo lahko izčrpni sliki, ki jo je v knjigi podal Paolo Quazzolo, dodali še kakšno zanimivost in dovtip.
V ponedeljek, 20. oktobra, je bil gost tradicionalnega večera Društva slovenskih izobražencev duhovnik, profesor in prevajalec sv. pisma Otmar Crnilogar.
Gosta je predstavil časnikar Jurij Paljk, sicer bivši Črnilogarjev dijak v semenišču (sedaj škofijski gimnaziji) v Vipavi v letih 1972 - 1976. Paljk je Crnilogarja predstavil ravno v njegovih treh najvažnejših razsežnostih, in sicer v duhovništvu, vzgoji in prevajanju sv. pisma.
Jurij Paljk je na začetku dejal, da se je Otmar Crnilogar odločil že zelo mlad za duhovniški poklic (sedaj je župnik v Podgori na Vipavskem), zatem pa je precej časa posvetil njegovi zgojitelj-ski vlogi v vipavskem semenišču. Pri tem je Paljk podal zlasti svoje osebne spomine na obdobje, ko je sam obiskoval semenišče in pri tem poudaril
veliko Crnologarjevo skrb za slovenščino, čeprav je poučeval latinščino in filozofijo.
O svojem prevajalskem delu je spregovoril kar gost sam. Po njegovem mnenju je slovenski prevod sv. pisma kakovosten zaradi štirih stvari: prevajajna iz grških in hebrejskih izvirnikov, bogatih referenc ob robu, v izčrpnih opomb in močnih uvodov. Slovenski prevod po njegovem mnenju
dosega ali celo presega druge najboljše evropske prevode. Gost je zatem orisal težave, ki jih je srečal pri prevajanju besedila iz stare in nove zaveze, kot spoznavanja, do katerih je prišel. Tudi tu je poudaril predvsem pomen razpolaganja z bogatim slovenskim besediščem. Dejal je tudi, da je slovenščina do konca sposobna izraziti čisto vse misli, ki so v sv. pismu.
1.2.
Tečaj astronomije za začetnike
Astronomsko društvo CCAT prireja pod pokroviteljstvom Mestnega naravoslovnega muzeja začetni tečaj astronomije (število udeležencev je omejeno). Vpisnina tečaja vključuje didaktični material kot tudi članarino v društvu za leto 1998. To omogoča prisostvovanje tredenskim predavanjem na sedežu društva (Trg Venezia 3) in opazovanje neba s teleskopi v opazovalnici na Pesku pri bivši osnovni šoli.
Tečaj vključuje sedem teoretičnih predavanj z video projekcijami. Predavanja se bodo začela oktobra (predvidoma ob četrtkih po 19.30) in bodo potekala v konferenčni dvorani Naravoslovnega muzeja.
Ce žalite dodatne informacije ali se želite vpisati na tečaj, pokličite na številko 307800 v ponedeljkih od 17. do 19. ure. Ob istem času se lahko oglasite tudi osebno na naslov (Trg Venezia 3 - pozvoniti pri Csa-in).
BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA
GRUPPOCAER
j S
O >
E S
M O
>N C
« ib
TŠ si g 81
iiS
■
O
S
E S
M o
»ti g
m ž
P M
šiS
BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA
GRUPPO CAER
»KOTIČEK ORIENTA, KRISTALIZIRAN V ČASU«
»Turškemu« pokopališču s kupolo bodo vrnili nekdanji sijaj
Postavili so ga že v prejšnjem stoletju, kaj kmalu pa je začelo propadati Za prepotrebno obnovo se je zavzel častni konzul Turčije v Trstu Dario Samer
»Kotiček Orienta, ki je nekako kristaliziran v Času«: tako je že leta 1866 zapisal Camillo Boito o »turškem« pokopališču v Ul. Costalunga, na področju, ki ga starejši poznajo kot Sv. Marija Magdalena Zgornja. A že tri leta preden je Boito zapisal zgornje besede, so pravili, da je pokopališče zapuščeno in da ga morajo urediti, vendar »osmanski konzul« ni hotel o tem nic slišati, Ceš da mu njegova vlada ne dovoljuje nobenega stroška, ker ni denarja. Kljub vsemu se je pokopališče ohranilo vse do današnjih dni, Čeprav je bilo v zadnjem obdobju že z bližnje ceste opaziti, da je v slabem stanju: kupola, ki jo je krasil polmesec, je razpadala, bila je povsem dotrajana, Cas, burja in dež so opravili svoje. Tako je bilo še pred kratkim, prav v teh dneh pa se kupola spet blešči, povsem nanovo so jo prekrili, sedaj morajo nanjo postaviti samo še polmesec: zaceli so namreč s prepotrebno obnovo, s katero so dolga leta odlašali zaradi pomanjkanja sredstev, restavrirali bodo kapelo in nasploh obstoječe strukture. Za obnovo se je zavzel Dario Samer, Častni konzul Turčije za Fur-lanijo-Julijsko krajino in za Tridentinsko-Južno
Tirolsko, sredstva je prispevala trgovinska zbornica iz Trsta.
Zadnji pokop so imeli prejšnji mesec, v Trst so pripeljali nekega alžirskega državljana, ki je živel v Trevisu. Ob njem je še nekaj svežih grobov ubežnikov, ki so prišli iz Bosne, znašli so se ob tistih, ki tam počivajo Ze vec kot stoletje, ko je bilo pristanišče brezcarin-
ska cona avstro-ogrskega cesarstva, in ob muslimanskih vojakih v bosanskih oddelkih, ki so služili v teh krajih. O zadnjih pokopih pričajo lesena znamenja, medtem ko starejše nagrobne spomenike krasijo bogati napisi, kot je pomenljiv tudi napis na bronasti tabli ob vhodu: »vsaka duša bo okusila smrt; nakar se boste k nam po-
vrnili« - Napisal Husam; obesil Baš Sehbender Yusuf Zeki Beg; vrezal Fahimazade. Leto 211. (Baš Sehbender je bil naslov, ki ga je imel glavni turški konzul v kakšnem tujem pristanišču in je skrbel za trgovce, imena Yusuf Zeki Beg pa ne najdemo na turškem zunanjem ministrstvu; letnica 211 bi morala odgovarjati letu 1211 po muslimanskem štetju, torej obdobju od 7. julija 1796 do 25. junija 1797 po našem štetju, kar pomeni, da je napis starejši od pokopališča). Na nekaterih nagrobnih spomenikih (eden je na primer v spomin na nekega Bega Carika iz Bosne, drugi na Abdallaha Saliha iz Ulcinja) sta bodisi arabski tekst kot isti tekst v turškem Črkopisu.
Podatki o sicer majhnem »turškem« pokopališču (meri le okrog tisoC kvadratnih metrov) segajo v leto 1842, ko je Občina vsem nekato-liškim skupnostim dodelila del terena ob novem pokopališču pri Sv. Ani (pravilno se sicer glasi muslimansko ali islamsko, ker na njem niso našli večnega počitka samo muslimanski vojaki, temveč tudi ljudje iz drugih držav, tudi v dokumentih najdemo oba izraza, muslimansko ali osmansko). Dokončali so ga leta 1849, delo je
v zakup dobil neki An-drea Laurenzich. Nekatera spominska obeležja pa nosijo še starejše letnice, kar pomeni, da so ga uporabljali, še preden je bilo institucionalno odprto, morda kje drugje v mestu (pred letom 1842 so na primer pripadniki židovske in grške pravoslavne skupnosti svoje mrtve pokopavali na pobočju griča Sv. Justa). Lastnik zemljišča je »turška skupnost«, kot piše na katastru, medtem ko je na zemljiški knjigi vpisano na grško pravoslavno skupnost, ki ima pokopališče v bližini. Pravno pa naj bi za »turško« pokopališče skrbel turški vojaški ataše, ker pokopališča v tujini smatrajo za vojaška.
Za »turško« pokopališče pa niso pretirano skrbeli, že po letu 1863, ko je Občina na lastne stroške naredila nekatera popravila, se je zaCelo njegovo propadanje. Potok, ki teče v bližini, je bil pred leti povsem zanemarjen, v njem so se dobesedno kopale velike podgane. Zatem so ga očistili, k nekdanjemu sijaju vračajo tudi kapelo kot nekakšen opomin, da so prav pokopališča najbolj veren obraz mesta, v njih je pisana njegova resnična zgodovina, bogastvo raznih narodnosti, ver in kultur.
POGOVOR Z DAVIDOM JELERČIČEM Z UNIVERZE V LONDONU_
Ko je treba po uspehe na tuje
Ko pišemo o naših mladih, smo vedno veseli, Ce nam pride v roke primer, ki govori o uspehih in uveljavljanju naših študentov tudi na tujem. Morda bi bili še bolj veseli, Ce bi se lahko uveljavljali predvsem doma - toda upanje je po italijanskem pregovoru zadnje, ki umre.
Te uvodne besede veljajo za Davida Je-lerCiCa (na sliki ob podelitvi diplome iz strojništva leta 1995), doma od Sv. Ivana, ki ga je po opravljenem znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu veselje do strojništva in elektronike popeljalo kar v London, kjer je opravil študije na Queen Mary and VVestfield in je sedaj, ko je z odliko diplomiral leta 1995, zaposlen kot raziskovalec, hkrati pa kandidat za postdiplomski študij na inštitutu Imperial College v Londonu.
Tja se vraCa prav v teh dneh. Pred odhodom nam je povedal, kako živijo, delajo in se uveljavljajo naši mladi v svetu.
»Čakajo me še tri leta postdiplomskega študija, in sicer s področja letalskih oziroma helikopterskih motorjev. Delo in študij me veselita in Čeprav se vračam z veseljem v svoje rodno mesto in občutim večkrat domotožje, sem se že močno vživel tudi v življenje v Londonu, nekaj Časa svojega študija pa sem preživel tudi v Kaliforniji v ZDA.«
Davidov oCe je inšpektor na petrolejskih ladjah in inšpektor pri raziskavah raznih materialov, ki zadevajo to področje. Ni torej niC Čudnega, da je bil svojemu sinu vedno v oporo in ga spodbujal, ko se je odločal za študij v Londonu, pa še prej za študij angleščine na British School v Trstu, s katerim je zaCel, ko mu je bilo šele devet let.
»Vedel sem, da bom moral obvladati angleščino, Ce bom hotel opraviti študij v
Londonu. Nisem pa zanemaril drugih jezikov, ki jih kar dobro obvladam, kot italijanščino in nemščino, trenutno pa se uCim tudi francoščine in ruščine, kar pa mi je zaenkrat bolj v veselje in osebno zadoščenje.«
Ko je David zaCel s študijem na fakulteti za strojništvo in elektroniko v Londonu, je bil med študenti edini Slovenec. Prvi koraki in zaCetki so bili težki. Predvsem se je znašel v zelo velikem mestu, daleč od svoje
družine, daleč tudi od morja, ki ga še posebej ljubi.
V Londonu se sedaj srečuje s Slovenci v kulturnem društvu »British Slovene So-ciety«. Tu se otroci učijo slovenščine, odrasli obiskujejo veCeme teCaje, vrstijo pa se tudi razne kulturne prireditve.
»Ker je moja mama doma iz Pliskovice na Krasu, imam poleg italijanskega tudi slovensko državljanstvo. Rad se vračam domov, predvsem ob večjih praznikih, kot na primer v decembru.«
Pa bi se želeli vrniti v svoj rodni kraj, smo ga vprašali.
»Trst je po politični plati glasno, drugače pa preveč mirno mesto, da bi dajalo veliko možnosti študentom z mojega študijskega področja. Ostajam seveda zaveden Slovenec in ker gledam marsikatero zadevo bolj od daleC, ne morem razumeti, zakaj se pravzaprav Slovenci kot narod tako pogosto ločujemo, zakaj se ločujemo predvsem zamejski Slovenci. Naša majhnost, malošte-vilCnost nam ne bi smela biti zapreka, da bi se uveljavljali doma in v svetu. Veljati bi moralo pravilo kvalitete in ne kvantitete. Ce imajo Italijani Danteja, imamo tudi mi Slovenci Prešerna in smo lahko torej na svojo kulturo ponosni.«
David ima tesne stike tudi s Tržaškim železniškim muzejem, kjer odgovarja za srečanja in sodelovanje z drugimi podobnimi ustanovami.
»Ko se vrnem decembra v Trst, se bom oglasil in vam povedal, Ce bo še kaj novega v mojem življenju, v študiju. Predvsem pa želim vam, dnevniku in vsem Slovencem, veliko uspehov in dobrega delovanja na vseh področjih. To je tudi nam, ki smo sicer daleC od doma, v veliko oporo in tudi v ponos.«	NevaLukeš
SMRT ZASLUŽNEGA ČLOVEKA
liho je odšel Viktor Bogateč
Anagrafska starost je v marsičem zelo relativen pojem. Večkrat srečaš mladega Človeka, ki razmišlja po starem, pogostokrat pa starejšega z mladostniškim nabojem in večnim optimizmom. V to kategorijo ljudi je spadal Viktor Bogateč, ki je včeraj ponoči mimo zaspal v devetdesetem letu starosti, potem ko je vse življenje posvetil udejstvovanju v politiki in predvsem v prosveti, posebno v rojstnem Križu. Ko sem ga pred nekaj dnevi sreCal in povprašal, kako je z zdravjem, mi ni odgovoril, raje je zasukal pogovor na vladno krizo, na D’Alemo in Bertinottija in na usodo Primorskega dnevnika. Takšen je bil Vi-torijo (tako smo mu pravili Križani), do konca poln energij in zanimanj, nikoli človek prejšnjih Časov. In vendar je imel za sabo izredno bogato življenjsko pot.
Rodil s e je v revni Bružetovi družini in postal komunist ne da bi prebral Marxa ali Engelsa, ampak iz preprostih vsakdanjih izkušenj proletarskega mladeniča. Nekoč mi je pripovedoval o zborovanju KPI na kraški gmajni in o majhnem Italijanu, ki je lepo govoril in vsakega posebej pozdravil. Pozneje je zvedel, da je bil to Antonio Gramsci. V zaCetku dvajsetih let je bil skupno s slikarjem Albertom Sirkom, Mirkom Douša-kom in še z nekaterimi drugimi prijatelji med ustanovitelji prosvetnega društva Vesna, še pred tem pa je pel v zboru in igral v kriški godbi.
V njegovi krojaCnici v središču mesta so se zbirali komunisti in antifašisti, ko mu je politična policija prišla na sled je moral z ženo Lojzko prisilno v emigracijo v Argentino. V Buenos Airesu sta ostala nekaj let (tam sta bila aktivna v Ljudskem odru), ko sta se vrnila domov sta se takoj znova vključila v antifašistično gibanje, kar ju je stalo deportacijo v nacistična lagerja. Au-schvvitz in Buchen-vald sta za vedno zaznamovala njuno življenje, nista pa jima odvzela volje do življenja in dela v korist skupnosti. Doma je bilo treba začeti vse znova, postaviti je bilo treba spet na noge politično in prosvetno življenje. Vitorijo je bil aktiven v KPI, njegovo glavno veselje pa je bila prosveta. Bil je dolgo let predsednik Vesne, elan vodstve-
nih teles Slovenske prosvetne zveze in vsestranski kulturni aktivist, tudi potem, ko so krmilo kulturnega društva (zlasti po njegovi zaslugi) prevzeli mladi. Dolgo Časa je bil predsednik nad-zodnega odbora KD Vesna in do konca Častni predsednik.
Svojo antifašistično in borčevsko preteklost je gojil v Zvezi partizanov ANPI, v Združenju aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja za tržaško o-zemlje, v Zvezi vojaških invalidov in Združenju deportirancev v nacističnih la-gerjih. S pred kratkim preminulim neCakom Gigijem in Dušanom Košuto je bil med glavnimi pobudniki gradnje kriškega spomenika. Do razpusta je bil elan KPI, nato med vaškimi ustanovitelji DSL. Svojo strankarsko angažiranost je znal vedno naravno povezovati s kulturnim in narodnostnim delom in to tudi v težkih časih znanega razkola ob resoluciji Imformbiroja, ki je bila za Križ, kot vemo, še posebno boleCa. Tudi v najtežjih Časih je bil Človek dialoga in strpnosti, kot priča njegovo prijateljstvo s Karlotom Laharnarjem, žal večkrat pozabljenim protagonistom kriškega povojnega življenja.
Zame, ki sem se skupno s »prenovitelji« Vesne, kulturno in politično formiral v njegovi hiši, je bil Vitorijo, kljub razliki v letih, predvsem iskren prijatelj. Dolgi pogovori z njim, delo v »društvu«, neskončne diskusije o narodnem in razrednem boju, pa tudi različna gledanja na Jugoslavijo in Slovenijo, so me izučili, da je treba na stvari gledati vedno iz različnih zornih kotov in poslušati razna mnenja, tudi tista, ki so zelo različna od tvojih.
Z Vitorijotom odhaja lepa in svetla osebnost. Njegov odhod pušCa veliko praznino, a tudi zavest, da je kljub trpkim izkušnjam živel polno in pestro življenje
Sandor Tence

TK
in krožek
¥8K
vabita na
predstavitev knjige ALEKSIJA JERCOGA
La fisarmonica
Organologia e letteratura
Založba Edizioni Mušicah PHYSA iz Trevisa Publikacijo bosta predstavila prof. Bogdan Kralj in avtor Aleksi Jercog
Sledil bo koncert harmonikarja Maurizia Marchesicha
DANES, 22. OKTOBRA 1997, OB 18. URI
V prostorih Tržaške Knjigarne Trst, ulica sv. Frančiška, 20
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
22. oktobra 1997
TILKA
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 23.57 in zatone ob 14.02
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska eentrala KZE-USL: 399-1111.
BI PRIREDITVE
Jutri, ČETRTEK.
