61. številka.__V Trstu, v	torek dne 22. maja 1894. Tečaj XIX.
isliaja po tlSJJal'ssitleitili i*. ____OglM, .« r^.nc pot.rifu t petitu, tt
danjih ob torkih, Aamklh ^M^tf ta^	^^ ^^^ ^^^ deboi.m. črkami
i> »botah. Zjutranje i«. ^HH	HH^B ko,<k<"-
— Obujmo izdanje stane : ■ v H H	H«. H H H A ■ <e Pu P»godW.
. t.	^B ^B	-
u pol ^BH ■ ■	■ ^H ■ ■ Vsi te urednUtTii
u VM . > ^m	^m ■■ ^B Ulic« Caierma it. 13. Tanko pMmo mori
Na Mrrik krti (.riloieat naročnine m H H ^M ^B	H ^^M ^B ^B k ^B kor ncfr»nkoT*nn no no
ft jemlje Mir. ^^^^^	^B BB ^^^^B spre i imajo. Rokopiti ne no
«e t pro-	^H^^B
dej.lnictK Miki v It-^i po fl n»4., ^^^	^^^ ^^^^ ^V^L w . ...
» «oh«l po a htĆ. Sobotno refterno	' ~ Naroin.no, rekl.Mc.je in oglase .pre-
izfanje v lr*u M ni., v GoriH « n«.	ul,c* c*«ern>» 13-
Odprte reklamacije to proite poJtnina.
OlMilo alovenvketfa polltidnetfa druitva ra Primorsko.
Mirni pa odločni bodimo!
Videti bi hoteli pametnega in tresno mislečega moža, kateri bi te bil morda nadejal, da bode poročilo iolakega odteka naiega mettnega »bora o proftnji ia slovenske lole drugače nego je. Takega tebkeli?ega optimi-■ta menda ni Bed nami, kateri bi pričakoval, da naia italijanska gotpdda tkočijo ii tvoje laetne koše. Taki to in taki oatanejo, dokler otltne naia „primorska* politika t tedanjem tirn, to je, dokler oatanejo oni goapodarji si-tuvacije. Njim je in oatane vodilno načelo: Sie volo, aio juboo ; nit pro ratione voluntat !
—	tako hočem, tako velevam, meato raalogov veljaj moja volja t Take to naie ratmere.
Argumenti, dokasi, določila naiega temeljnega driavnega sakona, vte je le po-ttrantka stvar, prva tta njih volja in njih stmnkartka koritt. Vte to vemo dobro od davna in sato nat ni nikakor pretenetilo poročilo iolekega odteka, katero aaključuje a po-■ivom, da naj mettni zbor na kratko odbije prnfnje ta osnovo slovenskih iol — odbije naj te proinje i lakoničnim: Nikdar!
Tako hočejo gotpdda in njih volja je abioluttn gospodar — a a a eda j. Tako hočemo I — to je jedini argument v vaem no-snansko dolgem poročilu, vte drugo pa je tako malenkostno, aofitiično in is trte svito, da ne dela nikako posebne čatti talentu onih, ki to testavili to poročilo. Drugače tudi ne more biti, kajti netpravljivo staliftče, katero sa vsema mestna občina gledč na to vpraianje, te ne da sagovarjati s resnimi argumenti pravice in pravičnosti. Da nat gotpdda, ki atoje visoko nad meatnim sborom, bolje ra-sumejo, jim kličemo torej ie danes in glaano, da pri naiih posebnih, eksoepoijonalnih odno-iajih je treba tlulati poleg glaau .d e a Rechtet*, tudi glat „der B i 11 i g k e i t".
V meritorično raspravo poročila loltke komitije te nočemo tpulčati ie danes, ker hočemo počakati rasprave v mestnem zboru
—	katera rasprava ae bode vrlila noooj —, ker hočemo popred čuti argumente ,alatnih* govornikov italijantke stranke na jedni atrani, in od druge atrani pa obrambo malega ite-vilea naiih boriteljev v mettni dvorani. To-liko pa naglaiamo ie danet, da je pri vtem svijanju, krčenju, prireaavanju in raavrtčevanju Številk vendar jasno is poročila aamoga, da je v Trutu već tlovenakih otrok nege jih treba po sakonu, da smemo zahtevati od občine, da nam osnuje aloveneke iole. To je glavni in tudi odločilni efekt komiai-jonaluih poisvedovanj. In ker tega efekta ni mogočo prikriti, teii vae poročilo le po tem, daamanjftata efekt kolikor mogoče. Zato pa te je postavilo poročilo na sarea malenkostno staliAČo.
