■■■■iiEBRHBB o ^BHHB^^H^HHH^HliiHli^HHl^' / alpina PROIZVODNJA V PRVEM POLLETJU 1970 Leto 1970 - I. polletje Prvo polletje 1970 je za nami. Plan proizvodnje za leto 1970 je bil postavljen 95o.ooo parov čevljev. Sedaj že lahko ugotavljamo, kaj smo delali in kako smo gospodarili v prvem polletju. Celotni plan je 95o.ooo parov,od tega 82o.ooo parov lahke obutve in 13o.ooo parov težke obutve. V prvem polletju je bila izdelana naslednja količina parov: Lahke-obutve 24o.819 parov Težke obutve 81.3o9 parov Skupaj 322.128 parov Zaradi lažje o^ijentaci'ie je napravljena primerjava z lanskim letom 1969 po količini in vrednosti proizvodnje. Razlika je le v tem, da smo v letošnjem letu prešli na obračunavanje po variabilnih stroških. Leto 1969 - I. polletje Količiaa: Težka 48.453 parov Lahka 449.424 parov Skupaj 497.87 7 parov Vrednost po lastni ceni: Težka 6,216.929,48 din Lahka 25 , 59o.844,91 din Skupaj 31,8o7.774,39 din Količina Težka Lahka Skupaj 81.3o9 Farov 372.578 parov 453.387 Pa^ov Vrednost ■ Listni po lastni c. po variabil.str. Težka 11,722.394.- 9.61o.793.-Lahka 22,o42.711.- 17,291.787.- Skupaj 33 ,7 65 .lo6.- 2 6,9o2.58o.- Iz zgoraj navedenih dveh razpredelnic vidimo, da smo v lanskem I. polletju izdelali 43.99o parov obutve več kot v istem času letos. Druga razlika pa se je pokazala n< težki izdelavi, kjer vidimo- da j( proizvodnja v letošnjem I. polletju za 32 .856 parov večja v primer:, z lanskim letrOJii. Tudi finančni r<.:. . zultat kažer-da..je bil plan po vred" nosti presežen za .1 ,957 . 332 . - din v letošnjem prvem polletju. Povpraševanje po težki obuje bilo veliko, zato smo morali proizvodnjo na težki izdelavi povečati, dočim smo morali proizvodnjo lahke obutve zmanjšati. Po sedanji oceni letni plan v parih re bo dosežen, finančni plan bo pa realiziran. Veliko težav je bilo pri izdelavi težkih zgornjih delov zaradi novih materialov, ki so med letom primanjkovali.Ozko grlo v proizvodnji so še stalno šivalnice, ki pa bodo verjetno tudi v px^ihod--nje. \ Tone OBLAK ČLANI KOLEKTIVA ! OB ODHODU NA LETNI DOPUST ŽELIMO VAM IN VAŠIM DRUŽINAM, DA BI GA PREŽIVELI SREČNI IN -ZADOVOLJNI TER DA BI PO DOPUSTU SPET KREPKI IN Z DOBRO VOLJO PRIČEIl Z DELOM. KAKO POTEKA PRESELJEVANJE GBRA -TOV Vsekakor je za vsakega č]ana našega kolektiva zanimivo, kako poteka preseljevanje obratov v naši tovarni in kje bodo začeli obratovati posamezni oddelki po kolektivnem dopustu, oziroma kje bo delovno mesto vsakega posameznika , Dosedai je preseljena še samo težka montaža in trak 8 v novo delovno halo. V izpraznjeno prostore montaže se je vselila težka šivalnica, s tem, da je sekal-nica zgornjega usnja s priroč -nim skladiščem organiziran? v prejšnjem skladišču gotovih iz -delkov.. Dalje planiramo, da se do konca kolektivnega dopusta preselijo še ostali oddelki proizvodnje in sicer po naslednjem vrstnem redu: V novi delovni dvorani je že montiran nov tekoči trak, kateri bo imel dvojno zmogljivost. Trak je U-etapni in bo na njem potekala proizvodnja sedanjo lahke montaže, to je traku 6 in 7. Z i,o.7.197o se nrične preseljevanje lahke montaže v novo delovne dvorano. Takoj, ko bo prvo nadstropje izpraznjeno, bomo prostor obnovili in pripravili za šival -nico. DNe 14/7 197o se prične preselitev sekalnice, prav tako v novo delovno dvorano, tako da se lahko do konca dopusta izvedejo še priključna dela na strojih. S tem bi bila nova delovna dvorana polno zasedena. Zadnji teden kolektivnega dopusta, to je od 29/7 197o dalje naj bi se preselila lahka šivalnica v prvo nadstropje. Po