23. oktobra 1997
IVO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,1 stopinje, zračni tlak 1026,7 mb narašča, veter vzhodnik 18,7 km na uro, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Bene-detta Schiavon, Luigi Antonio Balconi, Leonarda Norma Pertosa, Sara Ge-
remja
UMRLI SO: 86-letni Mario Giurco, 77-letna Nidia Vitri, 83-letna Angela Nemez, 75-letni Ervine Mervini, 76-letni Carlo Zitafi, 83-letni Antonio Paoletich, 60-letni Giovanni Guštin, 77-letni Nicold Degrassi, 72-letna Anna Cocorese.
l ; LEKARNE
Od PONEDELJKA, 20., do SOBOTE, 25. oktobra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. delFOrologio 6/Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOCNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. delFOrologio 6/Ul. Diaz 2 (tel. 300605).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
GLASBENA MATICA
TRST - Kogojevi dnevi ’97 - V petek, 24. oktobra 1997, ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu: Komorni orkester PRO AR-TE, dirigentka Nada Ma-toševič, solisti: Vasilij Meljnikov in Anja Bukovec - violini, Dušan Bavdek - čembalo. Na sporedu: Merku, Gorecki, Šostakovič (izven abonmaja).
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 25. oktobra, na večer z naslovom KAKO DO OSEBNEGA RAVNOVESJA. Prof. Ma-
rinka Počkaj bo predstavila nekaj tehnik in vaj za sprostitev in medsebojno komunikacijo. ZaCetek ob
18.30.
KD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 25. t.m., ob
20.30	v Bazovski dom na predstavitev knjige Marte Košuta »Tržaška noša in njena vezenina«. Sodeluje MePZ Lipa. Vabljeni!
SKD TABOR - OpCine - Prosvetni dom - v soboto, 25. t. m., ob 20.30 odprtje razstave Z ZVEZDAMI V JADRU - mladinske ilustracije slovaških udeležencev Bienala Ilustracij Bratislava 1967 - 1997. Vabljeni!
KINO
ARISTON - 17.40, 19.50, 22.15 »Soldato Jane«, r. Ridley Scott, i. De-mi Moore.
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, r. Robert Ze-meckis, i. Jodie Poster.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuo-chi d’artificio«, r. L. Pie-raccioni.
AMBASCIATORI -
17.00,	18.45, 20.30, 22.15 »MIB Men in Black«, r. Števen Spielberg, i. Tommy Lee Jones, Will Smith.
NAZIONALE 1 - 17.00,
19.30,	22.00 »Face off -Due facce di un assassi-no«, i. John Travolta, Ni-cholas Gage.
NAZIONALE 2 - 16.45, 18.25,	20.15,	22.15
»Complice la notte«, i. Nastassja Kinski, Wesley Snipes.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.10 »Air Force One«, i. Harrison Ford.
NAZIONALE 4 - 16.45, 18.20, 20.20, 22.15 »Mrs. Dalloway«, i. Vanessa Redgrave.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Mezza dozzina di superdotati a colazione«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.30,
19.45, 22.10 »11 mondo perduto - Jurassic Park 2«, r. Števen Spielberg, i. Jeff Goldblum.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi.
B	IZLETI
50-LETNIKI nabrežin-ske občine prirejajo izlet v Laguna di Marano v soboto, 24. oktobra. Informacije in vpisovanje pri Liliani (291030), Milevi (200620)in pri Zvonki
KD VESNA priredi v nedeljo, 26. oktobra, izlet v Benečijo. Ogledali si bomo Landarsko jamo in obiskali praznik kostanjev na Črnem vrhu. Za kosilo bo poskrbljeno v eni od gostiln, ki sodelujejo pri pobudi »Vabilo na kosilo«. Odhod z osebnimi avtomobili izpred Lampare ob 9. uri. Informacije na tel. St. 220130 (Niko Sirk).
OBVESTILA
KD LONJER-KATINA-
RA prireja slikarski ex-tempore za otroke vrtca, osnovnošolce	in
srednješolce, v soboto, 25. t.m., ob 15. uri, v društvenih prostorih.
ŽUPNIJSKA DVORANA - NABREŽINA: mesečna konferenca - danes, 22. oktobra. Predaval bo prof. OTMAR CRNILO-GAR na temo »Vloga sv. pisma v Človeškem življenju od sv. Hijeroni-ma do zadnjega slovenskega prevoda«. Sledita razgovor in družabnost.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi, jutri, 23. oktobra, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20/11, na dia-predavanje »SKANDINAVSKE RAZGLEDNICE«. Zanimivosti severnih dežel bo v sliki in besedi prikazal LOJZE ABRAM.
SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih.
KRD DOM BRISCIKI vabi svoje elane na obisk Briskovske jame po prenovljeni poti v soboto, 25. oktobra 1997. Zbirališče pred jamo ob 15.30. Obvezna prijava na tel. št. 327465 od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni!
ZCPZ Trst obveSCa elane, da bodo v danes, 22. oktobra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah pevske vaje združenega zbora, ki bo sodeloval pri vsakoletni maši zadušnici, ki bo v nedeljo, 26. t. m., ob
14.30	v cerkvi pri Sv. Ani, za hvaležnico pri Sv. Justu, 16. novembra ob 16. uri in na praznik Marijinega darovanja, 21. novembra pri Sv. Mariji veliki ob 16. uri.
SK BRDINA organizira »7. Kraški suhi slalom« in »Memorial Aldo Rebu-
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM :
. od ponedeljka ^ m e? do sobote od i W. do IO. ure .
la« v nedeljo, 26. oktobra, v Repnu, pri nogometnem igrišču s pričetkom v 10. uri. Vpisovanje bo v petek, 24. oktobra, na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah od 19. d 21. ure.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca pripravlja tečaj Šivanja domače - brske ženske noše. Zainteresirane domačinke vabimo na prvo srečanje v ponedeljek, 10. novembra, ob 21. uri v društvenih prostorih gledališča France Prešeren.
MPZ VESNA iz Križa je pričel novo sezono. Dosedanji pevci so se že zbrali in zaceli z delom. Njihovo navdušenje pa bi bilo večje, Ce bi se jim pridružili novi pevci, mlajši in starejši. Vsi kriški fantje so zato toplo vabljeni, da se pridružijo zboru.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na stadionu 1. maj pričel tečaj gibanja z glasbo namenjen otrokom
3.,	4. in 5. razreda osnovne šole. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in Četrtkih, od 17. do 18. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obveSCa, da se bo na Stadionu 1. maj pričel tečaj aerobike namenjen vsem dijakom srednjih šol. TeCaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in Četrtkih, od 18. do 19. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na St. 51377.
SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centru Fal-cade, z možnostjo smučanja na S. Pellegri-nu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra.
HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce!
OBČINA REPENTA-
BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Živi-nozdravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in Četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse.
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
SKUPINA SHOW CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi teCaj modernega plesa za osnovnošolce	in
srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. ure ali na št. 299772 od 10. do 16. ure.
SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih,' od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573.
SKLAD MITJA CUK
obvešCa, da je na sedežu Sklada na razpolago lo-
gopedinja. Tel. 212289.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel. 212289.
SKLAD MITJA CUK
obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem Času.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešCa, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempo-laju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od
16.30	do 17.30.
TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do
20.00	ure na tel. 228781 (Pavel).
3 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJ DPZIO
»Jožef Stefan« sporoča staršem, da bodo na sedežu Sole v petek, 24. oktobra 1997, ob 17. uri, razredna zborovanja za vse razrede in volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Po volitvah, ob 18. uri, bo za vse prve in druge razrede roditeljski sestanek. Priporoča se Cim večja udeležba!«
DTTZG »ŽIGE ZOISA« vabi bivše dijake, ki bi hoteli sodelovati na proslavi ob 250. obletnici rojstva Žige Zoisa, ki bo dne 21. novembra v Kulturnem domu v Trstu, da to sporočijo na Zavod še danes, 22. t. m. (tel. 567144 - 54356).
OSNOVNA SOLA F. MILČINSKI KATINARA prireja pod pokroviteljstvom Ljudske univerze teCaj slovenščine za odrasle. Lekcije se bodo vršile v šolskih prostorih enkrat tedensko. Interesenti naj se javijo na šolo, tel. 910302, ali gospe Giuliani Gerdol, tel. 912063.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
E ČESTITKE
Danes slavita na Proseku 25-letnico poroke DANILO in LIDIJA KOCMAN. Se mnogo sreče in zdravja na skupni življenjski poti jima želijo hčerki Erika in Kristina, starši in vsi domači.
Danes praznujeta na Proseku 25-letnico poroke LIDIJA in DANILO KOCMAN. Se mnogo skupnih let jima želijo starši in brat Milan z družino.
Danes praznuje PETER svoj 18. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
Vse najboljše za tvoj rojstni dan NERINA in še mnogo zdravih let, vse skupaj na klepet. Prijateljice.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRODAM starejšo dvostanovanjsko hišo v Trstu - Sv. Ivan, Ul. S. Cillino 107 - 200 kv.m, z vrtom 200 kv.m, primerno tudi za pisarne ali lokal. Ogled na naslovu v soboto, 25. oktobra, od 13. do 19. ure. Informacije na tel. St. 0038661/371422 vsak dan po 20. uri.
PRODAM kombi mercedes sprinter 308 diesel,
2300 kub., 16 q, 11.000 prevož. km, letnik september ’96, še v garanciji, v odličnem stanju. Možnost fakture. Tel.: 040/220729	in
0347/4588263.
PIVNICA III. GENE-RAZIONE v Boljuncu ima vedno na razpolago kuhano svinjsko meso (porcina) z zeljem in toči pivo z Oktoberfesta. Zaprto ob torkih popoldan in ob sredah ves dan.
NISSAN King Cab, letnik ’94, v odličnem stanju. Telefonirati v delovnih urah na št. 227034.
PRODAM leseno posteljico, box, stolček za otroke in nahrbtnik. Tel.
8320134.
V PREBENEGU prodam večjo novejšo dvonadstropno hišo z malim vrtom, garažo ter parkirnim prostorom. Tel. 040/228100 ali 232404.
PRODAM Ford Sierra, 2000 SW, letnik ’88, po zelo ugodni ceni. Tel. 040/2176855 od 19.30 do
20.30.
DOMAČO REPO za kisanje prodam. Tel. (0481) 21517.
V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad. Tel.
228519, od 13. do 14.30.
MED OPČINAMI IN BAZOVICO vzamemo v
najem poslovni prostor, pritličje, lahko tudi samo skladišče, od 80 do 100
kv. m. Tel. 040/811053.
GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155.
SUPLENTKA nudi pomoč pri pisanju domačih nalog ali kot otroška varuška. Tel. 8327105 ob uri obedov.
NUDIM POMOČ pri
oskrbi in negi starejših oseb. Tel. 226480.
PRODAM kosilnico BCS, široko 110 cm. Tel. 040/410628 v jutranjih urah.
NUJNO IŠČEMO dva pomočnika za prenos pohištva (za določen Cas). Tel. 040-575145 ali 350150.
SKORAJ NOV opel corsa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servo-volan, električna okna,
17.000	km prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. ??07?2
KMEČKI TURIZIEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
PRI KOVAČEVIH v Doberdobu imajo spet odprto in kakor vedno nudijo samo lastno proizvodnjo. Žaprto imajo ob sredah. Tel. 0481/78125.
OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Samatorca 17.
OSMICO ima v Dolini Pepi Sancin (Sarnek): ToCi belo in Črno vino.
OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon.
PRISPEVKI
Ob 5. obletnici smrti ljube mame Marte Malalan in Cesar daruje hčerka Laura z družino
20.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Antonije Petaros darujeta Milena in Sergio Bratos 50.000 lir za RMV - Družina strmega Brega.
Namesto cvetja na grob Celestine Cosmina vd. Kompare daruje Stana Olenik 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Celestine Cosmina vd. Kompare daruje Lidia Kralj iz Slivnega 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Celestine Cosmina vd. Kompare daruje Dora Ambrosi iz Slivnega
100.000	lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Anico Bogatez daruje Rožina Tenze 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina pok. Janka Guština darujeta Edvin in Nerina Švab 100.000 lir za KD RdeCa zvezda, 100.000 lir za SK Kras in 100.000 lir za Slovenski Dijaški dom S. Kosovel.
V	spomin na Anico Bogateč darujejo Amalija Antonie in sinovi 100.000 lir za SKD Cerovlje Mavhinje. V isti namen darujejo Marija Legisa (Cerovlje 35) 50.000 lir in Marija Legiša (Cerovlje 7)
20.000	lir.
Zapustil nas je naš predragi
Viktor
Bogateč
Pogreb bo v petek, 24. oktobra, ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v Križ.
Žalostno vest sporočajo: sestra Justa, svak Francko Žerjav in vsi nečaki
Križ, 22. oktobra 1997
Ob smrti dragega Viktorja Bogatca izrekata svojcem iskreno sožalje družini DrnovšCek in Sgubin.
KD Vesna se klanja spominu svojega ustanovitelja in Častnega predsednika
VIKTORJA BOGATCA
Kriška sekcija VZPI-ANPI »E. Antončič« izreka družini Bogateč iskreno sožalje ob izgubi tov. Viktorja.
Ob izgubi dragega Viktorja Bogatca izrekata svojcem iskreno sožalje
kriška sekcija DSL-PDS in Ljudski krožek Brin.
Zadnji pozdrav prijatelju Viktorju
Felix in Danica
Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveza vojaških invabdov NOB se klanjata spominu preminulega tovariša
Viktorja Bogatca in izrekata svojcem iskreno sožalje
Ob boleči izgubi Janka Guština sočustvuje z družino in izreka občuteno sožalje
družina Valentino
MGL - LJUBLJANA / A.R.GURNEV - PUNCI
Prepričljiva postavitev sila lahkotne komedije
V režiji Maria Uršiča nastopajo štirje dobri igralci
MGL - Lubljana: A. R. Gumey, Punci, (Sylvia), prevod Mate Dolenc, režija Mario Uršič, asistent režije Matjaž Šmalc (Stud. AGRFT), scena in kostumi Barbara Matul Kalamar, glasba Pero Ugrin, lektorstvo Rudenka Nabergoj. Nastopajo: Tanja Dimitrievska (Punci), Slavko Cerjak (Greg), Stanislava Boninsegna (Kate) in Gašper TiC (Tom, Phyllis in Leslie). Premiera 16. oktobra 1997.
Po uspešnem Molierovem Tar-tuffu v Korunovi režiji so v MGL kot drugo letošnjo premiero uprizorili drobno ljubezensko komedijo Punci (Sylvia), ki govori o psički, v katero se zaljubi moški srednjih let. Zapuščena živalica se skuša prikupiti morebitnemu gospodarju, ki doživlja krizo, ker se žena z velikim zagonom povz-penja v karieri, otroci pa so odšli vsak po svoji poti. Moški je v občutljivem življenjskem trenutku potreben vdane ljubezni, kakršno mu nudi spicka, toda žena tega ne sprejema ravnodušno.
Vsebinsko je komedija tako lahkotna, da bi se zanjo težko odločilo gledališče, ki nima sposobnih igralcev. Če domiselno grajenega dialoga ne podpre radoživa igra in se tekstovne duhovitosti ne vpletajo v ustrezno, vendar nevsiljivo mimiko in gage, se celotna zgradba podre in namesto prisrčnega smeha, bi verjetno slišali med občinstvom grobo zgražanje nad puhlostjo izbranega dela. Toda igralsko se odrski prikaz izide: Tanja Dimitrievska poustvarja z zvrhano mero svežine navihano psičko Punci, tako da izstopajo pasja prisrčnost, pa tudi otožnost in užaljenost. Med valjanjem, praskanjem, skakanjem in izkašljeva-njem jeze prikaže Dimitrievska življenj-
TRŽIČ / DREVI
Neobičajen Mozart za začetek sezone
sko silo bitja, ki se iz dneva v dan bori za svoj obstoj. Ob njej igra Slavko Cerjak (Greg) zbeganega moža srednjih let, ki ob prijazni vdanosti živali odkriva potrebo po poglobitvi prvobitnih človeških razsežnosti. Njegovo željo po umiku iz družbe in iskanje drugače opomenjenega življenja podpre s svojo protiigro Stanislava Boninsegna v vlogi uspešne Gre-gove žene Kate. Njena premočrtnost, treznost, preudarnost postopno preraščajo v odločnost, dokler se na koncu ne pretopijo v
mehko razumevanje. Boninsegna ustvarja s svojo trdno priklenjeno-stjo na zemeljska tla protiutež zanesenemu zaljubljenemu paru. Ob treh glavnih junakih so Gašperju Tiču namenili tri stranske vloge. Bil je prijateljski pasji izvedenec Tom, malce pretirano koketna družinska prijateljica Phyllis in dvoumni psiholog Leslie. Vse tri vloge je odigral z izredno lahkotnostjo, tako da je dajal odrskemu dogajanju skupno s soigralci ustrezen utrip.
Mario Uršič je naletel v MGL na dobro ekipo, ki je vajena graditi komične situacije in je bila zato njegova naloga nekoliko olajšana. Vsekakor se je režije ameriške komedije lotil z veliko resnostjo in ob asistenci Matjaža Šmalca dosegel od uigranega ansambla še hiter tempo, ki je le v drugem dejanju nekoliko popustil, tako da je prišlo na površje nekaj (morda nepotrebne) melodramatičnosti. Dober ritem predstave je namreč spletel replike v zabavno celoto. Režiserjevo zamisel je dopolnjevala scenografka in kostumografka B. Matul Kalamar, pa tudi P. Ugrin je vnesel kanček hudomušnosti z domiselnimi utrinki filmske glasbe. Za lahkotno predstavitev so si v MGL zamislili tudi primerno veseli gledališki list, v katerem prevladuje pasje razpoloženje in se popolnoma ujema s povednostjo odrskega prikaza.
Premiersko občinstvo se je zabavalo in nastopajoče nagradilo s prisrčnim aplavzom, kar je posebej razveseljivo za novega gledališkega ravnatelja Borisa Kobala, ki je tokrat sodeloval s svojim rojakom Mariom Uršičem na neobičajen naCin. Poizkus se je obnesel.