PODLISTEK. "
Kmetski upov*
Xf»dotintka |immI	9«ka.
—	Spini Avgust Šenoa. Preloiil 1. P. Planinski. —
—	Prekanjene c Aoikroft! prehitel nat je, sokliču Petričevič, pridirjavii bres tape.
Sablje ivenkettjo, ljudje stokajo, Ambroi teka. Bandcrijaloi te umikajo. Olej, tudi Utkoki beić. Za njimi dirjajo itajarski ko-njiki — Stepko jih vodi — mlatijo, bijejo, drobijo, kotijo pred teboj. Uskoki beie v mline, od ondot Bipajo smrt v moitvo.
—	Vivat Hening! razlega ae sa vaajo junaiki glas. Milič in njega tovarifi prihajajo od sadaj, vodijo novo četo od Stenjevoa.
—	Navalimo, sakliče ban, na Zagreb, in izpodbode konja. Zaman. Umakniti se mora. Od povsod opaie ga smrtno kolo. Vojska mu je porinjena v kot pod klancem, ne morei streljati, ne uioreft sekati, roka pri roki, konj pri konji, človek pri človeku, konj sdrobi a kopitom peica, peiec prebodo beaen konja, nad teboj nemilottno nebo, okolu tebe smrt,
Ta vtpeh poizvedovanj, dovrienih pri najneugodnejlih rasmerab, bodi nam v tolaibo in v opomin, da te ne tmemo udati maloduinotti ni sa jeden tam trenotelf. S 1 o-venci tmo tul — tega ne more utajiti ni poročilo ioleke komisije.
Olavo po konei torej, trialki Slovenci I Kot tresni molje te moremo sicer savedati resnobnosti tvojega poloienja, ali obupati nikariBodimo torej tresni in odločni m o i j e t Bog ne daj, da bi se uda-jali misli, da je vte izgubljeno !
Niti najmanje te ne Čudimo, da je poročilo iolakega odseka toli poparilo naie priprosto ljudstvo: komu ne bi te krčilo trce, ko vidi, da te mu tako trdovratno odreka, po čemer hrepeni. Saj je tudi nst rasvnelo v prvem trenotku — ali umirili tmo te kmalu, dobro vedoč, da v takih retnih poloienjih — bi bila boditi strast, ali pa obupavanje naj-alabia svetovalca. Kar amo rekli konoem članka v sjutranjem isdanju minole aobote, to ne velja samo nam čatnikarjem, ampak vttkemu rodoljubu, kateri ieli, da pridemo do tvojih pravio pdtem zakona; rekli tmo bili namreč, da pri naiih razmerah treba mirne krvi in ielesnih iivcev. Vaem zavednim rodoljubom je tedaj dolinott poučevati naie ljudi, da boj sa alovenako iole ie-le tedaj prične, ko isreče mettni tvet tvoj negativni sklep, in vtpod-bujati jih, da ne ubupajo v sled nevtpeha v mestnem sboru, kajti od ttrani občine nam je bilo itak pričakovati le odločnega; Ne t V takih poloienjih, v kakorinem se nahajamo mi Triaiki Slovenci, bila bi ma-lodninost najhujie slo, kajti maloduinott je kakor tlana, moreča vsako veselje do prihodnjega delovanjs. Mirni in tresni bo< dim o, pri tem pa odločni.
Mestni sv*t triaiki.
(XI. seja dni 19. maja 1894).
Predsedoval je iupan dr. Pitteri, vladni aaatopnik: nameatniitveni svetovalec baron dr. Conrad, navsočih 45 svetovalcev.