isti razporeditvi kot obstaja sedaj v III. nastropju. J: J J. nadstropje bo zasedlo po preureditvi prostora skladišče gotovih izdelkov, prav tako tudi polovico pritličja, kjer je sedaj oddelek sekalnice. Poleg tega dobi skladišče gotovih izdelkov tudi polovico drugega nadstropja v stari stavbi. Drugo polovico sekalnice zl vzame garderoba za delavce v novi hali in vmesno skladišče materialov in polizdelkov za montažne oddelke. V prostore sedanjega skladišča gotovih izdelkov bomo razporedili skladišče osnov/nih materialov in fernitur. Tone KLEMENČIČ ZMANJŠAN DOBIČEK DRU2BE SALAMANDER Družba proizvaja 13,5% nemške pro-izvddnje obutve. Realizacija koncer na je dosegla v letu 1969 471 milij DM proti 464 milij. DM v letu 1968. Proizvodnja je dosegla 14,9 milij. parov čevljev proti 14,3 milij pare v letu 1968. Dobiček za leto 1969 j znašal 2o milij.DM proti 39 milij.D za leto 1968. Vir:Die Welt 13o PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1970 vo. Poleg tega omogoči študijski dopust za opravljanje izpito^,obiskovanje predavanj in seminarjev. Že v začetku naj povem, da ta program izobraževanja še vedno ni bil sestavljen na podlagi poglobljene analize dolgoročnega razvoja podjetja, ali da bi do potankosti upoštevali njegovo bodočo organizacijo, sistemizacijo delovnih mest, analitično oceno, ali profil znanja na delovnih mestih.Program je predvsem grajen na že sedaj vidnih osnovah in današnjih potrebah po kadrih v vseh službah in neposredni proizvodnji. Ker pa je izobraževanje investicija, bo moral že program v prihodnjem letu upoštevati vse že prej omenjene analize. Letošnji program izobraževanja j.e razdeljen na 4 dele: 1. redno izobraževanje v šolah., 2. izredno šolanje, 3. dopolnilno firkcionalno izobraževanje posameznih skup:.:, delavcev , ■4. splošno in družbeno-ekonomsko izobraževanj e. 1. Izobraževanje v rednih šolah V lanskem šolskem letu smo štipendirali 42 dijakov in študentov,7 jih je letos končalo šolanje, v letu 197o/71 pa smo razpisali 33 štipendij za poklicne šole, 11 za srednje šole ter 8 za višje in visoke šole. Razpis je zaključen,za štipendije prosi 17 kandidatov,od tega le 4 za poklicne šole, vsi ostali za srednje in visoke šole V letošnjem letu bomo povišali tudi štipendije za okrog 40%,tako aa bo povprečna štipendija znašala 3oo din. 2. V lanskem letu je lo članov našega kolektiva študiralo izredno pod zelo dobrimi pogoji: Podjetje plača šolnine, potne strošk.2, izpitne takse in obvezno učno gradi- Razpis za letošnji izredni študij je bil pred kratkim objavij on,program predvideva študij za 3 kandidate za srednje šole in 5 na višjih in visokih šolah. Izredno šolanje postaja v .-•vetu in tudi že pri nas vedno bo... aktualno ker je študij ob delu sicer daljši,, njegova prednost pa je, da se teori ja sproti povezuje s prakso in da so znanja najnovejša. Zavedati se moramo, da tako hiter razvoj zahteva od vsakogar, da se ob svojem osnovnem poklicu neprestano izpo -polnjuje, da je torej diploma katerekoli šole le osnova za delo cb stalnem usposabljanju in dopolnjevanju znanja. 3. Dopolnilno funkcionalno izobraževanje za posamezne skupine delavcev bo organizirano v obliki seminarjev in tečajev, obiskov sejmov in specialistične prakse. Program predvsem predvideva izpo -polnjevanje delavcev s področja priprave in organizacije dela na vseh področjih in službah., n.pr. tečaj REFA, seminar za tehnične kon trolorje, tečaj o varnosti pri delu seminar za trgovce, in še mnogo dru gih oblik za posamezne strokovne skupine delavcev. 