BK
LJUBLJANA / KIC KRIŽANKE
Zgodnja dela Ivana Groharja
Razstavo so odprli včeraj opoldne
V	KIC Križanke so včeraj opoldne odprli razstavo z naslovom Bodočnost mora biti lepša, Ivan Grohar (1867-1911), slike mladega Groharja iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, dokumenti o Groharjevem življenju in delu. Gre za drugi del razstave - prve zaokrožene predstavitve tega slikarja po skoraj 40 letih, ko so v Moderni galeriji razstavili 83 Groharjevih del -, ki sta jo ob 130-lefhici slikarjevega rojstva pripravili Narodna galerija in Mestni muzej Ljubljana. Prvi del razstave so namreč že odprli minuli torek v Narodni galeriji.
V	KIC Križanke so predstavljena zgodnja Groharjeva dela iz zbirke 53 njegovih slik, ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana. Vsebinsko niso povezana; prevladujejo pa študije starcev in deklic, nekaj je portretov in študij za sakralne objekte, na ogled pa je tudi slika Grabljice. Kot pot omenjenih del pod streho Mestnega muzeja Ljubljana pojasnjujeta avtorja razstave Dragica Trobec Zadnik in Franc Zalar, si je Grohar leta 1902 kot blagajnik Slovenskega umetniškega društva izposodil nekaj društvenega denarja, zaradi česar je bil obsojen zaradi
kraje društvenega denarja. V Času, ko je prestajal trimesečno zaporno kazen, mu je društvo kot dolžniku zaplenilo imetje in 60 slik iz njegovega ateljeja. Prav te zaplenjene slike pa so postale jedro prve javne umetnostne zbirke v Sloveniji. Pet let po zaplembi je slike prevzela mestna občina ljubljanska, po prvi svetovni vojni jih je upravljala Narodna galerija, od leta 1937 pa zanje skrbi Mestni muzej Ljubljana.
V Narodni galeriji pa je na razstavi z naslovom Izbrane slike na ogled 50 slikarjevih del, med njimi tudi Rafolško polje, slika, ki je po odkupu leta 1904 nobeden od slovenskih strokovnjakov ni imel več priložnosti videti. Ob tej priložnosti je pri Narodni galeriji izšel tudi katalog, v katerem sta s pomočjo razprav različnih avtorjev, dokumentarnega gradiva in bogatih ilustracij predstavljena slikarjevo ustvarjanje in življenje.
Razstava del Ivana Groharja - enega od štirih slovenskih modernistov, poleg Riharda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena - v KIC Križanke je na ogled do 6. decembra, razstava v Narodni galeriji pa do 14. decembra. (STA)
r
Uspešen potek tedna ženske ustvarjalnosti
Teden ženske ustvarjalnosti, ki je Ljubljano spremenil v Mesto žensk (tako je sklopu prireditev tudi naslov), se poCasi izteka. Od prejšnjega petka so na raznih lokacijah predstavili vrsto pobudA katerih skupni imenovalec je ženska ustvarjalnost, njen umetniški izraz, njena angažiranost na področju kulture.
V soboto in nedeljo je v Cankarjevem domu nastopila plesalka Maja Delak v predstavi Manifestacija introverta. Koreografija je nastala leta 1995 kot prvo samostojno delo plesalke, ki je dotlej nastopala pod taktirko slavnih mojstrov doma in v tujini. Manifestacija introverta je solistična predstava, ki je asociativno povezana s kompleksnim likom slikarke Camille Claudel, ob tem pa predstavlja predvsem avtoričino notranje iskanje plesnih elementov in njhove izraznosti.
Izvirno glasbo je napisala hrvaška skladateljica in pevka Tamara Obrovac; med njenim izvajanjem v živo jo na odru spremlja bobnar Kruno LvaCiC. Za sceno in kostume je poskrbela arhitektka Kaja Lipnik. Delo je podobno kot ob prvih predstavah v Mestnem gledališču in na gostovanju v Pulju, tudi tokrat doživelo izjemen uspeh: vstopnice za dvorano so bile razprodane že nekaj dni pred predstavo.
Na festivalu Mesto žensk je bil prisoten tudi delček italijanske kultme in sodobne zgodovine. V nedeljo so v Kinoteki na Miklošičevi zavrteli dokumetami film italijanske režiserke Loredane Bianconi z naslovom Se spominjaš revolucije; film govori o ženskah v oboroženem gibanju sedemdesetlih let. V ponedeljek so avtorico predstavili med okroglo mizo v Cankarjevem domu. MG
MM
Drevi se v tržiškem Občinskem gledališču začenja jesenska glasbena sezona. Za začetek je umetniški vodja Carlo de Incontrera izbral nekoliko neobičajno predstavo; v predelavi režiserja in mimika Milan Sladeka bosta skupina mi-mikov, ki nosi njegovo ime in gledališče Arena iz Bratislave podala Mozartovo Figarovo svatbo. Gre za postavitev, ki jo je Milan Sladek pripravil leta ’91 za Narodno gledališče iz Seula in slovaško Narodno gledališče. Ob mimikih nastopajo v tej postavitvi tudi lutke po zamisli Eve Farkosove. Naslednji torek pa se bo začela še gledališka sezona, in sicer z uspešnico Ma-ster class z Mario Cal-las v interpretaciji Ros-selle Falk. To je produkcija rimskega Teatra Eliseo, ki smo jo v
lanski sezoni lahko že videli v Trstu (delo je bilo v abonmajski ponudbi gledališča La Contrada), v tokratni pa si bo mogoCe odlično predstavo ogledati še v drugih krajih dežele. Po že ustaljeni navadi so glasbene predstave oz. koncerti v Tržiču na sporedu samo en večer, gledališke predstave pa dva zaporedna, vselej z začetkom ob 20.30.
Drugi veCer iz niza glasbenih srečanj v TržiCu bosta oblikovali Katharina Troe (violončelo) in Patrizia Turricchia (klavir), v Četrtek, 30.oktobra bosta izvajali skladbe Schumanna, Chopina in Rahmaninova. Tretji koncert bo spet nekoliko neobičajne, saj bo nastopila skupina The drummers of Burundi, ki bo 11. novembra igrala na »svete« bobne te afriške dežele.
TRŽAŠKI MUZEJ SARTORIO / DO 9. NOVEMBRA
Dragocene pahljače na ogled
V tržaškem muzeju Sartorio so pripravili drobno, a prikupno razstavo zanimivih in dragocenih paljac iz zasebne zbirke Alda Denteja. Razstava se priložnostno navezuje na ponovno odkritje kipa cesarice Elizabete na trgu pred železniško postajo, zato gre za v takem ali drugačnem smislu »kraljevske pahljače«, pa Čeprav se kraljevskost omejuje le na ilustracijo izvolitve »kraljice kreposti«, priljubljenega običaja s francoskega podeželja, na pahljači, ki so jo izbrali za plakat in letake.
Čeprav so dandanes pahljače povsem izginile iz ženske garderobe, imajo za sabo dolgo in zanimivo zgodovino, ki jo na kratko dokumentira tudi niz diapozitivov, ki spremlja razstavo in na katerih so prikazane tako ali drugače pomenljive pahljače od etrušCanskih časov do današnjih dni, pa tudi opis na predstavitvenem letaku. Iz njega izvemo, da so prepogljivo pahljačo, ki se je po drugi polovici 16. stoletja najbolj razširila v Evropi, izumili na Japonskem ob opazovanju netopirjevih kril. Izdelovanje pahljač je postalo
pomembna dejavnost, poleg tega so pahljače vzbudile zanimanje številnih slikarjev, da so
.jih okrasili s svojimi slikami, denimo Degas, Pissarro, Koko-schka.
Aldo Dente pravi, da zbira pahljače, ker so to umetnina, ki jo lahko nosiš s seboj in jo lahko kadarkoli pokažeš sogovorniku. V svoji zbirki hrani približno 200 pahljač, ki jih je izbral bodisi zaradi njihove umetniške ali dokumentarne vrednosti. Med razstavljenimi so pahljače, ki so bile naročene za razne kraljevske poroke, med temi ena od 25 pahljač, ki so jih izdelali ob poroki princa Charlesa in Lady Diane (f. KROMA), za razne prav tako kraljevske pogrebe
(s podpisi udeleženih kraljevskih osebnosti), pahljača ki je je Franc Ferdinand leta 1884 naročil za slavnostni ples v Enn-su, lepo poslikana pahljača Matilde Bonaparte, ki se je rodila v Trstu prav v bližini Ville Sartorio. Poleg pahljač iz dragih Čipk ali s slikami priznanih slikarjev, od katerih je marsikatera še okrašena z dragimi kamni in zlatom, so tudi skromnejše, ki pa imajo iz tega ali onega razloga zgodovinski pomen. Da so pahljače vabljive tudi za današnje umetnike, pa priča pet pahljač sodobnih umetnikov, s katerimi pa se verjetno ne bo nikoli nihče hladil.
Sicer se z razstavo v Muzeju Sartorio, ki bo odprta do 9. novembra, v Trstu ne bo nehalo zanimanje za ta oCaljivi predmet, saj v Mestnih muzejih pripravljajo razstavo pahljač iz lastnih zbirk v okviru sejma an-tikvarjata, ki bo na Pomorski postaji od 26. oktobra do 2. novembra. Tudi to razstavo pripravlja Aldo Dente, ki je najavil, da skladišča Mestnih muzejev skrivajo marsikatero presenečenje.	(bov)
______ČRNA GORA / PO PORAZU NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH_
Bulotovič poziva pristaše na protestne demonstracije
Opazovalci OVSE trdijo, da so bile volitve svobodne in pravilne
PODGORICA - Dosedanji Črnogorski predsednik Momir Bulato-vič, ki je bil poražen na nedeljskih predsedniških volitvah, ne priznava zmage svojega protikandidata, dosedanjega premiera Mila Duka-noviča. BulatoviC je včeraj vse svoje privržence pozval, naj začno demonstracije, ki naj potekajo vsak dan od 15. ure dalje (na sliki AP) .
V intervjuju za beograjski radio je BulatoviC svojega tekmeca obtožil volilnih prevar in trdil, da so nekateri vo-lilci glasovali »dvakrat ali celo trikrat«. Od predsinoCnjim kakih tisoč Bulatovidevih pristašev daje duška svojemu nezadovoljstvu pred sedežem vladajoče Demokratske partije socialistov, ki pa se je julija razklala na Bulatovičeve in Dukanovičeve pristaše. Slednjega podpirata kar dve tretjini stranke, kar zgovorno dokazuje, da je tak protest brez haska. Tudi sami rezultati po okrožjih dokazujejo, da BulatoviC nima izgledov. Podprli so ga volilci iz Podgorice in severnočrnogor-skih prosrbskih občin. Dukanoviča so strnjeno podprli v Črnogorskem primorju in v ostali Črni gori, tako da so skoraj gotovo zanj volili tudi Albanci in katoličani. BulatoviCu zvesta tretjina DPS pa trdi, da ga je Dukanovič opeharil za »najmanj 20 tisoč glasov« in da je treba »spoštovati voljo ljudstva, ki je bila izražena v prvem krogu volitev«. Takrat je BulatoviC
»zmagal« za bornih
2.000	glasov, medtem ko je sedaj razlika več kot
5.000	glasov.
Da so bile volitve poštene, navajajo tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki poudarjajo, »da so volitve odražale voljo Črnogorskega ljudstva in da so bile torej volitve pravilne«. Na tiskovni konferenci v Podgorici so nekateri od opazovalcev priznali, da je prišlo do zapletov, kar pa ne spreminja ugotovitve, da so bile volitve svobodne in pravilne. OVSE pa je obenem posvarila pred zavlačevanjem proglasitve uradnih rezultatov, ker bi to lahko še bolj zapletlo »dovolj napeti položaj v Črni gori«.
EVROPSKI PARLAMENT / ZAPOSLOVANJE
Santer: Leto 1997 je lahko prelomno
V petih letih naj bi v EU ustvariti 12 miiijonov novih delovnih mest - Vsi ne mislijo tako
STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je vCeraj v nagovoru v Evropskem parlamentu izjavil, da bo skupna evropska strategija za spodbujanje zaposlovanja obrodila sadove, Ce bodo vlade držav Članic Evropske unije konkretno odgovorile na vprašanja, ki se na tem področju zastavljajo. Leto 1997 bi se tako lahko izkazalo za prelomno na področju boja proti brezposelnosti, je dodal.
Bistvo komisijinega poročila o zaposlovalni politiki, ki je podlaga za izredni novembrski vrh EU o zaposlovanju, ne leži v številki 12 milijonov, kolikor novih delovnih mest naj bi z intenzivnimi prizadevanji unija bila sposobna v prihodnjih petih letih ustvariti,
temveC v predlaganih načinih, kako do tega cilja priti, je uvodoma k parlamentarni razpravi, ki je del priprav na omenjeni izredni vrh, dejal Santer. Vrh unije naj bi na tem izrednem srečanju jasno odgovoril na predlagane smernice zaposlovalne pohtike, ki jih je v obsežnem poročilu o zaposlovanju1 začrtala komisija. Smernice naj bi pripeljale do oblikovanja nacionalnih zaposlovalnih politik, ki so po Santer jevem prepričanju bistvene za uspešno zaposlovalno politiko.
Santer je spomnil, da je pred dvema letoma, ko je bil imenovan na celo komisije, opozoril, da Evropi ne manjka priložnosti, temveč strategija, kako te priložnosti izkoristiti. »Menim, da imamo zdaj možnost, da končno razvijemo takšno
strategijo in od besed preidemo k dejanjem. Obnovljeno rast je treba izkoristiti in za to sprejeti potrebne reforme,« je dejal Santer ter pozval k povezani in koordinirani akciji, ki bo združevala vse dejavnike in kot takšna obrodila željene sadove.
Toda vsi se s Santerjem ne strinjajo. Nekatere vlade drZav iz EU so ta naCrt že kritizirale, nad njim niso bili navdušeni niti ministri za socialno skrbstvo petnajsterice, pa tudi trenutni predsednik ministrskega sveta EU Jean Claude Juncker je v svojem včerajšnjem posegu le nekaj minut pred Santerjem izjavil, »da nasprotuje postavljanju globalnih ciljev v obliki številk, da ne bi vzbujali norega upanja, ki ga nato ne bi mogli izpolniti.«
__________BLIŽNJI VZHOD / TE2KO AMERIŠKO POSREDOVANJE_______
Dennis Ross se pogaja z Arafatom in Netanjahujem
Obe strani vztrajata pri svojih izhodiščnih točkah, tako da ni jasno, kako bo Ross vsilil večjo prožnost
JERUZALEM - Ameriški mirovni posrednik za Bližnji vzhod Dennis Ross se je po udeležbi na otvoritvi Pereso-vega mirovnega centra v Tel Avivu predsinoCnjim sestal s predsednikom palestinske avtonomne oblasti Jaserjem Arafatom.
Kot se je izvedelo, je Arafat Rossu ponovil že znana stališča, da se bo mirovni proces premaknil z mrtve točke, ko bo Izrael prenehal z gradnjo židovskih naselij in mestnih Četrti na zasedenih palestinskih ozemljih, ko bo objavil točen rok
umika svojih Cet z zasedenih ozemelj, ko bo nehal z razlastitvami palestinskih zemljišč in ko bo prenehal z rušenjem njihovih hiš. Kot reCeno, so to že znana stališča, ki jih Palestinci do onemoglosti ponavljajo, kot to dela Netanjahu (na sliki
AP z Rossom) v svoji zahtevi, da se palestinska oblast odločneje postavi po robu terorizmu. Priča smo torej ponovnemu dialogu med gluhimi, ki ne obeta nic dobrega. Vseeno pa je treba priznati, da je sedaj ozračje nekoliko ugodnejše. Izrael je Palestincem kontno izročil predvidenih 60 milijonov dolarjev carinskih pristojbin; ki jih je izraelska vlada enostransko zamrznila po septembrskem atentatu v Jem-zalemu.
Seveda pa je to premalo, da bi mirovni proces dobil nov zagon. Palestinci so delno uslišali ameriško in izraelsko zahtevo po večji angažiranosti v boju proti islamskemu terorizmu, v zameno pa razen dolgovanih carinskih pristojbin niso dobili ničesar. Premier Netanjahu je Rossu jasno povedal, da se ne odpoveduje kolonizaciji vzhodnega, palestinskega, Jemzalema in da bo torej nadaljeval z gradnjo sporne jeruzalemske mestne četrti Har Homa. Od 'Rossa
sedaj Palestinci zahtevajo, naj jim pojasni, kako bo wa-shingtonska administracija Netanjahuja prisilila, da se odpove gradnji novih židovskih naselij, ki so v ostrem nasprotju z mednarodnim pravom, ki prepoveduje spreminjanje etnične sestave na vojaško zasedenih ozemljih. Vsekakor sta se včeraj z Rossovim posredovanjem v Erezu sestala Arafat in izraelski obrambni minister Jicak Mordechai.
Kljub pat poziciji pa optimisti upajo, da se bo položaj dolgoročno spremenil, ker je Netanjahu vedno bolj osamljen. Posrednik Evropske unije za Bližnji vzhod Miguel Angel Moratinos je včeraj Arafatu izročil dokument s predlogi EU, ki naj dajo novega zagona bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Kot kaže, je Arafat pozdravil to evropsko pobudo, ki bolj upošteva palestinske zahteve. Moratinos pa je s Palestinci že razpravljal tudi o finančni pomoči EU.
Predsedniške volitve v Srbiji 7. decembra
BEOGRAD (STA/AFP) - Predsednik srbskega parlamenta Dragan Tomič je v Beogradu vCeraj napovedal, da bodo predsedniške volitve v Srbiji 7. decembra, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Dejavnosti, povezane z volilnim procesom, se bodo tako začele danes.
Drugi krog predsedniških vohtev, M je potekal 5. oktobra, ni bil veljaven, saj se vohtev ni udeležila polovica upravičenčev. Predsednik radikalne stranke Vojislav Šešelj je tedaj zbral 49,1 odstotka, kandidat socialistov Zoran Lilič pa 47, 9 odstotka glasov.