Ker je bilo na dnevnem redu sa slovenski iivelj v Trstu bistveno vaino vpraianje o tloventkih iolah v mestu, zbrala te je na galeriji takozvana „fakinaia v cilindrih* v tako velikem itevilu, kakor le malokedaj. Nataknila si je bila močne rokovioe in na-massla ai grla s beljakom, da t ploskanjem in kričanjem proslavlja poročilo iolskega odteka ; toda priprave bile to zastonj, kajti razprava ni tegla do to točke. Tako fie je mogla „gonpčda" nekoliko odpočili do nocojinjo teje, v kateri bode mogla tem viharnojie grometi.
pod teboj krvava zemlja, a z gradu iviigajo kroglje vdnje, da glave pokajo, da ae kotti drobč, da se kri peni. A ban ? Da ga vjemd ? Dufia mu zatrepeta. Njim v rokah, njim na porogt A osveta? Sumo svoboda dajo osveto. Zapazi corkvico svetega Martina. Da. Raz-jaha neopaien konja, zvije zastavo in se skrivoma splazi k cerkvi. Ali za njim kopito. Obrno te. Stareo konjik ga goni —Ambrož. Ban potegne tabljo, ali kakor bi trenil mii jo Ambroi izbije iz roke.
—	Stoj, domine bane, imam te, rečo Ambroi mirno.
—	Podban bana.
—	Poitenjak razbojnika.
In razjaha konja. Krdelo vojičakov se bliža.
—	Pojdiva v cerkev, reče Ambrož, zarobili vas bodo. Prime bana za ramo in ga vodi v cerkev. Pod razpelom drhti slaba svetilka.
Peter stoji bli-d in nem.
—	Vidii, izpregovori Ambroi, advokat je dobil pravdo zoper bana, kateri je poteptal
Po odobrenju sapisnika X. seje prijavi iupan, da je druitvo inženirjev in arhitoktov vložilo spomenico glede preotnove mestnega stavbarskega urada. Spomeniea izroči te ttav-benemu odteku. Ztttem ae prečita minister-tka naredba o prevzetju skladiič in hangarjev v državno upravo. Svetovalec Burg-11 a 1 e r omeni na-to, da ae bodo on in „njegovi drugovi* v državni paslanski zbornici drage volje potegovali pri trgovinskemu mi-nisterstvu za želje tržaikih občinarjev gledč javnih skladiAČ. Ne predlaga, da bi mestni avet izrekel svojo zahvalo ministru, ker je to ie storila delegacija, ampak podpira predlog županov, da te vtamo naredba hvaloino na snanje.
Svetovalec D o 11 e n s toplo priporoča okaekutivi, da prevzame mestni magistrat v tvojo obskrbo vzdržavanje edine ceste, ki vodi is Tratcnikt u» i in o obeliska na Opčine V tem stanju pa, v kakorinem je ta cesta sedaj, mora se i*ta primerjati strugi hudournika, tako je razjedena, Cesta se ne more več vporabljati. Župan je odgovoril, da izroči to željo oksekutivi v proučevanje. Svetovalec Dollenz to sabvali na tem odgovoru.
Zatem ae prestopi na dnevni red.
Razprava prične s predlogom finančnega odseka gledć d' Angelijevega predloga, da naj se imenuje poseben odbor 9 članov, ki naj izdela sporazumno t poročevalci potamičnih magistratovih odsekov in z vtemi municipalnim! odseki poseben načrt o vteh isrednih javnih delih, katero naj izrvii občina od 1806 do 1901. lota. Ta od*ek naj zajedno tudi prouči, koliko bi stala ta dela in kako naj ae pokrijejo atroiki. Po predlogu naj bi ta odtek izročil tvoj načrt finančnemu odseku, ki naj bi ga proučil in poročil mettnemu svetu o njem.
Svetovalec Rafael L u t s a 11 o pravi, da aicer priposnsva d' Angelijov dobri namen, toda opaža, da ae ta misel no moro izvetti že s ozirom na žalostno finačno atanje občine. Zato predlagt, naj se sklop o tem predlogu odloži začasno.
D1 Angeli je branil tvoj predlog po-jatnjujoč pravi namen istega. Olavni smoter predloga da je ta, da te odstrsnijo is občinskega proračuna ttroiki sa izredna dela, kateri so isnaiali v poslednjih 4 letih celih 100.000 gld. Po dolgi razpravi vaprejel ae je predlog s rasnimi premembami v tploini in zatem tudi v podrobni razpravi. Za istega to glatovali menda tudi trije tlovenski poslanci.
