PoStno tokoči račun St 24. St. 50." V Goriol, dne 16. decembra 1920. Posamezna Stev. — 20 stotink. LetnIk III. Uhaja v Gorici vsak če- trtek opoludne. Velja za cdo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L, Na naroČila brez doposlane na- ročnke se ne bomo ozirali. Posamezne številke stanejo v razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Vetturini 9, nprava ul. Vetturini 9. Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankir^na pistna se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdaja konsorcl) »Oorlške Straže«. Odgovorni ured- nik: Fraiic Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- na€ v Qorici, ulica Vet- turini štev. 9. Pravica državljansiva z ozirora na določbe senzermenske pogodbe. ¦Pojem državljanstva je javnopravno razmerje, katero ureja zveze pcertiuca k državi in posebno pa pripadnost istcga k državi. To razmerje je v različnih drža- vah različno. V državah z demokratično konstitiicijo jc pojem državljanstva raz- merje pocdinca k celcti državne zveze, dočim izvira beseda »podanik« iz nomeu- k'ature onih drzav* ki so bile še pred krat- kim absolutistieno vladane ali pa, ki so imele sam.o navidezno demokratienoi via- davino. Tu je bil pojem podanstva ali po- daništva izražen v stalni podvrženosti poedinca pod državno cblast, s katero je takorckoč ncločljivo spojen. Veeina držav ima l€ državljane in lie podanike. Ce naj- demo besedo »podaništvc« v formularijih, ki jih imamo tu in tain izpolniti, je to 5e ostanek zastajrelega birokratskega re- zinia. Državljanstvo se obično pridobiva z rojstvom. Ötrok državljana pridrži držav- Ijanstvo očeta, najsi bode rojen v državi ali izven nje. Ta pravica se pridobi tudi z izrecnim ali molčečim sprejetjem v dr- žavno zvezoi Ta splošna načela o državljanstvu kakor tudi posebni zakcni o državljan- stvu, domovinski pravici različnih držav pa so sedaj izpreinenjeni po določbah sen- žermenske pogodbe. V določbah senžermenske pcgcdbe ic postavljena kot glavna podlaga za prido- bitev državljanstva v nasledstvenih dr- /avah domovinska pravica (pertincnza). Glede nekatcrih držav se je tu baza neko- liko omejila. Vsled tega pridobiju one o- sebe, ki so imele domovinsko pravico v kaki občini nasledstvenih držav, brcz dru- gega (en plein drott) tamkaj domovinsko pravico. Nasledstvetie države so: italija, Ju- goslav ija Oehoslovaška, Rumtinija in Poljska. Vsakdo torej, ki ima domavin- sko pravieo na ozemlju, ki jc |)ripadalo prej avstro-ogrski monarhiji. in pripada sedaj Italiji, Jugoslaviji, Čehaslovaški, Rumuniji ali Poljski, pridobi s tem samim dejstvom t. j. sam od scbe državljanstvo one države, v katere zvezo spada njego- va domovinska občina. V pogledu te splošne določbe obstoje, kar sc tiče italjanskega državljanstva, slc- deče utesnitve: Pridobivanje italjanskegai državljan- stva ipso iure, t. j. samo posebej, se odre- ka cnim osebam, ki so sicer domovinsko upravičeni v Julijski ali Tridcntinsk Be- ncčiji, niso pa tu rcjeni, in onim osebam. ki so dobile domovinsko pravieo po 24. maju 1915 ali pa, ki so pridobile domovin- sko pravieo kot uradniki, t. j. na podlagi Koledar 1921. Poročai Venceslav Bele.) Koledarjeva priloga je imela zelo simboličen nasliov: »Božje solze«; to ime znaei izraz radosti in bridkosti. — »Bogec joče, razsrdil se jc na hudobne, pokvarje- ne ljudi in solze gncva Božjega padajo na grcšno zemljo in glej, iz teh njegovih solz gneva kipijo setve in prinašajo dobrote gresnikom, dobrote neizmerne«. (B. s. 28.) — Koledar 1921 bi lahko naslcwili: »Clo- veške solze«, »Domovinske solze«. Lepa in pomembna je naslovna risbai na vojnili ruševinah plakajoee — dtömovine z bese- dami: »Oj, zlata mati — dornovina, s krv- jo, solzami napojena . . .« na to sliko je na- vezal urednik svoj uvodni članck, s kate- rim je posvetil letcsnji koledar spominu »padlih junakov« — »Jokaj, domovina!. Na tisoče tvojih najbcljših niož in mlade- ničev je palo v nesrečni svetovni vojni, ne da bi vedeli zakaj. In mi, ki plačemo za njimi, tega tudi ne vemo. Ko bi vedeli, da so se borili za dom in oltar in da so clali za to sveje življcnje, bi nam to bilo v tolažbo, tako pa je naša žalost neizmcrna in nima- mo druge tolažbe ko Boga. v katerega za- upamo, da se bo strašni zločin svetovne vojne obrnil nasiin dnr/inam v dobro in da bo iz krvi vrlili mož in mladeničev, ki je bila po nedolžnem prclita, priklilo bla- gostanje in sreča za njih potcimce«. — Tu imamo že nekako tesno idejno zvezo med .»Božjimi solzami« in Koledarjem; ee kdaj. ja\ue službe. Pač pa sc tern osebam pri- zna pravica opčije. Opčija ali epeijska pravica je pravica izbere ulede pripa- danja k tej ali oni državi. Pravica orcijc se torej priznavu. ka- kor m ravnokar povedano, osebam, ki so sent pristcjne, pa niso tu rojene« osebam, ki so si pridobile pristojnost šele po 24. Miuju 1915, osebam, ki so si pridobile pri- stojnost na podlagi javne slnzbe, osebam, ki so bile prej semkaj pristojne bodisi one same ali pa njiliov oče ali mati, če je oče nepoznan, osebam, ki so tckom vojnc slu- žile v ita.lijanski armadi kakor tudi njiho- vinr ijotoiiicem. Vsc tc csebe imajo pravico optiranja /a italijansko drzavljanstvo in sicer te- kom enega let?? od pravoveljavnosti sen- zennenske pogodbe. Opeija; zakonskega nioza ima veljavnost tudi za njegovei že- no, opeija starišev tudi za otroke pod 18 let. Otroci nad 18 let so v tern oziru samo- st: jni. Kdor hočc optirati mora v nadalinin 12 mesecih prcnesti svoje bivališče v ono državo, za katero se je izrekel. ima pa pravico obdržati ncpremično premoženje, ki je poseduje v državi, kjer jc prej st'.- noval. Prošnja za italijansro državljanstvo oziroma opeija se ima predložiti pri pri- stcjiiem komisarijatu. Italijanska vlada si je pridržala v senžermenski pogodbi pra- vico, v posameznih slučajih tudi rdkicniti opcijo, posebno iz razloga, da lahkq prc- preči povratek narodno promonsiranih oseb. Da ponovim gori razloženo še enkrat: italijansko državljanstvo se pridobi na dva načiiK.': ipso jure na podlagi prejšnje- ga pripadništva, naj bivajo prizadeti že kicrkoli, ali pa potom opcije. Kaj nastaue v slučaju, ako upravičen- ci v smislu gorcniih navedb ne optirajo za italijansko državljanstvo ali pa, ce sc n)i- hova cipcija odkloni? Ttdaj dosoča seu- žcrmenska pogodba, da pridobi jo v tern slučaju prizadete osebe državljanstvo one državc. kamor so bile pristojne, predno st; si pridobile domovinsko pravico na ozcmlju. ki prapada sedaj Italiji. Iz tega ?lcdi, da obdrže osebe, ki so bile nepretr- goma od rojstva sem pristojne, svojo pri- stojnost necporečno. Samo one osebe, ki niso imele domovinske pravice na tern o- zemlju, arnpak sa jo šele potcm pridobile — torcj escbe, ki niso tu roicne -• so iz- postavljcne riziku opcije. Vzemimo slučaj, da je cseba tukaj roiena, h tu izgubila pristojiTCist in si jo je pozneje pridobila. .Ie-li v tern slučaju opravičena upravna oblast, ji tudi odreči pristojnost? Mislim, da ne, ker rojstvo, ki je bilo normutivno v senžcrmenski jxigodbi za tukaijšnjo pri- padništvo, je tu; istotako je tu podana pri- stojnost. Dotičnik pridobi torej brez dru- gega italijansko državljanstvo. Kaj pa če se je ta penovno tu pridobljena doniovin- | ska pravica pridobila na podlagi službe I ali pa po 24. maju 1915? Po duhu senžer- menske pogodbe bi se morala taka oseba poslužiti opcije. da si pridobi državljan- stve. kajti akoravno jc tukaj rojena, je že izgubila tukaj domovinsko pravico. Vdo- bila je domovinsko pravico po avstrijskih zakonih, ttda nasprotno senžermenskim določbam. (Dalie prih.) Vofni 'poškodovsaci, katerim je tehnični urad poj>ravll hišo, so dolžna vložiti prošnjo za odškodnino. Med onimi, katerim so državne c>bla- sti, kakor vojaski ali civilni tehnični od- delek, popravili njihove liiše na račun voj- ne odškodniie, vlada velika negottvost glede vpra.šania, ali naj predložijo prošnje za ugotovitev vojne škode ali ne. Mnogi si mislifr;!: saj so mi popravili hišo, kaj ra- bim ?