V Bruslju donatorska konferenca za Albanijo
BRUSELJ (STA) - Na današnji donatorski konferenci za Albanijo v Bruslju naj bi po pričakovanjih zbrali približno 100 milijonov dolarjev. Konference, katere pokrovitelja sta Evropska komisija in Svetovna banka, se bo udeležil tudi albanski premier Fatos Na-no. Konferenca donatorjev je »dodatek« k ministrski konferenci o Albaniji, na kateri je bila minuli petek v Rimu potrjena moCna zaveza mednarodne skupnosti za podporo pri obnovi te države. Ministrska konferenca je za dajanje pomoči Albaniji postavila politične pogoje kot so vladna prizadevanja za narodno spravo, vzdrževanje reda in miru v državi ter stabilizacija gospodarstva.
Obnovitev železniške zveze med Hrvaško in ZRJ
ZAGREB (STA/Hina) - Z 11. novembrom letos bo ponovno vzpostavljen obmejni železniški promet med Hrvaško in ZR Jugoslavijo. Dogovor o tem sta vCeraj v Zagrebu podpisala direktorja hrvaških in jugoslovanskih železnic. Na obmejni progi Vinkovci - Tovamik -Sid bosta začela voziti po dva potniška vlaka dnevno, ki bosta imela zveze z vlaki v notranjosti obeh držav. Lokalni potniški vlaki bodo vozili tudi na progi Vinkovci - Erdut - Bogojevo. Voziti bodo zaceli tudi tovorni vlaki.
Ko bo uveden vozni red za leti 1998/99, naj bi začela voziti na progi med Zagrebom in Beogradom tudi dva brza vlaka, ki bosta omenjeni mesti povezala z Ljubljano in Miinchnom ter Zuridiom.
Japonska prepovedala
protipehotne mine
TOKIO - Tudi Japonska bo 3. decembra v kandski Ot-tawi podpisala sporazum, ki prepoveduje izdelavo in uporabo protipehotnih min. Na septembrski konferenci v Oslu Japonska ni zavzela jasnega stališča iz bojazni, da bi to negativno vplivalo na varnost njenih obal. Včeraj pa je premier Riutaro Hašimoto navedel, da se je po sestanku z zunanjim ministrom in šefom obrambne agencije odločil za prepoved protipehotnih min. Sedaj postaja jasno, da bosta podpisu sporazuma nasprotovala le VVashington in Peking, ker tudi Moskva trdi, da bo sporazum podpisala.
KonCno našli črni škatli strmoglavljenega airbusa
DŽAKARTA - KonCno so pri Medanu na indonezijskem otoku Sumatri našli Cmi škatli airbusa, ki je strmoglavil 26 septembra. V takratni letalski nesreči je življenje izgubilo vseh 234 oseb, ki je bilo na krovu letala. Skath sta bili globoko v blatu pod razbitinami letala in so ju že poslali v Avstralijo, kjer jih bodo dekodificirali. Tako bo konCno jasno, kaj je botrovalo tej letalski nesreči. Po nesreči so namreč vsi trdili, da se je pripetila zaradi gostega dima, ki je po gozdnih požanh prekril skoraj vso Indonezijo.
Nov načrt britanske vlade za razminiranje v BiH
MOSTAR - Britanski obrambni minister George Robertson je obiskal Rotimski potok, vas, ki leži 20 kilometrov južno od Mostarja, kjer je v neposredni bližini minskega polja na meji med Federacijo BiH in Republiko srbsko predstavil nov načrt svoje vlade za razminiranje v BiH. Robertson se je popoldne srečal tudi s predsedujočim predsedstva BiH Alijo IzetbegoviCem in zunanjim ministrom BiH Ja-drankom PrhCem. V zvezi z novim britanskim načrtom za razminiranje v BiH je Robertson najavil, da bo v začetku leta 1998 osnoval posebno središče za izobraževanje odstranjevalcev preostalih min in da bodo v programu sodelovali posebni britanski inštruktorji kot tudi domaCe sile.
Mayor pozval ZDA, naj se spet vključijo v Unesco
PARIZ - Generalni direktor Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) Federico Mayor je med otvoritveno slovesnostjo 29. zasedanja generalne konference te organizacije v Parizu pozdravil vrnitev Velike Britanije v UNESCO po enajstih letih odsotnosti in pozval tudi ZDA, naj storijo isto. Zasedanja na sedežu organizacije UNESCO v Parizu se udeležuje blizu 2.000 predstavnikov 186 držav Članic te organizacije in nekaj sto opazovalcev elanov nevladnih in medvladnih organizacij.
GORICA / OBLETNICA
GLEDALIŠČE / V ZNAMENJU KLASIČNEGA DELA
Pred letom dni so odprli Kulturni center "Lojze Bratuž” Obračun in pogled v naprej
Otroški gledališki in glasbeni abonma
Pred letom dni, 19. oktobra 1996, so v Gorici odprli Kulturni center "Lojze Bratuž”, ki so ga zgradili na temeljih nekdanjega Katoliškega doma. Prva obletnica delovanja ustanove je priložnost za prvi obračun, pa tudi priložnost, da se izpostavi program delovanja v novi sezoni, ki se je pravzaprav že pričela.
Na srečanju z novinarji sta predsednik Kulturnega centra "Lojze Bratuž” Franko Žerjal in ravnatelj Glasbenega centra "Emil Komel”, Silvan Kerševan podčrtala ugotovitev, da je objekt odlično služil name-' nu in izpolnil pričakovanja. V letu dni se je v domu zvrstilo nad sto najrazličnejših prireditev, od glasbenih do gledaliških, pa tudi predavanj, razstav itd. Kulturni center je na stežaj odprl vrata tudi najrazličnejšim prireditvam v okviru italijanske skupnosti.
Pestra dejavnost v prvem letu delovanja je podrobno prikazana v brošuri, ki so jo pripravili ob tej priložnosti in ki je na razpolago obiskovalcem centra.
Žerjal in Kerševan sta želela opozoriti tudi na aktivno vlogo centra pri organizaciji glasbenih in drugih prireditev v lastni režiji. Ta dejavnost naj bi v sezoni 1997/98 Se bolj zaživela. Prvi odzivi so zelo spodbudni, je poudaril Franko Žerjal in ob tem posebej omenil prvo predstavo v nizu Polžkovega abonmaja predstav za otroke, v okviru "Goriškega vrtiljaka”. V sezoni se bo, v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem, zvrstilo sedem predstav. Naslednja bo že 7. novembra, ko bodo sodelovali elani gledališke skupine OS Deskle.
Poleg gostovanj Slovenskega stalnega gledališča v
okviru redne sezone 1997/98 bodo v centru nudili možnost nastopanja amaterskim odrskim skupinam, v zametku pa je tudi priprava musicala za mladino, kar naj bi izpeljali spomladi.
Poleg gledališke in glasbene dejavnosti ponuja Kulturni center primerne prostore tudi za razstavno dejavnost. Sezona se je pričela z odprtjem razstave Goršetovih del; v petek bodo odprli razstavo del arhitekta in slikarja Davida Faganela. Konec novembra bodo v sodelovanju društ-vom”Graphiti” postavili skupinsko mednarodno razstavo "Carmina Burana” s prikazom najnovejših oblik umetniškega izražanja. V programu je nadalje razstava del likovne kolonije s Sinjega vrha, v začetku prihodnjega leta pa napovedujejo osebno razstavo goriškega akvare-lista Andreja Kosiča. Razstavno dejavnost bo spomladi sklenila skupinska razstava.
Kulturni center bo v sezoni gostil tudi deset glasbenih prireditev, v lastni režiji, oziroma v sodelovanju z drugimi ustanovami. Program obsega štiri koncerte in šest "SreCanj z glasbo”. Prva prireditev bo že v Četrtek, 30. oktobra, ko bosta nastopila tenorist Leonardo de Lisi in Trio Brahms iz Bologne. Gla-sbena-baletna prireditev (Labodje jezero), ki je sicer izven abonmaja, bo v Novi Gorici, koncert mešanega pevskega zbora "Hrast” pa v cerkvi sv. Ignacija. Prvo glasbeno srečanje bo 12. novembra s skupino ”Eva-sion”. Abonmaji za glasbeno sezono so na razpolago v centru "E. Komel”.
V novo sezono s Tremi sestrami
Otvoritvena predstava v Kulturnem domu Prihodnjič Sodni dan v KO "Lojze Bratuž"
Od jutri do nedelje nova sejemska pobuda Etica 97
Na razstavišču ob loCniškem mostu bodo jutri odprli sejem Etica 97. Gre za novo pobudo, ki jo ni mogoče uvrstiti med tradicionalne sejemske prireditve izrazito komercialnega značaja. Gre bolj za mednarodno srečanje kjer bodo predstavniki številnih združenj in organizacij, predstavili različna področja neprofitnih dejavnosti. Prisotni bodo predstavniki različnih združenj in organizacij iz držav srednje in vzhodne Evrope; posebna pozornost velja predstavnikom iz Bosne in Hercegovine.
Kljub temu, da bo dogajanje na sejmu osredotočeno na srečanja, pogovore, izmenjavo izkušenj, predstavitev novih pobud, pa bo mogoče na razstavišču od jutri do nedelje videti in tudi kupiti marsikaj.
V soboto bodo v okviru sejma predstavili v našem mestu še precej nepoznano pobudo o aktivnem koriščenju prostega Časa "Banca del tempo”, v nedeljo pa bo tudi prva deželna skupščina združenj in organizacij, ki delujejo, na različnih področjih. V FJk je registriranih nad štiristo takih združenj in organizacij.
V Kulturnem domu se je v ponedeljek pričela nova gledališka abonmajska sezona, med katero se bo zvrstilo še šest predstav. Slovensko stalno gledališče se je predstavilo z delom znanega ruskega (svetovnega) dramatika A. P. Čehova, Tri sestre, v režiji Dušana Mlakarja. V Kulturnem domu, ki je skupaj s SSG soorganizator gledališke sezone ugotavljajo, da je število abonentov v glavnem enako lanskemu. Zamudniki imajo na razpolago samo še nekaj prostih mest za torkovo predstavo.
Naslednja predstava bo 10. novembra in sicer v Kulturnem centru "Lojze Bratuž”. Nastopilo bo Primorsko dramsko gledališče z delom "Sodni dan”. Foto Bumbaca - s ponedeljkove otvoritvene predstave.
Umri režiser Vuk Babič
Včeraj popoldne je v Trstu nenadoma umrl filmski in gledališki režiser Vuk Babič, ki je zadnje čase živel v Gorici. Rodil se je v Beogradu leta 1938 in tam posnel tudi vrsto uspešnih filmov. Za slovensko radijsko postajo deželenega sedeža RAI je v teh dneh dokončeval dramatizacijo Krleževega romana Gospoda Glembajevi. Vzrok smrti je po vsej verjetnosti srčna kap.
NOVICE
Zaposlitev za elektrikarja
Urad za zaposlovanje obvešča, da bodo v Četrtek, 23. t.m. opravili selekcijo za delovno mesto elektrikarja -inštalaterja v domu za ostarele "Angelo Culot”. Zaposh-tev je za nedoločen Cas. Pogoji: izkazilo o opravljeni šolki obveznosti, vozniško dovoljenje kAt. B, poklicna usposobljenost elektrikarja - vodovodnega inštalaterja, izpolnjevanje pogojev za zaposlovanje v javni upravi.
Koncertna sezona v Tržiču
V tržiskem občinskem gledališču začenjajo drevi novo glasbeno sezono. Ob 20.30 bo nastopila gledališka in glasbena skupina Milan Sladek iz Bratislave z glasbeno k( -ledijo Figarova svatba W. A. Mozarta.. Režija Milan Sladek Gre za predstavo, ki je bila deležna pohvalnih ocen. Gledališka sezona v Tržiču se bo pričela v sredo, 28. t.m.
Cepljenje proti gripi
Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da bo jutri, 23. t.m. brezplačno cepljenje proti gripi, za občane starejše nad petinšestdeset let. Ekipa bo na razpolago od 9. do 11. ure v občinski telovadnici. Zdravstvene oblasti priporočajo starejšim osebam preventivno cepljenje.
FOLKLORA
Zanimiv večer afriške glasbe in petja v izvedbi skupine "Abana ba stela”
Med številnimi glasbenimi in pevskimi nastopi velja vsekakor omeniti ponedeljkovo srečanje s skupino "Abana ba stela” iz Zambije. V Gorico jo je pripeljal slovenski misijonar Miha Drevenšek. Z na-
stopom v Kulturnem centru "Lojze Bratuž” je skupina sklenila enomesečno turnejo po Sloveniji, kjer je hilo za njene nastope povsod veliko zanimanje. Skupina, ki jo sestavlja pet deklet in trije fantje je ponudila
zanimiv vpogled v bogato pevsko in folklorno izročilo ljudstev v Zambiji. Slo je pravzaprav za prijetno novost, saj taka gostovanja niso prav pogosta. Na sliki - nastop skupine v centru ”L. Bratuž”- foto Bumbaca.
V težavah zaradi mamila
Pred približno enim mesecem, so v goriški bolnišnici pomagali M.Z. iz Krmi-na in mu rešili življenje. Fanta je obšla slabost zaradi prevelikega odmerka mamila. V bolnišnico sta ga pospremila dva prijatelja, ki sta seveda kmalu zatem izginila. Karabinjerji iz Gradišča pa so v tem Času le ugotovili njuno istovetnost in posumili, da sta najbrž vpletena v preprodajo mamila. Hišna preiskava je potrdila sume, saj so našli manjšo količino trav-ce. 21-letnega M.M. in 25-letnega M.C., oba sta doma v Krminu, so prijavili sodišču.
Zdi se, da je na tržišču spet pošiljka nevarnega mamila, ki je prav te dni v Vidmu spet povzročila smrt mladeniča.
H______________IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV v Doberdobu priredi 22. novembra enodnevni avtobusni izlet v Caorie. Informacije in prijave pri Mili.
S PRIREDITVE
KD BRIŠKI GRIČ vabi v soboto, 25. oktobra ob 20.30 na gledališki veCer. Gostovala bo dramska skupina kulturnega in prosvetnega društva "Bazovica” z Reke s komedijo Piknik s tvojo ženo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo v
soboto, 15. novembra, priredilo tradicionalno martinovanje v gostilni Pri Turriju v Standrežu. Poskrbeli bodo za glasbo in veselo raz-polženje. Prijave od 22. oktobra do 5. novembra na sedežu društva in pri odbornikih.
MARTINOVANJE SPDG
bo 16. novembra v Ajdovščini. Prijave na sedežu društva - ul. Malta 2 ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure. Ob zadostnem številu prijav tudi avtobus!
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.40-20.30-22.30»Fuochi d’artificio«. Leonardo Pieraccioni.
VITTORIA 3 17.30-20.00-22.20»Soldato Jane«. Demi Moore.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Ovosodo«. R. Paolo Virzi.
TR2IC
COMUNALE 20.30 Koncert.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICA
MARZINI, C. Italia 89,
tel 531443
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fabris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 9.30, Salon Bressan iz kapele glavnega pokopa-lišCa v cerkev in na pokopališče v LoCniku; 11.00, Corra-do Vittori iz Rima na glavno pokopališče; 11.30, Stana Pe-teani por. Nardin iz ul. Monte Nero 54, v cerkev in na pokopališče v Standrežu.
t
Nenadno nas je v 51. letu zapustila naša draga
Stana Peteani por. Nardin
Žalostno vest sporočajo
mož Vojko ter hčerki Erika in Martina.
Pogreb bo danes, 22. oktobra, ob 11.30 iz hiše žalosti v ulici Monte Nero št. 54, v cerkev in na pokopališče v Standrežu.
Standrež,
22. oktobra. 1997
Ob boleči izgubi drage Stane izrekamo občuteno sožalje hčerkama Eriki in Martini ter možu Vojku.
KD Oton Zupančič Standrež
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

Sreda. 22. oktobra 1997
S85SMM
mmmm
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
UH
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRENDI / PO PODATKIH IZ PRVIH ŠESTIH VZORČNIH MEST, MED KATERIMI JE TUDI TRST
Predvideno zvišanje oktobrske inflacije na približno 1,6%, potem ko so se napovedi sukate okrog 1,8%
Poleg podražitev izrazito sezonske narave (šola, kurjava itd.) svoje prispevala tudi preureditev stopenj davka IVA
RIM - Po predvidevanjih se inflacija po mesecih stagnacije v oktobru spet prebuja, Čeprav ne tako zaznavnoi kot so predvideli nekateri raziskovalni zavodi. Na osnovi podatkov, ki so jih včeraj posredovali v Šestih vzorčnih mestih in ki predstavljajo tretjino nacionalnega inflacijskega indeksa, so se življenjski stroški v tem mesecu v primerjavi s septembrom povišali za tri desetinke odstotka in ne za pet desetink, kolikor so napovedovali statistični izvedenci. Namesto za 1, 8 odstotka bi se morala letna inflacijska stopnja po za sedaj znanih podatkih dvigniti le za 1, 6 odstotka, potem ko je septembra znašala 1, 4 odstotka. Zvišanje je bilo vsekakor predvideno, in to zaradi preureditve in posledičnega delnega zvišanja stopenj davka na dodatno vrednost IVA, ki je začela veljati z zakonskim odlokom 1. oktobra.
Včerajšnjim podatkom se bodo danes pridružili še podatki iz ostalih petih vzorčnih mest, ki skupaj sestavljajo 75 odstotkov nacionanega inflacijskega indeksa. Včerajšnje indikacije pa že dajejo sklepati o razmeroma mehkem vplivu preureditve stopenj davka IVA, od katere si vlada konec leta obeta iztržek za okrog 1.500 milijard lir.
NajveCji poskok življenjih stroškov so včeraj izmerili v Bologni, kjer so se glede na september povečali za 0, 5 odstotka; v Trstu in Benetkah je prišlo do 0, 3-odstotnega mesečnega zvišanja, v Genovi do 0, 4-odstotne rasti, medtem ko je v južnih mestih Bariju in Palermu cenovna rast praktično ustavljena, saj je zabeležila komaj 0,1-odstotno stopnjo. Danes bodo znani še podatki za Turin, Milan, Firence, Perugio in Neapelj, medtem ko bo dokončen inflacijski po-
datek za oktober zavod Istat objavil 4. novembra.