Poročevaleo Gairinger jo prečita! spomenico, katero je izdelala mealna delegacija in ki naj to odpoilje trgovinskemu ministru. Spomenica sahteva spromembo voinega reda južne železnico glede neposredni ga apojanja
pravico, zakon, poteptal tvojo besedo. Sem to zattavo, sakriči in istrga Petru zattavo, otkrunjenaje blatna je, to znamenje nezvestobe in krivice, katero je vodilo kri zoper lastno kri, ne bo reč plapolalo pred tlavno hrvatiko vojako.
In zgrabi zattavo na obeh koncih in jo prelomi na kolenu, rmeno svilo pa strga i nje in jo zažene pred oltar. Ban znkriči od jeze:
—	Zlodejeo, daj mi meč, da ae ogledava!
—	Ti niti meča vreden.
—	Šo te bo zasvetil moj meč nad tvojo glavo, pravi Peter ponosno.
—	Tako govori meni Peter Erdodi tedaj, reče starec, ko ga imam v pesteh, ko mi ni treba druzega kakor migniti in moje razjarjene Četo ga raztrgajo. Ali tega no aterim. Moja roka so nn bo dotaknila Človeka brez orožja, uiti no hrvatskega bana, Ubraniti aem hotel svoj rod krivice, in to mi je dovolj. Več ni treba. Idi, beži I Prod cerkvijo jo moj konj. Umakui se čez ta klanec proti Zagrebu. Tu ti ni pogibelji.
t italijansko progo v dveh točkah : 1. da se neposredno jtpaftjo vlaki lokalne železnice Tržič-Červiijfan, ki te odpro dne 10. junija t. L, s južno ieleznico na poattji Tržič, toliko e prihajanju, kolikor v odhajanju, in 2. da ae vlaki v Italijo vozijo naravnost preko Bivij v Tržič, ne da bi se dotaknili postaje v Na-brežini. Po krstki razpravi naloii se tržaikim državnim poslancem, da izročijo to spomenico pri minitterttvu. Svetovalec Combi je ie predložil, da te posove tudi trgovinska zbornica, da stori tudi ona kaj enakega v tej stvari. Tudi ta predlog je vsf>rejel zbor aoglaano. — Okolo 9'/» ure je župan pre trgal sejo.
Politiške vesti.
Driavni zbor. (Poslanska zbornica.) Dno 19. t. m. ae je pričela razprava o proračunu miniateretva za trgovino. Ta seja je bila zato zanimiva, ker je v njej trgovinski minister Wurmbrandt razvil svoj program. Dokaj značilno jo za miiljenjo nemikih liberalcev, da niso prav nič zadovoljni s programom grufa Wurmbrandta, da-si je ta mož kri od njih krvi. In t čem je vzbudil grof Wurmbrandt tvojo liberalne tovarifto P S svojim izrekom, da trobs ičititi alabotneje. Med tem izrekom in naiorih liberalcev sija seveda volikansk propad, kajti prvoimenovani skrbo le sa koristi bogatinov in kapitsliatov. Niso ie zadovoljni, da tta veliki kapital in velika industrija malone uničila male obrtnike, ampak groae t tvojo jeso slehernemu, kateri hoče braniti ono malo, kar ie ni uničeno po brezsrčnih načelih liberalnega kapitalizma. O. minister te je potegnil sa varstvo obrtnikov in tega mu ne morejo odpustiti liberalni kolovodje ; teveda: kdor je za to, da te uredi sa obrtnike pogubno kroinjarstvo, kdor je za to, da se omeje ikodljive in sleparske razprodaje — ta ni minister po volji liberalnih mogotcev. In t takimi ljudmi, a takimi neizprosnimi tovrainiki nižjih slojev ae je pobratil „konservativec* grof Ilohenvvtrt.
