Tečaj XXI „^.OIMOIT'' izhaja po trikrat na teden t ieitih ii-danjih ob torkih, čelvthlh Bt>botnh. Zjutranjo izdanje iz-V -.;(. ob H. uH zjmtraj, Toćomo pa ob 7. ;ir vočer. - Obojno izdan,je stane: leBnmsec . f. 1.—, izvsn Avstrijo f. 1.80 cm rji rn»B«c . . , S.— , m , M) s* pot lotu . . „ 8.— . ■ * 8— »t *a» liro . . || 12.— , , „18.— Naručnino je plačavatl aaprej m aaridba h'87 prl!o»en« naročnin* se uprav« ne ozira. ^■»»/»atiito* fiteriik« s* dohiraio * pro-dAjhlulcE.il tcbi»k*k i? IrntM pn » utč. ;wTen Trjrtu r>« * »'i. Ogiasi «e raouue po taruu * putitn; z« naflloTA z debelimi irka^l proitor, kellkor obsega navadnih vre*'". Poslana, osmrtnice in javne K^htal«, do« i&i oglati itd.se računajo p p > *odb„ ^dopisi naj so pošiljajo ^redniltrv "fci Ganerma 1?.. Vsako pi«MO mc- n ii frankorano, kor mifrank^var;* u ^prejemajo. Rokoriv. t< M -- NfcMČiiao, reklMianije in ogiaso «pre> je>»n• jtravniSf-tro ulien Mel'iK pi<-rtnln Mt. a. TI. nadst. Naročnino in oglas«1 je plačevati loco Trat. Odprt ei}» «o proa^o UI a s i I o slovenskega političnega društva za Primorsko, , r erfinuati Jt> BILO na Javna narodna shoda, ki ju sklicuje pol. društvo „Edinost" in sicer v soboto dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne v Skednju, v gostilni g. A. Sancin-čemota, („pri Oblaku") Dnevni red o in v nedeljo dne 22. t. m. ob 4. nri popol. na Opčinah v hiši gospoda Ivana (i ori u pa. b e m a shodoma: 1. Nagovor predsednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 3. Evenmvelni predlogi. Mimo tega bode na shodu na Opčinah poročni g. poslanec Iran vit»z Nabergoj. Tržaški in okoličanski Slovenci! Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vafie občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagcr. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je n* srcu. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tnko izvedo bodoči poslnnci, česa želi m zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. bila državi na dolgu okolo 400.000 £ld., pojedi ud so pa bili dolžni deželi. Nad 10 let se je neprestano trudil gosp. dr. Laginja (Živio I Slava mu!) da bi država odpustila ta dolg deželi iu dežela pojedincem. Italijani so se dolgo smejali prizado-vanjeni dra. Laginje (Klici: Taki so!), slednjič pa so se udali tudi oni, ko so videli, da ni drugače. Tako se je vsprejel dotični zakon jednoglasno v deželnem zboru. To je bil, kakor rečeno, naš je. dini resnični vspeh. Iz ust go>p. poslanca Kompareta ste že čuli, da smo morali hrvatski iu slotenski poslanci dvakrat zapustiti Poreč vsled nasilja. Uničeval« so se volitve, izvršene jednoglasno. Mojo izvolitev so n. pr. uničili dvakrat. Dasi izvoljen jednoglasno, so me poslali domov. Drugi mi tovariši niso hoteli pustiti na cedilu meue iu posi. Jenka iu tako so tudi oni zapustili Poreč. (Vskliki ogorčenja.) A uapadali nas niso le v zbornici, ainpak tudi izveu iste. Celo v gostilni, kjer smo tiho in miruo sedeli ukupe, nam niso dali miru. Prišli so celo v gostilno, odprli se silo vrata sobe, v kateri smo sedeli, ter je drulial priredila takov škandal ter grozila tako, da je zbežala vsa družina gostilui- "m*- mmt ■' ........•• ■» njegovo urav, odločil sem molčati. Domov grsdć ni spregovoril ni besedice o ženitvi, ampak peval je neprenehoma staro slovensko pesem o sveti Barbari. Ko sem legel, slačiti se je jei Lovro pred mojo posteljo, seveda pod polhovo kapo, ter mi rekel: „Stavljam ti alternativo, ali si ti norec, ali sem jaz" ? „Jaz si tega ravno ne želim", sera mu odgovoril jax smejč se, .bodi ti norec" ! „Bedak", mi je rtkel, „jaz sem kraj v:-«ga tega vendar pameten, ker se — žeuiua". Od onega dne j« bil Lovro vedno redkeje doma. Dovršivši pismen^ izpite prebil je včasih po cele dneve pri Minki. D<>mov je prihajal kasno v noč, in neredko netrezen. Hvalil mi je prijaznost Miiikiuih ljudij, hvalil dobro viuo, ali ničesar drugega- Nepozuavajoči s prvega od bliže nravi Min-kine, jel sem ugibati, da je ženska od srca, pametna glava, pa tudi nekoliko zdreleja, in s tem da si je pridobila Lovra. Prijatelj mi si je zidal iu zidal kombinacije, kako da resi iz dolga sebe i u očeta, a ta misel ga je tako omamila, da je ta bistroumni človek popolnoma oslepel, ter je res lavni shod v Marezigah dn6 16. novembra 1896. (Zvršetek.) Na to je spregovoril predsednik in deželni poslanec gosp. M a t k o Manili ć: Dovolite tudi meni nekoliko pripomb. Mi smo vedno podpirali Italijaue, ako smo videli, da hočejo kaj ukreniti, kar bi bilo res na korist ljudstva. Tako smo postopali n. pr. o vprašanju istrske ielezuice. Vemo, da italijanski kmet želi te železnice in tudi naši zapadni Istri bi bila ista na korist. Tako smo glasovali tudi mi soglasno z Italijani. Težko smo storili to, ker vemo, da smo b tem naložili breme deželi, kajti le malo nade je, da bi bila ta žeiezuica aktivna. In ser ne bode aktivna, plačevati bode morala dežela velike obresti. Vendar smo se odločili, če tudi težkim srcem, tudi za to breme, ker smo hoteli dokazati, da nismo tesnosrčui in da hočemo, da se jednako skrbi za vse prebivalstvo v deželi. — Jedini pravi naš vspeh pa smo dosegli z rešenjem vprašanja o dolgu ua zemljiški odvezi (ezonoru). To vprašanj« je bilo £clo važno za iztočui del Istre, Dežela je PODLISTEK. Prijatelj 33 |j Lovro. Črtica po resnici. — Spisal Angust Še no a. Preval C—i Na ta hrupni pozdrav se je poklanil Lovro „dostojanstveno", otrl si