4. Splošna in družbenc-ek".n p.sko izobraževanje kolektiva a. Zavzemati se moramo, da bi čimveč članov kolektiva, predvsem mladih, pridobilo osnovnošolsko izobrazbo, kar je osnova za nadaljnje usposabljanje pa tudi sodelovanje v samoupravljanju. Predvidevamo, da bi s pomočjo Se lavske univerze Skofja Loka v je seni odprli v Zireh oddelek osem letke, ki naj bi jo obiskovali vsaj vsi mlajši delavci brez osemletke, ki nimajo drugih ob -veznosti. b. Organizirati nameravamo tudi intenzivne tečaje tujih jezikov vsaj za tiste delavce podjetja, ki imajo veliko stika z inozemskimi poslovnimi partnerji. c. Nadaljevati nameravamo tudi z uvajalnimi seminarji za nove delavce in organizirati seminarje in predavanja za novoi^voljene člane organov upravljanja in ostale člane kolektiva.Na teh predavanjih bi se seznanjali z bistvom samoupravljanja, gospodarjenjem, kadrovsko politiko in ostalimi področji, ki jih morajo poznati vsi delavci - upravljavci . Preleteli smo letošnji program, ki bo realiziran le ob razumevanju vseh članov kolektiva. Mislim, da se moramo držati izreka: Daj človeku ribo, da ga nasitiš enkrat, nauči ga loviti , pa bo sit vse življenje. Nejko PODOBNIK MNENJE PRAKTIKANTOV 0 POČITNIŠKI PRAKSI IN RAZMERAH V PODJETJU V našem podjetju je, kakor ste verjetno že sami opazili, mnogo praktikantov, naših štipendistov na poklicnih, srednjih in visokih šolah. Zanimalo nas je, kaj menijo o počitniški praksi in ostalih razmerah v podjetju. Ker so odgovori naših bodočih strokovnjakov zanimivi, jih objavljamo. želeli bolje spoznati predvsem s prodajo in proizvodnjo, za ostala področja je manj zanimanja. 3.Na vprašanje, če se jim zdi počitniška praksa primerna organizirana , jih je večina odgovorilo z da, precej pa jih sodi, da je preveč eno lična. 4.Nekaj več kot polovica praktikan -tov v podjetju ni občutilo razkoraka med teoretičnimi načeli dela v podjetju in dejansko prakso, nekaj manj pa jih je to vrzel opazilo. 5.Za izboljšanje organizacije počitniške prakse v prihodnje predlagajo, da bi se radi seznanili s celotno organizacijo podjetja in vsemi službami. Predlagajo pa tudi,da bi bila praksa čimbolj usklajena z učnim načrtom šol. 6.Praktikante smo v času prakse povabili tudi na zasedanje delavskega sveta. Vtisi so sicer različni, prevladujejo pa naslednji: prodajo bo treba okrepiti, nujna je večja povezava med proizvodnjo in prodajo - in na zasedanju se preveč govori o osebnostih in premalo o dejanskih osrednjih problemih. 7.Na vprašanje, katere so po njihovem mnenju najvažnejše osnove samoupravljanja, so odgovorili nas-lednj e: "Upoštevati je treba predloge celotnega kolektiva, nujna je večja izobraženost in razgledanost,važni so odnosi v podjetju in informiranost kolektiva." To so torej odgovori in mnenja, prisluhnimo jim tudi mi! Na vprašanje, katero področje Nejko PODOBNIK se jim zdi v delovni organizaciji najpomembnejše, postavlja-= = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = -- ========= jo na prvo mesto proizvodnjo, Koncem junija . m kojen sledi prodaja, nato pa planira-delav ec mzzilii nje m priprava dela. želimo mu ge mnogQ trdnega zdravja , Praktikanti bi se v prihodnje CIVTTA* A ZA? ČITA IN 7SELJUDSKA OBRAMBA Civilna zaščita je dejansko nastala iz nekadanje organizacije PAZ (protiletalska zaščita). DO leta 1962 je civilna zaščita sppdala pod resc-r notranjih zadev potem pa jo prešlo v resor narodne obrambe. Novi zakon o narod: ! ob -• rambi pa jo dal civilni zaščiti večji poudarek in s tem postavil organizaciji civilne zaščite nove obveznosti