Državi je dolžnost — rekel je minitter — ičititi iibkejie. Tudi nedeljni počitek treba rasiiriti kolikor mogoče, dati je težko vsem ustreči v tem pogledu. Ustanoviti te morajo poaebni uradi, katorim bode naloga posredovati med delodajalcem in delavcem, da so tako preprečijo večni prepiri radi plačila. Uatanoviti bodo tudi Btatistitiki delavski urad, obrtni red pa je treba preoanovati. Vse te prodloge hoče predložiti Njeg. ekscolonca prihodnje jesoni. Olede vinske klavzule jo na-glaial g. minister, da ni mogoče sklepati trgovinskih pogodeb brez žrtev. Taka žrtev jo bila klavzula o vinski carini v pogodbi %
Peter stopa proti vratov.
—	Ban Peter, ustavi ga Ambrož, *o nekaj. Čuj met
—	Kaj bi radi gospod Oregorijanec, vpraia ban hladno.
—	Olej, tu sva sama, ban, dva močna moža prod razpetim Bogom. Ali se ti ne zdi, du leče iz ran božjih iznova kri P Oj meni ao zdi. Pod temi bregovi teče kri naiega naroda, dragocena kri, katero bi bilo treba hraniti za naio mater — sa naio domovino, na katero preži od vseh strani divja zverad. Oh brat je ubijal brata. Ban I Ali ne kaže bledo lico krvavih trupel, da smo Kajnovu pleme, da nismo zaslužili te lepo domovino ? Ali ti no kaže, da smo zaslužili bič, kateri nam spleta usoda P Robovi emo, vedno tuji robovi, ker smo robovi svoje strasti, tvoje lakomnosti. Pogledal sem v starodavne knjige — v zgodbe našega naroda, pisano ao h krvjo, navdahnjene s sovraštvom ; potipal tem žile naiegi rodu, pritisnil uho na njega arce. Strast, mržnja I
(Daljo prih.)
Italijo. Sicer p* — tako trdi minister — pitjema uvažanje italijanskega vina v Avstrijo, dočiui narafča izvažanje naiega vina v Italiji. Noče pa tajiti nekaterih nedostatkov. Priznava nanoreč, da se certifikati o izgovornosti vina včasih izdajejo in bianco, »bok česar se dogaja, da se razna vina uvašajo pod imenom italijanskih vin. Konečno jo sagotovil mini« eter, da bi želel videti v parlamentu zastopnike delavskega »tunu. Po neposrednem občevanju bi se moglo odstraniti marBikako ne-spora/.umljenje, ki je vzrok nezadovoljnosti.
—	V m/pravo je posegel tudi posl. R i n n • k i n i, da odgovori ministru za poljedelstvo. Škodo, katero trpi Dalmacija po vinski klavzuli , je grozna. Brez Dalmacija Avstrija ne bi bila pomorska drživa, in vendar vlada zanemarja Dalmacijo v pomorskem in vsakem drugem pogledu. Posl. dr. L a g i n j a je pobijal izvajanja ministrova glede vimke klavzule. Posl. Gregorčič je izročil resolucijo radi gradnjo lokalne želoznice G o r i c a-A j-d o v J č i n a.
Romunska deputacija na Dmiaju. V Kolosu zbrani Romuni so odposlali na Dunaj deputacijo treh kmetov, da pred Najvišjim prostolom izrazi pritožbe naroda romunskega. Deputacija ni dosegla svojega cilja. Da pa no ne vrne brez vsega vspeha, izročila jo v kabinetni pisarni to-le prošnjo: It« brani zastopniki naftega ua'oda, koji so leta 1892 predložili na Najvišjem mestu spomenico, p Mt ivljeni so radi tega aakonitega koraka .:a obtožno klop knkor navadni zločinci. Ti vrli možje so le izvršili voljo vsega naroda romunskega, ki stoje 3 milijone duA, po pravilnem sklopu naroda. Sramota, koju je m»djar*ka vlnda s tem navalila na nni narod, upije v nebo. Da najdemo obrambo proti touiu nasilstvj, prihajamo prod VaSe Veličanstvo v imenu svojih pošiljalcev, zbranih v Kološu.
Različne vosti.
Našim čitateljem. Zaradi prasni k* Sv.