-e prosenj za odškodnino! Lahko bi stavili. da večina sploli še ni napraviJa ni- kakega koraka za prcdložitev prošnje. Vsak dvom v tern oziru je cdpravila okrožnica generalncga civilnega komisa- rijatüj v Trstu od 10. novembra t. 1., katera pravi v tern oziru doslovno: j »Prijava vcijne škode v svrho od- I škodnine je glasom zakona od 27. marca } 1919. št. 426, raztcgnjencga na nove po- 1 krajine s kr. dekretom od 18, aprila 1920, St. 579. fakultativna (to pomeni, ako hc- češ, prosiš za odškodnino, sili te v to nikdo ne. Opazka pisca.) »Toda v slučajih, ko je privatni vcijni oskodovanec dosegel bodisi dobavo ma- terijala na raeun odškodnine ali celo po- pravo. se ne mere izegniti temu, da bi predlcžil pri]avo škode, katera |e zanj ob- t vey.p.a, in v tej prijavi ne smc opustiti iia- vedbe gh?de dcbljeriega materijala ali iz- vršene popravc. »To naj si dobro zapomnjo vsi oško- dovanci, kateri so dobili predujme ali do- bave materijala ali p'cprave na račun voj- ne odskednine, da si nc bo nihee domišlje- val. da more na en naein ali ciru^i izogniti se ugotovltvi svo^ega morebitnega dolga napram državi«. Iz navedenih besed 'Cikroznice se ta- koj vidi, da bodo oblasti natančno ugo- tovile, koliko imajo oni. ki so dali popra- viti svoje fuse po teliničnem oddelku, do- plačati člržavi na, tc poprave. V kolikcr bo cenjena vojna škoda manj, bode dolž- nik države. Ako bi kdo opustil prijavo vttjne škode, se mu po preteku roka za te prijave lahko zgodi. da gai obremene kar s celim zncskom, ki ga je tehnicni oddelek izdal za pojiravo njegovega poslopja. Zato cipozarjamo rojakc, da bodo pre- vidni. Vsakdo mora v dotični prijavi tudi omeniti da mu je tehnični oddelek popra- vil hišo, oziroma da je dobil matcrijal za pc-pravo. Vsak formular prijave ima na zadnji strani vprašanje, katero je treba odgovoriti v navedenem smislu. Pri scstav-i prijave bodite oprezni, da ne bodo številke, navedenc v prošnji, pre- več različne od cenitve in popisa, ki ga je napravil tehnicni cddelek, predno je pri- čel popravo. Lahko bi pogrešili v škodo države, ali pa —• kar je bolj verjetno — v lastno škodo. Vsakdo se mora zavedati, da če borfkoda nižje ugotovljena kakor je državo stala poprava hiše. bo möiral do- plačati razliko. -¦ DARUJTE -- ZA B0ŽICNK0! Tako se ne podpira naše kmelijsfvo! Komisarijat za samoupravne zadeve naše dežele je izdal pred kratkim obširen proglas, s katerim obljublja našim kmeto- valcem vse mo^oče ugodnosti pri pospe- ševanju govedoreje, poljedelstva, prešičje- reje itd., itd Lepe besede, lepe obljube. Prav hvaležni bi bili, ako bi za enkrat vsaj mrvica razbobnanih zagotovil postala nieso. Žalibog, pa moramo ugotoviti, da tudi v tern slučaju je dosti kokodakanja, a nič jajec. Na papirju vse, v dejanju pa ravno nasprotno. Leta 1918 je bilo. Takrat jo začelo ravno biVše namesiništvo, oddelek za ob- novo v üorici, dokaj živahno razvijati svoje delovanje, kljub temu da je bilo par staro- kopitnih cokelj zrayen, ki so hoteli tudi pri tern poslu voziti prav pd polževo. Na- mestništvo je stalo na stališču, ki bi ga tudi današnje oblasti morale brezpogojno upo- števati, da dvakrat da, kdor hitro da in da je brezdvomno najbolje, ako se vojnemu oškodovancu povrne v naravi kar so mu vojni dogodki pokončali. Zdaj je prišlo par volov, potem dvc kravi, nekaj prasičev, zopet par krav, štiri koze, en konj, deset vozov itd., itd., v posamezno porušeno vas. Ne mnogo, ne enkrat. Veliko premalo, da bi zadoščalo za vse. A zrno do zrna po- gača . . . Takrat je torej bilo, v tistf, vsega po- manjkanja prepolni dobi, ko so se enkrat, meseca avgusta leta 1918, oddajali tudi na slovenski kmetijski šoli v Gorici ogrski prašiči v rejo najpotrebnejšim kmetovalcem porušenih vasi na račun vojne odškodnine. sc morale med to krivično vojno padati polcg človeskih tudi Božje solze na zemljo, na to gresno, polno hudobnih. pokvarjenih ljudi. ----- Ta Koledar ne proslavlja vojne, iimpak jo s svojimi solzami preklinja, po- svečen jc »vsej ncizmerni žalosti, ki smo jo trpeli v tcm strašnem času, vsem neiz- rneruim scizam.« Vsaka žrtev je nekaj groznega, a zrtev, katera je padlabrez pravega namena, o kateri nihee ne ve, za- kaj je padla, je nekaj najgrozriiejšega. Ta Koledar je posvečcn takim — našim žrt- vaiTi. — Kakor rodi vsaka Božja sclza blagoslov, tako rodi prej ali slej nekaj do- brega vsaka nedolžna žrtev-. To je naše upanje in naša tolažba. Ker šele v teh dneh, ko jc izšel ta Koledar, prav izpozna- vamo, kako zaman so padle vse te žrtve, nam postane ta Kdledar ne le izraz brid- kosti glede prcteklcsti, ampak tudi glede žaJostne naše sedanjosti. ...... Marsikdo je pričakoval in hi si želel pač boljših slik v Koledarju, a upostevati je treba scdanje razmere in scdanjo dra- ginjt1, vsled česar je onemogočena ali vsaj otežkočena velika oblika in izdelava klišejev. oziroma skrbna retusa slik, ki bl zahtcvaie tudi finejsi, a veliko dražji pa- pir. — Za prihodnje leto upamo manj, za- to pa večjih in vsled tega boljših slik. Pri letcšnjih vojaških slikah je treba posebno to upostevati, da so nekatere povečane, druge pomanjšanc, mnoge posnete po zelo slabih originalih. Kljub vscinu je ta Kole- | dar z nad 1000 portrcti znamenit alburn, ki chrani zgodovinsko vrednost, zato naj bi ga vse druzine skrbno hranile in ne trgale, kot se je žal po navadi godilo z Mohorje- vimi knjigami, katerih izgubo bomo še bridkci pogrešali. Naj bi naše izobražen- stvo resno podučilo priprosto ljudstvo., ka- ko je treba na vsako knjigo paziti in jo skrbnc hraniti. Poleg duhovščine, ki ima po večini v rokah poverjeništvo za Kole- dar, ima posebno priložnost in dolžnost naše učiteljstvc, da vceplja ne samo ljube- zni do čtiva šolski mladini, ampak tudi spoštovanje do vsake slovenske knjige, in to posebno v teh časih pomanjkanja knjig in njihove velike draginje. Ker s fctografičnimi klišeji v fini ra- strovi rcproducijski tchniki nikakor ne bo lahko mogoče doseči pri slikah na takem papirju res umetniških efektov, bi si za na- prej žcleli v Koledarju nekaj umetniških risb (poglej naslfivno) in portretc po mož- nosti v tehniki Millerandove slike (str. 86.) Morda hi bilo mogc-če pridobiti Tratnika in Bucika ter druge tudi drugod bivajoče umetnike n. pr. Žantelja; njiheve risbc naj bi sc izdale pctem v obliki dopisnic na pri- mernem papirju; to bi krilo stroške in ši- rilo domačo umetnost. Po svoji zunanji obliki nas Koledar speminja predvojnega Mohorjevega, po katerem; so pesnete tudi glave mesecev; Koledar je po obliki in vsebini precej man- si kot ta. Tci je za naše razmere veliko. } Poleg omenjene posvetitve »Padlim j junakom« ima letošnji Koledar pred vsem \ podučno praktično vsebimo. Med to pre- vladuje politično socialni, zemljepisni in zgodovinski moment. Zorko nas seznanja s prekmurskimi Slovenci, ki so nam bili res malo znani in nas po svoji usodi v marsicem spominjajo beneških Slovencev. — Urednik ima zani- mivo razpravo o aktualnem vprasanju boljševizma, ki pretresa in zanima celo Evrcpo. — Znameniti zgodovinar pros. dr. Fr. Kos, (kateri izdaja veliko delo »Qradi- vo za zgodovino Slovencev«, doslej izšli štirje debeli zvezki) podaja po vcjski u- stvarjene zemljepisne premembe v Evro- pi. (Pridejani zemljepis naj bi bil priobčen v nekoliko večji obliki, vsaj na celo stran.) ~ Urednik nam podaja poročilo o koncu svetovne vojne — s pcnicmbnim? — in nekaj narodno-političnih drobtinic. V podučni smcri je prispeval V. V»ov dopivec s svojim sestavkom o tamburt- can, katerim hoče — kot narodnemu glas- bilu — pridobiti pravo umcvanje in pravo veljavo. — Primožičev članck o pravdi za motenje posesti, je zelo koristen in potre- ben. Naj bi si naši kmetje dobra zapomnili njegove besede: — »Proč s tcžbami radi motenja posesti!