V	Trstu so se življenjski stroški, kot reCeno, v enem mesecu povišali za 0, 3 odstotka. Predstavniki občinskega urada za statistiko so povedali, da so najbolj poskočili izdatki za obleko in obutev, in sicer za 1, 5 odstotka, kar je sicer ne samo posledica povišanja davka IVA, ampak tudi običajnega sezonskega nihanja cen. Na drugem mestu najdemo porast izdatkov za stanovanje, vodo, energijo in kuriva, kar je po besedah statističnih izvedencev prav tako rezultat prehoda v jesenski letni Cas in torej povsem predvidljivo povišanje. Za samo 0, 8 odstotka pa so se povišali izdatki za prevoz, in to kljub podražitvi abonmajev za mestni prevoz, medtem ko so se izdatki za izobraževanje povišali za 0, 3 odstotka, seveda zaradi začetka novega šolskega leta. Manj izrazita je bila rast izdatkov za rekreacijo, za prireditve in kulturo (+0, 2%) in za ostale dobrine in storitve (+0, 1%). Nobenih sprememb niso doživele cene pohištva in druge stanovanjske opreme, zdravstvene službe in hotelirstvo z gostinstvom, medtem ko so se izdatki za prehrano celo znižali za pol odstotka. Do tako občutnega skrčenja je prišlo v sicer občutljivem živilskem sektorju zaradi močnega padca cen nekaterih vrst morskih rib (sardele so se na primer pocenile za veC kot 40 odstotkov v primerjavi s septembrom), ki so se pretekli mesec zelo podražile zaradi slabega ulova, ki ga je onemogočal pojav cvetenja morja.
V	letni primerjavi so se v Trstu najbolj povišali izdatki za izobraževanje (+4, 8%), medtem ko so se transportni stroški znižali za 2 odstotka. Izdatki za prehrano so bili v zadnjih 12 mesecih skoraj stabilni (+0,1%).
ZANIMIV POSVET SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA GORICA
Z vstopom Slovenije v Evmpsko lavjo bo prišlo do mnogih carinskih novosti
V	Bruslju in Strasbourgu z velikim zanimanjem pričakujejo, da bo Slovenija Cez nekaj let vstopila v Evropsko unijo (nekateri sicer menijo, da se bo to zgodilo kasneje. skupno z drugimi državami, ki imajo nekaj težav), pa Čeprav bo ta njen pristop zasedaj le političen, je dejal na ponedeljkovem posvetu Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici poslanec Mario. Prestamburgo. Italija je v EU že od njenega nastanka in je sedaj tik pred novo stopnjo pridružitve, t.j. finančne. Morda je prav ta želja Italijanov po Evropi botrovala hitremu zaključku nedavne vladne krize. Pri nas bomo uporabljali evro, v Sloveniji pa še nekaj Časa tolar, je še dodal. Iz tega sledi, da se mora tukajšnje gospodarstvo pravočasno pripraviti. V Gorici ne bo veC obmejnega postajališča, kakršnega poznamo danes. Carinske službe bodo delovale le v tistih primerih, ko bo blago prihajalo iz tretjih držav, saj se bo meja Evropske unije preselila za nekaj sto kilometrov na vzhod in na jug.
V	Gorici se vsi dobro zavedajo, kaj bo prinesel vstop Slovenije v Evropsko unijo. Mesto je danes vezano bolj kot kdaj koli prej na sosednjo državo. Ne le zaradi kupcev, ki vsak dan prihajajo v goriške trgovine, marveč zaradi vseh storitev, ki jih nudi obmejno postajališče. To je najveCja go-riška »tovarna«, saj je tam zaposlenih veliko veC kot tisoC ljudi v policijskih, carinskih, špediterskih in vseh drugih službah. Podobno je na slovenski strani meje. Prav zaradi tega so se upravitelji sosednjih občin večkrat napotili v Bruselj in tam že dosegli, da bo Evropa financirala preustroj sedanjih obmejnih struktur in še vrsto drugih storitev.
Slovenski trgovci in drugi podjetniki so moCno prisotni v tej goriški na vzhod obrnjeni ekonomiji. To so že od nekdaj, je na ponedeljkovem posvetu povedal načelnik zunanjetrovinske sekcije SGZ Igor Černič. Spomnil je na razvejano slovensko trgovsko prisotnost v mestu že v prejšnjem stoletju. Nekateri elani SGZ vodijo družinska podjetja, ki imajo že veC kot sto let. Slovenski trgovci so bili prvi, ki so se lotili mednarodne trgovine takrat, ko je bila po 2. svetovni vojni pri nas potegnjena meja med Italijo in Jugoslavijo. Izkoristili so prejšnje vezi in tudi poznavanje jezika. Slovenski avtoprevozniki iz Gorice so bili,
tudi zahvaljujoč ugodnostim proste cone tisti ki so prvi vozili v do tedaj nedostopne predele jugoslovanske federacije. Slovenski podjetniki so kasneje množici kmetov preko meje prodali na tisoče kmetijskih strojev itd. Tudi danes so slovenski trgovci najbolj angažirani v mednarodni trgovini in zato jih prihajajoče spremembe zelo zanimajo.
Prav tako te spremembe zanimajo male trgovce, h katerim prihajajo stranke iz Slovenije tudi zato, ker za večje nakupe dobijo popust s povračilom davka IVA. Tega v bodoče ne bo veC, zato bo treba iti v bolj kvalitetno ponudbo, da bomo lahko ohranili to vsakdanjo klientelo.
Številne trgovce, ki so elani SGZ, ta vprašanja zelo zanimajo. Posvet je bil zaradi tega zelo primeren, saj so številni prisotni, ki so napolnili dvorano goriške trgovinske zbornice, imeli priložnost poslušati dva funkcionarja davčne uprave. Direktor goriškega oddelka državne davkarije Luigi Nottola in njen "funkcionar Rocco Lombardo sta podrobno obrazložila najnovejše zakone in predpise. Govorila sta o davku IVA v mednarodnem sodelovanju, o poenostavljanju carinskih operacij, o novih fi-
skalnih stališčih v smislu davka IVA. V mednarodnem poslovanju se davčne operacije poenostavljajo, pa Čeprav se uvajajo nova nadzorstva. Razčistila sta marsikateri dvom.
Govoril je tudi strokovnjak dr. Sergio Mogorovich, ki je omenil tudi nekatere novosti v notranji davCni zakonodaji, kar bo najbrž marsikaterega podjetnika prepričalo, da je zanj morda bolje odpreti proizvodno podjetje v tujini. Razen uvodnega pozdrava posl. Prestamburga, ki je zelo jasno povedal, da se mora Gorica, kjer sta dve narodnosti, pripraviti na nove izzive, je razprava bila zelo tehnična, kar je sicer brez dvoma tudi bil namen organizatorja.
Spregovoril je tudi predsednik goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacqua. Poudaril je vlogo, ki jo v goriškem gospodarstvu imajo trgovci, ki se ukvarjajo z uvoznimi in izvoznimi posli. Pohvalil je tudi Gospodarsko združenje, ki je pripravilo tako zanimiv in koristen posvet. Dejal je tudi, da bodo morali v kratkem nekatere specifične goriške probleme vnesti v nove programe za razvoj Gorice.
Marko VValtritsch
					
					
1 21. OKTOBER 1997		INDEKS MIR.30: +1,44			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	15.927	+0,66	Mediaset	8.490	+0,31
Bca Comit	5.181	-0,19	Mediobanca	13.608	+1,51
Bca di Roma	1.712	■0,11	Montedison	1.412	+1,72
Bca Fideuram	7.260	+1,75	Olivetti	1.025	+2,66
Bco Ambros.	13.109	+0,00	Parmalat	2.776	+1,23
Benetton	28.461	+1,65	Pirelli Spa	5.091	+0,97
Credit	4.648	+1,19	Ras	15.472	+0,52
Edison	9.190	+4,34	Rolo	25.059	+0,44
Eni	10.479	+0,99	Saipem	10.476	-0,25
Fiat	6.231	+2,56	San Paolo To	13.753	-0,33
Generali	39.163	+0,55	TIM	7.000	+1,14
Imi	17.532	+0,18	Telecom Ita	11.547	+2,60
Ina	2.585	+0,31			
Italgas	6.122	+0,29			
La Fondiaria	10.635	+2,92			
		
		
21. OKTOBER 1997	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1716,00	1746,00
nemška marka	968,00	986,00
francoski frank	286,00	296,00
nizozemski gulden	851,00	876,00
belgijski frank	46,52	48,32
funt šterling	2782,00	2862,00
irski šterling	2509,00	2604,00
danska krona	252,00	262,00
grška drahma	6,04	6,64
kanadski dolar	1231,00	1266,00
švicarski frank	1161,00	1186,00
avstrijski šiling	136,31	140,81
slovenski tolar	10,20	10,50
	21. OKTOBER 1997	v Ul	?AH
SC	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1716,00	1751,00
m n	nemška marka	965,00	985,00
	funt šterling	2807,00	2862,00
55 o	švicarski frank	1159,00	1189,00
2*.	M n L.	belgijski frank	46,33	48,33
	francoski frank	286,00	296,00
	danska krona	251,00	261,00
UL	norveška krona	237,00	247,00
	švedska krona	221,00	231,00
	kanadski dolar	1229,00	1269,00
dCm	V	portugalski eskudo	9,06	9,96
Ž3 fsj	nizozemski gulden	850,00	875,00
	avstrjski šiling	136,10	140,60
O	španska pezeta	11,07	12,17
<	grška drahma	5,93	6,73
IM	irski šterling	2511,00	2591,00
/ir\	japonski jen	13,81	14,71
	avstralski dolar	1211,00	1281,00
m r	madžarski florint	8,50	10,00
Ur	hrvaška kuna	260,00	280,00
VL/	slovenski tolar	10,20	10,55
	
	
21. OKTOBER 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1738,220
EKU	1924,210
nemška marka	975,710
francoski frank	291,110
funt šterling	2841,120
nizozemski gulden	866,080
belgijski frank	47,331
španska pezeta	11,571
danska krona	256,260
irski šterling	2549,270
grška drahma	6,231
portugalski eskudo	9,581
kanadski dolar	1252,050
japonski jen	14,417
švicarski frank	1174,080
avstrijski šiling	138,630
norveška krona	242,140
švedska krona	226,770
finska marka	326,150
Sreda, 22. oktobra 1997
ALPE JADRAN, RUBRIKE
TRST / TELESNA KULTURA
Predstavniki ZSŠDI pri De Gioii in Lippiju
Izročili so jima Zbornik slovenskega športa in se pogovorili o problemih telesne kulture
TRST - Delegacija Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji, v kateri so bili predsednik Jure Kuferzin, podpredsednik Mario Šušteršič in novinar Branko Lakovič, je bila včeraj na obisku pri deželnem
odborniku za Šport Robertu De Gioi in podpredsedniku tržaške pokrajinske uprave Parisu Lippiju. Slovenski športni delavci so predstavnikoma institucij izročili letošnjo izdajo Lako-vicevega Zbornika slo-
PISMA UREDNIŠTVU
Odgovor Nadi Pertot
Cenjeno uredništvo,
do prof. Nade Pertot Čutim spoštovanje, ki ne bi bilo nic manjše, ko ne bi napisala zadnjega pisma o SSG. Ker pa ga je napisala, moram najprej ugotoviti, da očitno ne bere časopisa, v katerega piše: odgovor na njeno vprašanje je objavljen že v intervjuju z režiserjem Dušanom Mlakarjem.
Nadalje ugotavljam, da je gospa velika ljubiteljica gledališča, da pa igralcev nikakor ne ceni, saj meni, da tako zahtevno vlogo, kot je Olga v Treh sestrah, lahko naštudira kdorkoli v nekaj dneh, pravzaprav v nekaj urah. Pri tem vskoku je resnično šlo za ure. Premiero bi seveda lahko prenesli, to bi nas zaradi Borštnikovega srečanja in vrste že prodanih predstav stalo 14 dnevnih plaC celotnega ansambla in vsaj dodatnih 30 (trideset) milijonov lir!
Dvomim tudi v njeno ljubezen do gledališča, Ce se ji zdi, da je treba za popotnico v novo sezono povzročiti slabo kri v ansamblu, ki je zadnje mesečne dohodke prejel za april (za vse mesece odtlej je prstov na eni roki premalo).
Karkoli pa bi rekel o Nikli, bi jo lahko nehote prizadelo. Povem le, da sva bila dogovorjena za sodelovanje najprej pri otrokom namenjeni predstavi in da mi je morda
prav tisti hip, ko je prof. Pertotova nesla pismo na pošto, presrečna kazala ponudbo gledališča La Contrada. Do pomladi skoraj ne bo prosta, kljub temu sva se zmenila za sestanek z režiserjem Markom Sosičem.
Glede »ljubljanskih gledališčnikov« pri nas naj opozorim, da prihajajo v Trst kot redni elani že od leta 1907, od dne, ko se je Dramatično društvo prelevilo v profesionalno gledališče. Ne da bi segali tako daleC v zgodovino, nam pri razCišCenju odnosa do njih lahko pomaga odgovor na vprašanje: ali ni bil npr. Jožko Lukeš naš? (Prišel je namreč iz Maribora). Je bil naš Silvij Kobal, ki se je spustil k morju iz Idrije? Ali šele Lidija Kozlovič, ki prihaja iz Kopra? Kdo naj potegne mejo in zakaj?
Morda bo kot nekdanja ravnateljica lažje razumela vprašanje: Koliko naših profesorjev je bilo v povojnih letih na naši šoli? In še: Koliko učiteljic in vrtnaric je sprejela v službo na svojem liceju?
Vsi sedanji igralci SSG so namreč končali Akademijo (in so torej profesorji). Med njimi se najde tudi kak samouk, ki ga je ljubi bog obdaril s posebnim talentom. Takih je bilo pri nas že veliko in vrata gledališča so jim bila, so in bojo zmeraj odprta.
Miroslav Košuta, ravnatelj SSG
venskega športa v Italiji ter jima obrazložili vsebino in pomen te pomembne publikacije.
Poleg tega so na sestanku obravnavali tudi splošno problematiko, ki teži naša športna društva s posebnim poudarkom na finančno podporo, ki jo društva prejemajo preko Dežele in Pokrajine. Govor je bil tudi o objektih in specifično o Stadionu 1. maj in o Športnem kulturnem centru v Lo-njerju.
Sogovornika sta delegaciji ZSSDI-ja obljubila vsestransko pomoC,. seveda v mejah obstoječe zakonodanje in normative.
Na fotografiji (KROMA): predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v pogovoru z deželnim odbornikom Robertom de Gioio.
LANDAR / ZBIRKA DOKUMENTOV IN FOTOGRAFU
»Od duoma do čarnega pakla«
Pričevanje o življenju in delu beneških rudarjev
ČEDAD - Kdor še ni bil veC kot tisoC metrov pod zemljo v jašku premogovnika, si lahko le stežka predstavlja, kaj je to. Se težje si je predstavljati v temni globini težaško delo, ki ga stalno spremljajo človeška beda, nevarnost in smrt.
To so bili pogoji, v katerih so v belgijskih rudnikih desetletja delali tisoči italijanskih izseljencev, med katerimi je bilo mnogo naših rojakov iz Beneške Slovenije. Zato bi najbrž težko našli primernejši naslov dokumentarni razstavi »S trebuhan za hruhan... od duoma do Čarnega pakla«, ki jo je v župnijski dvorani v Lan dar ju postavila zveza Slovenci po svetu.
Minulo soboto je otvoritev obiskalo mnogo ljudi, domačinov in javnih upraviteljev, predvsem pa bivših rudarjev in njihovih svojcev. Razstava je pretresljiva zbirka fotografij in dokumentov, ki so jih zbrali v Belgiji sami rudarji, Renzo Mattelig in Loretta Pri-morsig pa sta poskrbela za posrečeno postavitev, po ogledu katere je Človeku kar tesno. Tolikšna je sporočilna moC teh slik, iz katerih veje tragika mnogih Človeških usod in njihovih družin. Takrat, še zlasti v prvih dveh povojnih desetletjih, pogosto ni bilo druge izbire kot izselitev v kraje, kjer ngj bi bilo v izobilju delo in z njim Človeško dostojanstvo. Delo je bilo res, toda
Tako so se rudarju spuščali v rudniške rove
kakšno in za kakšno ceno.
Predsednik zveze izseljencev Dino Chiabai je na otvoritvi dejal, da je razstava namenjena predvsem mladim rodovom, da bodo lahko bolje razumeli, kaj je rudnik in imeli popolnejšo predstavo o tem boleCem poglavju lastne zgodovine.
Ob otvoritvi so predstavili tudi knjigo »Od duoma... do Čarnega pakla«, ki je izšla v re-
žiji zveze Slovenci po svetu in jo je napisal Ferruccio Clavora, tudi sam sin izseljencev, dolgoletni voditelj zveze in sedaj ravnatelj ustanove Ente Friuli nel mondo. Clavora je dejal, da je knjiga namenjena vsakomur, ki bi rad pobliže spoznal življenje beneških emigrantov. Tu v Benečiji je problem lažje razumeti, saj praktično ni družine, ki ne bi imela koga v tujini. Vendar
nasplošno malo ljudi ve, da štiri do petkrat veC Benečanov živi na tujem. Zato pomeni govoriti o zgodovini teh krajev, ne da bi upoštevali emigracijo, govoriti samo o polovici zgodovine.
Knjiga je zasnovana tako, da daje bralcu celovit pregled zgodovinskega dogajanja v Benečiji, v katerem je skozi različna obodbja nastajala, se prilagajala in vendar obstala slo-venskga identiteta ljudi. Bodisi da so slovenski jezik ohranjali v običajnih, verskih obredih ali družinskih sredinah, identiteta beneških ljudi se je o držala in marsikdo je šele z emigracijo in trdim delom v tujini začutil potrebo po močnejši navezanosti na kraje in kulturo lastnega izvora.