naočnike ter sedši poleg mene jel pregledavati list o jedilih. Pogledal sem {a od strani. Bil je nekako vzvišen, veder iu nekoliko ganjeu. „Natakar* 1 vsliknil je diplomatičkim glasom: „Befsteak" ! „Torej", obrnil se je proti meni, „jaz se ženim". „Ren" ? „Vse je gotovo. Natakar, Se kislih kumar 1 V štirih teduih", obrnil se je zopet k meui, „bode poroka. Ti mi bodeš kum". Ni malo niseiu prigovarjal. Kdo bi prigovarjal v laketu slučaju f Lovro je bil vesel, skoro navdušen. Nikoli ga nisem videl takegt. Kar nenadoma je skočil po konci, ter jel drhtečim glasom govoriti govor, dolg m širok, v slavo starih hrvatskih kuljev, o katerih je v uui blažeui dobi vedel več, uego stari arcidjakou iu hrvatska kronika. Iznenadjen sem bil nemalo, toda poznavajoči carjeva, in ostali smo sami. Bilo je, kakor da smo obsojeni. Olo življenje nam je bilo v nevarnosti. (Šum med zborovalci). Zadnjič so nas zopet napadli v Piranu. Saj va»« je znan oni divjaški napad. Naj le tajijo kakor nočejo, gola resnica je, da so nas napali kamenjem. Ali nam je bilo mogoče obstati v Poreču ob takih odnošajih ? Ne 1 Zato smo jeli prositi, da ni se deželni zbor premestil iz Poreča v Pulj. Nikar ne mislite, da pretirujem. Tukaj med nami je daues zastopnik oblasti (govornik se je obrnil proti uauieatuištveuemu komisarju Schatfen-liauerju ter nadaljeval povzdignjeuim glasom), ki je takrat v deželnem zboru zastopal Njegovo Veličanstvo našega presvetlega cesarja. Tudi njega so napadali, tudi proti njemu so demonstrovali. Ako se je tako godilo ujemu, zastopniku cesarjevemu, potem fi lahko mislite, kako se je godilo uaia 1 (Buruo odobravanje). Dovolite asi, da spregovorim par besed o naših šolskih razmerah. Istra ima kakih 40.000 za šolo godnih otrok. Od teh jih ne obiskuje šole nad 18.000. Iu med temi, ki ne obiskujejo šole, so večinoma naši hrvatsko slovenski otroci, kajti Italijani imajo dovolj šol povsodi. Ako bi suovali nove šole, morali bi jih po takem snovati za ua^ie otroke. Tega be boje oni. To je vzrok, da so hoteli prestrašiti naše ljudstvo šolskimi taksami, dobre vede, da le neumno in nevedno ljudstvo se daje slepo voditi na uzdi. Že po tem je jasuo, da smo mi morali biti proti šolskim taksam. Na vprašanje zborovalca K a n d i d a , kam da pojde denar, ki bode prihajal od šolskih taks? se je oglasil zopet poslanec K o m p a r e : Mislim, da še ni nič določenega, kako da se bodo pobirale Šslske takse. Denar pojde vsakako v deželni šolski 1'ouil. No, nekoliko nouiroiH bo-demo vendar imeli nad tem denarjem, ker se bo-demo lahko prepričavali o številu otrok. — Tudi v tem nismo še na jasnem, dali se bode taksa plačevala za vse otroke, godne za šolo, ali pa le za one, ki faktično obiskujejo šolo. Ako bi morali plačevati za vse otroke, bila bi to najhujša krivica. Gosp. Kandido je vprašal, kam da pojde ta denar ? Odgovoriti moram, da mi nikdar ne vi- ........... ' ■ 1 » r" i mm* mislil, da ljabi devojko. Minka iu njeni roditelji so me vabili večkrat, naj jih pogosteje obiščem z Lov-rom. Vakilu sem se odzval le dva- trikrat. Nekaj me j« odbijalo od ajih. Ljudje so živeli dovolj ugodno, Oče je bil viši uradnik. V Minki nisem našel ni iskre pravega dekliškega življenja. Delala se je, rta ljubi glasbo, a igrala je Yrlo slabo ; da ljubi pesništvo, a ničesar ni razumela o tem ; da je goreča rodoljubka, ali znano je, da se stare device često ponašajo z domorodstvom, ako ne morejo zanimati z ničemer drugim. Lovra so ti ljudje navidezno gladili in se mu lizali, kakor da jim je rojstni sin, v resnici pa so ga držali železnimi kleščami. Mislite si torej lahko sami, kako mi je bilo pri dsši. Govoriti nisem smel. Starec je pogosto kazal Lovru državne papirje veće vrednosti in govoril um o srečni bodočnosti. Imenovali so ga na kratko „gospod Lovro". Celč še več. Nekega dne sta šla stara na deželo brez Minke, češ, da poslednja je nekaj bolna. Lovro seveda ni spremljal roditeljev. Č'emn ? Na večer mi je pripovedoval, da je bil pri deklici. Nikogar ni bilo doma. Minka da j« jokala, ker se stvar tako zavlačuje, mene, da ne treba čakati zadnjsga izpita vse naj se hitro izvrši. (Pride še.) diino prav natanjčnih računov, zato mu tudi ne morem dati točnega odgovora. Zborovalec Ivan Kuščer je stavil vpra- i Sanje, kako bi mogli priti do primernih plemen- j »kili bikov, ker se nekateri kmetovalci oglašajo j za iste. Posl. K o m p a r e : Tudi v tem pogledu sem i že govoril z glavarjem Campitellijem. Isti mi je i rekel, da nekatere občine prosijo denarja od de- ! žele v ta namen. Denarja pa dežela ne da, ampak 1 le bika. Dežela }e tudi res naročila nekoliko bi-kov za poskus iz — Italije i Stali so do 380 gl. eden. Ne rečem, da žival ni dobra in lepa, ali za naše kraje ni. Mi ne moremo vzdrževati tako velike in močne živiue. — Kmetijska zadruga v Dolini se je n. pr. obrnila do .Kmetijske družbe kranjske- in dobila je res 2 bika. Mi ne moremo storiti tega, ker nimamo kmetijske zadruge. Take zadruge niti ne moremo imeti, ker je določeno, da sme biti le po jedna zadruga — izjemoma 2 — v vsakem sodnem okraju. V tem okraju pa imamo že dve zadrugi: v Kopra in v Dolini. Tu stvar torej ni drugače, nego da bi se kateri privatni obrnil do zadruge v Dolini, ali pa tudi do kmetijske družbe v Gorici. Govornik je pripravljen iti na roko vsakomur. (Pohvala). Predsednik M and i d: Preiti nam je na zadnjo točko dnevnega reda: k pogovora o občinskih