« Podobnih člankov, k\ imajo aktualno praktično vrednost, bi si želeli še več. — Ušajev članek o napravi dobrega sadjevca naj bi vsaj nekoliko iz- • podrinil tisto proklcto hribovsko šnopsa- rijo in žtraujekuha (V to svrho naj bi nam nasa knjigarna oskrbela Hiunekovo knjl- go: Sadno vino Ljubljana 1917.) — Po^ trebni so bili urednikovi podatki glede be- gunske p.cdpore in vojne odškodmne. — Reklo se nam je takrat, eno (retjino na- bavne cene plaea nameslništvo, dve tretjini pa pojdeta na breme vojnega oškodovanca, ki jih poravna, kodobi odškodnino oziroma se mu odbijela od celokupne odškodnine, ki se mu prizna in odmeri. Voditelj in tudi uradniki knietijskega oddclka namestništva so celo zaupno trdili, da država tudi. od tega dve tretjinskega zneska znatno popusti, ako ga ne popol- -noina odpiše! Prašiči, ki smo jih takrat dobili, so nekaietim pocrkali, drugi so jih mor-ili za- silno zaklati, le redki so prišli do pravega uspeha z njimi. Od takrai ste pottkli dobri dve leti. Mnogo se jc izpremenilo. Tudi naziranje o pomaganju vojnini oškodovancem. Nič o popuščanju, nič o izbrisu kupnine za prev- zeto žival, pač pa strog odlok deželnega komisarijata, ki nam žuga s tožbo, ako ne plačamo do konca decembra t. I. dotično svoto za svoj čas prejetcga prašiča. Vedite, gospodje pri koinisarijatu, to ni v skladu z Vasimi obljubami! To ni v skladu z obljubami bivše vlade! Mi imamo še porušene domove, uni- čene vinograde, razkopane njive, nimamo ne krav ne volov, da bi obdelali svojo zemljo, nimamo skoro najpotrebnejšega za vsakdanje življenje, iiisnio dobilfc pod se- danjim režiinom niti beliča vojne odskod- nine, dasi so nain obljubljali in nam obljiib- Ijajo deveta nebesa, mi tudi nc vemo, ali jo dobimo v doglednern času, in koliko bo znašala. Smo brez obleke in obutve, žuga nam na novo pomanjkanje živil, semen, gnoja, smo brez denarnih sredstev, nimamo kredita! In sedaj pridete še, gospodje od deželnega komisarijata, z nožem nad nas, češ: plačaj drugače tožba. To, gospodje, ni prav, to ne sogiaša z Vašimi obljubami. Tako se kmetijstvo ne podpira. Nismo taki, da bi se hoteli odtegniti svoji dolžnosti. a dajte in priskrbite nam sredstev, da si moremo zacelili vojne rane, potegnite se pri iiasih novih gospodarjih, da nam izplačajo odškodnino, potem pri- dite po povračilo. Nikdo se ne bo branil. Vsi izpolnimo svojo dolžnost. Deželnega komisarja poznamo kot mo- ža, ki vsaj hoče cutiti z ljudi>tvom, saj je naše dežele sin, za to si ne znamo prav tolrnačiti, kako je mogel on, kot dober poznavatelj naših skrajno žalostnih razmer, podpisati citirani odlok. Ali straši kakšen zli dnh v dezelnili uradih. Gospod komisar, poiščite in ozdravite ga. Zdaj niso časi, da bi se ljudstvo begalo brez potrebe in brez kazni. Gospod komisar? Odredite preklic iega ukaza in dovolite ljudem rok plačila do časa, ko dobijo odškodnino. S tem • «apravite cicbro in panv;.;tno delo ljudstvu ii> tudi sebi uslugo. Živinozdravnik I. Oerbic ¦— Solkair. Bulezni domačih živali - človeku nevarne. So gotove bolczni domaeih ^ivali, ka- tere se prenesejo tudi na clovekä. Ena teh je: ! Tubcrkulüza g o v e j e ž i v, 1- u e. Statistika r'okpzuje, da je 25% vseh igoved tuberkuloznih. Ena sedmina ivseh Ijudi uiTirje na tuberkulozi. Ali ie kakšna zvLza ined teina dvema štatistikan.a? Je, ali v zelo »;ajlini ineri, to se pravi, človek se lahko okuži od jetičnili zivali, tocla v redkih slučajih. Dokazano je nestetokrat, da so ljudje pili mleko krav, katere so lme- le tuberkulozno vime, ter ostali pri tern popolnoma zdravi. Na drugi strani je spet dokazano v nekaterih slučajih, posebna otrocih, dajimje bil vzrok intekcije mleko bolnih živali. Toda vsceno je nevarnost, katera grozi človeku s tern, da uživa mle- ko tuberkuloznih živali zelo majhna, v pri- meri z nevarnostjo, kateri je izpostavijen s tern, da pride v dotiko s sočlovekoin, Ka- teri trpi na cdprti tuberkulozi. S strogimi sanitarno - veterinarnimi cdredbami se bo tudi tuberkuloza goveje živine oinejila in s tern nevarnost itifek- eije človeka. Ne pij pa nikoli neprekuhancga mleka, čeravno se pri zavretju mleka bacili tu- berkuloze ne uničijo, dbvarujes se pa pri tern drugih bolezni. Ako oni, kateri lnolze, vidi, da v vimenu ni vse v redu — naj po- kliče veščaka, da odloči, ali je mleko užit- no, ali ne. P a s j a s t e k 1 i n a. je kakor znano čicveku silno nevarna. Steklega psa spo- znamo po tern, da je p-js v. zacetku oboio- losti godrnjav, nemiren, nervozen, kar za- pazi posebno Iastuik psa, kateremu takoj pade v oči sprcmemba v abnašanju obde- Je živali sploli. Po^iebno viden znak obclc- losti je perverzen okus obolele živali, to je obolel pes žre slamo, zemijo1, kamnčke, les in druge neprebavljive predmete. V poz- nejšem stanju bolczni dobi pes kree, ogri- zc vsc, kar mu pride naproti, ako more zbeži od doma ter drvi brez miru in brez dlja okoii. V poznejšem stadiju cbolelosti pes ohromi, spodnje čeljust mu visi navz- dol, zadnje ncge ga ne nesejo vcč, nakar obleži; za; par dni pogine vsled ohromelo- sti. — Pasja steklina se ne prenese same na človeka, ampak na vse domače živali sploh. Steklega psa naj se naredi takoj ne- škodljlvega, ako bi bil ugrizel Ijudi, pride- jo ti v poseben zavod. K o n j s k e g a r j e st> se ix)sebno v vojni silno razširile. To kožno obclelost povzročajo male živalice, katere se zari- jejo pod kcižo, kjer neprestano kopljejo silno uiajline rove, kar provzroča srbenje. Konj dobi na koži majline bulice, se drgne in grize; na koži mu nastanejo cele kraste, dlaka odpada, konj vidno liira in ako se ne leči, tudi pogine vsled oslahclosti. Tudi človeka se primejo kcnjske gar- jc. Je to bolezen, katero poznajo posebno oni, kateri so v svetovni vojni pretrpeli noči v slabih prenočiščili. Zdravilo, katero predpisc zdravnik, človcka kmalu reši te srbeče bolezni. K o n j s k a s m rkav o s t je tudi človeku nevarna. Kedaj je konj bolan na tej raznolični bolezni in kedaj ni, odloei samo veseak potom posebnih preizkušenj. KoT»jska smrkavost velja da danes za neo- zdravljivo in prinese eloveku, kateri bi se z njo okužil — gotovo smrt. So še druge razliene bolczni domaeih živali, katere bi nam bile nevarne & tern, da uživamo meso, tcda stroga kontrola posebno po klavnicah nas obvaruje prcd tcmi nevaruostmi. Dopisi. — Iz Tolmina. Od raznih strani mo- ramo Tulnunci si žati očitunje, da je v Tolrnnu narodno ž vljenje ne le opcšalo, atnpak da je narodna zavedncst celo umrla. Tolrmnci so se iznevenli'svojemu narodu, so se potuičlli, so poturice! To očitanje slišiš od v:^akega deželana, ki pride v Tolmin, to slišiš od dulutvnika, od uči- telja, od Župana in ta glas gre po celi deželi. V obrambo časti oglašane se ter podajam nasltdnje nepristransko pojas- nilo : Kakor je bil Tolmin pod bivšo vlado središče naših gorskih krajev, postal je pod sedanjo vlado še več. V Tolminu poslujejo vse oblasti kakor v kakem meslu in sicer; civilni komisarijat, okrajna sod- nija, davčni uradi, civilni genio za vzposia- vitev, tu imamo orožniško okrajno postajo, fmanco, vojaško posadko z 500 možini, dalje je tu učiteljišče z 160 učenci, razni profesorji in učitelji in cela vrsta zaseb- nih uradov in stavbenih tvrdk, ki zapo slujejo Že same v poletnem. času na sto- tine delavcev in uraduikov. Vse te oblasti, eel ta regiment Ijudi se koncentrira ob go- tovih urah na par sto kvadratnih metnh, kjer vlada vedno največja gneča in vr- venje. In ker so ti ljudje tujci, ki so prišli v Tolmin radi službe ali radi dela in ne govore slovenski, zato se čudi vsak in pravi: v Tolminu je vse laško — a za- pomnite si gospodje: ti ljudje niso Tol- minci ! Očita se Tolminu dalje, da je izgubil svoje narodno lice, ker nima več sloven- skin napisov na trgovinah. — Pred vsem puudarjam, da so ohranle nekatere tvrdke slovenski napiy, nekatere imajo dvujezičen, vse pa, ki nimajo napisa, čakajo, da de- nejo slovenskega, a kar je samolaških napisov na trgovinah, poudarjam /Gpet: ti niso ne Stovenci, ne Tolminci. Moje mnenje je : da imajo Tolminci v Tolminu pravico do slovenskih napisov in zato naj jih tudi nastavijo. Pa Tolminci se preveč udeležite raz- nih veselic, sestankov in prireditev, vsled Cesar trpi Vaša cast. — V Tolminu je res preveč teh reči — a poudarjam zopet: Tolminci jih ne prirejajo in se jih ne ude- ležujejo razen nekaj gospodičen in tu pa tarn kdo drug1. Tu pa bi opozoril gotove Tolmince, da jih ne more nihče prisiliti, da morajo na veseiice, na plese, na pri- rediive, da morajo razobesiti zastave ali ra/.svetliti hiše ob gotovih prilikah. Pa v Tolminu ste blagoslovili zastavo, ste tele- grafirali, ste razobesili zastave i(d. itd. — Res je, gospodje, a teh „zločinov" ni na- pravil noben zaveden Tolminec — ampak drugi. Naznaniti pa inoram celi slovenski javnesti, da imamo v Tolminu nekaj in še več kod nekaj, Cesar pa v drugih občinah nimate: Imamo tu „Rokodelsko bralno društvo", ki ima svojo knjižnico, ki goji narodno petje in ima svojo bralnico z vsemi slo- venskimi časniki z dežele ler šteje 120 udov; imamo „Marijino družbo" ki šteje 160 deklet, ki ima tudi svojo knjižnico, ima reuna predavanja in ki je pnredila letos javno veselico; imamo podružnico Ciril-Metodove družbe, ki tudi dobro delixje in imamo druStvo „Otroški vrtec", ki se tudi pripravlja, imamo tudi izvrsten pevski zbor z orkestnim, ki se prižteva lahko najb'oljSim v dežeii — a da se ne gibamo tako, kakor bi radi in bi vsi želeli — za- pomnite si: nismo vzrok mi Tolrninci! Konečno odgovarjam dopisniku zadnje „Goriške Straže" na dopis „Spomini iz Tolmina", naj opozori v prihodnje slavno učiteljsko komisijo da ukrene pri pristoj- nih oblastih primerno, da Re