Rešnjega telesa v četrtek ne i s i d e večerno izdanje „Edinosti". Da odškodujemo naše čitatelje, priredimo zjutranje izdanje istega dne na četirih straneh. Opozarjamo posebno, da v tem izdanju prijavimo popolno poročilo o današnji seji mestnega svota, t kateri se bodo razpravljalo o poročilu Šolske komisije gledć slovenskih kol v mestu. — Po tabakar-rinh su bode prodajalo to izdanje po 3 nvč.
Imenovanja In umirovljenja. Miniateraki Fivetovalec baron Pappart imenovan jo »talnim sekcijskim načelnikom pri minister* ktvu notranjih poslov, in namestniški svetovalec vitez Fraydenegg je imenovan ministerskim svetovalcem pri istem minister-ntvu. Sekcijski načelnik istega miniaterstva, U r e i s k y, je upokojen.
Mestni svit tržaški ima nocoj svojo XII. letošnjo javno sejo. Dnevni red : 1.) Čitanje znpi&nika XI. seje. — 2.) Imenovanje odseka 9 članov za izdolanje načrta o nujnih javnih dolih, utero naj izvrši občina v letih 1896 do 1901. — 3.) Poročilo šolskega ud-fli-ica o gradnji novega poslopja za ljudsko Solo v Rojanu. — 4.) Poročilo Aolskega odseka o izjavi, zahtevani od o. kr. namestništva g I < d ć prošenj za »snovitev slovenskih osnovnih šol v mestu.
—	5.) Predlog upravnega odseka gledć vrav-nunja prodaje mesa in jostvin. — 6.) Prošnja družbe ,Prijateljev detinstva* za podporo v prid potuotskrga zdravišča.
Birma. Miuolo nodolje končala jo v Trstu birma /.a lotos v cerkvi pri sv. Jakobu. Ljudstva bilo jo ogromno število. Dirmaucev bilo jo 973. — Posebno pozornost provzročil je nek — 70letni hirmanček. Ko je ,bir-rannćeli" izstopil iz c-rkve z velikim kolačem okolo vratu, sledila mu jo seveda velika množica, žoleča, da si stari dočko no pokvari želodca z birminskimi sladčioumi. — Pri starom svetem Antonu bilo jo dnć 19. t. m. pri birmi 391 otrflk.
„Reichspost". Loto&nji 3. splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju osnoval je no-pristranski dnevnik „Roichipoat", kutorega načelo jo brezobzirno braniti verske, politiške in goapudai fltveno potrebo vsoh katoličkih narodu* Avstrije. V kratki dobi Bvojega ob-H'nnka priboril »i jo izborno uredovani list pijjatljev v vseli .slojevih našega cesarstva. Ker pu list no stoji na tako obširni gmotni podlagi, kakor židovsko liberalni dnevniki, treba mu ju podporo, da si zagotovi svoj ob-Btanck. Priporočamo zatorej vrlo »Koioha«
post" vsem našim aonarodnjakom in društvom,
ki se naročajo na nemške liste, da si na'>a-vijo rajše .Reichspost*, kakor pa katerikoli drugi pristransk, Slovanom cel6 neprijazen časopis. Tudi cena „Reichsposte" je razmerno jako nitka. Ta dnevnik izhaja vsak dan ob 6. uri pop. navadno na treh pfllah in vendar stano naročnina za Avstro-Ognko vse leto 16 16 gld., za Četrt lota 4 gld. 10 nvč. Uprav-ništvo jo na Dunaju, VIII., Josefstad'er-strasse 14.
Iz Potfgrada se nam piše: Po 17 letih dobili smo topet duhovnika, č. g. 3 t e m -bergarja. — Odbor gospodarske zadruge volil je svojim predsednikom dekana č. g. Rogača, tajnikom č. gosp. Stember-garja.
Cepljenje kftzlc v KJarboli Poleg še oh javljonih krajev in dnij, v katerih so bodo cepilo >6ze brezplačno v okolic', objavlja mestni magistrat, da se bodo stavile dne 26. maja in 2. junija ob 5. do 6. ure pop. v poslopju otroškega vrta poleg mcitne ljudsko Šole v Dolnji Kjarboli.