volitvah v Pomjanu. — Sedaujemu zastopu je že potekel mandat. Ni se morda izpolnila vsaka želja, ah to rečemo lahko, da se je storilo vse, kolikor so dopuščale okolnosti. Pomisliti moramo,' da je isti nastopil žalostno dedščino. Gospodarstvo je bilo zadolženo, vie je bilo zapuščeno. Saj veste, kako je, ako se je kdo priženil na zadolženo posestvo. Sleherni pričetek je težak. Tako je nastopil val občinski zastop brez inventarja in brez denarja. Marsikaj se ni meglo storiti glede šol, vod in cest, ker ni bilo od kod. Zato ne smete odreči zaupanja dosedanjemu zastopa. Mi se ne potezamo ni za Petra ni za Pavla, samo to i va« prosimo, da si izberete poštenih in delavnih mož. Volite zložno! Ako pridejo k Vam laški agitatorji se svojimi nasveti, pokažite jim vrata. Saj vas drugače ne poznajo, nego ob volitvah. Oni hote loviti ribe v motnem. Med seboj se pogovorite in odpuščajte si kakor brat bratu. Prihodnjemu zastopu bode laglje, ker najde že bolj utrjeno pot. V imeuu pol. društva vam priporočeni še enkrat: bodite zložni in jedini! (Bodemo! Bodemo!). Ne poslušajte onih, ki vam ne hote dobro! (Ploskanje 1) Otvarjam razpravo. Župnik Gašperšič: Kar vam je povedal g. predsednik, to je prav in dobro. Zapomnite si to! In ne pozabite, da nobena stvar ni popolna na svetu. Očitanja so bila vadoo ravno zato, ker nobena stvar ni popolna in nikoli ne bode. Več ko si bodete izbirali, slabše si izberete. (Pohvala!) Posl. K o m p a r e: Jaz ne poznam natanjčno ni oseb, ni potreb te občine. Na nekaj pa bi vas vendar opozoril. V deželnem odboru sed6 Italijani. Oni pregledujejo [naše račune in iščejo pri tem dlake v jajcu, da bi le mogli kaj očitati našim zastopoia. Bodite torej v s i k d a r pošteni, da vam nikdo ne bode mogel očitati ni najmanje krivice. Ne sprejemajte odborništva samo radi časti 1 Ker v naših občinah nimamo mnogo izučenih mož, treba da nadomeščamo s pridnostjo. Odborništvo je breme in sitne breme. Ako deželni odbor predlaga vladi, naj bi se razpustil ta ali oni občinski zastop, se navadno tudi zgodi to. Občina dobi potem komisarja. Le-ta pa stane mnogo. Kdo mora plačati ? Občina sama. Zato glejte, da si izvolite mož, ki bodo vestni. Ako ue bodete zložni, vam bodo zopet gospodovali tuji komisarji. In odkritosrčni bodite med seboj; vsakemu povejte dobrohotno, ako menite, da ni za posel odbornika. Ako ima družina dobrega gospodarja in dobro gospodinjo, se to pozna takoj tudi na otrocih. Tudi občina je velika diužina. Župan jej je oče, odborniki pa mati. Vi vsi ste otroci. Ako je dobro gospodarstvo, zadovoljni ste vsi. Kličem vam torej: breme odborništva treba nositi vestno. (Burna pohvala.) Predsednik M a n d i i : Še enkrat vam kličem : bodite zložni! Ako potrebujete sveta, obrnite se ali do društva »Edinost", ali do vaših poslancev, ali do vašega okrajnega glavarja. Povsodi dobite dobrohotnega nasveta. Za besedo se je oglasil župnik Gašper* š i e: Čuli ste, kako so se trudili poslanci v Poreču in koliko državna poslanca Spinčid in Laginja, (Viharni živio-klici), čuli ste, kako so se potezali za vaše duševne in materijalne koristi. Zato vam priporočam nastopne resolucije (čita): L Volilci, zbrani na javnem shodu pol. društva „Edinosti" v Marezigah pri Kopru dne 15. novembra t. 1., odobravajo popolnoma postopanje naših deželnih in državnih poslancev v Poreču in na Dunaju in goj i j © do njih svoje popolno zaupanje. n. Volilci, zbrani na javnem shodu pol. društva .Edinosti* v Marezigah pri Kopru dne 15. novembra t. 1., prosijo isto društvo, da naj se potegne pri visoki vladi bodisi po naših državnih poslaneih, bodisi neposredno za napravo ceste iz Kopra preko Marezig na Truške in naprej v poreško okrajno glavarstvo na Topolovac ali Gradinj in za potrebne mostove ua tej črti. m. Volilci, zbrani na javnem shodu pol. društva »Edinost* v Marezigah dne 15. novembra t. Izprosijo, da dežela naj d& podporo za napravo potrebnih vodnjakov, posebno onih, za katere so bile uložene prošnje pri deželnem odboru. (K tej resoluciji sta pojasnila gg. Kompare in Mandid, kako treba sestaviti prošnjo. Priložen mora biti načrt in proračun stroškov, a zajedno mora izjaviti občina, da prevzame del atroikov. Drugače se ne dobi podpora.) IV. Voliloi, zbrani na javnem shodu pol. društva .Edinost" v Marezigah pri Kopru dne 15. novembra t. 1., zahtevajo, naj društvo „Edinost" posredno ali neposredno dela na to, da se bode praktično izvajal §. 19. dr2. temelj, zak. glede na občevanje vseh c. kr. uradov z narodom, t. j., da bodo vsi c. kr. uradi dopisovali in odgovarjali našemu ljudstvu v tistem jeziku, katerega ediuo dobro razume, t. j. Slovencem v slovenskem in Hrvatom v hrvatskem jeziku. V. Volilci, zbrani na javnem shodu pol. drultva „Edinost" v Marezigah pri Kopru dne 15. novembra t. 1., protestujejo najodločneje proti divjaškemu postopanju italijanske druhali in nje vodnikov zoper naše slovenske in hrvatske poslance in zoper slovensko - hrvatski narod v Istri. Resolucije so se vsprejele soglasno. Zborovanje je zaključil predsednik M. Mandid nastopno: Mnogo se je govorilo danes, a uverjen sem, da marsikako zrnce pade na rodovitna tla. Pokladam Vam na srce, da se spomnimo one nam toli nile in vzvišene osebe, katere velikodušnosti se imamo zahvaliti, da se moremo zbirati: živio naš cesar in kralj Fran Josip 1.1 In zagrmelo je, da se je tresla dvorana. Polltiike vesti. V TESTU, dne 19. novembra IBM. Italijanski