bodo izpiti v zimskem času, ter da si vsi pravočasno poskrbe hrano in stanovanje. Tolmin je sict-r „piccolo Parigi", mala vas a!i (rg — ne pa veliki Paris ! Tudi ga opozorim, da gospa Grom-Vrtovec, ni pnpenjala odliko- vanj vojakom. Toliko v obrambo narodne časti Tol- mina po raznih govoricah v javnosti in v časnikarstvu. PrepriČan scm, da bo Tolmin delal vedno cast slovenskemu narodu vkljub izpremenjenim razmeram ter da ne bo med nami ne Judežev, ne Efijaltov, ne janičarjev, ne pofuric ampak zavedni Slo- venci, ki bodo znali vedno potegovati se za svoje narodne pravice na postavni podlagi. Pomislite pa tudi dalje gospodje, kako težavno se je v takih razmerah sukali na vse strani 1 Lažje je biti v zadnji gorski vasi! 1 van Rojec, dekan. (Opomba uredništva: Po izjavi č. g. dekana Rojca ni gospa Grom-Vrtovčeva pripenjaia odlikovanj dne 11. novembra; zato radovoljno popravljamo poročilo v zadnji „Gor. Straži".) — - Iz IdrJje. Tukajšnja ženska po-' družnica Ciril-Metodove družbe je pri- rediia na Miklavžev predvečer našim malekom zelo lep večer. Na vsporedu je bilo petje, deklamacija in gcdba. Seveda glavno točko je tvoril Miklavžev nastop s svojim spremstvom, ki je vzbujal pri o- troeih veliko začudcnje in rnnicigo veselja. S svojimi obilnimi darovi je marsikate- rega prijetno iznenadil. Bil pa ni to samo lep večer za naše najmiajše, tudi odrasli smo imeli lepo razvedrilci, naslajajoč se ob i'branih glasovih nalašč v to svrlio izvež- banega ženskega zbora in ob nielodijah izbornega salonskega orkestra. Marljivi Ciril-Metodcvi podružnici smo hvadežni za užitek, ki nam ga je nudila in izrekamo upanje, da najde kmalu zopet priliko raz- veseliti nas z novo priredtvijo. (Op. ur.: Kaj pa podružniee po osta- lih naših trgih? Ali spijo spanje zakletih kraljičin in eakajo junaškega vitcza, da jih preibudi v novo življenje? Ali nimajo trgi, ki se Čutijo dolžne posečati tuje pri- reditve, pokazati svoji mladini ničesar svojega?) — li Solkana. Čudno napredni smo y Solkanu, da imamo šolski poduk celo o največjih cerkvenih praznikih kakor n. pr. 8. decembra, kljub temu, da je v uradnem listu 8. december zaznamovan kot prosti dan. Nikjer ni bilo sole, samo Solkau se odlikuje v tem. oziru. Kdoveč ukaže, ali oblast v Trstu ali šolski nadzornik? Sol- ski vodja da tudi lahko petkrat na leto prosto sam od sebe. Kje je tukaj krivda? — Nekaj kulturnih drobtinic. List >v pri- jatelj z dežele nam piše: „Postali smo dr- Žavljani liste države, katere predstavniki so se še nedavno ponašali s svojo trojno kulturo. TuUi od tistih, ki so med nas prišli, so se mnogi širokoustili, da nam prinesejo svojo kulturo. Tisto kulturo — pretcklosti posebno — mi dobro poznamo in jo spoštujemo! — Ali so pa tudi to znaki kulture, kar priobčuje v Tridentu iz- hnjajoči list „Internazionale". Italija ima 4877 občin brez stranišč, 1354 občin s slabo in pičlo pitno vodo, v WOOobcinah niti ne poznajo prebivalci mesnih jedi, v 600 občinah ne samo da ni zdravnika, ampak niii babice, 366 občin jc brez po- kopališča... Te podatke je priobčil tudi v Bocuu izhajajoči J)vir Tiroler". — Pri ti- stem padatku o velikanskem številu 4877 : občin brez stranišč (!!) sern se domislil nekaterih izobraženih gospodov, ki so pre- živeli svoje tozadevne stiske in bridkosti v vojncrn prognanstvu ; ti so bili v po- sebni meri deležni kulturn h razmer in — ; dobrot! Po vsej pravici se je bati, da po- stanerno tako nekulturni, da tako kul- turo začnemo zaničevatt. Ravno tako tudi poštne določbe in Sirkovi pregledi davkov in pristojbin, ki so nas šele začcli žuliti in pritiskati. Med leposlovno in zabavno prozo za- vzemajo prvo mesto Starovaškega spomi- ni na Zagreb (I. Akademjska svoboda. Ker pogrešamo II., lahko z veseljem sklcpa- nio, da bo prihodnji koledar te spomine nadaljeval.) To so spomini zielega moza, ki s find ironijo in zdravim humorjem gle- da nazaj na dobo svojih dija?kih let. Sredi vsega vojnega in toznega ozračja letošnje- ga Koledarja so ti spoiiiiui (puitg Uveh liu- niiC'risticnih sestavkov) kakor n-ekaki pri- jetni trenutki lahkega oddiha. — Cebokli- jev »Smrad« nam zopet z vso težo vojne more leže na dušo. — Med tern ko bo Sta- rovaskega spis zanimal bolj izobražen- stvo, bo priprosto ljudstvo z zaninianjem čitalo šaljivo - resni spis: »Krompir«."J — Marsikdo se bo čudom aidil, ko najde v Kolcdarju pod naslovom »Oregorčičeva proza« mesto kakega poezije polnega, v. viscke idealne sfere dvigajoc-esai s -ls-a —- samo »govor o želodcu«. Kdor dobro po- znai Oregorčiča iz nj&tfuviya v.'w >k• • j i in njcgovih pesmi, pozna tudi njeffov fini sar- kazern in njegov včasih skoraj strupeni Humor. — V tem navidczno tako material- ncm govieiru sc nam kaže ena izmed naj- jdealncj?.ili snicri Orego'-ci'-e c a d.hi: Ta govor je zdravega, yeasih tudi ujed- ljivega humorja polna in fina ironizacija praktičncga in teorctičnčga (contra Bü- chner et coinp.) materializma. S svoje idealne visine gleda pesnik z zanieljivim In pomilcivalnim zasmehom. v ni ine matcrial- nosti. — Kakor iz lmiogih njegovih socijul- nih pesmi, nam tudi iz tega go vor a krepko I zazveni struna — usmiljenja s trpini. For- | inalfiega pesnika nam izdaja v tem pro- I zaičnem spisu — bogastvo rim: Vaša gna- da, kaj bi rada? Lenuhi - žeruhi. Možakc- kostenjake. Kako hodijo in sede, kako be- dc in spe.; kako nos viliajo, kihajo in dilia- jo! Z motiko in drcvesom — po papirji s peresom. Vsi se pote, da svoj trebuh rede! Marsikteri domorcdec, domorcdec — za želodec. Modrost in norcst — Imeniten, pa tudi si- ten. Ne kopati, ne orati, ne sejati. Nc ku- povalcev ne prodajalcev, ne sc-ldov nc soldatov ne advokatov. I. dr. Četudi to Gregorčičevo delo z marsi- čem razodeva pesnika, je vendar to pred- vsem go vor Gregor eiča — človeka; ker je to pusini govor, ga seveda ne smemo meriti z merilom poezije. — Nastal pa je ta govor .pod vplivom Stritarja; Stritar je ljubil take duhovito-šaljive govore v pri- jateljski družbi in jili uvcdel tudi v našo II- tcraturo. PriobČcni so bili najprej v njego- vcm »Dunajskem Zvonu« in potem spre- jeti v njegove »Zbrane spis-3«; v VI. zvez. imamo take govore: Vino. Želodcc. Sol. Srcc. Da je nastal Oregorčičev go vor pod vplivom nj-egove-ga glavnega ueitelja Stri- tarja, nam priča med drugim dejstvo, da imcnujc h koncu Stritarjov psevdonim — Boris (Miran) in citira njegove verze. Da- si imamo pri Stritarju in Orcgorčiču šalii- vi gpvor o želodcu. ':; vendar zadnji po- vsem izviren in neodvisen od prvega. Poezijo zastopa letos Gradnik samo s spnetom »Tolmin«, ki je po svojih osebno- zgodovinskih reminiscencah soreden nje- govemu sonetu v letošnjem »Zvcmu«, str. 498. »Na goriškem Gradu«: »Si Ivan Gradnik mojili dedov ded?« i.'.t. d. Z icpiiii številom toplo obeutenih pesmi so zaste- pani Jurca, Pastuškin, Tratnik in Gruden; po večini vsaj so to vojni molivi (Ju.reevi: Vojni ¦Cidmevi). V freh težkih in temnih ča- sih. še polnih vojnil; odmevov, vplivajo zelo blagodejno sredi vsega tega neznos- nega ozračja nekateri nevöjni motivi, ka- kor n. pr. Tratnikove poetične skice, Pa- | stuškinova »Dekltta s kitaro« ali pa tista s lepa Gradnova idila iz kraškega življenja: ! »Pri Mohorinkinih«. Naj bi nam prinesel ] prihodnji Koledar več takejca blaga, da si | nekoliko odpoeijemo ob teh tezkih dnch, | vojne groze in begunskega ziv'jenja, da bi i vsaj nekoliko pozabili vojne odmeve In ; ves vicijni smrad. Res je vse naše sedanje življenie in mišljenje in vse čuvstvovanje zastrupljeno vcjuega ozračja, da skoraj nimamo in ne vemo kaj drugega povedati, a ravno zato nam je treba razvedrila. Tre- ba nam je ven iz te vojne mere, kakor je treba človeka ven iz zastrupljencgä o- zračja bolniške in mrliške sobe! Sentimen- talnost nas zastrupi, treba nam. je vedrega zdravja — za težko delo. *) Naš prvi montanjarski patatolog slovenski, ki pač dobro pozna tozadevno literature, nikakor ne bi bil smel izpustiti glavnega historienega podatka v monta- njarski patatologiji: S. Rutar: Z^odovina T-clminskega str. 150: »Krompir (na Bol- škem »čoinpe« imenovan) začcli so šele koncem pretekfega stolctja saditi.« (Ker je ta zgodovina pisana 1. 1S82., velja to za čas pred 1. 