in naloge, v sedanjih razmerah pa ji to tudi pripada, saj jo civilna zaščita važen faktor splošne narodne obrambe. To pa lahko razdelimo na tri dele in sicer na operativne enote, ''ivilni sektor in enote ci -vilne zaščite. -Kakšne so naloge operativnih enot mislim, da nam je ;eč ali manj jasno, riv'ilni sektor pa se ukvarja z materialnim oskrbovanjem oboroženih sil in prebivalstva. Ta seVicr mora biti organiziran tako, dci čimbolj g pomaga oborc -ženim silam in jim zagotovi v^a za boj potrebna sredstva. Civilna zaščita pa ima nalogo, da rešuje ljudi in materialna sredstva in dobrine, ki so nam v primeru vgjne št. kako potrebne. Sodobna vojna p•.: bi terjala mnogo ljudi in materialnih sredstev. Če torej že cd r -voga dne vojne in prvih ur boja ne bomo varovali naših ljudi in reševali i materialnih rin, se zanesljive ne bon' mogli dolgo Č2.--3 uspešno bojevati z na-šir nasprotnikom. Zato zasluži civilna zaščita prav tolikšno pozornost kot obe prej omenjeni kom ponenti. Organizacija civilne zaščite pa. ni mišljeno, da bi de -Lovala «... mo v primeru vojne, ampak je njr.:;a dolžnost sodelovati -udi pri raznih drugih hudih nesrečah mirnem času (ob večji poplavi, potresupožaru., težji rudniški nesreči in dr.). Taken o narodni obrambi nalaga obveznost eružbeno-političnim skupnostim in delovnim organizacijam, da morajo na svojem območju oziroma v svojem podjetju organizirati in opremiti civilno zaščito, ki bo delovala na svojem območju oziroma za potrebe podjetja, kjer je organizirana.Pristojni občinski organ pa lahko do -loči, da se enote civilne zaščite delovnih organizacij uporabijo za izvrševanje nalog zaščite in reševanje izven podjetja, če se poka -že taka potreba. Tudi našemu podjetju je dana naloga, da organizira nekatere službe civilne zaščite in sicer alarmno-obveščevalno, tehnično, protipo -žarno, radiološko-biološko-kemično in sanitetno službo. S formiranjem teh služb bo zajetih približno lo% delavcev in delavk. Navajam še nekaj podatkov o pravicah in dolžnestih tistih, ki bodo razsporejeni v posamezne službe civilne zaščite. Zakon o narodni obrambi v 87. in 88. členu deleča, da so obvezni služiti v civilni zaščiti vsi jugoslovanski državljani,ki so dopolnili 16 let starosti in do dopolnjenega 65. leta starosti (moški in ženske), razen osebe, ki službuje v JLA, osebe, ki ima vojni razpored, nosečnic in žensk, ki imajo otroke mlajše od sedem let in osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti. Za vse osebe razporejene v civilno zaščito bomo organizirali pouk, ki se deli na dva dela in to na osnovni in dopolnilni pouk. Osnovni pouk lahko traja do sto ur, dopolnilni pouk pa do deset ur letno, f^o zaključenih predavanjih pa se izvrši preizkus znanja. Na osnovi tega se pripadniku CZ izda izkaznica, v katero je vpisano, da je pouk opra- \ vil. Zakon določa tudi pouk za ostale prebivalce, vendar v zmanjšanem obsegu,. Predvideno je, naj bi se ta pouk organiziral po posameznih krajevnih skupnostih oziroma vaseh. Za naše podjetje bomo poskušali preko glasila "Delo, življenje' po sredovati najosnovnejše stvari , ki jih mora vedeti vsak občan v slučaju raznih nesreč v miru ali vojni. Ludvik JESENOV!,C KADROVSKE NOVICE Kot v vsakem mesecu je bilo tudi v preteklem več sprerikemb. Sprejetih je bilo 19 delavcev, z delom pa je prenehalo 6 delavcev. Za določen čas so bili sprejef ti na delo Mlinar Viljem, Kune Leon, Šubic Pavel, Strel Rajkc in Razložnik Ana. Redno pa so se zaposlili ,-iodri • jan Mira, Podobnik Helena,Brginc Silva, Pešič Jožica, Jereb