listi in miSi shodi. Stvar je menda jela postajati neprijetua našim nasprotnikom. Zistem preziranja iu bagatelizovanja je menda pri kraju se svojo latiuščino. Seveda je stvar malo sitna: ako kdo vedno trdi, da na tržaškem ozemlji Slovanov ni, da tu so sami in pristni Italijani, da značaj te pokrajine je izključno italijanski, da tu so le sinovi avue colture domačim, vsi drugi pa usiljenci brez domovinske pravice, padli tu doli z visokih gora, kjer bivajo sami „barbari" — ako je torej kdo železno trdovratnostjo in jeklenim čelom — kakoršno ne pozna gub sramežljivosti — in ledenem licem, ki ne pozna rudečice srama — leta in leta vsakomur, kdor je hotel poslušati, in v vseh mogočih varijacijah potajeval resnične odnošaje in ekzistencijo Slovanov na tem tržaškem ozemlii, potem je pač naravno, da je v zadregi, ako mu je govoriti o resnem in intenzivnem slovanskem gibanju na teh baje „laikih" tleh. In res so v zadregi. V zadregi ne vedo, kako naj bi se sukali okolo teh nesrečnih shodov, ki jih uprizarja pol. društvo „Edinosti" po okolici. Pomagajo ■i, kakor jim ravno navdihuje hipna zadrega, vsak po svoji nravi. „Piccolo" brije norce in laže. On ne vidi zborovalcev, pravih, pristnih okoličanov, ampak kvasi le o „inestatori slavi". Na shodu ne vid* spoštovanih mož, ampak le „un cert® Rybar*, „poveretto Nabergoi' itd. itd. Z jezika siplje neslane dovtipe, ker ne pozna resnosti, laže, ker ne sovraži bolj nobene stvari na svetu nego resnico. Z ljudmi, ki ne uinejo biti resni in katerih molilna kakovost je taka, da ne morejo trpeti resnice, ni da bi človek zgubljal svoj zlati čas. Pametneje in resneje govori o stvari ,L'ln-dipendente". Zato mu pa radi posvetimo par besed. Pravi namreč, da so Italijani sami krivi, da Slovani izkoriščajo teren tako spretno ter da odpadajo po okolici od italijanske stranke še oni, ki so ae bili pred lo leti združili z meščani v društvu „Concordia". Italijansko glasilo priznava sedaj, d» je bilo efemerno vse tisto cikorjaško gibanje in potem nadaljuje: „Ni nam do tega, da bi pisali o teh njih shodih, hvalimo energijo, s katero se ra*-puščajo isti, smejemo ae nezmiselnostim, ki jih bruhajo iz sebe razni govorniki, in potem mislimo, da smo že storili svojo dolžnost. Kaka zmota 1 Kaka zmota 1 Naši listi se ne čitajo tam gori po okolici... A na naši straui se noče potrudili nikdo. V Trstu se okolica smatra sploh kakor sovražnik mesta; v gornji okolici smatrajo mesto za svojega sovražnika ; po takem ni med njima nikake politiške zveze. Mi se ue brigamo za pokrajino, ki nas obkrožuje. In Slovani izkoriščujejo tol Kako ne bi P Nikogar ni, ki bi jim oporekal, ni* kogar ni, kakor kakov komisar, ki dovaja orožnike na pozorišče. Tako je prepuščena sama sebi ta pokrajina, toli nezdrela še v političnem pogledu". Potem očita „Indipendenteu svojim somišljt-nikom, da se znajo zbirati le po kavarnah in gostilnah. Kako se prirejajo shodi, bi se pa morali še-le učiti od manje kultiviranih Slovanov in tudi od socijalistov, ki so še le novinci. Samo jedno tolažbo ima „lndipenpente« : da so materijalni interesi okolice spojeni z mestom iu da so okoličani 11 a č a n i okolice. Tu da bi morali Italijani začeti pametno delovanje. Pred vsem da treba —-delati kakor delajo Slovani I In potem je spregovoril „Indipendente" še to le imeniiuo besedo: „mi dajemo šolo Lege 8 1 e t n i m otrokom, oni (Slovani) uapivajo odraslim možem. Oni se okoriščajo na vsem, mi pa na niče-meri" To je jedro izvajauj „Indipendentejevih". Priznati treba, da se je „ludipendeute" to pot izogibal vsakemu zasiamovanju, ampak pisava ma je bila mirna in dostojna. Pred vsem pa treba zabeležiti in podčrtati s tremi debelimi črtami, da omenjeni radikalni list to pot niti poskušal ui, da bi potajil ekzistencijo Slovanov. Narobe: pripoznal jih je — rekli bi — kakor zakonito, vojevalno silo. To smo hoteli povdariti, to je važno t Priznal je, da Italijani se svojo Lego hočejo šele italijančiti naše otroke 1 Priznal je, da je okolica strašno zanemarjena v materijalne« pogledu in označil je duh sedanjega zisteaa tržaškega s tem, da je rekel, da isti stopa na pozorišče z bodali, mesto z argumenti in idejami. Priznal je, da je nasprotstvo med okolico in mestom po krivdi Italijanov. Vse to je res, ali nasveti, ki jih daje „Indipendente" v zboljšanje teh razmer, se nam vidijo nemoral u i. „Indip." bi hotel, da bi Italijani prijaznejim licem hodili po okolici, toda le v ta namen, da bi jej odvzeli nje stari značaj in staro lice. Ako hočem vzeti, kar ni mojega, je to vendar nemoralno. V navadnem življenju devajo ljudi pod ključ, ako so si prisvojili nekaj, kar ui bilo njih ; in tudi na-silstvo se kaznuje zaporom; za take prestopke seveda ni kazni v politiških bojih, ali znak nemoralnosti j i in ostaja za vedno. Ako Slovenci prirejajo sliode po okolici, ako na te shode prihaja na stotine mož, ako ti možje navdušeno pritrjujejo slovenskim govornikom, in ako si italijanska stranka niti ue upa v okolico — in vse to pripozuava „Indipendente" izrecno —, kaj sledi potem iz tega P Kaj druzega, nego da je to slovenska zemlja in da je slovansko ljudstvo, ki prebiva na njej ? ! Po katerih moralnih zakonih hoče torej „Indipendente* opravičiti svoje poitali-jančevalne namere ?! Kje je morala ? I Kje je narodnostno načelo, proslavljeno ravuo po „Iudipen-denteju" ? ! „Indipendente" priznava, da .Lega" lovi 8«letne slovenske