1800.) Torej poznajo hribovei krompir kakih 150 let! — In ]x>tem ne bi smelo izestati najbolj klasično in poetično mesto o krompirju, kar jih ima naša lite- ratura, to je peeenje krompir ja v X. pogL Stritarjevega »Oospoda Mircdolskcga« in pGsebne besede: «Pesnice (= Vodnik), ki nam je pel: »Na zganeih tropine«, imeno- val ga je, »steber kraniske« ali recimo: Slovenske dežele«. Oj ti ljubi sadež! Svet skoraj živeti ne more brez tebe: na kmeČ- kih mizali te imajo in na gosposkih, v raznih oblikah, tudi v —ciblicah. Vživa te kmet, kateremu si včasih skoraj edina hra- na, in vživa ta gospod, ki ima vsega do- volj, in vendar ti nisi imeniten. Skromno jc lice tvoje, ne žari se ti, kakor tvoji go»- sposki sestri pomaranči. Pomanniee so i- menovali sxari: zlata jabelka; jaz ne vem, ali nisi ti morebiti bolj vreden tega lepega inrena!« — Omenjeno pciglavje lahko ime- nujemo slavospev slovenskega krompirja. — Omenili smo že Vodnikov izrek; med svojimi ugankami ima Vodnik eno, ki se glasi: »Kter' h-cicejo moja Jabulka jest', — ni treba nikol' jim mene otrest' ; — le de- blo poderi, —¦' pod mano poberi!« (— Krompir). Tu imamo isto poetičnoi prl- mero kot pri Stritarju! V narodnem pesni- štvu res da nimamo krompirja posebno o- pevanega; to je tudi povsem naravno, * Kostanjevica na Krasu. V Kostanjevici se gradi vojni spomenik. Za zgradbo se jemlje kamenje porušene cerkve in bliž- njih his. Dasi pa traja delo že oolnih osem mesecev, dotični g. podjetnik še do danes ni poskrbel svojim delavcem za primerno stranišče. Za stranišča služijo porušene hiše in — vodnjaki, iz katerili so porabili vodo za malto. — Tat na Tolminskem. Pred nekaj tcdni je prišcl v neko vas na Tolminskem ncki uradnik radi državnih podpor za vdcve in sirote padlili. Froti večeru se Je ustavi! nekaj časa v neki hiši (pri občin- skem zastopniku). Domači so bili zaposie- ni v vcži pri delu, tako da jc bil gost sam v izbi. Reguliral je stcnskc uro in drugo srebrno uro, ki je viscla na steni. Nato sc }c pcmudil nckciliko pri domačih v v&li, šcl potem zopct v izbe po svojo opravo in jo zapustil sain brez vsakcga slovesa. Ko je prišel hišni gospodar v izbo in hotel kot navadno žepno uro naviti, jc ni bilo več na steni. Tatvina se je naznanila naslednji dan CTožnikom, ki so obljubili svojo ta- koišnjo pomoč, pa.do danes se ni sporočen nikalc uspeh. Priporcčamo nasim ljudcm strogc" previdnost, ker danes je poštenje, PTaviuiost in' resnica popclnoma zako- pana za nas Slovcnce. Polifični pregled. Jugoslavija. V nedcljo, dne 12. t. m., se ie prvič sestala v Belgradu novoizvo- licna ustavodajna skupščina. Navzcči sc; bili po večini vsi poslanci. Vsled spora- zuma med demokrati in radikalci bo pred- ¦sedoval konstituanti Nikola Pošič, Ta je v svojcm gc-voru poudarjal vdik ponicn konstituante za bodočnost države. Izrekel je nado, da bodo vsi poslanci sodelovali s evcjimi najboljšimi močmi na ddočanju temdjnih uačel državc. Zelezniški minister dr. Korcšcc jc- po- dal ostavko. Ostavko je podal tndi hrvat- ski ban, dr. Laginja in ministerski svet jo je tudi sprejcl. O sprejemu Bolgarske v Zvezc: Na- rodov poročajo listi sledečo z-vni i\ t: Ko je angleški odposlanec v seji k - kurjenih barakah od mraza drgetajoča in lačna spominjati se tega dne. Podpisani odbor hoče tern revežem prirediti božičnico. A ti, narod, daj, kar mores dati. Najsvetejši narodni davek je to. Nihče, kdor le zmore, se mu ne sme odtegiti. Vsak je dolžan dati: vsaj ono, kar mu preostaja. Odbcir sprejme vsako darilo bodisi v denarju ali blagu. Kdor more dati mnogo, naj da mnogo, kdor zniCTc le m.ak>, naj da mak>. Darila sprejemajo v ta narrten oä od- bora pooblaščenci in upravništvc,1 Goriškc Strpže. Odbor. Katere oiroke se bo obdarovalo pri Božičnici? Predvsem se bo odbcr oziral na revne vcjne in druge sirote, v drugi vrsti na drug-e siromasne otroke iz Gori- ce. Varulii ctrok, oziroma stariši naj pri- ncsejo najkasneje dov pondeljka; 20. t.m. tozadevne pixsnje v'upravnistvo Straže (ill. Vetturini 9, pritličje) in naj v kuver- tirani prošnji navedejo sledcče podatke: število otrok, njih starost, gmotni položaj, naslov. Najkasncje do četrtka 2?>. t m. bo odbor na vse došle prošnjc pismeno od- govoril. Božičnica se vrši dne 24. t. m. v dvo- rani Ccntralnc poscijilnice in prične ob 3. pop. Otroci naj pridejo v spremstvii sta- rišev, oziroma varuhov. Seveda so vab- ljeni k tej rireditvi vsj naš malčki in palč- ki brez razlike. Našim malčkom! Vi vsi, ki imate še kake igrače dema, kateriii še niste pokva- rili in ki pricakujete za B^žičnico novili, vi vsi, ki ste dbbro oblečeni in imöite vse- ga dovolj, ker skrbe Vaša skrbna mama in ata za Vaš. Vas vse vabjmo, da ne za- bite nasih vojnih sirot. Prosite doma ma- mico, naj Vain devoli, da tudi nek'ij daru- jete. To bo veselje za one malčke, ki so zapuščeni vd vscga sveta! In naio be v zlatili črkah stalo v Bo/ji knjigi in še ma tern svetu v »Straži«, da je naš Žiga da- roval t'C iu to igračo in še kaj druzegai in da je naša Milieu, oddala svojo najlepšo punčico. Vsi ste vabljeni tudi. k 13ožičnici. Darove sprejenia upraVništvo ' »Goriške Straže«. Seziiain vseh darov v blagu in dena- rju objaviino v prihodnjih stevilkah »Go- riške Straže«. Ako bodo prišla z dežele po Božičnici, se bo najrevnejše otroke še naknadno obdarilo. Pri vsakern darilu naj se izreenci omeni. da je namenjeno Božič- nici. Domače vesli. Grof Alfred Coronini. V pondeljek zjutraj se je razširila po mestu žalostna vest, ki je posebno goriške Slovence hudo priza- dela, namreč da je v noči od nedelje do pondeljka izdihnil svojo biago duSo, pre- viden s svetotajstvi sv. vere velerodni sospod grof Alfred Co ro nin i-Cron- berg, veleposestnik, bivši deželni in dr- žavni poslanec itd. Pokojni gospod grof je bil do zadnjega časa čvrst in krepak, a srčna kap je naredila njegovemu življenju ! nagel konec. Včeraj. 15. t. m. so položili ! njegove zemeljske ostanke v kapeiici na \ Cingrafu k večnemu počitku. — Vsi go- riški Slovenci se hvaležnim srcem spo- minjajo njegovega krepkega in odločnega nastopa kot dež. in drž. poslanca v prilog naših pravic ter našega gmotnega in duš- nega napredka. 0 tem bo v našem listu še govora, za danes zaključimo: naj po- čiva v m'ru ! + Prof Maks Pleteršnik je slavil te dni svojo osemdesttletnico. Kljub visoki starosti je Še čil in zdrav in se 4živo zanima za slovanske razmere. S ponosom lahko zre na svoje Življensko delo „Slovensko nem- ški slovar/' Njegovi učenci se z veseljem spominjajo svojega dobrega profesorja. Bil je marljiv delavec v vinogradu slovenskega slovstva. Služboval je svoj čas kot profe- sor tudi v Gorici. 1 Stavka državnih ushižbencev. V Julijski Benečiji je izbruhnila stavka dr- žavnih uslužbencev. Stavkajo vsi držav- ni uradi brez izjeme kakor sodnija, dav- karija, pošta itd. Profesorji in učitelji dr- žavnih in meščanskih sol (tudi slovenskih v ldriii in Tolminu) so zapo6eli stavko na svojo roko. Povod stavki je nezad'Ctstna plača. Gibanje je pričelo v nedeljo opol- noči. Dasi je generalni civilni komisarijat opozoril stavkujoče, da jim bodo ustav- Ijene place in da se uvede proti nji di- sciplinarno in kazensko postopanje, ako se ne vrnejo na delo do 15. t. m.,, so stavku- joči izjavili na zborovanjih, da bfdo vz- trajali tako dolgo, da se sprejmejo vse nji hove zahteve. Ljndjc z dežele, ki imajo opravka v mestu pri raznih državnih uradih naj torej te dni nc dclajo brezpotrebnih poti in naj P'Ccakajo, da se vrne v tem pogledu nor- malno življenje. + Nov bombni atentat v Gorici. Zdi se, da nam ta naslov ne izgine več z dnev- nega reda. V nedeljo se je zgodil že tretji slučaj. Najprej bombe na koncertno prire- ditev, nato bombe v pcslopje, kjer stanu- jejo samo revni, po vojni najbolj prizadeti begunei, v nedeljo pa bombe na mazzmi- jsnee. In kakor smo obsojali prva dva slueaja, tako obsojamo tudi ta zlcčin. Ce bi človek ne živel sredi med temi dogod- ki, ne bi si niogel predstavijati, da jc mo- gočc tako zavratno hudodelstvo. Nekaj tržaških mazzinijancev je prišlo v nedeljo vGorieo, da počasti spemin na Kalvariji padlega poročnika Alda Comandinija. I- meli so s scboj svojo godlx;i, ki jim je svi- rala ob prihodu v mesto in istotako ob ¦cdhodu. Po slovesnosti na Kalvariji so sc udeležniki povrnili v mesto in se ustavili na sedežu mazzinijanskega društva v po- slopju, kjer je gostilna Marzini. Proti ve- ceru t. j. okoli 7. pa so se vračali na južno postaja Godba in ves sprevog sta se u- stavila pred kolodvorskim poslopjem. Ob splošnem veselju.in radosti, ki je vladalo pri izletnikih in gostiteljih — bilo je nav- zočih mnogo žensk in otrok — pa poči nacnkrat bornba, vržena očividno z vzvi- šenc pešpoti neposredno na trg pred k'Cilod- vorom. Posledica je bila grozno vpitje in bežanje na vse strani, na tleh pa je oble- žalo število ranjenih. Med- ranjenimi je otrok n dva ali trije orožniki. Vseh skupaj je ranjenih kakih trideset oseb. kakor se pripoveduje. IBila je vržena tudi že druga boinba^ki pa na srečo ni razpočila. Sreč- iiemii jc tudi pripisovati, da bomba ni do- segla gruče, marveč da je padla nekaj korakov bolj na strani, tako da ni razpo- čila v sredi med Ijudmi. -{- Občinske zadeve. Olasom odloka gen. civ. komisariiata v Trslu je prideljen občinskemu upravik'lju g. Antonu Mikuž pri Sv. Luciji upravni odbor sestoječ iz kajti narodna poezija je začela nekako v tistem času usihati pri nas, ko je začel krempir rasti — pri nas! Vendar ga sre- čamo tudi v narodni pesmi, v mlajsi seve- da — v modernejši. En sam zgled: Kranj- rskogorska (torej tudi »morrtanjarska«) se glasi: ^O da b' rastu krompir, — da b1 ga jedu pastir, *da b'zvizgav in pcv., da b1 biu zmerom; vesev!