Fran-.;, Eniko Vanda, Oblak Franc, Bogataj Anton, Sedej Janez, Kristan Janez in Gregurovič Franci. De -lovno razmerje je prenehalo Ni-koleti Romani, Filipič Alojzu , Ivanki Sečnik in Mazzini Juliju. V ohratu ALPINE v Gorenji vasi ni bilo sprejetih novih delc.v} , delovno razmerje pa je prenehalo po lastni odpovedi Frelih va-ri j i. V prodajni mreži so nastopili delo 3 prodajalci: Petkovič Marinko v Sarajevu, Novkovič Momir v .....Bmrja Luki in Pandjič Anka v S"_ - vonski Požegi. i Z naštetimi spremembami smo imeli ob koncu junija zaposlenih 1281 delavcev. V prvem polletju letošnjega leta je bilo sprejetih 91 delavcev, delovno 'razmerje pa je prekinilo 43 delavcev. Število zaposlenih je v I. polletju porastlo za 48 delavoev. A. F. POŠKODBE PRI DELU V prvi polovici leta je bilo pri delu 30 poškodb, na poti na delo in z dela pa 7. Med poško^'vanci, ki so se poškodovali pr 'u,je večina moških. Nasproti.:> pa je 3/4 tistih, ki so se poškodovali na poti na delo in z dela, žensk. Najtežji poškodbi sta bili na de^-lavnih mestih strojnega potolče -nja in strojnega stiskanja podplatov . Največ poškodb je bilo na delov -nih mestih šivanja (5).; ročnega obrezovanja (5), ročnega potolče -nja (2), pomoč pri razkladanju težjih bremen (2) itd. Najpogostejši vir nezgod je ročno orodje in strogi Med vzroki za poškodbe so najpogostejši: prevelika naglica pri delu (6), neprevidnost (7), neustrezen - trd -.li gladek material (3), okvara na stroju (2) itd. Največkrat so bili poškodovani prsati na rokah (2o), noge (2), dlan (2) in oko (2). Poškodbe so bile v večini la-žjega značaja razen dveh ki sta zahtevali daljše zdravlje -nje. Prevladovali so urezi z no -žem (5), ubodi z iglo (5) in udarci težkih predmetov (3). Največ nezgod pri delu se pripeti na začetku dela. To je v T)~vi in drugi uri ter po polurne,- -.drnoru -v peti uri. Največ poškodb je bilo v oddelku težke montaže (9), sledijo pa obrat Gorenja vas (6), šivalnica težke obutve (4) in mehanična delavnica (4). 3/4 vseh poškodovanih so mladi delavci, do 2 5 let starosti. Med poškodovanci je polovica nekvalificiranih. 321 dni je bilo izgubljenih zaradi poškodb pri dexu, zaradi nesreč na poti z dela in na delo pa 7 2 dni. 7 primerjavi z lanskim letom, ko bilo vseh nezgod 47, je število poškodb zelo porastlo. Delno lahko porast poškodb pri delu op -ravičujemo s precejSajim zaposlo - vanj em mladih delavcev, ki prldeG jo v podjetje brez delavnih izkušenj. Prav ti delavci pa preveč pozabljajo na varen način dela -posledica tega pa so poškodbe pri delu. Marija KASTELEC 0 RAZVOJU KRAJA V zadnjem času zopet ponovno bolj —-rosno—govorimo o razvoju našega kraja. Seveda spet ne bo dovolj, da ostajiemQ_.saiiio_.pri .besedi. .Program in izvajanje^programa o razvoju kraja mora biti stvar predvsem tistih, ki tu. živijo.Važno mislim, da je že to, da se moramo sami potruditi in predvsem Sodelovati, ko bo tekla beseda , kaj bomo v prihodnje ukrepali. /Spričo dela in rednih delovnih ' obveznosti pozabimo na dogodke ok-jFog nas. Vedeti pa bo treba, da /Slovenija v tem času dobiva svoj / osnovni družbeni načrt razvoja in fca že skoraj skrajni čas, da mi pristopimo k delu. Ko si ustvarjamo jutrišnjo podobo, ftas mora vse to zanimati: program o razvoju kraja in delo posamezni-. ka. Hočem poudariti, da moramo biti zainteresirani,ko bomo ugotavljali, kaj bi nam najbolj prijalo, j., na-štejte kaj večjega in značilnega, sama vem le za cveke, žeblje, mizo trinožnik, šilo in kneftro. Nikar ne mislite, da je večinoma vse navadno in nepomebno. Kdor