otroke---ali ni to lov ua duše ?! In kaj je nemor&lnejega, nege tak lov ? ! .Indipendente* govori o slovanskih sovražnikih. Tudi to tie velja. Naše časopisje, naši govorniki, naši prvaki — sklicujemo se lahko na najnoveji govor dekana-poslanca Kompareta v Ma-rezigah — povdarjajo vedno, da mi nismo sovražniki Italijanov, da jim privoščamo vsa prava, da nočemo, da bi se jim odvzela niti jedna jedina pičica od istih, in da zahteva naša je izključno ta: da ostane naše, kar je bilo naše od nekdaj, in pa da se nam zajamči, da se bodemo mogli razvijati v ▼ smislu ustavnih zakonov povsod tam, kjer smo naseljeni. Italijani naj ne kratijo okolici narodnih pravic, in pravični naj jej bodo v administrativnem pogledu, pa zginejo hitro vsa nasprotstva in okoličani se bodo vsikdar in povsodi kazali zveste TržaČane. Mi ne verujemo sicer, da bi Italijani hoteli ali mogli slušati .Indipendentejeve* nasvete glede javnega nastopanja po okolici; ne verujemo, ker toliko pametni so menda vendar, da vedo, da bi na taki prisvojevslni vojni Je hitali od poraza do poraza; ali, ako bi se res hoteli lotiti tega nevarnega posla, povedano jim bodi, da se razmere potem še bolj pooštre. S poitalijančevalno agitacijo ne dosežeje nikdar boljših razmer med okolico in mestom, pač pa z ljubeznijo in pravico. Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je rešil včeraj centralo trgovinskega mi-nisterstva in .poštno hranilnico". Odsek je v sprejel resolucijo: Vlada naj bi, držć se sicer načela posvečevanja nedelj, odstranila nekatere ostrosti v izvrševanju istih, in pa predlog za osnovo obrtne statistike. Trgovinski minister je govoril o tržaških skladiščih in je povdarjal žalostno položenje tržaškega tržišča vsled homatij na Vztoku. Posl. Stalitz je povdarjal, da sta razvoj in povzdiga Trsta splošno državne važnosti. Otvorjenje kanala Do-nava-Odra, predno se omogoči Trstu konkurencija na Vztok, bilo bi smrten udarec za Trst. O tem, da-li se splačajo tržaška skladišča, moglo se bode soditi še-le potem, ko dobi Trst drugo železniško i vez o. Avstrija in Ogerska. Seje poslanske zbornice na Dunaju od 16. t. m. kar ne morejo prebaviti mađarski listi. To je bila tista seja, ko je naš parlament ubral nekoliko ostreje strune proti ljubim tržaškim sosedom. Sevmla temu niso bili vajeni razvajeni Madjari. Oni so se že globoko nživeli v dosedanje razmerje, da Madjari so zato na svetu, da gospodujejo in ne plačujejo, avstrij-ska država pa zato, da molči in — plačuje. Seveda je bilo tako lepo, — za Madjare. Ali sam vrag vedi, kq j« zlezlo v kosti avstrijskim narodom in strankam — izvzemši seveda spoštovano kliko nemškoliberalno —, da so jeli malce računati in da so slednjič došli do soglasnega spoznanja, da je bilo že dovolj plačevanja. Tako se je zgodilo nepričakovano, da je zbornica avstrijska vsprejela predlog posl. Pattaia za odpoved trgovinske in carinarske zveze. Onkraj Litve pa gromi i u treska in šumi sedaj, da je groza. Mi ne moremo umeti sicer, v kaki zvezi je to ali mađarski listi židovskoliberalue barve zatrjajo na ves glas, da je nad Avstrijo prihrula doba najčr- neje reakcije in znak te reakcije je ta, da..... no, da so Avstrijci jeli malo stiskati svoje žepe! Madjarska gospoda mislijo res, da za dobro razmerje med to in ono polovico države ne more biti druzega .motto", nego je ta: tu 30# pravic in 70 dolžnosti, tam pa 70% pravic in le 30 dolžnosti 1 — Posebno se jeze ma^ar,ki listi, ker se je vlada vedla nekako pasivno v dotični razpravi. Gospfida se zopei motijo. V svoji domišljavosti menijo, da je avstrijsko mimsterstvo odgovorno njim in ne avstrijskemu parlamentu. Položaj v Carje uigra d n. Iz Sistova poročajo, da so v turški prestolnici zopet zaprli mnogo mohamedaucev. — Sultan je odredil, da posebno sodišče, ki se je zasnovalo zbok dogodkov od 26. avgusta, obu-itavi svoje delovanje. Tožbe so se izročile kasacijskemu sodišču. Osvobojenje nekojih italijanskih ujetnikov. „Agenzia Štefani- javlja iz Džibutija: V čast italijanski kraljici bode dnć 20. t. m., to je na uje rojstni dan, izpuščenih 200 italijanskih ujetnikov ter odpravljenih v Zeilo, (To vest potrjuje poročilo, došlo iz Adis Abebe, iz taborja Meue-likovega. Ur.) Različne vesti. Naša presvetla cesarica je praznovala danes svoj imeudan. Globoki dinastiški čut, ki spaja narode te monarhije nerazrušljivo z slavno dinastijo Habsburgov, zrcali se nam še posebno v neorae- I jeni ljubezni in spoštovanju do Njiju Veličanstev, cesarja Frana Josipa in cesarice Elizabet e 1 Vez najprisrčueje rodbinske ljubezni spaja vse člene naše vladarske hiše v najvzgled-nejo rodbino, a ta vez se vije dalje in objema tudi srca vseh zvestih podanikov. Ta vez uas spaja vse v eno družino, kateri je skrben oče Fran Josip I., ljubeča mati pa soproga mu Elizabeta. Ob takem razmerju je seveda tradicija, do vsacega pomembnega dne, vsacega važnega rodbinskega dogodka se veselimo — vsi! V zavesti nerazdružne ukupnosti našega naroda slovenskega z cesarsko rodbino našo kličemo danes, na Nje imeudan: Bog nam hrani našo cesarico in vladarico Elizabeto ! Osebna vest. Viši državni pravdnik, vitez De faci s, se je sinoć odpeljaj na Dunaj. Premeifienje. Trgovinsko ministerstvo je premestilo poštnega komisarja Fran K r o t e k a vsled njegove lastne prošnje iz Trsta v Prago. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Tr»tu napravi dne 3. januvarja 1897. leta velik koncert v prid družbi. — Na programu bosti rszven naših vrlih pevcev, priljubljenih tamburašev, še deklamacija in lepa, dolga igra, za Trat po-popolnoma nova. — Koncert obeta biti nekaj izrednega. O času sporočimo kaj več Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani je darovala gdč. Nežika Pitamic .ker so bili oklici ustavljeni in nerazglašeni' 1 krono. — Bog živi vrlo rodoljubko! Zdravje nadvojvode Ferdinanda. Glasom z Dunaja doilega poročila obrnila se je bolezen nadvojvodi Franu Ferdinandu d' Este toliko na bolje, da more visoki bolnik že hoditi na sprehod. Prva pobožna družba za prirejanje pogrebov na Vrdeli vabi svoje ude k sv. maši, ki bode v cerkvi sv. Ivana dne 21. nov. ob 8. uri zjutraj in potem na 28. občni zbor, ki se bode vršil v dvorani „društvene hiše" hšt. 794 na Vrdeli ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnik prečita račun leta 1696—96. 3. Pregledovalec računov predlaga delovanje društva. 4. Govor blagajnika. 5. Posamezni predlogi. 6. Volitev novega odbora. ODBOR. Iz Dekani nam pišejo: Javljamo Vam, da je c. kr. uamestništvo potrdilo pravila našega .Pogrebnega podpornega društva1. Vsled tega je sklenil začasni odbor, da bode prvi občni zbor v soboto dne 21. t. m. ob 10. uri predpoludne ps sv. maši. To je menda prvo tako društvo pri uas na deželi. Dal Bog, da bi imelo isto obilo vspeha in da bi nas posnemale v tem tudi druge župnije. Kajti dolžnost je kristijanom, da pomagajo jeden drugemu za slučaj smrti. 0 poslednjem napadu v Škednju. svoječasno smo sporočili, kako so delavca Florijana Scha-lika dne 8. t. m. našli v Škednju zabodenega in pol mrtvega. Prenesli so ga bili v bolnišnico. Kljubu veliki množini krvi, ki jo je bil izgubil nesrečnik, pričela se je vendar zmagonosno dvigati krepka njegova nrav. Šlo mu je na boljše. Sedaj pa so se siromaku vnela pljuča in to ga je zopet spravilo kraj groba. Izgube na milenijski razstavi. Budimpeštanski listi javljajo: Najemni zistem milenijske razstave je sicer razstavi sami zajamčil tiuaucijalno ravnovesje ter se celo nadejajo, da zaključni račun pokaže kakih 50.000 gld. prebitka. Toda, ako je razstava sama dobro izišla na ta način, doživeli so razni podvzetniki izdatue izgube. Razstavna loterija je donesla razstavnemu fondu okroglo 1 milijon gld., dočita je pri tem izgubil podvzetnik Heintze pol milijona. Nič boljši ni rezultat najemnikov vstopnine. Najemniki so računali, da obišče razstavo 4 milijone ljudij, ki bodo plačali povprečno po 35 nč. No, razstave pa ni obiskalo uiti 3 milijone iu vsled tega je izgubil najemni kon-sorcij okolo 350.000 gld, — ,0s Budavar' še ni zaključil svojih račuuov, toda zna se, da bode izguba iznašala najmanje 300.000 gld. Milenijsko podvzetje za potovanje in obskrbo, ki je agitovalo po vsej deželi v interesu razstave, je izračunilo svojo izgubo ua 80.000 gld. Koliko pa so izgubile neštevilue kavarne, gostilne in rasna druga pod-vzetja v razsiavi? Potovanje srbskega kralja. Kralj Aleksander srbski dospe prihodnjo soboto z velikim spiem-stvom na Dunaj. Ubogi Baratieri. Nedavno smo javili, da sije v Arku zlomil nogo nekdaj slavljeni vojskovodja, a sedaj po vsej Italiji preziram Baratieri. Vsled tega mora več tednov ostati v postelji. Tej ne-priliki pa se je pridružila še druga, zel6 neprijetna: italijanske oblasti mu uečejo izplačati mirovine, ker je v njega krstnem listu iu v drugih njegovih papirjih njegovo ime ozuačeno kakor Orest Bara ter, a ne „Baratieri". I o tem smo lani jeden-krat priobčili zanimivo vest, kakč je iz pristnega nemškega Tirolca Brade r-ja postal B a r a t e r in iz tega še-le .pristno" italijanski .Baratieri". In sedaj se maščuje ta metamorfoza. Morda si želi Baratieri postati zopet „Brader", kakor je nekdaj goriški .Giovanui Trampuzzi* delal na vse kriplje na to, da se je mogel zopet zvati „Janez Trampuš« ter nastopiti dedščino, ostavljeuo mu pod tem imenom ? Najstarejši ljudje na svetu. Vek para in elektricitete ne daje ljudem dolgega življenja. Starost od 100 let uam se vidi že nekai nenavadnega, a 150 let naravnost neverojetno. No ;in vendar živi tak človek, ki res spominja na patrijarhe starega veka. Ta najstarejši človek koncem našega veka je afrikanski zamorec Bruno Cetrim ki živi v Braziliji, v mestu Buenos Ayres.. Ta starec je slavil letos svoj 152. rojstni dan! — Njegov tekmec v letih je ruski kočijaž Kustrim v Odesi, ki je te dni izpolnil svoje 140. leto. — Zanimivo je, da ima mala Bolgarska razmerno največ sto- in večletnih starcev. To je vsekakor znak velike telesne čvrstoče v tem narodu. Od sto- in večletnih ljudij pripada razmerno na Bolgarsko 3890, na Romunsko 1084, Srbijo 578, Španijo 400, Irsko 276, Francosko 218, Angleško 146, Nemčijo 78. Škotsko 46, Norveško 23, Švedsko 10, Belgijo 6 in Dansko le 2 človeka. Zanimivo je, da so dežele ostrega klimatiškega položaja v tem nekako zaostale, nepovoljne, v tem ko dežele blažega in plodnega podnebja daj6 človeškemu življenju večo žilavost. Francoski vojaški begun v Trstu. Včeraj so zaprli 251etnega brezposelnega mašinista Evgena Lefcvra iz Francoske. Letevre je bil pred par leti ' pobegnil z doma, da se je odtegnil vojaški službi, se klatil po Italiji iu došel slednjič povsem brez imetka v Trstu. Poneverjenje v Lvovu. V gališkem kreditnem zavodu so došli na to, da manjka v blagajni okolu 20.000 gld. Pričela je stroga preiskava, kajti to je že drugo poneverjenje, ki se je dogodilo