Novi kardinali. Te dni imenoval je sv. Oče v tajnem konsjstoriju šest novih kardinalov. Isti so: msgr. Sunclia, nadbiskup v Valenci (56 let atar); msgr. Ferrari, nadbiskup v Milanu (44 let star); msgr. M mri, nadbiskup v Ferrari (66 lot star); m«gi'. Svampa, nadbiskup v B ilonji (43 lot star) ; msgr. Segna, prisednik pri Sv. Stolici (56 let star) in jesuvit oče dr. Steinhuber (69 lot star).
liiejo ea dediči. Službena „Wiener Ztg." javlja, da je dno 18. maja 1893. leta umrl v Brusolju osebni zdravnik belgijskega kralja, dr. Jurij Wimmer, ostavivši nad dva milijon« frankov premoŽenja. V svoji oporoki volil je nekoliko svot v dobrodelne namene, potem pa jo določil, da pripade vae ostalo premoženje „njegovim sorodnikom, kateri so vsi siromašni in Živijo v Avstriji". — Wimmor-jeva rodbina je iz okolico Zlabingsa, is Alt-harfa, Moyrosa, HoleŠič in drugod. Živi menda šo več pokojnikovih aorodnikov v Avstriji. Oporoka veli, da se uporabi '/« del 2 milijonov za onemogle starca in udove sorodnikov, '/« del >a vzgojo sirot, ostalo promoženjo za doto, ustanove ca dijake itd. — Kdor misli, da ima dediško pravico, prijavi naj se v toku 4 mesecev pri kuratorju Pavlu Janusens, Advocat & la Cour d* Appel v Bruselju, ali pa pri pooblaščencu, dr. Karlu Kottnauerju, dvornomu in sodn. odvetniku na Dunaju, I.. Hoher Markt hit. 9.
Il Škednja se nam pile: C. kr. trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu je t odlokom z dne 4. maja t. 1. Št. 7360 potrdilo pre-m cm bo pravil „Gospodarskega društva* v Hk ednju (vknjižena zadruga z omejeno zavezo) v tem smislu, da sme ravnateljsto dajati posojila tudi na sadolinioe ter da sme ustanovljati prodajalnice jostvin, mesnice in gostiluico za svoje ude. Nadalje je isto sodišča izbrisalo odbornika Sancina Antona Sira, Sancina Valentina Facijo in denarni-čarja Godino Ivana Kudriča, vpisalo pa je na njih m-sto Godina Andreja Fuli in San> čina Potra Bjeka, poslednjega kot denar-ničarja.
Splaien konj. V nedeljo dopoludne jezdil je nek častnik mirno po ulici Commerciale. Nasproti se mu pripelje kmetsk voziček, na katerem je aedola 53letna kmetijca Katarina Malusa, stanujoča na Greti hšt. 50. Nje konjiček splašil so je videvli ponosnega častni-kovoga konja in planil kviško. Kmetijca padla ju raz voz k zidu in nje lastni konj jo jn s vso svojo težo pritisnil ob stono. Ženska je sicer od zunaj le nekoliko opraskana, toda močno jo poškodovana na drobju. Odpeljali so jo v bolnišnico.
Samomor. Dne 20. t. m. zastrupila se jo 20ictua Mariju Lisca, stanujoča v poslopju občinskega gledališča. Kljubu hitri zdravniški pomoči ni bilo več mogočo izprati želodec ueBrećnio't. Umrla je r groznih bolečinah. Pokojna bila je pomočna učiteljica na mestni osnovni šoli v starem mostu. Varok samomoru je: žruska gizdavost. Nosrečnioa bila je namreč bolna na osepnieah in izjavila je izrecno, da ai rajše konča svojo življenje, kakor da bi živela z ogrdenim obličjem 1
Nesreča na železnici. Iz Plina javljajo, da jo dne 20. t. in. skočil a tira tovorni vluk blizo postaje Dobrznn. Jeden sprevodnik je padel rez vez in se ubil, drugi obležal je težko ranjen. Pot vozov je močno poškodovanih.