Po predstavitvi so si obiskovalci ogledali vi-deoprojekcijo, v ozadju odra dvorane pa še vzorčno rekonstrukcijo premogovnega jaška v naravni velikosti, iz katere si je mogoCe ustvariti približen vtis o tem, v kakšnih razmerah so delali rudarji v belgijskih rudnikih. Razstava je primerna še zlasti za skupinske obiske mladine in bo odprta do 23. novembra, vsak dan od ponedeljka do sobote od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Informacije je možno dobiti na sedežu zveze Slovenci po svetu, v Čedadu, ul. 9. agosto 8, tel. 0432/732231 (D.U.)
LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA SLOVENSKEGA METROPOLITA
Začenja se urejanje odnosov med Cerkvijo in dižavo
Slovenska škofovska konferenca bo zasedala dvakrat na leto - Vabjeni predstavniki škofov iz sosednjih držav
SOZ
SiLwiEMsiim B&iuinrurnim
obvešča člane deželnega sveta SKGZ
da bo seja danes, 22. oktobra 1997
ob 20. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ---------------(ul. I. Brass 20)-----------
LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof in slovenski metropoht Franc Rode je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da se v Sloveniji »začenja proces urejanja odnosov med Cerkvijo in državo«. Na konferenci so bili navzoči še predstavniki škofovskih konferenc iz Hrvaške, Italije in Madžarske, ki so gostje na prvem plenarnem zasedanju Slovenske škofovske konference (SSK).
Nadškof Rode je uvodoma pojasnil novosti pri delu SSK, ki je imela doslej redna mesečna srečanja, po novem pa se bodo sestajali dvakrat letno, na ti. plenarnih zasedanjih. Na eno od zasedanj bodo vsako leto vabljeni predstavniki škofovskih konferenc sosednjih držav, glede na obravnavana vprašanja pa bodo morda krog gostov tudi razširili. Za nov nadn dela se je ljubljanski nadškof odločil na podlagi ocene, da so bila sedanja mesečna srečanja prepogosta, za goste iz tujine pa zato, ker Cerkev presega narod in odpira perspektivo ve-soljnosti.
Ljubljanski nadškof je poudaril, da je položaj Cerkve na Madžarskem in Hrvaškem že rešen, kar pa ne velja za Slovenijo, in izrazil
upanje, da bosta RKC in slovenska država to uredili v novo ustanovljenih paritetnih komisijah, vladni in cerkveni. Rode pričakuje, da bo Slovenija uredila položaj Cerkve podobno, kot so ga v sosednjih državah, to je z mednarodno veljavnimi sporazumi, ki ga bosta v sklepni fazi podpisali Republika Slovenija in Sveti sedež.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo do 31. oktobra sklenjen dogovor v zvezi z vračanjem gozdov ljubljanski nadškofiji, kot sta se julija letos dogovorila s premieram Janezom Drnovškom, je nadškof Rode odgovoril, da je za rešitev te-• ga vprašanja pristojna podkomisija, ki jo vodi Janez Cril, podrobnejših pojasnil pa ni želel dati. Gril pa je povedal le to, da se bo podkomisija znova sestala prihodnji teden ter da naj bi sporazum Rode-Dr-novšek v primeru neuspšenega dogovarjanja podaljšali.
V zvezi s pravico do splava in morebitnimi akcijami Cerkve za ukinitev tega določila iz slovenske ustave, je Rode odgovoril, da vztraja pri pridigi s 25. avgusta letos na Brezjah, in ponovil, da »direkten splav ni dovoljen kristjanom«. Na tokratnem zasedanju vprašanje
splava ni bilo na dnevnem redu, prav tako Cerkev ne pripravlja posebnih korakov v tem smislu, je dejal Rode. Pričakuje pa, da bodo ljudje takšno prepričanje prenesli na tiste, ki jih bodo volili v državni zbor. Ko bo v parlament izvoljenih dovolj poslancev, ki takšno prepričanje podpirajo, bodo lahko sprožili vprašanje umika za Cerkev nesprejemljivega Člena iz ustave.
Na vprašanje, kako ocenjuje odnos medijev do predstavljanje Cerkve javnosti, je Rode le menil, da ga »nekateri mediji ne obravnavajo preveč ljubeznivo«.
Na novinarski konferenci so bili navzoči tudi hrvaški nadškof in predsednik Hrvaške škofovske konference Josip BozaniC, predstavnik italijanskih škofov Cosmo Francesco Ruppi ter madžarski pomožni škof ter tajnik madžarske škofovske konference Csaba Temyak, ki so predstavili stanje odnosov med državo in Cerkvijo.
Hrvaški nadškof BozaniC je na kratko predstavil sporazume, ki jih je Repblika Hrvaška lani podpisala s Svetim sedežem in urejajo področje pravne ureditve položaja Cerkve, sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja ter spora-
zum o vojnem ordinariatu. Tako je na Hrvaškem po posebnem sporazumu verski pouk obvezen predmet na osnovnih in srednjih Šolah, na univerzitetni stopnji pa kot izbirni predmet.
Madžarski pomožni škof Csabo je pojasnil, da je Madžarska podpisala s Svetim sedežem štiri sporazume, in sicer o finančnih vprašanjih in premoženju, sporazum o katoliških šolah, ki jih je za zdaj okrog 200, sporazum cerkvenem premoženju, po katerem je država vrnila Cerkvi že okrog 800 hiš, m sporazum o vračanju premoženja, ki ga država ni mogla vrniti v naravi. Na Madžarskem je uveden tudi enoodstotni davek za potrebe Cerkve.
Italijanski naškof Ruppi je povedal, da so pogovori med Cerkvijo in državo pomembni iz treh razlogov, zaradi socialne stabilnosti, družinskega življenja in prizadevanj za prihodnje rodove.
Dvodnevneega zasedanja Slovenske škofovske konference so se ob gostih iz Italije, Madžarske m Hrvaške udeležili še krško-celov ški škof Egon Kapellari in aposto ski nuncij v Sloveniji Edmond Far hat. (STA)
NOGOMET / V POKALU UEFA TESEN PORAZ UDINESEJA
Ajax zmagal z golom prednosti, Inter KO doma
Vratar Turci najboljši igralec Udinesejja - Lazio igral brez golov v Volgogradu - Eriksson: »Zamudili smo veliko priložnosti«
Ajax - Udinese 1:0
(1:0)
Strelec: Dani v 28. minuti.
AJAX: Van der Sar, To-biasen, Blind, Frank de Boer, Ronald de Boer, Oliseh, Litmanen, Wit-schge, Dani, Arveladze (30' st McCarty), Hoek-stra. (5 Sier, 9 Sibon, 12 Grim, 18 Rudy, 19 Mel-chiot, 20 Gorre).
UDINESE: Turci, Ge-naux, Calori, Bertotto, Helveg, Walem, Gianni-chedda, Cappioli (24' st DTgnazio), Poggi (35‘st Emam), Bierhoff, Amoro-so (11' st Locatelli). (12 Caniato, 23 Pierini, 24 Bia, 14 Eli).
Sodnik: Urs Meier (Svi).
Koti: 10:1 za l‘Ajax. Gledalcev: 47.000; rumeni kartoni: Calori, Walem, Cappioli, Dani, Frank de Boer.
AMSTERDAM - Udi-nesejev trener Alberto Zaccheroni je imel prav, ko je dejal, da ne bo spreminjal igre svojega moštva samo zato, ker igra proti »mitičnemu« Ajaxu a prav tako je imel prav tudi njegov kolega na nasprotni klopi Morten 01-sen, ki je po sobotni tekmi VidemCanov proti Empoliju napovedoval odlično igro svojih igralcev, »ker samo tako lahko zmagamo.« Dejstvo je, da so Nizozemci zasluženo zmagali, VidemCani pa so »Arena stadium« zapustili z dvignjeno glavo, Čeprav je bil najboljši mož na igrišču vratar Turci Hitra Dani in Hoekstra sta po krilih obšla Udineseje-vo obrambo, ki je največ pozornosti namenila Litra anenu in Arveladzeju. Ajax si je pripravil veliko priložnosti za gol (po zadetku je Koekstra zadel vratnico) in po prvih 45 minutah bi bil lahko zaostanek gostov še večji. V drugem delu tekme pa so VidemCani le zaigrali bolj odločno in tako preprečili Ajaxu, da bi nevaren kot v prvem delu.
Kakorkoli že, VidemCani imajo Cez šti-rinjast dni možnost, da dosežejo najprestižnejši
rezultata v svoji stoletni zgodovini. 2e sedaj je jasno, da bo stadion Friulu do zadnjega kotička natrpan z gledalci.
Inter - Lion 1:2 (0:1)
Strelci: Giuly v 23., Ganz v 69. in Caveglia (11-m) v 80. minuti.
INTER: Pagliuca, Sar-tor, Bergomi, Galante, Zanetil (39' st Cauet), Morie-ro, VVinter, Fresi ( Ze Elias), Simeone (Ganz), Ronaldo, Djorkaeff.
LION: Coupet, Carte-ron (13' st Morestin), Bak, Laville, Anselmini, Vio-leau, Bassila, Linares, Caveglia, Giuly (36' st Del-motte), Bardon (19' st Ka-noute).
Sodnik:	Mikkelsen
(Dan).
Koti: 9-2 za Inter. Gledalcev: 16.085; rumeni kartoni Laville, Bergomi,
Violeau, Djorkaeff, Pagliuca, Ganz per proteste.
Milančani so zlasti v drugem polčasu zaigrali agresivno, a so se naivno izpostavili protinapadom Francozom, ki so vsekakor pokazali, da bodo tudi v povratni tekmi trd oreh za Ronaldovo moštvo.
Rotor Volgograd - Lazio 0:0
ROTOR: Zaharčuk, Ge-rašCenko, Smarko, Ole-nikov, BurlaCenko (18' st Krivo v), Berketov, Esi-pov, Veretenikov, Abramov (36’ st Žunenko, Zer-nov (31' st Zubko), Nier-degaus. (15 Karimov, 28 Mattiola, 32 Smimov).
LAZIO: Marchegiani, Pancaro, Nesta, Lopez, Favalli, Fuser, Almeyda, Jugovič, Nedved, Mancini, Casiraghi. (22 Ballotta,
2 Negro, 20 Grandoni, 17 Gottardi, 4 Marcolin, 23 Venturin, 11 Signori).
VOLGOGRAD - Trener Lazia Sven Goran Eriksson ni vedel, ali bi se po tekmi veselil zaradi dobre igre moštva ali pa jezil zaradi preštevilnih zamujenih priložnosti za gol. »Lahko bi zmagali vsaj z 2:0, a v zadnjih Časih za naše napadalce žoga nikakor noče iti v mrežo, če bi dosegli gol, bi nam bilo v Rimu lažje, tako pa nas Čaka oster boj. Ne smemo si delati utvar. Rotor vodi v svojem prvenstvu in ni tako slab, kot se je danes morda zdel. Mi pa smo igrali res odlično in smo imeli veliko priložnosti, tako kot proti Atalanti v nedeljo,« je dejal švedski trener rimskega moštva.
KK Bor predstavil svoje ekipe in pokrovitelje
Košarkarski klub Bor je predstavil dokaj številnemu občinstvu vse svoje ekipe. V veliki dvorani Stadiona 1. maj so se zvrstile skupine minibasketa in ekipe propagande, dečkov, naraščajnikov, kadetov, mladincev in elanov Bora Radenske in Ocicibone Preffabricati Marsich. Predsednik košarkarskega kluba Bor Renato Stokelj je podčrtal, katere so glavne smernice tega najštevilčnejšega mestnega društva: strokovno delo z mladimi in boj za sam vrh v D ligi. Večer je bil namenjen predvsem predstavitvi glavnih sponzorjev, dolgo let zveste Radenske, ki jo je predstavljal Boris Siega in nove velike društvene pridobitve, podjetja Friulexport, ki bo skrbelo za celotno mladinsko dejavnost. Firmo je v na stadionu 1. maj predstavljal Evelino Mattelig. Tehnična sponzorja za letošnjo sezono ostajata La Nuova edile in Autocarozzeria Boris Krmec. Nato je predsednica Cicibone Lorenza Strain predstavila ekipo, ki bo nastopala v D ligi injo bo tudi letos sponsoriziralo podjetje Preffabricati Marsich. ZSSDI je na veCem predstavljal Gorazd PuCnik Predstavitev je sklenil predsednik SZ Bor Aleksander Rustja, ki je voščil obema društvoma uspešno sezono in se ob priliki zahvalil vsem tistim, ki si prizadevajo za Cim boljšo usposobitev edinega športnega objekta v mestnem središču, stadiona 1. maj.
Ostali sinočnji izidi pokala UEFA
Braga (Por) - Dinamo Tbilisi (Gmz)
Metz (Fra) - Karlsruhe (Nem)
Strasbourg (Fra) - Liverpool (Ang)
Rapid Dunaj (Avt) - Munchen 1860 (Nem) MTK Budimpešta (Mad) - Croatia Zagreb (Hrv) Spartak Moskva (Rus) - Valladolid (Spa) Schalke 04 (Nem) - Anderlecht (Bel)
Aarhus (Dan) - Twente Enschede (Niz) Athletic Bilbao (Spa) - Aston Viha (Ang) Aincerre (Fra) - Ofi Kreta (Grč)
Steaua Bukarešta (Rom) - Bastia (Fra)
Atletico Madrid (Spa) - Paok Solim (Grč) Bmges (Bel) - Bochum (Nem)
4:0
0:2
3:0
danes
1:0
2:0
1:0
3:1
1:0
Parma v Nemčiji Juvenhis na Poljskem
Današnji spored Lige prvakov, skupina A: Bo-
russia - Parma (TV canale 5 ob 20.45), Galatasa-ray - Sparta Praga. Vrstni red: Borussia 6, Parma 4, Sparta Praga 1, Galatasaray 0.
Skupina B: Manchester - Feyenoord, Kosiče -Juventus (TV Italia 1 ob 22.40). Vrstni red: Manchester United 6, Juventus in Feyenoord 3, Kosiče 0.
Skupina C: Dinamo Kijev - Barcelona, Psv Eindhoven - Newcastel,. Vrstni red: Dinamo Kijev in Nevvcastle 4, Barcelona in Eindhoven 1.
Skupina D: Rosenborg - Porto, Real Madrid -01ympiakos. Vrstni red: Real Madrid 6, Rosenborg in 01ympiakos 3, Porto 0.
Skupina E: Besiktas - Goteborg, Bayern - Pariš St. Germain. Vrstni red: Bayem Munchne 6, Pariš St. Germain in Besiktas 3, Goteborg 0.
Skupina F: Monaco - Lierse, Sporting Lizbona - Bayer Leverkusen. Vrstni red: Sporting Lizbona 4, Monaco in Bayer Leverkusen 3, Lierse 1.
ATLETIKA
Nov
svetovni
rekord
na
5000 m
ŠANGHAJ - Kitajska tekačica Dong Yanmei je v Šanghaju na kitajskih igrah s Časom 14:31, 27 izboljšala svetovni rekord v teku na 5000 metrov. Prejšnja rekorderka je bila Portugalka Fernanada Ri-beiro, ki je leta 1995 dosegla Cas 14:36, 45.
Rekord kitajske atletinje, ki sledi rekordom njenih rojakinj v plavanju, bo prav gotovo vzbudil pozornost športnih strokovnjakov in tudi še razvnel polemike, Ceš da se je na Kitajskem razpasel doping.
_____NAMIZNI TENIS / MOŠKA C2 LIGA_
Krasovi fantje tretjič zapored uspešni
Ženska C liga: Primavera prehud zalogaj - Derbi ekipi A
Primavera Buttapietra Verona-Kras 5:0
Orando - Tretjak 2:1 (21:4, 13:21, 21:14), Gua-riento - Blasone 2:0 (21:15, 21:10), Orando-Deconti -Tretjak-Zavadlal 2:0 (21:13, 21:15), Orando -Blasone 2:0 (21:11, 21:17), Guariento - Tretjak 2:0 (21:11, 21:17).
Razlika v kakovosti in izkušnjah med postavo Piimavere, ki je povratnik iz B lige in mlado Krasovo ekipo, katere igralke so si nabirale izkušnje v deželnih ligah kjer so tudi vpisane v jakostnih lestvicah, je bila veC kot očitna in poraz povsem pričakovan. Pohvalo pa zasluži Martina Tretjak, ki je po visokem porazu v prvem setu proti močnejši nasprotnici Orladovi (21:4), zbrala vso svojo odločnost in ji odšCipnila set (13:21). Pa tudi dve Članici Krasove postave Nadia Blasone in Martina Zavadlal (slednja
_________________NOGOMET / NASI NAJMLAJSI NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM________________________________________________
Cicibani Mladosti z dvema različnima postavama ukrotili San Canzian Na Tržaškem tokrat največ pokazali mlajši cicibani Primorja Telital
gometašev igrala svojo prvo življenjsko tekmo in pomisliti moramo, da so bili nasprotniki za leto starejši. Edini zadetek za Brežane je dosegel Kalc, ki je imel še nekaj lepih priložnosti za gol. Omeniti moramo še, da mlajše cicibane zastopajo letniki 1989/90 in 91, to se pravi, da so še zelo mladi in da imajo še veliko Časa, da postanejo pravi nogometaši.
Domio - Primorje Telital 0:3 (0:1,0:1, 0:1)
PRIMORJE: Zuppin, Claudio, Can-dotti, Di Maria, Ferfolja, Luchesi, Merig-gioli, Škabar, Smotlak, Tuccio.
Igralci Primroja so zaigrali prepričljivo, da so vsi bili zadovoljni. Vsi zaslužijo pohvalo, še zlasti pa strelec treh golov Meriggioli ter Ferfolja in Zuppin, ki si je prvič nataknil vratarske rokavice.
CICIBANI NA GORIŠKEM Ludnico - Juventina 2:1 JUVENTINA: Prinčič, Scarabot, Pic-colo, Pellegrino, Cefarin, Spadati, Blasi, Fattoretto, Micolino.