v tem zavodu tekom jednega leta. Ponesrečil na begu Iz zapora. Dne 13. t. m. prijeli bo policijski organi na peronu kolodvora v Reichenhallu urednika lista .Salzburger Stimmen*, Ferdinanda Maz&ka. Mazak je bil v svojem listu napadel bavarskega komisarja, barona Stingla in se ni niti obziral na pozivnice, ki so ga klicale na sodišče. Predvčerajšnjem je Mazak skušal pobegniti iz zapora. Toda poskus se je ponesrečil, kajti begun je padel in si zlomil obe nogi. Sodnijsko. Občinski paznik Jurij Antosič, dodeljen solinam v Zavijali, je zaukazal dnč 15. oktobra t. 1. nekaterim podrejenim težakom, da izvlečejo iz morja lesen mostič, ki so ga tje zanesle poplave poslednjih duij. Pri tem poslu je padlo težaku Ivauu Pobegi neko orodje iz roke iu udarilo Žlletnega Karla Paronela na nogo. Zaradi tega je Paronel opsoval Pobego, a le-ta mu je zasolil zaušnico y odgovor. Na to je Paronel bliskoma zabodel uož v stran. Pravo čudo je, da je ranjeni prebil hudo rano in okreval. Sodišče je spoznalo Paronela krivega težkega telesuega poškodovanja iu ga obsodilo kljubu njega izgovoru, da se je le branil, na šest mesecev težke ječe. Po noči od 21. na 22. julija t. 1. ulomili so tatovi v prodajalnico jestvin trgovca Alojzija Fran-ceskiue, ulica del Pešce hšt. 2. Ukradli so par botiljk vina, 5 škatelj sardink, hleb sira, 2 gld. drobiža, zlat prstan in komad zlate verižice, 3 tolarje iu par srebrnih petič, vse skupaj vredno 23 gld. 50 nč. Policijski organi so zaprli kar celo družbo malovrednih mladičev, ki so bili na sumu, do so izvršili to tatvino. Le-ti so bili klepar Karol Nordio, mizar Ruggero Chellaris, kuvač Ferdinand Violin, klepar Josip Degrassi in pfk Fran Kožuh, vsi po 17 let stari. Predvčerajšnjem se je vršila razprava proti tej družbi. Nordio je odkritosrčno priznal, kako so izvršili tatvino, dočim so vsi drugi tajili. Sodišče je Degrassija rešilo obtožbe, Nordio je dobil 3 meseca, vsi drugi pa po tri mesece težke ječe. 361etni čevljarski pomočnik Josip Gorup iz Slavine je dobil 8 mesecev težke jeile zaradi hu-dodestva tatvine in prepovedane vrnitve v Trst. Po prestani kazni pride v prisilno delavnico. Loterijske številke, izžrebane dnč 18. t. m*: Brno 12, 47, 73, 44, 71. Inomost 69, 20, 73, 88, 1. Sijajno gmotno stanje slovenskega Ijndskošolskega učitelja na koncu razsvetljenega devetnajstega stoletja. (Govoril na glavni skupščini »Zaveze* v Opatiji dne 20. avgusta 1896. 1. Jernej Ravnikar, nadučirelj v Mokronogu.) (Dalje) ' Dotičnik piše: „Osem dvana;stink, to je, i skoro vse učiteljstvo moškega spola ima 400 gld. plače na leto. Učiteljice nasprotno imajo le 80% ! iste plače. Na prvi pogled se zdi, da imajo uči- ' teljice manjšo plačo od učiteljev. To pa ni povsem j resnično, kajti pri nas se učitelji in učitel|lce štejejo ločeni. K.er pa so že veo let pri nas šole j le širijo v vecrazreJne iu se nameščajo skoro le J izključljivo učiteljice, njih število hitro raste, naše ' pa ostaja isto, no, ampak se c*-l6 manjša, pomi- ' kajo se ženske hitro v II. plačilni razred. Status, I ločrn po spolu, je moškim v škodo, kajti n. pr. ! učitelj in učiteljica sta pred 16 leti skupaj nastopila službo v goriškem okraju; moški je še vedno v III. plačilni vrsti, doći;« je ženska že v I. visti; j moški ima 400 gld., ženska po 80% od 600 gld. pa 480 gld.; torej 80% moške plače več kakor cela placa I Ironija! . . . Učitelj ima potem takem j le 400 gld., učiteljica z 80% moške plače pa 480 gld. I i Taka v nebo vpijoča krivica se godi moškim ' v goriškem okraju, kjer je mnogo večrazrednic. V 1 tolminskem iu sežanskem okraiu pa, kjer je največ j le jednorazrednic, godi pa se učiteljicam krivica, ! ker je njili število premajhno. Pravično bi torej i bilo, da bi bil s t a t u s s k u p e n. 1 Več kakor jedno desetletje prosjači učiteljstvo na Goriškem za kako zboljšanje — a zastonj; niti vinarja zboljšanja še nismo dosegli. Najprej so se izgovarjali na slabe letine ; ko no se zbolj-šale te, obljubilo se nam je, da se 1. 1896. porabi 9% doklade na zemljiško odvezo, ki istega leta ;.a zboIj^iUjo . iaoiii letin se je poprej zavračalo na laške poslance, da so oni nasprotni zboljšanju. Ko so 1. 1894. bili tudi laški poslauoi za zboljšanje, tedaj je prišel slovenski poslanec in je predlagal deželni šolski zaklad — iu stvar se je odložila, ker Lahi so takemu zakladu nasprotni. Ko "»e je konečno vendar spiejel neki zakouski načrt, po katerem se dvanajstine spremenč v desetine, bil je sprejeti načrt tak, da se ni predložil v potrjenje. Zboljšanje bi naj bilo prišlo v veljavo s 1. januvarjeirt 1895. leta, toda ni ga še zdaj 1 Zakaj? Ziito, ker prvič načrt ««e ni mogel y potrjenje predložiti, ker je bil pomanjkljiv; drugič, ker I. 1895. so se sprli laški in slovenski poslanci in je bil deželni zbor zaključen, preden je popravil dotični načrt in tretjič, ker letos popravljeni načrt se je zopet vrnil z Dunaja... (Pride še.) Naš literarni boj. Manevri naše nove literarne šole. III. (Zvršetek.) Mnogo bi se še dalo kritiku „Dušn. borb" prigovarjati; n. pr. kako je kritik nalašč prezrl, o kakošni ljubezni je v tem romanu govor, da ne oni podli, kakoršno je kritik zvijačno hotel najti v njem. In tudi v tem oziru bi kritik, ko bi bil hotel, lahko se bil poučil iz pisateljičinega spisa : „Aforizmi o ljubezni". Ta spis pisateljico popolnoma občuva onega podtikanju pol tu« ljubezni, nego nežno, duševno, kar svedočijo vse