« To je strogio reaHsticna poezija, ta re- alizem je najkrepkcjšc izražen v mojster- ski rimi: krompir - pastir! In vendar ka-ze ¦pojrumen pclet v idealne višine Stritarje- ve pastirsko - idilske epizode. V danasnji bolj realistični dobi skoraj ne razumemici Stritarjeve pretirane idcalne skrupolozno- sti, v kateri gov^ori o kromuirju (ki ga sploh ne imenuje); — »nc upamoi se^ga imenovati po imenu; ime mu je strašno kmečko, prozaijčno; bojimo se, da bi kaka lepa bralka, mestna gospodična, ne nabra- la zaničljivo ust, ako ga naravnost imenu- jemo«. — To je samo nekaj podatkov, s katcrim smo skušali ovreči napačno litc- rarno in estetično trditev. da »s poezijo ne grc« — krompir! »Mestnim gospodičnam« in Mgoriškim fakinom« morda ne — a nam — zalibog gre, ker mora iti! (Ta opazko je napisal pod Crko ubogi pastir — monta- njar, katerega geslo je: »Vsak dan krom- pir!« Namenjena je tistim, ki so siti vsakc resne besede in - nikdar lačni krom- :pirja!) Sedaj od fu. (Sonetni šopek. Zvezal Albin Kuščar.) 16. Trnovski gozd. Kje tisti časi so, kje tisti dn.evi, ko Kras krasili so niogicični lirasti?! A prisle tuje so na Kras oblasti, odkazali so hrastom se grobovi pod morjem, kjer beneški so bregovi samevali in morali so pasti vsi velikani — to so pač kontrasti — da temelj so postali stavbi novi. Se danes nosijo na svciji glavi ¦edino hrasti kraškega izvira stoletno slavo Markovega leva. Katero mesto se pač zdaj postavi, ker žalostinkc tudi zdaj sekira y trnovskem gcizdu dan na dan prepeva. 17. Pesnitev in resnica. »Zmagavec je prcmaganca objemal, mu manifest svečano stiskal v roke, v njem bil načrtal nove je odloke, IX) kojih bo stališče on zavzcmal: — Prostosti nikdar tebi ne bom jemal, za tvoje v šolah bom skrbel otroke, uradnike vse tvoje vsake stroke prevzamem. Kmeta jaz ne bom izzemal. Na tem pravičnem jaz stojim stališču, usodo bratu lajšati nemiloi.« »Prijatelj, nehaj, ti gotovo sanjas, mogoče burke z mano zdaj uganjaš, takoj povej, kje to se je zgodilo!« ... »Vse to scm vid-tl v Kino-gledalisču.« 18. Kdor išče — najde. Da, da! Če prej bj vedel! Ze eel Jeden po mestu poprašujem iščem sobe. zaman, ljudje se smejejo mi v zobe, češ ta-le ntc« je sila radoveden, po sobi vprasa, joj! je zagoveden. Od severa do juga in narobe potim se po stopnicah vsled mascobe,! usrniliti se noče nie nobeden. lskaje scibe moram tudi piti po krčmah, po hotelih s prenočišči, zato zapomnim dobro si Gorico, kjer moram noč in dan okrog hoditi. Nobene sobe iiiti na dvorišči dobil še nisem, pač pa — vodenico. 19. Goriška razsvetljava. Svoj čas zvečer res bilo je zabave! Sedeli smo pri »Orlu« v sobi mali, kjer nekatcri pridno so kvartali, tarn v kotu drugi peli so sanjave, otozne pesmi narodnc, Vipave se trtni sok je penil nam v bokali, dokler zaprli niso se lokali, dc;klcr ni prišlo k nam oko postave. I zdaj sedimo pri kvartinčku vina, a smeh se pristni več ne druži z nanii in pesem nas je tudi zapustila, med nami vlada grobna le tišina, iz koje nas edino še predrami slučaj, k?a nam elektrika ga špila. 20. V Liguriji. »Kaj vidim, Janko?! Sv. Margarita!! S predpasnikom si kuhaš sam kosilo. Nikakor, hvala lepa za vabilo, bolan sem malce, nimarn apetita. A kje je danes žena tvogai skrita, se moti z delom v pralnici? Perilo možem že innogim jed je prismodilo! Morda pa tašči tvoje grehe čita?« »Cc se ne inotim, zdaj je zborovanje, in žena bedi men da tretjič že tja reševat politično vprašanje, tačas polento jemo jaz, otroci. — Politika, polenta, zdaj obe cistaneta nam kajpak na želodci!« 21. Botanika in etimologija. «Kaj neki, Stanko, se ti je zgodilo? Nervozen si, sam s sabo govoriš, prcstrašen ves kot v mišnici si miš! Že snoči v družbi se je govorilo, da k doktorju ti moraš po zdrävilo» sieer še lahko pljučnico dobiš.« — »Odkrito reci rajši: »Ti noriš!«; zato ixwem pa to ti v pojasnilo: iščoč korcna Rcpnu, kraški vasi, dognal sem, da koren njegov je repa, čeprav koren nc more repa biti, kar smo se v soli morali učiti. Jezikoslovstvo novo — to je lepa - pa pravi, da koren je repa včasi!« — Prlloßa »GoriŠke Siraže« štev. 41. s ; Pozor !j Noi/1 Pozor!! ; slovenska rnanufakturna Irgovina • in trgovina z izgotovljenimi oblekami j =. V GORICI = \ ANDREJ MAVRIČ 5 m**m*B——¦"¦ " ¦' —¦—i———i———————— i ii—— ii! ...... ............. • (jlosposka ulica št. 11 (Via Carducci) ' v proslorih biuše znane trgovine Ivančič in Kurinčič ) Predno naknpite mnnufaktarno blago za jesen in zimo, ne zabite obiskali zgoraj imenovane manufakturne Irgovino in (rgovine z izgotovljenimi oblekaini, z rnznim perilom itd. — Trgovina je bogato založena z vsem blagom in postreže dobro in po zmernih cenab. — V zalogi ima krasno volneno in bombažaslo, kakor tudi nriprosto blago. — Enako ima v zalogi izgotovljene vsakovrstne obloke za gospode in delavce, za innäCanske in kmečke dečke. — Kar se v zalogi ne nahaja, proskrbi takoj po meri, kajli tvrdka irna veliko lastno krojaško delavnico in izgofavlja možke obleke po najmodernojših krojili in po zmerniii cenah. Novoporočenci pozor! Obrnile se zaupno na Ivrdko Andrej MavrlČ, ki poslrože z izvrftlnim blagoni: s pireprogami, odejami, bla»inamif štramaci, volno \U\. in sploh •/. vsimh potrebnim, kar potrpbnjo moderna nevesta. Za zimo! IJIago za. suknjsi prvo vrsU', izgoluvljciu* siiknj«1, 1^/kc in laiikc. elpganliu* in piipiosic Vse po solldnih cenah. Ravnokar je došlo blago za zimo iz prviti in najboljših tovaren. Tvrclka postreže solidno. Izbera bogata. — <*ene stalfie ! Poskusite pri domafti tvrdki Andrej Mavric v Gorici Gosposka ulica št. 11 (Via Carducci) v prostorih bivše znane trgovine ivančič in Kurinčič. slfcdečih gospodov : Ignac Fratnik, Jože Abram, Lovrenc Bizalj, Matevž Bre^čak, Josip Kovačič, Josip Fratnik. Josip Stru kelj, Franc Kovačič, Franc Baloh in Anton Klemenčič. + Rojice. Kakiör slišimo, dobila je Štandrežka občina ponudbo, naj bi Rojice prodala. Živo priporceamo občinarjem, naj stvar dobro premislijo« naj se o tem posvetujejo s slovenskiini veljaki in juri- sti in aj po njih nasvetih odločijo. Učiteljsko clruitvo za goriški okraj bode zborovalo v četrtek 22. t. m. ob 972 predp. v Gorici v „Ccntralu". Dnevni red : 1. Učiteljstvo in niladinski list „Nov rod". 2. Razgovor o volitvi zastopnikov v okrajni šoL svet. 3. Razni predlogi in nasveti. — Predsednik. . .+ Velika železniška nesreča v Bl- viju V Bivju blizu Devina se je pripetila v torek velikai železniška nesreča. Okoli 11. sc ,je cdpeljal iz Bivija proti Tržiču tovor- ni vlak. Nasproti sta mu pridrveli dve lo- kpmotivi in se zagnali z vso silo vanj. Vslcd sunka je bilo šest vozov skoraj po- pčlnoma razdejanih. Pokvarjene so bile tudi lokomotive. Nesreča je zahtevala več čioveŠkih žrtev. Vlakovodja na tovornem vlaku jc mrtcv, težko ranjen je zavirač, vse drugo oscbje pa je več ali manj ne- varno ranjeno. Vlaki, ki prihajajo iz Ita- lije in iz Trsta, se morajo na kraju nesre- če ustaviti, potniki izstopiti in oditi peš do vlaika, ki čaka na nasproti strani, da na- daljujejo svojo pot. + Nesreča. Zadnjič smo poročali o smrtni ncsrcči, ki ji jc bil žrtev ruidcbudni Ciril Leban iz Ročinja. V dotično poročilo pa se je vsled nezadostne infonnacijc uri- nilaj neka nctočnicst. Ciril se je namreč pe- ljal z dvokdcsnim vozoni iz Kanala proti Ročinju. Ko je slišal, da prihaja za njioi avto, se j(r ustavil ob zidu zadnjc hiše v Kanalu in dajiil z rokanii in klici znanienjsj, da bi se avtq ustavil. Mem tem pa je bil avto že zadel v voz in vrgel nesreenega mladeniča pod se ter ga strašnc zmiečkal. i^azprodaja poclob svetogorske M. B. — Gospodje, ki so razprodali že poslane po- dobe svetogorske M. B., so naprošeni, naj denar čimpreje pošljejo preč. kn.