je t -sa, bil vajen dan na dan se mu to res ne zdi nič posebnega. Tisti,'ki pa stvari ne pozna, mu vsaka podrob: nost pove kaj novega. Vse, kar boste.''odkrili", prosim oddajte tovarišici Francki Ml.inar-jevi, žiri 71. Ona bo sprejemala predmete vsako sredo ves dan. Če pa sami težko izbirate, in pregledujete, kaj bi bilo za muzejsko zbirko primerno, veste pa, da bi se gotovo dalo najti kaj zanimivega, vas lepo prosimo, da to sporočite Janezu Sedeju ali Minki Kopačevi.. Prav tako bomo veseli , če nam boste sporočili, da ste že sami kaj pripravili, le iskat naj pride kdo od zadolženih. Le z našo skupno skrbjo in zanimanjem bo krajevno preteki-31 mo-goČE prav predstaviti ir. L .o x>a-zumeti sedanjost. Zakaj ne bi vsak po svojih močeh vgradil kamenčka v njegov sporne- , nik. Marija STANOVNIK Prve kaplje so padle. Nedavno je bila pri nas ustanov - Ij ena podružnica muzejskega društ- V mesecu juniju se je poročil delavec JOŽE TRČEK. ISKRENE ČESTITKE! OBČINSKA REVIJA PEVSKIH IN INSTRUMENTALNIH SKUPIN V ŠKOFJT LOKI Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij škofja Loka je v petek zvečer 3. julija 197o priredila na Loškem gradu občinsko revijo pevskih in instrumentalnih skupin, na kateri so so -delovali sledeči ansambli: Mešani pevski zbor "Alpi. . iz Žirov, moški zbor KUD-a ivan Cankar',' Virmaše-Sv. Duh, moški zbor KUD-a ''Janko Krmelj" iz Reteč , jelovški oktet ''Jelovica" škofja Loka, ženski kvintet glasbene šole iz Škofje Loke, zabavni ansambel "Freisingi", pop ansam -bel"Mumije"i9 tamburaški orkester KUD-a "Janko Krmelj" iz Reteč, pevski zbor prosvetnega društva "Briški grič'' iz Števerjana pri Gorici in gostje-pevci iz zamejstva . Kakor smo že poročali v prejšnji številki našega lista, se je naš novoustanovljeni mešani pe"s}i zbor pod vodstvom Antona Jobst:' in pihalni orkester pod vodstvom Draga Kanduča že dalj časa pri -pravijal na to revijo. Za to priložnost se nam je posrečilo organizirati dva močna ansambla, k:i sta nadvse dostojno zastopala naš kraj pred občinstvom Škofje Loke. Ne le da smo dobro uspeli z izvajanimi deli, ki smo jih za to priliko naštudirali n ar ver' smo bili tudi številno ... j:noč.. je zastopani, saj sta iz Žiro" odpeljala kar dva polna avtobusa nastopajočih. / Vse je potekalo v najlepšem redu, le vreme tej reviji ni bilo naklonjen«?, kar smo vsi močno obžalovali. Poprej je bi: amreč predvideno, da se bo program izvajal na prostoru na grajskem dvorišču, kjer bi lahko spremljali celoten potek revije. Spričo sla -bega vremena pa to ni bilo mogoče, marveč smo morali čakati do trenutka našega .nastopa v grajski kapeli poleg male dvorane, kjer je bilo zbrano občinstvo. Tako nismo mogli poslušati, niti kritično ocenje vati izvajanja drugih pevskih in instrumentalnih skupin, čas, ki na je bil odmerjen za čakanje, smo si krajšali tako, da nam je predsed -nik muzejskega društva žiri pripovedoval o najrazličnejših zanimivostih Loškega gradu. Med drugimi zanimivostmi sta bila zlasti ob -čudovana zlata oltarja iz dobe baroka, ki sta hila_prenesena iz dražgoške cerkve in zdaj stojita že v popre^'omenjeni grajski kapel. Kar se tiče našega nastopa, smo mogli po ocenjevanju nekaterih obi skovalcev in po aplavzu, ki smo ga bili deležni, ugotovit.' le to , da smo z našimi točkami -:; -idno dobro uspeli, s čimer / kultur nem pogledu v najboljši .uii predstavili zbranemu občinstvu naš kraj . Uspeh, ki smo ga dosegli na občinski reviji v Škofj i Loki naj nam bo v spodbudo še za intenzivnejše delo na kulturnem področju, obenem pa si želimo, da bi pripravil k aktivnosti tudi ostale sekcije,ki delujejo v okviru delavsko-prosvet nega društva "Svoboda'1. Anton ŽAKELJ Turist sobarici: "Zakaj mi niste povedali, da je soba polna bolh?" "Mislila sem si, da boste že sani to opazili." 