Kljub dobri igri so štandreški mladi nogometaši izgubili, in to zaradi nepazljivosti v obrambi prav v zadnjih minutah igre. Kljub porazu pa si vsi zaslužijo pohvalo.
Sovodnje - Sanrocchese 2:5 (0:3)
Strelca za Sovodnje: Prinčič in Figelj. SOVODNJE: Zotti, Batistič, Vižintin, Figelj, Galhussi, Kuštrin, Prinčič. (Zan-fagnin, Cevdek, Devetak)
Sovodenjci so se tokrat srečali z nasprotnikom, ki jih je fizično prekašal (predvsem to velja za enega igralca). Po tehnični plati naši igralci niso zaostajali
in najmlajši med njimi so se požrtvovalno borili, lahko bi rekli, da so dah vse od sebe, že v drugem polčasu, ko sta padla oba gola, pa so bili Sanroccheseju enakovredni.
Mladost - San Canzian 3:0 (3:0)
Strelci: Ferlež, Bressan, Lorenzi.
MLADOST: Cecchini, Jarc, Bressan, Loreniz, Ferlež, Radetič, Ferletič, Furlan, Saponaro, Troiani, Visintin, Petean, Laurenti, Peric, Danielis.
Mladost je tudi tokrat igrala z dvema postavama. Prva je trikrat zatresla nasprotnikovo mrežo, druga v dragem polčasu ni dosegla gola, a je bila živahnejša, v njej pa se je izkazal Manuel Ferletič.
NA TRŽAŠKEM
Primorje Telital - Muggia A 1:6 (1:3)
PRIMORJE: Dobranovic, Regent,
D’Oronzio, Kante, Ziani, Siccardi, Pipan, DruškoviC, Jovanovič.
Muggia je bila v vseh pogledih boljša in tekma je bila zato enosmerna, velja pa vsekakor poudariti, da so se igralci Primorja borili do zadnjega, kar jim vsekakor lahko štejemo v čast. Naknadno so v igricah igrali neodločeno 1:1, kar je napredek v primerjavi s prejšnjo tekmo.
MLAJŠI aOB ANI
Breg - Montebello/D. Bosco 1:12
STRELEC ZA BREG: Kalc.
BREG: Debellis, Ota, Tavčar, Mezza-roba, Kalc, Slavec, Maturi, Bocciai, Križ-mančic.
Mlajši cicibani Brega so odigrali prvo letošnjo tekmo in prepričljivo izgubili. Kljub visokemu porazu, moramo pohvaliti vso ekipo, saj je večina mladih no-
v dvojicah) sta se izkazali, ker noben njihov dvoboj ni šel pod 10 točk. V tem vidimo njihovo rezervo, ki bo še kako prav prišla proti drugim nasprotnicam, saj se je prvenstvo šele zaCelo.
Ostali izid ženske C-l lige: Azzurra Gorica - Li-bertas Latisana 4:1, Casel-lana Mantova - Sermeola Padova (ni rezultata), Chiadino Trst - CUS Udi-ne 1:4. Vrstni red po 3 krogu: CUS Videm 6, Azzurra Gorica, Castellana Mantova in Primavera Buttapietra Verona 4, Kras Zgonik in Chiadino Trst 2, Liber-tas Latisana in Sermeola Padova 0. (Castellana in Sermeola s tekmo manj).
MOŠKA IN ZENSKA C2HGA
Kras - Rangers - 5:0
Santini - Perissini 2:0 (21:2, 21:19), Bole - Gobbo 2:0 (21:12, 21:11), Simone-ta - Spizzo 2:0 (21:16, 21:18), Bole - Perissini 2:0 (21:13, 21:10), Santini -Spizzo 2:1 (21:11, 11:21, 21:18).
Krasovo moštvo nas je razveselilo s svojo tretjo zapovrstno zmago. Gostujočemu Rangersu Krasovi elani niso pustili do sape, ker so trdno odločeni, da sežejo po prvem mestu. Po žrebu je bilo določeno, da stopita za mizo po dvakrat Peter Santini in Edi Bole in enkrat Bojan Simoneta. Svoje nastope so po vrsti vsi trije uresničili z zmago. Nekoliko nihanj je bilo opaziti le v igri Peta Santinija (21:2, 21:19), v prvi tekmi proti Perissinju in v zadnji, ko mu je mladinec Spizzo odvezi set. To pa je bilo tudi vse, kar so v Zgoniku tudi iztržili gostje.
Kras A - Kras B 4:1
Ridolfi - Gerebizza 2:1 (21:14, 24:26, 21:18), Vido-
ni - R. Zavadlal 1:2 (24:22, 20:22, 15:21), Ridolfi - Vidom - Gerebizza - Zavadlal 2:0 (21:19, 21:17), Ridolfi -R. Zavadlal 2:0 (21:17, 21:15), Vidoni - Gerebizza 2:1 (14:21, 21:7, 21:19).
V	sestrskem derbi srečanju med dvema postavama Krasa v C-2 figi se je postava B pogumno upirala sotovarišicam. »Mlajše« (obe ekipi sta sestavljeni večinoma iz dek-lic in nekaj naraščajnic), so proti A-jevkam osovojile točko (Roberta Zavadlal), tri posamične tekme so terjale dodaten tretji set pa tudi v igri dvojic je šlo starejšim »za nohte«.
MOŠKA D2 LIGA
V	najnižji deželni ligi so Krasovi naraščanjiki izgubili tudi v tretjem krogu na gostovanju pri Libertasu Latisana proti igralcem srednjih let, vendar je njihovo napredovanje vidno iz kroga v krog, da ne govorimo v primerjavi z lanskim prvenstvom. Proti Fincantieriju so dosegli eno točko, sedaj že dve. Boštjan Milic in Uroš Fabiani, sta oba nadigrala istega nasprotnika Zentili-na. Proti bratoma Eliu in Brunu Barei so manjkale seveda izkušnje vendar so vsi - tudi Jurij Verč - pokazali že marsikaj, kar je osupnilo nasprotnike. Dovolj je še pogled na posamične izide:
Libertas Latisana - Kras 5:2
Zentilin - B. Milic 0:2 (20:22, 16:21), E. Barei -Fabiani 2:0 (21:9, 21:11), B. Barei - VerC 2:0 (21:7, 21:18), Zentilin - Fabiani 0:2 (13:21, 16:21), B. Barei - B. Milic 2:0 (21:11, 21:16), E. Barei - VerC 2:0 (21:8, 21:15), B. Barei - Fabiani 2:0 (21:18, 21:14).
J-J.
Festival sodobnega latinskoameriškega jilma
V tržaškem gledališču Miela je v polnem teku dvanajsta izvedba latinskoameriškega filma, ki se je začela v soboto, 18. oktobra in se bo zaključila to soboto, 26. oktobra. Program obsega tako dolgometražne kot kratkometražne in video filme, istočasno pa potekajo druge vzporedne sekcije. Tekmovalni program obsega 12 filmov novejše produkcije. Filmske predstave potekajo v veliki in mali dvorani od popoldneva do noCi.
Današnji spored:
VELIKA DVORANA
ob 15.30
V	TEKMOVANJU
»ENTRE PANCHO VILLA Y UNA MUJER DESNUDA«
Sabrina Berman in Isabelle Tardan Mehika - 1996 - 90 min.
ob 17.15
INFORMATIVA »VELO NEGRO«
Ar jarme Laan
Mehika/Nizozemska -1996 - 73 min.
ob 18.45
V	TEKMOVANJU »SALON MENICO«
Jose Luis Garcia Agraz Mehika - 1995 - 87 min.
ob 20.30
INFORMATIVA »DESPABILATE AMOR«
Elisea Subiela Argentina - 1996 - 98 min.
ob 22.30
V	TEKMOVANJU
»UM CEU DE ESTRELAS«
Tata Amaral
Brazilija - 1996 - 70 min.
VIDEODVORANA Začetek ob 16. uri, zadnja projekcija ob 22. uri.
JutrijSnji spored;
VELIKA DVORANA
ob 16.00
V	TEKMOVANJU »SOBRENATURAL«
Daniel Gruener Mehika - 1996 - 87 min.
ob 18.00
V	TEKMOVANJU »FLORES AMARILLAS LA VENTANA«
Victor j. Ruiz Argentina - 1996 - 95 min.
ob 20.00
POVRATEK BRAZILIJE
eesnvAL m:i. ciotm/i
LATINU AMI KM AMI
'Sl
»BUENA SORTE«
Tania Lamarca Brazilija - 199.7 - 100 min.
ob 22.00
V TEKMOVANJU »TERRA ESTRANGEIRA«
VValter Salles Jr.
Brazilija -1996 - 100 min.
VIDEODVORANA
ZaCetek ob 16. uri, zadnja projekcija ob 22.15.
Strokovno
slovenskih
posvetovanje
knjižničarjev
Letošnje strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev, ki bo pod zgornjim naslovom potekalo v portoroškem Avditoriju od 27. do 29. oktobra 1997, je zaznamovano z nekaj pomembnimi obeležji oziroma jubilejnimi obletnicami. Potekalo bo namreč v prazničnem vzdušju 50-letnice samostojnega delovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS). Temu pomembnemu dogodku pa se pridružuje še 40-letnica izhajanja strokovne revije »Knjižnica«, 30-letnica podeljevanja Čopovih priznanj, 10-letnica obstoja rednega šolanja kadrov na univerzitetnem nivoju ter 10-letnica delovanja enotnega računalniško podprtega sistema (COBISSJ. Za razvejano delovanje ZBDS, ki združuje 8 regionalnih društev (Ljubljana, Maribor, Celje, Koroška, Pomurje, Primorska, Dolenjska, Gorenjska) je velikega pomena sodelovanje z zamejskimi knjižnicami in z bibliotekarskimi društvi iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke, Slovaške in Hrvaške. ZBDS je kot zveza društev, ki združuje preko 1000 članov včlanjena tudi v svetovno združenje bibliotekarskih društev in knjižnic IFLA. Znano je, da je doba avtomatizacije omogočila zanesljivejši in popolnejši dostop do informacij, ne le iz Slovenije, temveč iz celega sveta. Tem spremembam sledijo tudi knjižnice, ki so poleg drugega postale tržno zanimive za različne vrste tehnologije (dostop do gradiva, skladiščenje, varovanje, pohištvo, računalniška oprema, itd.). Za organizacijo portoroškega posvetovanja slovenskih knjiž-
ničarjev je poleg ZBDS in drugih zadolžena tudi Mestna knjižnica Piran, ki je organizbala »mrežo« sodelavcev v matični občini. Program letošnjega posvetovanja je sila pester in obsežen ter bo potekal v obliki tematskih sklopov oziroma sekcij. Prvi dan posvetovanja je poleg uvodnih slovesnosti, podelitve nagrad (Čopova diploma in nagrade Kalanovega sklada) posvečen temi »Knjižničarska stroka in knjižničarji« (Moderatorka: Jelka Gazvoda) in predstavitvi sponzorjev (Lange & Springer, Ebsco). Drugi dan posvetovanja je namenjen strokovnim predavanjem v dveh sklopih in sicer na temo »Potrebe uporabnikov - novi izzivi za knjižničarje« (Moderatorka: Jadranka Matič-Zu-panCiC) in »Izobraževanje knjižničarjev in uporabnikov« (Moderatorka: Zlata Dimeč). V večernih urah bo sledilo zanimivo predavanje mag. Marte Seljak »COBISS na pragu drugega desetletja« in zopet predstavitve sponzorjev (UMI, Minerva, Svvets). Drudi dan posvetovanja je namenjen tudi temi »Knjižničarji in razvoj informacijskih tehnologij«, okrogli mizi sekcije za specialne knjižnice, kjer bo govora o vplivu interneta in elektronskih informacijskih storitev na vlogo in delo specialnih knjižnic (Moderatorka: mag. Zdravka Pejo-va). Sledila bo okrogla miza na temo »Potujoči knjižničar« (Moderatorka: Barbara Kovar), Martin Grum pa bo opravil predstavitev slovenskega biografskega leksikona, slovenske bio-bibliografske zbirke podatkov in COBISS-a. Vsekakor bo pouCen tudi razgovor s predstavniki bi-
bliotekarskih društev iz tujine, ki ga bo vodil moderator Ivan Kanič. Tretji, sklepni dan posvetovanja pa je namenjen trem okroglim mizam oziroma delu po sekcijah: Okrogla miza sekcije splošnoizobraževalne knjižnice (Moderatorka: Martina Salobir), Okrogla miza sekcije za šolske knjižnice (Moderatorka: Nataša Kuštrin-Tušek) in okrogla miza sekcije za visokošolske knjižnice (Moderator: dr. Matjaž Zaucer). Ob vseh teh naporih se bo udeležencem prileglo tudi nekoliko razvedrila. Predviden je strokovno vodeni ogled muzeja solinarstva v Sečovljah (v primeru slabega vremena ogled Tonine hiše v Sv. Petru ali ogled Pirana) ter organizirana vožnja z ladjo ob slovenski obali. Upati je, da se bo izpolnila želja organizatorjev, da bi se vsi številni prisotni knjižničarji, vodilni delavci s področja kulture, šolstva in znanosti, predstavniki RS in številni gosti iz tujine v naših krajih prijetno počutili in spoznali naša prizadevanja za razvoj knjižničarske stroke, ki je tudi pri nas soočena s številnimi izzivi Časa.
Slavko Gaberc
Mesto žensk '97:
pogovor z G. Hillom
LJUBLJANA - V Informacijskem centru Modeme galerije bo danes, 22. oktobra, ob 16. uri pogovor z ameriškim videastom Garyjem Hillom, ki bo skupaj z ameriško koreografko Meg Stuart v okviru festivala Mesto žensk '97 ponudil predstavo Splayed Mind Out, sicer premierno uprizorjeno na letošnji do-cumenti x v Kasslu.
Hill se ukvarja z videom, z upodabljanjem te-
meljnih procesov človeškega telesa, predvsem pa raziskuje razmerje med Človekovimi miselnimi procesi in jezikom. (STA)
MGL z Norci
iz Helma v Sarajevu
Ljubljana/Sarajevo, 21. oktobra (STA) - Mestno gledališče ljubljansko bo jutri, 23. oktobra, s predstavo Norci iz Helma v režiji Zijaha Sokoloviča nastopilo na mednarodnem gledališkem festivalu MES '97 v Sarajevu. V predstavi, ki je bila premierno uprizorjena 13. oktobra lani, igrajo Tanja Dimitrijevska, Lara Jankovič, Sebastijan Cavazza, Gregor Čušin, Jernej Kuntner, Lotos Vincenc Šparovec in Gašper TiC. (STA)
Vabilo v fotografsko Deželo igraC
BLED - Od danes do 26. oktobra bo v Festivalni dvorani na Bledu potekal 2. foto forum oziroma fotografska Dežela igrač, kot so prireditev poimenovali organizatorji. Gre za petdnevno druženje poklicnih in ljubiteljskih fotografinj in fotografov, na katerem bodo ti lahko preizkusili profesionalno studijsko in terensko opremo veC kot desetih vrhunskih proizvajalcev, ki jih v Sloveniji zastopa prireditelj fomma kranjski Pro Foto Center Cumulus.
Obiskovalci Foto foruma bodo razstavljeno opremo lahko preizkusili v demonstracijskem studiu, se posvetovali z izkušenimi domačimi in tujimi mojstri, se spoznali s skrivnostmi digitalne tehnike, spremljali modno snemanje in uživali ob projekcijah tridimenzionalne, popotniške in ‘glasbene' fotografije. (STA)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 22. t. m., ob 10. in ob 14. uri gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Ptički brez gnezda«.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Abonenti lahko rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Shovv«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder) pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1997
V	petek, 24. t. m., ob 20.15 dobrodelni koncert v korist združenja AISM (Associazione Italiana Sclerosi Multipla). Nastopil bo orkester gledališča Verdi pod vodstvom VVoldemara Nelssona. Na programu Verdi in Čajkovski.
Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 22. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
Gledališče Miela
Do nedelje, 26. t. m. Festival latinskoameriškega filma.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
Abonmaji so na razpolago pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Discotex v Vidmu.
V	petek, 24. t. m., ob 18., 20. in 22. uri film Leonarda Pieraccionija »Fuochi d’artificio«.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 23. t. m., ob 10. uri gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Ptički brez gnezda«. Abonma lahko vpišete v Kulturnem domu
(Ul. Brass 20), tel. 0481-33288, vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 18. ure.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovani
V petek, 24. in v soboto, 25. t. m., ob 20.30 balet »Romeo in Julija« v izvedbi Baleta iz Montecarla. Koreograf Jean-Christoph Maillot.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete abonma. Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355).
KOPER
Pokrajinski muzej
Danes, 22. t. m., ob 19. uri istrski večer s predstavitvijo raziskovalnega priojekta Roža-ne Koštial »Preskrba z vodo v Savrinski Istri«. Na večeru bodo sodelovali Se »Savrin-ske pupe in ragaconi«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 22. t. m., ob 20.30 predpremiera: Čdon von Horvath »Sodni dan«. Režija Georgij Paro. S predstavo bodo slavili 250. uprizoritev v gledališču.
Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure).
Abonma opere in baleta: v torek, 4. novembra: Giacomo Puccini »La Boheme« v izvedbi SNG Opere in baleta iz Ljubljane.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 22. t. m., ob 20.30 bo v Kosovelovi dvorani v okviru festivala Mesto žensk na sporedu delo M. Stuart in G. Hilla »Splayed Mind Out«.
SNG Drama
Danes, 22. t. m., ob 17. uri premiera (abonma sreda in izven - konto): Edvvard Albee »Kdo se boji Virginie Wolf?«.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 22. t. m., ob 19.30 (abomna izven in konto): Tone Partljič »Politika, bolezen moja«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Kogojevi dnevi
V	petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja) koncert komornega orkestra Pro Arte. Dirigentka Nada Matoševič. Solisti Vasilij Meljnikov in Anja Bukovec (violini), Dušan Bavdek (Čembalo). Na programu Merku, Gorecki, SoštakoviC.
Gledališče Rossetti
V	torek, 18. novembra, ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil Fabrizio De Andre.