-nadškof. ordinariatu. Kdor pa ni še razprodal, naj se potrudi, da se to kmalu zgodi oziroma naj ostale podobe vrne, ker poprašujejo drugi po njih. + Iz seje goriške trgovske in obrtne zbcrnice. Predsedništvu se je naložHo, da pcnovi korake in izposluje otvcTitev post- nega urada v ulici Carducci in na obeh železniških postajali; sklene se zahtevati zopetno otvoritev krajevnega in mcdkra- jevnega telefcnskega pronieta; sklene se povabiti čimprej trgovsko zvezo na po- svetovanje glede vprašanja, goriških trz- nih ccn; sprejrne se na znanje vsebino sponi'enice, ki se ie poslala ravnateljsivu državnili železnic v Trstu glede zboMjšanja blagovnega prometa na obeh kolodvorih posebno na severnem, in se ugotovi po- trebniost sklicati posvetovanje tudi glede izbcljšanja službe osebnih vlakov; sprej- nicjc se na znauje koraki, ki so se Lived I i v dosego prepovedi za izvoz sena iz, deže- le. Sprejeti so bili še nekateri drugi pred- logi. 4- Sedeži komisij za ugotovitev in cbračnn vojlnih odskodnin. Komisijc za n- gotovitcv in obračun vojnih odškodnin zaenejo baje v kratkem svoje redno delo- vanje. Teh komisij bo na podlagi kr. od- loka.od 5. avgusta t. l.H št. 1144, sed'em. — Sedeže bodo inrele v Puli in v Oorici pri oknciznili, v Tržieu, Tolminu in Trbižu pa pri okrajnih sodiščih. -f- Kopičenje blaga na ozemlju, ki jc sedaj sicer še zasedeno po italijanski vo- jaški sili, ki pa pripade po določbah ra- palske pogodbe Jugoslaviji, je generalni civ. komisarijat prepovedal s posebnim odlokom. Ore tukaj za blago, za katcro iz- voz ni odprt ali pa je izvoz omejcn. Zalo- žiti se je mogoče z blagorn le v mnoižinah, ki ne prckašajo krajevnih potreb za tri mesece. Za tako zalogo pa je potrcbno posebrto dovoljenje pristojnega civilnega komisnrijata. Povračflo orožjja. Civilni komisarijat razglaša, da vrne ono orožje, ki je bilo svojeais pred izbruliam vojne oddano av- strijskim cblastim ali ki jc bilo po sklenje- nem prcmirju izročcno na vojaško pove- lje upravicenim lastnikom; prizadeti naj predložijo civ. teimisarijatu z eno liro ko- lelovane prošnje, v kateri naj dokažejo, <1i! so svf/jčas izroeili orožje. Ševeda tno- raj'D imetj potrebni orožni list. Hh Na koncertu dne 17. novembra je iygubila neka gospodična li?tnico z večjo svofo denarja in par zlafili uhanov. Ker so ji uliani drag spomin, pros', kdor je našel Iistnico, naj prinese v naŠe nprav- ni^tvo samo uhane, densr naj si obdrži kot nagrado. Pri upravi „ooriške Straže" so še štirje možki klobuki, ena žametna Ženska kapa. tri torbice in ena palica. Lastniki naj se zglasijo. -f- Izgubljena listnica. V pondeljek, dne 6. decembni t. !., je i/gnbil podpisani Hst- nico, v kateri je bilo nekaj denarja, obrtni list in več drugih važnih listin; zgodilo se je to, od postaje v (iorici do Sv. Lucije. Posteni najditelj je naprošen, da sporoči pismeno na naslov: Alojzij Bremec, Slap ob Idriji, kjer se mu str-»ški povrnejo. + Izgubila sc je iz Loga št. 29, p. Sr- penica, Ema Melihen. Pogrešajo }o že od 5. t. m. Melihen je srednje velikosti, stara 37 let; nosi pepelnasto oblcko, krog söbe veliko križato ruto, na glavi črno ruto. Kdor bi kaj vedel o pogrešani, sc prosi,, da to naznaui Mariji Melhen v Logu št. 29, p. Srpenica. Slike na vojski pacliih vojakov, ki so bile priobčeue v Koiedarju za 1. 1921, odpošljemo poverjenikom proti koncu tega ltta po pošti. „Harodna tiskarna" v Gorici. Razno. * Umetniška razstava v Mariboru. Dne 8. t. m. se je otvorila v Mariboru razstava del slovenskih umetnikov-slikarjev. izmed kiparjev je zastopan sanio Napotnik. Raz stavo je otvoril general Maister. v* Korektura avstrijske-jugoslovenske meje na Stajerskem. \l Manbora poročajo, da namerava razmejitvtna komisija na pri- tožbo prizadetega prebivalstva obmejnega ozmelja popraviti prvotno določeno mejo med Kokošnjakom in Sv. Urbanom tako, da pride pod Jugoslavijo vse ozeni'je južno razvodja med Dravo in Muro. Ako se to v resnici zgodi, bi bilo to za Jugoslavijo velikega gospodarskega in obrambnega pomena. * Pet remorkerjev na dnu Qonave. Do- nava in Sava pri Bcogradu >ta tako padli, kakor že dolgo ne pornnijo. V clonavskem rokavu pri Kovini so sedaj našli pet ladij- vlačilnic, ki so bile doslej pod vodo in o kaierih niso zadnji dve leti ničesar vedeli. Ko je meseca okiobra leta 1918. došlo do poloma Avstro Ogrske, so na begu iz Srbije prišle omenjene ladje do Kovine, od koder jim ni bil beg več mogoč zaradi pomanj- kanja časa. Posadka je ladje potopila v rokavu Donave, in sicer tako spretno, da ni niliče mogel najti o ladjah sledu. Ako bi sedaj ne padla voda, bi se za te ladje nikdar ne izvedelo, ker so bile že popol- noma zasute s peskom in prerastle s pro- tjem. \l dimnika ene izmed ladij so rastle sedaj ie mlade vrbe. Nekaj stotin delavcev je takoj pričelo z dviganjem potopljenih ladij. Pred vsem je potrebno ugotoviti, če niso pokvarjeni ladijski stroji, ker bi bile sicer ladje vredne okoli 20 milijonov di- narjev- >c•, ka- teri je naloga zvišati poljedelsko produk- cijo v posameznih državah. * Proces proti morilcu Esad-paše. V Pa- rizu je končalo kazensko postopanje"proti morilcu Esad paše. SodišČc je morilca — oprosHo, čež, da je ravnal pod pritiskom politicn'h strasti v trenotki nerazsodnosti. Razsodba je izzvala v francoskih listih ostre razprave o francoskih sodiščih, ojka- terih bo dobila javnost čudne pojme, pred- bacivajoč Franciji, da vladate tarn dve pra- vici. Lansko leto je * bil namreč izvršen napad na takratnega predsednika vlade Clemenceaufi, ki je bil vsled napada lahko ranjen. Napadalec je bil obsojen na smrt. Kniiževnosf. • — k »Jadrankä« bo ime listu, ki ga ustanovi čimpreje naše trzaško zenstvo. Izhajala bo cnkrat mescčno ter obsegala vse, kar navaja k prosveti in blaginji, bo- disi v paičnein, bodisi v zabavnem slogu. Prinašala bo črtice, pesni, novele in zani- niive članke o razlicnih vprašanjih, ki so neobliodno pctrebna, da jilt temcljito po-- zna in proučuje naše zavedno napredno ženstvo iz vsega zasedenega ozemlja: to- liko to izza jädranske obale, scških bre- gov in kraških skal, kakor ono izpod Uč- ke in Sncžnika. »Jadranka« bo iznašala 70 stotink, kajti izdatki bodo zlasti spočetka tako ogromni, da, se bodo gotovo jedva krili s prcjemki. Navzlic temn se v to iz- vcljeni odsek nikakor ne plaši ne s skrbnii ne z dvonii, da bi si lista ne nabavila sle- licrna slovenska družina in vsaka samo- stojna ženska. Saj one, ki so si naprtile to, ne baš u- godno in tcžavno nalogo, streme le za tcm, da nabavijo nekaliko dusnc lirane, ki jo — brez razlike na svoj sloj, dobo in po- klic —¦ vse naše ženstvo najobčutnejše in niijno potrebuje, ako noče še nadalje stra- dali in docela odreveneti v iužnem živo- tarenju in nezmiselnem ždenju. — Zatega- delj vabimo, prosimo in pozivljamo vsako narodno žcno, vsako zavedno dckle, vsa- Ko rcdoljubno gospo in slovensko gospo- dicno, da opozori na1 »Jadranko« svoje bližnie in daljnie prijatcljice. ki morda prezrcjo v ccnjeni »(jcriški Straži« priču- joči ciopis. Kct resne in- dobrohotne poma- galke pa naj nam. liki marljive čebeiice, prihite na pomoč s svojimi preudarki in trezriimi nasveti vs-e cne^ ki sc čutijo v tem le količkaj vešče in sposobne. Zlasti zavedne učiteljice naj so nain v krepko zaslombo, saj so ravno one v najtesneisem stiku z dušnimi težnjam in potrebami ju- goslovenskega ženstva. Rokopisc sprejema že za 1. številko — ki izide bržkone ob Novem letu — u- rcdnica ga. M. Stepančičeva, Via ScoijCO- la 492 I. »Jagranka« bo v nakup pri prcda- jalcih clrugih časopisov. — d Za »Sklad Gorške Straže« so na- brali v veseli družbi na svatbi g. Leonar- da Renerja iz Sela pri $tjaku 85 lir in. si- er sodarovali: Josip Čehovin (Amerika- nec) 15 L, Ivan Pcčkar, Selo št. 2, 10 L, Leopold Steniberger (Jugoslovcn) 10 L, Ivan Funa, Sclci št. 5, 5 L, Ncimenovani 5 , Josip Sanabor, Ravne št. 14, 5 L, Maks Rener, Lože, 5 L, Leonard Rtner Selo št. 10, 5 L, Leopold Funa, Stjak št. 43, 4 L, Ivan Večko, Selo št. 6, 4 L, Ivan Funa, Sclo št. 1,3 L, Ivan Seražin Dclenje št. 8, 2.50 L, Bernard Rcner, Šelo št. 4, 2 L in J. Rener Selo št. 8, 2 L. Bog živi novcporo- čenca! — Jožefa Trkman iz Podkraja nad Vipavci 20 L. Neimenovani, zaposlcn na Pečinah, 10 L, Franc Breščak, Koritnica 4 L, Jakč Skuljerjev, ker je postal stric, 1 L. Mica Skrbeljeva, ker postala