1 I / LOJZETU V SLOVO ! Prerana smrt je iztrgala i:: na" srede ALOJZA KRISTAN. Zahrbtna bolezen je že dalj časa razjedala .njegovo zdravje. Dolgo časa se je upiral in ni nikomur priznal, da se bo njegova življenska doba skrajšala. Zvedeli smo žalostno novico, da je pretrgana njego-I va nit življenja, ki je najhuje pretresla njegovo družino in ; cstale svojce, kakor tudi naš kolektiv, v katerem je delal in vlo-1 žil toliko truda in svojih sposobnosti, da bi se naše podjetje i čimbolj uveljavilo. j . *. čevljarske obrti se je izučil v letu 1936 - 39 pri Zajcu v ;Jta-ri vasi, kjer je tudi nadaljeval delo kot čevljarski pomočnik. Dne 2/1 1946 se je zaposlil v tovarni športnih čevljev žiri, ki se je kasneje preimenovala v tovarno obutve ALPINA. Delal je na različnih delovnih mestih v montažnih oddelkih, toda povsod se je pokazal kot vesten in sposoben delavec. Užival je zaupanje in spoštovanje sredine, v kateri je živel. Tako vestno kot vsa ostala dela je opravljal svoje zadnje delovno mesto, katero mu je nudil kolektiv z namenom, da mu olajša delo glede na njegovo Šibko zdravje. Toda kal bolezni j bila močnejša in ga je iztrgala iz naše sredine, v iter ; ostal nepozaben kot človek,ki je vse svoje življenske moči vložil v razvoj kolektiva in ki je z golimi rokami ustvaril svoji .iražini lep in prijeten dom. Letos ob koncu šolskega leta zopet objavljamo razmišljajoč: oro-sti spis osmošolke o odločanju za poklic. Ta spis se sicer ne veže na .iso stroko, vendar mislimo, da t~ ne bo nikogar motilo. NA PRAGU ODLOČITVE Poklic, za katerega sem se navduševala najprej, je bil poklic učitelja. Kot prvošolka sem obo- ževala vsak gib naše tovarišice. Že v tretjem razredu pa sem f.vo-je želje spremenila, želela sem postati medicinska sestra oziroma zdravnica. Ta poklic me je veselil vse do sedmega razreda. Takr.t smo imeli že tretje leto angleščino, ki me je izredno veselila. Rila sem že dovolj stara, da sem lahko začela resno misliti na poklic,ki me bo spremljal skozi življenje. Odločila sem se za študij jezikov. Sprva sem hotela na pedagoško gimnazijo. To sem tudi povedala pok - lični svetovalki, ki nas je spraševala o finančnih razmerah v dru-*xni, c številu družunsiih članov, glavna tema pa je bila seveda želja po poklicu. Svetovalka mi je odsvetovala pedagoško gimnazijo in priporočila Poljansko gimnazijo, Doma sem se o tem pomenila s starši. Bilo jima je prav, saj sta rekla, da naju z brate ne bosta silila v noben poklic, ki bi nama ne ustrezal. Tako sem si začrtala prvoč črto v zemljevidu življenja. Kdo ve , koliko črt bo še tam? Upam, da je ta prava, ker si zelo želim pok -lic v katerem bi bila srečna.Študira ti nameravam vsjj štiri jezi. ke, po možnosti celo pet. Na gimnaziji je obvezen francoski in angleški jezik, poleg teh dveh oa bi se rada učila še nemščine,mogoče celo italijanščino in ruščino, vendar mi ta dvi jezika nista najbolj všeč. Italijansko bi še šlo nekako, rusko pa ne najbolj. Če se bom učila ruščine, se je" bom samo zato, ker je lahka in ze-lo podobna srbohrvatskemu jeziku. )oma se strinjajo j mojo odločitvijo. Sicer pa imam potem še celi dve leti čas, da izberem poklic, k;er je potrebno znanje tujega jezika. Takih poklicev pa je danes veliko. Irma PINTAR VPRAŠANJA - PRIPOMBE - ODGOVORI 1'redništvo ! ■