Klub Hip Hop
V	petek, 24. t. m., bo ob 21. uri nastopil Ron-nie Jones.
Kavama San Marco
V	torek, 28. t. m„ ob 21. uri, v okvim srečanj »Im-provvisazioni artistiche«, bo na sporedu koncert s kvartetom baročne glasbe s triom Silvia Di Marino (flavta), Valentina Longo (Čembalo) in Paolo Cannarella (violino in viola).
OPČINE
Prosvetni dom
V nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bodo v okviru Openskih glasbenih sreCanj nastopili solisti Narodne opere v Ulaan Baatoru (Mongolija) - Dolgor Ayur-zana (mezzosopranistka), Dashpeljee Adihsh (bariton) in Solongo Battumur (klavir). Na sporedu italijanske operne arije in ljudske pesmi iz Mongohje.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
Danes, 22. t. m., ob 20.30 otvoritveni koncert sezone z nastopom Milan Sladek Mirne Theatre in Theatre Arena Bratislava, ki bosta izvajala Mozartovo glasbeno komedijo v štirih dejanjih »Figarova poroka«. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12,17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
ZOPPOLA (Pordenona
Rototom
Jutri, 23. t. m., ob 21. uri nastop raperja Coolia.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure) - urniki veljajo do 25. t. m..
Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
Palača Costanzi: do 16. novembra je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Urnik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/17-20. Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20.
Galerija Tergesteo: do 27. t. m. je na ogled fotografska razstava iz arhivske zbirke Borsatti/De Rota. Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Poklon cesarici Sissi - pahljače iz zbirke Alda Denteja«.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi.
La pittura come urgenza ed emozione 1947 -1997«-Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): o ogled je razstava Livia Rosignana; v soboto, * ^ t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Aliče Gon1 bacci in Sigfrida Maovaza.
MILJE	.
Občinska Umetnostna Dvorana »G. NegJ
sin«: danes, 22. t. m., ob 18. uri otvoritev sk pinske razstave: razstavljajo W. Criscuoli, 2. M rušič, S. Merlino, P. Pirona, A. Rocca in £• Vla lo. Urnik: 10-12/17-19, ob praznikih 10-12.
NABREŽINA	až.
Župnijska dvorana: na ogled je fotografska r stava o delujočih in opuščenih kamnolomih.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luig1 r relli.
GORICA	va
Kulturni dom: do 26. t. m. je na ogled razst®ri. goriških slikarjev Valeria Dossa in Alessia Greg
PASSARIANO	,0.
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled z8° . vinska razstava »1797 - Napoleone a poformido«.
SLOVENIJA
PIRAN	led
Galerija Meduza 2: do 7. novembra je na 0e.^ prodajna razstava slik in keramike Fulvie z,
KROMBERK (Nova Gorica) viia
Grad Kromberk: na ogled je retrospeU1 ^ razstava Negovana Nemca »Poezija v kan * deset let pozneje«.
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
9.35
11.10
12.25
12.35
13.30
14.05
15.00
15.50
18.00 18.10 18.45
19.30 20.00
20.35 20.40
20.50
22.30
23.05 23.10
0.15
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: L’ isola del paradi-so (kom., ZDA ’54, i. Ronald Shiner), vmes (11.30) dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Vodka z mrtvecem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piil (vodi Milly Carlucci) Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest - Tibet Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Scooby Doo in nan. Zor-ro
Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Aktualno: Inviato specia-le (vodi Piero Chiambret-ti)
TV film: Quando il pas-sato ritorna (dram., ZDA ’96, i. Lee Horsley, Polly Draper, D. Rattin) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualna oddaja: Porta a
porta
Dnevnik
RAI 2
IU.UU
11.00
11.15
11.30
13.00
13.30
14.00
16.30
16.15 18.10 18.40
19.05
19.55
20.30 20.50
22.35
22.40
23.30
1.20
2.10
Nad.: Fragole verdi Variete za najmlajše Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik .
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo 17.15 Dnevnik, vreme Vreme, dnevnik, šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Rex
Risabke: Tom in Jerry Večerni dnevnik Glasb, oddaja: Primofe-stival - Castrocaro (vodi Paolo Limiti)
Izžrebanje lota Variete: Macao (vodi Alba Parietti)
Dnevnik, vreme, knjige, v parlamentu, šport Nan.: II ritomo del Santo Glasba: Replay
A RAI 3
6.00
8.30
10.05
12.00
12.20
14.00 14.50
15.30
17.00 18.20 18.25
19.00
20.00
20.40
22.30
22.55
0.30
1.10
Jutranje vesti Film: Sogno di bohbme (biog., ZDA ’53) Aktualno: Format, 10.30 Tempo-sequenze, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Nad.: In nome della fa-miglia
Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo, 15.00 Tgr Evropa
Športno popoldne: avtomobilizem - Sebring Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: In nome della fa-miglia
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob Aktualna odd.: Mi man-da Raitre (vodi Piero Marrazzo)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Report, 23.50 lo le scriverei Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
§8 RETE 4
ITAUA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
6.50
8.50
11.30 11.40 13.00
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
23.00
1.10
1.305
Nad.: Lasciati amare, 6.30 Perla nera TV film; Piazza di Spa-gna (kom., It. ’91)
Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik .
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: II medico e lo stre-gone (kom., It. ’57)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Anche gli angeli mangiano fagioli (kom., It, 72, i. B. Spemcer) Film: Stegata dalla luna (kom., ZDA '87, r. N. Jevrison, i. N. Gage, Cher) Pregled tiska Film: Romanzo popolare
|s1 CANALE 5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.10
15.45
15.50
17.50
18.35
20.00
20.30
20.45
23.10
23.20
1.00
1.30
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali Skrita resnica
Variete: Maurizio Costan-zoShow
Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna kronika: Veris-simo
TV film: Per il bene dei bambini (dram., ZDA '92, i. Sarah Jessica Parker) Aktualne teme iz vsakdana: Verissimo (vodi Mar-co Liorni)
Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Nogomet: Parma - Borus-sia Dortmund (Cham-pions League)
Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Genitori in blue jeans, 9.50 Chips, 10.50 Classe di ferro Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti
Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke Risanke: Simpsonovi Variete:Colpo di fulmine Aktualno: Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajše in risanke, Bim Bum Bam, 17.25 Variete: Investiga-tori invisibili Nan.: Hercules Odprti studio in vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Renegade (i. Lorenze Lamas)
Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
20.45
22.40
0.40
0.50
1.25
2.00
Film: Pub succedere anche ate (kom., ZDA '94, i. N. Gage, B. Fonda) Nogomet: Kosiče - Juven-tus (Champions League) Fatti e misfatti Šport studio, pregled tiska Italija 1 šport Nanizanka: Star Trek
# TELE 4
	16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
	Film: Il ragazzo dal kimono d’ oro
	Dokumentarec '
	Nan.: FBI
	Zoom zdravje
	Gospodarstvo
	Il supplemento
	Nan.: FBi
	Zoom zdravje
	Film: La voce del cuore
(5) MONTECARLO
12.15
13.15
14.15
18.00
20.30
23.15
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Nan.: Ironside Film: Un re per quattro regine (vestern, ZDA ’56) Variete: Zap Zap Film: Merletto di mezza-notte (krim., ZDA ’56) Film: Ossessione amoro-sa (dram., ZDA ’61)
7.30
9.20
9.25
9.55
10.45
12.35
13.00
13.05
13.35
15.05
15.55
16.25
16.55
17.00
17.10
18.00
18.30 18.40
19.10 19.15
19.30
20.05
21.20
21.55
22.00
22.45
23.10
0.40
1.10
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Tedenski izbor: nan. Havajski detektiv (ZDA, 18. epizoda)
Film: Conrack (ZDA 1974, re. M. Ritt, i. Jon Voight, Paul VVmfield) Dokumentarna serija: Prelomni trenutki zgodovine (10. del)
Poročila
TV igrica: Kolo sreče (ponovitev)
Res je!
Poljudnoznanstvena serija: Svet odkritij (ZDA) Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki TV prodaja Videostrani Obzornik
Otroški program: Pod klobukom Po Sloveniji Prodaja
TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka
Dnevnik, vreme, šport Drama: Smrt v Baslu (Švica, M. Kutter, i. Giin-ter Lamprecht, Dietmar Schonerr)
Parlamentarna križpotja Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nanizanka: Gjace na udaru (ZDA, 8. epizoda) Film: Hudomušna prikazen (VB 1945, r. David Lean, i. Rex Harrison, Kay Hammond, Costance Cummings)
Videoring
Videostrani
TV PRIMORKA
	17.00 Videostrani
	Srečanje delavcev gostinstva in turizma
	Policija svetuje
	Klepet ob glasbi z Jožico Svete
	Oddja za zamejce: Med SoCo in Nadižo
	Napovednik, videospot
	Dnevnik TV Primorka, vreme
	Videostik
	Zdravje in mi
	Festival Brežice ’97
	Dnevnik TV Primorka
9.00
12.35
13.05
13.35
14.20 14.45
15.35
16.20
17.05
17.35
18.00
18.30
19.30
19.55
20.00
23.30
23.35
Euronevvs
Tedenski izbor: Svet poroča
Oddaja za starejše občane: Dober veCer TV priredba predstave Koreodrame Ljubljana in SMG: Lepa Vida (L Cankar - D. Zlatar Frey) Nanizanka: Hudsonova ulica (ZDA, 16. epizoda) Dokumentarna serija: National Geographic (ZDA) Studio City
Nadaljevanka: Protoniko-va smrt (Švedska, 2. del) Nanizanka: Karina in Ari (Francija, 17. epizoda) Nanizanka: Hoganova druščina (ZDA, 14. epizoda)
Filmski triki
Razvedrilna oddaja: Karaoke
Nan.: Karina in Ari (18. epizoda)
Včeraj, danes, jutri Nogomet (liga prvakov, 3. krog)
Včeraj, danes, jutri Koncert orkestra RTVS
S§5 Koper
Euronevvs Slovenja Magazin Dok.: Bitka za Reko Globus Vesolje je...
Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste Primorska kronika Vsedanes - Tv dnevnik, vreme, šport Risanke: Super Book Sredozemlje
Dokumentarna oddaja: Kokoro
Aktualna tema: Meridiani
TV dnevnik Vsedanes, vreme
Nogomet (Champions League)
TV dnevnik Vsedanes
r

Radio Trst A
8.00, 10,00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Pogovor s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 15. del); 9.40 Zgodbe slov. vsakdana 19. stoletja; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Ceci-lijanka: PS Shalom; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slovenski baročni trio; 18.00 Literarne podobe: Zenska v času in književnosti, nato Slov. lahka glasba: 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.00, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila, OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar;
10.00	Glasb, rubrika: Jaz tudiii...!; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualno-
sti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 19.30-20.00 Glasba; 20.00 Teo Naklada; 22.00 Zrcalo; 22.20-0.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15. 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.15 Fonorizzante; 19,30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;! 3.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zunanjepolitični feljton; 21.25 Zbori po želji;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna
odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 13.45 Gost izbira; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Orna kronika; 19.30 Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.30	Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.00 Ra-dioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Utrinek.
Radio Koroška
18,10-9.00 Glasbena; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Itahja: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
_ SREE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodnim Sredozemljem je ciklon-sko območje, nad srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračnega pritiska. Hladna fronta se je od severa pomaknila nad severni Balkan, za njo bo dotekal nad nase kraje hladnejši zrak.
1010
1020
MOSKVA
DUBLIN e- *-L
^~40ND0No6!mER5AM 3/12 BERLIN om 9/14 _____.
oBRUSEU
VARŠAVA -Vio
O
O PARIZ 10/17
S'
ŽENEVA 12/13 ° MILAI
LIZBONA
19/20
Temperature zraka sa bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 18.04. Dolžina dneva 10.29.
DUNAJ 5/ll
LJUBLJANA »/n	c-V
°	BEOGRAD 1/14
3/20
r •v>„ATENEo15M9
Luna vzide ob 23.57 in zatone ob 14.02.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.56 najvisje 14 cm, ob 7.31 najnižje 3, ob 12.52 najvisje 18 cm, ob 20.46 najnižje -28 cm.
Tutri: ob 5.27 najvisje 15 cm, ob 11.44 najnižje 8, ob 12.50 najvisje 8 cm, ob 22.34 najnižje -23 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
M XX c
DANES
I <s
CELOVEC
O 4/8
o2/7
KRANJSKA GORA ^
TRŽIČ 3/9
ČEDAD—O 10/13 O	KRANJ
OVIDEM 10/15
^N. GORICA 10/15
GORIC/
10/14
° °
TRST n w 12/16 ^ ^
PORTOROŽ o 12/17
POSTOJNA O 4'8
KOČEVJE O
-N
m
o
V «*£RNOMEU ✓
Sprva bo Se pretežno oblačno, ponekod bodo manjše padavine, ki bodo zjutraj povsod ponehale. Cez dan se bo delno zjasnilo. Burja na Primorskem bo popoldne ponehala.
SOSEDNJE POKRAJINE: V Italiji bo pretežno oblačno. Burja ob severnem Jadranu bo postopno ponehala.
GiLT			
r MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje C.	:	' BI0PR0GN0ZA	^ Vremenska obremenitev bo postopoma oslabela in popoldne bodo imeli manjše težave samo še vremensko najbolj občutljivi ljudje.	C
		'   —•'y>fxx	
TEMPERATURE V GORAH			
°C		°c	
500 m	9		2000 m	1	
1000 m	.7.	6		2500 m 	-1	
1500 m	2		2864 m	-2	
v™			
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Paul Cayard prvi v Cape Tovvnu
Po 31 dneh in 7350 miljah plovbe je jo upravlja skipper Paul Cayard. S tem včeraj zgodaj zjutraj v Cape Town pri- se je končala 1. etapa regate okoli sveta spela švedska jadrnica EF Language, ki VVitbread (AP)
Dvajset km spal za volanom
ROTTERDAM (STA/AFP) - 72-letni prebivalec Rotterdama je spec za volanom vozil celih 20 km po eni najbolj prometnih avtocest na jugu Nizozemske. Vozniki treh tovornjakov so starčka zaman opozarjali s prižiganjem in ugašanjem luči. Vozilo je končalo cikcakasto vožnjo, ko je trčilo z nekim tovornjakom, pri čemer se je na srečo nepoškodovani voznik vendarle zbudil.
V Romuniji medved ubil
2 pastirja
BUKAREŠTA (STA/AFP) - V osrednjem delu Romunije je medved pred dnevi ubil dva pastirja, medtem ko sta pazila svoji čredi ovac. Deček Attila Sandor, ki je bil priča grozovitemu prizoru, je povedal, da sta skušala pastirja ob pomoči psov odgnati kakih 500 kg težkega rjavega medveda, kar pa je le še bolj razbe-I snelo žival, ki je divje planila na pastirja. Vaščani so ob dečkovi pomoči našli močno zmaličeni trupli pastirjev, ovac pa se medved sploh ni do-: taknil.
Vesoljski sprehod le delno uspel
KOROLJOV (STAJ - Ruska kozmonavta Anatolij Solovjov in Pavel Vinogradov sta v orbitalni znanstveni postaji Mir včeraj končala vesoljski sprehod v brezzračni notranjosti modula Spekter, kaže pa, da sprehod ni povsem uspel.
Vesoljski sprehod se je začel s 45-mi-nutno zamudo zaradi napačno obrnjenega, tj. odprtega ventila, je povedal direktor Centra za upravo poletov Vladimir Solovjov. Po drugih virih pa ena od šestih loput prehodnega odseka ni bila dovolj tesno zaprta. Med nastalo zamudo sta vesoljca priključila svoji obleki na napajanje iz sistema postaje. Tako sta lahko podaljšala samostojno delovanje skafandrov, poroča zasebna ruska televizijska hišaNTV.
CNN poroča, da sta ruska kozmonavta v Spektru napeljala približno devet metrov dolg trožilni kabel, ki povezuje sončne celice na Spektru s priključki na sicer neprepustni loputi vhoda v Spekter. Po podatkih ABC News pa je šlo za tri kable za priključitev katerih naj bi vesoljca porabila vsega 40 minut.
Kasneje bodo vesoljci priključke na drugi strani lopute povezali z računalnikom v modulu Kristal. Tako naj bi se tudi plošče s sončnimi celicami na Spek-
tru odslej spet samodejno obračale k soncu. S tem se bo oskrba postaje z elektriko še nekoliko izboljšala. Prej je plošče obračal računalnik v Spektru, ki pa v vakuumu ne more delovati.
Dopisnik Javne ruske televizije ORT pa je sporočil, da je kozmonavtoma uspelo priključiti le dva od treh kablov in zato naj bi se k soncu obračali le dve od treh delujočih plošč sončnih cehe Spektra. Četrta plošča je bila med junijsko nesrečo tako poškodovana, da jo ne bo več mogoče popraviti.
Spekter je 25. junija letos zaradi poškodbe ob trčenju samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M 34 z Mirom postal prepusten za zrak.
Komentator ameriške televizijske družbe CNN John Holliman, ki je dogajanje spremljal v CUP, pravi, da sta vesoljca imela s seboj tudi snovi za zatesni-tev špranj v stenah modula, toda špranj po navedbi ORT nista našla.
Poveljnik Mira Solovjov je včeraj izvedel tretji vesoljski sprehod, odkar je v Miru, oz. 12. sprehod doslej, kar je nov svetovni rekord. Za prvega ladijskega inženirja Vinogradova, ki je od 5. avgusta dalje prvič v vesolju, pa je bil to drugi vesoljski sprehod doslej.
Uslužbenka v domu za ostarele ubila 15 moških in 7 žensk
KOEBENHAVN (STA/AFP) - Neka 32-letna uslužbenka (na sliki) doma ostarelih v Koebenhavnu je obtožena, da je od avgusta leta 1994 s prevelikimi odmerki pomirjeval umorila 15 moških in 7 žensk v starosti od 65 do 97 let. Kot je povedal načelnik kriminalne pobcije v danski prestolnici Kurt Jensen, je v afero vpleten tudi neki zdravnik. Policija je zločine izsledila na podlagi govoric o domnevnih primerih evtanazije v domu.