teta, 2 L. — 5 Pečanov, ki so obiskali trg sv. Andreja, zato ker smo prepcceni prodani, vsak pc 1 L. — Vsem darovalcem iskrena hvala! Nadaljni darovi za »Sklad Goriške Stra/e«: vesela druzba v Plačah na Vi- pavskem 31 L in sicer: Marica, ker se ji je inenh dobro spekel 5 L, Polde, ki ga ie narocil, 5 L, Angelj, ker ga je d'obil 5 L. Kornelij kot priča 6 L, Tone Tončkov 5 L in dopisnik. da ne bo zast; nj tcga pisal, tudi 5 L, Srečna hvala! Naj bi imel g. do- pisnik še mnogokrat prilike zapisavati darove za naš list n se za svoj trud tako izvrstno nagraditi kakor gori. — Za Slovensko Sirotišče je daroval neimenovani na (local) 30 L. Bog obilo poplačaj! —d Za pcg°relce v Podkraju, p. Col nad Vipavo, nam je poslala g. Jožefa Trkman, poleg že gori izkazanih 20 L za »Goriško Stražo« še 24 L in sicer za Jožefo Trkman 12 L in za Jurija Kobal 12 L. Srčna hvala! obstoječa iz 2 sob, 1 male sobe, kuhinje, kleti, 300 klaflrov vrta ter vode v hiši, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov: Via G. L. Cipriani 15. Ravnokar došla : : domači tvrdki! velika množina šivalnih strojev za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje iz najboljŠih nemških tovaren za katere jamčim za dobo 10 let, ter dvokoles original „PUCHU. Ce- niki na zahtevo poštnine prosto. Lastna me- hanična delavnica. Priporoča se: Tvrdka Franc Saunig Gospdska ullca 25 (Via C&rdueci) blizo Koma. vniograDiiiKi, pozor! „TRTN1CA" Forčič, Preserje-Komea oddaja cepljenke prve vrste po jako zni- žani ceni še ta mesec, oziroma do konca zaloge. V abilo Ranalsha otsrajna posojilnlca z neomejeno zavezo bo imela OBČNI :-: dne 9. januvarja 1921 :-: z naslednjim dnevnim redom : 1. Pregledovanje in potrditev računov za leta 1914-1919. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. KANAL, dne 15. decembra 1920. Načelstvo. ie SB izvezbana kirica, starost 25-35 let, za dobro hišo. Zglasiti se v pisarni Dr. MedvBščeh, Cdpso Oerdi 37. Skladni slenski Koledar za 1. 1921 = z 365 pregovori je izšel Y samozaložbi „Narodne Tiskarne y Gorici" ulica Vetturini 9. Cena L. 4 SO, po pošti S L. - Trgovci dobe znsten popiist. ZANVALA. Ob nepričakovani nesreči in smrtj našega nepozabnega sina oziroma CIRILA LEBAN si štejemo v dolžnost zahvaliti se vsem kanalcem, ki so prihiteli na pomoč na kraj nesreče, posebno preč. g. dckanu za podeljene sv. zakramente; istotako se zahvaljujemo vsem onim, ki so ga v tako obilnem stevilu spremili k zadnjemu počitku. Bog vsem stotero povrni t R0ČINJ, dne 8. decembra 1920. v v „ Zalujoca druzma* Podružnica Ljubl. Kred. Banke v GORICI, Corso Verd „Trgovski Dom," Obre&tuje vi^« n* krjžce po 3 v\* ° |o na öasj^o odpoved tfexaae vloge po do^ovoru» Nsaka|> In t»r<»(24 z finim Dalmaier ob- jektom. 2 tnaia aparata kompletna 13X10. Električna lampa za nočno fotografiranje (Bing- lanipe) ter vse druge potrebščine. — Naslov pove uprava „Gor. Straže". Naznanilo. nKmetijsko društvo v ipavi" ima v svoji zalogi večjo množino prvovrstnega vina, letnik 1920 napjavljeno po novem načinu. V zalogi so tudi druga namfzna in sortirana vina. LENARD NEMEC gostilničar v Biijah št. 127 naznanja sl. občinstvu da zopet otvori za praznike svojo dobroznano gostilno. Pozor vinorejci! Imam na prodaj 30 tisoč cepljenih trt erne in bele vrste na raznih ame- rikanskih podlagah. V zalogi so tudi trte za na dvorišca (latniki). — PIPAN JOSIP, Pre- serje 16 pri Komnu. — Cene po dogovoru. Za božične praznike! Opozarjam sl. občinstvo v ir.estu in na deželi naj ne pozabi pri nakupovanju manu- fakturnega blaga in izgotovljenih oblek obiskati domačo tvrdko AMDREJ MAURIC 60RKÄ, (SOSPOSKA ULKA ŠT. II. Imam v zalogi sledeče: * Delavske obleke od Lir 90 naprej hlače Suknene obleke ,, hlače Obleko za decke Suknje Povräni jopiči 18 120 40 30 150 100 Bogata zaloga vsakovrstnega blaga. — Lasina rnožka in ženska krojačnica, zaloga kožuhovin. — CENE ZMERNE. Priporoča sc za obilen obisk Andrej Mauriö. Sprcjme se uSenca. IVAN VÜgT^: krojaö in trgovec v Solkauu šter. 55 naznanja slav. odjemalcem iz dežele in mesta, da je otvoril svojo krojač- nico in prodajalno z manufakturnim blagom. Esne zmBrne! Cene zmerne! Ženitna ponudba. Dva čvrsta rnladeniča (Korošca) od 24 30 let stara, edeu elektrotehnik, drugi kotlar, želila znanja z gdčno. Slovenko, ker bi se rada priučila sIüv. jeziku. One, ki bi imele veselje ju v tern vaditi imajo prednost. Ponudbe na naslov Franc in Ivan Primožič poštno ležeče, üorica. RAZGLAS. Od 1. januarija 1921 naprej se na- pravi na tukajšnjem občinskem poko- pališču nov vrslilni red. Pozivljajo se vsi lastniki nagrobnih spomenikov, da jih odstranijo tekom tega leta, ker se v nasprotucsm slučaju prodajo dražbenim polom na račun občine. Nedotaknjene ostanejo le one grob- nice, kojih lastniki se izkažejo do 3|a decembra 1920 s pravilnim dovo- ljenjem, katero zapade še le po 1. ja- nuarju 1921. Županstvo v Šempetru pri Gorici. Komisar : QflLLEUSIQ. E. KIESSNER owd *»"» ¦• Nunska ulica 10 — GOBIGA — Nunska ulica 10 nasproti „BELEMU ZAJCU". VCLIKA ZALOGA mrtvaških rakev, nagrobnih vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih vencev za ne- veste, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških oblek. itd papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakcv, zlatih črk voščenih sveC itd. CENE BREZ KONKURENCE, :: VUK JURIJ « v Raštelu št. 32, podružnlca na Korrtii» Velika zaloga usnja in črevljev, črevljarskih potrebščin. Na debelo! • Na drobno! Cene tako nizke, da se ne boji konkurence. Poskusite! X \jLi\JI l ranih nemških tovaren v Gorico ! Tvrdka —-------------------------------- Elija Öuk, Gorica Stolni trg- levo št. 9., usoja si naznaniti, da je došlo v zalogo veliko število Šiv. strojev iz najboljših tovaren, kakor: „Kaiser", „Dürkopp", „Gritzner, „Köhler", in tudi vsi k tem strojem spadajoci deli. Posebno opozarja na čevljarske stroje. — Cene konku- renčne, postrežba točna. Obširno jamstvo za kakovost blaga. — Pripproča se udani Elija Čuk, sodni izvedenec. Prihranite. • Tvrkda O. Pascal & Comp. Corso Verdi 24 GORICA ul> BaštelJ 10 ===== naznanja da je znižala ¦ wr cene za 10°|o -« na vscm biagu, katero se nahaja v lastni veliki zalogi, manu- fakturni trgovinl in delavnici — in sicer do novega leta. Gene nlzke In Jako ugodne. Solidni iiielki! Najpotrebnejše božično darilo je • POHISTVO Jj^F" katoro dojde špet v večji množini *^Nt Antonu Breščak, Cor'c^S^ucci 1* UCÜG UluA iUiilülDüUu: Obiščite velike zaloge izgotovljenih oblek ---------- tvrdke ---------- \ß \J v*J JL I \J V^ Jl JL \*AJ \J V/ JLIhA X» i Gorso Verdi 38 - vGmm - cm Verdi 31 Oddelek oblek za ženske: Suknje - - od 240-650 Kostumi - - od 220-500 Princes - - od 195-425 Krila - - - od 80-160 Golf-volnene - od 150-240 Bluze - - - od 48-125 Nepremočljivi plašči - - - od 300-450 Bogata zaSoga kožuhovine za gospe. Oddelek oblek za moške: Suknje (paletö) od 200-595 Površni jopiči od 220-295 Obleke - - od 140-390 Hlače - - - od 60-170 Telovniki - - od 50- 90 Obleke za dečke od 75-145 Nepremočljivi plašči - - - od 320-650 Bogata izbera vsako- vrstnega blaga. Lastna hrcjačnico pod vodsteom g. 9ug. Sachet. STALNE GENE. STALNE GENE. ZOBOZPRAVNßKI ATEUE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 f^iaLglo (prej uiica Tre 1^6) štev. 9 (v bližlni kapuoinske cerkve) ordlnirata od 81/. do 6 nre -i- ob nedeljah od 9 do 1 m-e. Brezbolestno izdiranje in ploinbjranje zobov. ^^ Umetni zobje po najnovejši tehniki. ^^ 0. BRUGGSiHHER H^^i3S.. === ProdajaSna mrtvašklh predmetov. , VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Laetna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke io črevlji za mrtve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra- yega voska; pajčaloni, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv. obhajilo. VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE. -—: Ciina izven vgake konkurence s— Sprejemamo tudi posebna naročila. Trgovina dvokoles in šivalnih strojev SLIJÄ O TI ^ sodni izvedenec Stoinl trg 9. (levo) - GORIGA. priporoča svojo bügato zalogo, sivalnih strojev, dvokoles, kmetijskega orodja, gramofonov 1. t. d, ter si dovoljuje opo-J žoriti sl. občinstvo na velik dohod dvokolesj „PUCH" šivalnih strojev na izbero. ¦^ Priporoča svojo mehanično delav- Yj^K n'co za najrazličnejša popravila. Ip-1 Zagotovljatočno insolidno postrežbol TBGOVINA i TEOP- HRIBÄR - ^~»m i WKT Corso Verdi st. 32. "91 1 a S^ priporočajo slavnemu občlristvu v mestu in na deželi za obilen oblsk. c