njene povesti. In v tem duhu so tudi ,Dušn borb." spisane. Da bi se bila Franjo in Feodora, kakor kritik trdi, „apozaoila in poljubila", to j" nesramna I.;/, iii očito obrekovanje! Čitajte, gosp. kritik, še enkrat tisti roman, a z dvojnimi naočniki! — Ali dovelj re-čenega ! Samo še jedno opazko naj mi dovoli slavno občinstvo. G. kritik si je na koncu svojega spisa dovolil neki izrek, kateri znači vso njegovo domišljavost in oholost. On se usoja ulagati nekakov »protest« proti sprejemanju Pavline Pajkove spisov v .Zvon", kamor b;tje piše SKina „inteligenca", t. j. sami izobraženi ljudje! l)a je „Zvon" že prešel v roke strujarske in da ti še uredništvu ukazujejo, kaj sme ono jemati v list, Česar ne, to mi je do zdaj čisto novo. Prašain pa gosp. kritika, a kak* pravico on ukazuje! Z isto pravico in še večjo opravičenostjo nego on. lahke tudi jaz rečem ter mu zatrdim, da hočem kakor Slovenec, kateremu je zdrava obramba našega naroda pri srci, kakor učitelj in pedagog, ki vem in vidim na svoje oci, katu inladii.o vodi čitanje pohnj^ljivih, nezdravih in nenravstvenih spisov, in k.ikor oče slovenskih sinov, katerih nočem dati od pohujšlilvih slovenskih časopisov pokvariti, da bod^m z besedo in peresom, vselej in povsod na najortlo^nejši način nasprotoval namenjenemu zlorabljenju naše literature in sistematičnemu zapeljevanju naše mladine, katero ne hoče zastrupiti z drugje že obnošeno in zavrženo »šundliteraturo* ! Na Dunaji, 10. novembra 1896. Dr. Janko Bajk. D o s t a v e k uredništva. Mi nismo hoteli posezati v besedo spoštovanemu g. dopisnika. Tu na zvršetku spisa mu pa moramo zatrditi, da je v zmoti, ako meni, da so kritika o „Dušnih borbah" in pa „Karikature* došle izjednegain istega peresa Najnovejše veati. Trst 19. Visoko c. kr. nnmestnfttvo je danes priobčilo mestnemu magistratu, da mu jo odvzelo uadzorovalno oblast nad društvi in sliodi j)o okolici. Dunaj 19. Po vodom imendana cesarice udeležila sta se cesar in c'0i, R? ?u »pomlad 6,94—1J.9G. Koruza zu maj-juni 1897. 4.19 4 20 Phuiocu nova m 7'- v. 8 20 - 8-25 od 79 kilo. 8.30—835-., i '. ^ 'ti), l. 835—8-40 od SI. k H. r 8'45 8 60 >i 6 )0 -8 — pnin 5 6B- 6 10. Pšenica: Slabe ponudbo, omejeno povpraševanje. Prodaja 18.000 met. si.ot. 2'/, nvč. dražjo, — Vroine : lep«. rr^ffo. Nera Hrani (lecembur 12malo bolje. Pl'itKK. Cent'ii .1 carino vred oip>.":jai,. 34 75—-35- ČetTorui '«*_• Earic. Kava a. .i 7 marc 61 25, cen. i-, .-h... . . november —.— 3» Jee. 51 2". m inarc 1897. I. 51.75, za juli 52.25. f»ir. lj 12 novi-m^t-r. iivi, poiitavip-e * i r- h pre«-ei f.' 38 76 34*— ('..; -.Vj-Iavah sodi »i 3750 -..*!■ .n november «1*— je razpisana v „Tržaškem Sokolu". Natančneje je poizvedeti od sta-_roste društva. Narodnjakinje I Dovoljujem si Vas opozoriti na nvoje veliko RklailišCc oglja, drv, premoga In kflksa V Ulici S. Zaccaria Štev. I (mej ulicama Chiozza in farneto). Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere ]»a sem si nabavil poti najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem> da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter ae priporočam z vso udanostjo _Vekoslav Grebeno» Podpisani usojam si naznaniti tem potom si. občinstvu, da seiu odprl v nedeljo, dne 15. t. m. lastno m e s n i c o v u ici Crocicra St. 2. Ceno so sledečo : meso volovsko po 52, 56, 64, 72 nvč. kilogr. teletina . . . „ 56 68, 80 kaštrun .... 44, 48, 52 Priporočuioč se p-.sebno slovanskemu občinstvu za mnogobrojan obisk, b-ležim odličnim spoštovanjem Tomai Z a d n i k. vi I afl Cassa di Kisparmio Triestina (Tržaška hranilnica) Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 60 nč. (!«> vsacega znuaUa vsak dnn v tednu raaun praznikov, in to od P—12. ure opoludno. Ob nedoljali ;>a od 10 12- uro opoludno. Obr.-Hti na knjižice........... Plačuje vsnk dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 ko lOOO gld. pa f> dni. Esteomptuje menjice domicili rano na tržaškem trgu po....... Poaujuje na drž. pnpirjo avHtro-ogorsko do lOi 0 gld po........ ViHje znonke od 1000 do 5< 00 gid pu Daje denar proti vknjiienju na ponesti v T"f»tu Obr -fi j«. df.-r>>vfofo»i* v rmlećih pismenih, ka*«rega jo vidoti na navodilu za porabo. Balzam za ozeblino 40'naprosto^io8tnin«65du6* Trpotče^ sok, ^ lečeuje Bliza 1 nt-kl. M) nč. Balzam za goltanec, poStnlne Q4nil nui kola- preparati, izbornu krspilno uredstvo r.a OIUII-UVI f.ulodeo in živcu, 1 litur kola-vina ull oluksirja 8 gld., pol litrn 1 gld. 60 nvč., en četrt litra R") nvč. Grenka tinktura za želodec, živlJu^ oživlja In krepi želodec, kadar Jc pokvarjen. 1 bočica 22 uve., 1 tucet 2 for. Mastilo za rane, i rtew«.ic» so nvč. Tanokininska pomada . gW. Ranocelni obliž Unverzalna čistilna sol ^ sledleara slabe prebuve, 1 omot 1 gld., poHpeSnjH iflca 2 gld. . ____asenca, ali Praške kapljice imenovana). Hablo raztopljujoče aredstvo ki Kazven imenovnih izdelkov so deloma v zalogi vso v avstrijskih časnikah napovedane tu- in inozemsko farma-coutiono specijalitete. Na zahtovanjo preskrbuje sc točno vsako v skladišču nahajajoče so blago po nizki ceni. RnzpoftiljniljM po poAti vrfi« se točno, a treba jo denar poprej Jdoposlati ; večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopoiillntvi denarja po poitnl »akaaniol »Jane porto posti manj kakor po povzetju. ud' Lastnik konsorcij lista .Edinost". Izilavatelj in otljrovoini ui'ednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.