Otrok* — morilea. Is Budimpeite poročajo o £iu£uein hudodelstvu. V selu Burkutt umorila sta namreč 13letni deček iu 11 letna deklica svojega lastnega očeta, šumarskega čuvaja Andreja Csiha, ker ju je oče kaznoval radi uepokorščiue. Deček razcepil je s sekiro spečemu očetu glavo, potem je avlekel truplo s pomočjo svoje sestre v bližnji gozd, kjer je jo skril pod grmovjem. Mlada morilca oo zaprli.
Policijsko. Nek Fran Čok, stanujoč na Vrdoli hšt. 666, prijavil je redarstvu, da mu je vrgel Ivan Vatovac, stanujoč na Vrdeli hšt 440, po nekem prepiru kamen v hrbet in ga ranil. — V nedeljo zjutraj ukradel je na trgu Catarina neznan tat trgovskemu agentu Evgenu Kukanji »lato uro a verižico vred iz žepa in pobegnil, kakor da bi ga bih burja odnesla. Ura z verižico vred bila je vredna okolo 25 gld. — Vratarju h;še št. 12 v ulici Stadion ukradel je nepoznan tat jedno suknjo in par hlač, vrednih okolo 12 gld.
Koledar. Danes (22.): Helena, dev.; Julija, dcv. — Jutri (23.): Desiderij, šk.; Andrej Bob. — V četrtek (24.): Sv. Reinje telo. Mar. Dev. p. — Polna luna. — Solnce iiido ob 4. uri 26 min., zatoni ob 8. uri 30 min. — Toplota včeraj: Ob 7. uri zjutraj 15 atop. in ob 2. pop. 19 stop.
Loterijsko itovilka, izžrebane 19. t. m. Dunaj	25, 40, 32, 88, 43.
Gradec	65, 88, 74, 48. 70.
Temeivar	68, 44, 10, 37, 60.
Najnovejše vesti.
Beliflrad 20. S posebnim proglasom do naroda suspendiral je kralj sedanjo ustavo, nadomestiva je 7. ustavo z dne 29. junija leta 1869. Ministarstvo Nikolajevičevo je odstopilo. Kralj jo izrekel ministerstvu popolno zaupanje potrdiv&i zopet vse ministre. Bivši miniaterski predsednik Nikola Kristić ja imenovan predsednikom novega državnega svćta; sedanji predsednik apelacijskoga sodišča Babović, pa predsednikom na novo ustanovljenega kasacijskega sodišča. (Nikola Kristič ja poznan kot najodloč-nejši, »ajsilovitejši in najbrezobzirnejši državnik srbski. Op. ur.)
Do sedaj prišla poroCila trdijo, da ni bilo doslej nikjer neredov. Proglašonje vsprejelo je ljudstvo mirno, kakor že pričakovano stvar. Vendar je vlada odredila vse možno, da prepreči kakoršne-koli demonstracije proti novemu položaju.
Razlika med bivšima ustanovima je baje ta-le: Ustanova izza leta 1888. je jako liberalna, v tem ko je ustanova izza leta 1869. le absolutizem, katerega prikriva parlamentarni zistein.
Bellgrad 21. Iz nekega pisma, katero so na.;li o hišni preiskavi pri Debinjaou, razvidno je baje, da ao zarotniki bili določili že vae podrobnosti svojega načrta, po katerem bi ae morala dinastija Obrenovičev umakniti Karadjordjeviću. Morala bi ao pa premagati v to avrho silno težka zapreka: vojsko bi bilo treba poslati kam izven kraljestva, ker je ista udana Obrenovičem.
Pariz 21. Anarhista II»nryja so obglavili danes <»b 4. uri 14. min. ijutraj. Zapuščajoč zaporo ju vakliknil IIenry : Živela anarhija t
Marzilja 20. Tovarnarja DUnca napal je noki anarhist na ulici, ranivši ga s šilom. Napadalca "O zaprli. Med prevaianjam trupla na pokopališče snelo je nekoliko anarhistov klobuke, vsklikajoč: Živela anarhija živel Henry, živela komuna 1
Barcelona 21. Govori si), da »ne štiri anaibiste, ki so bili rninole soboto obsojeni na smrt, usmrtijo na Bkrivnem.
IMovlnakl bPMjavl.
Bailttpsita Pienlr« «,,o»Ud «81-6 86, m je»en 7 08 7 0» Koru™ za juH-*rgii*t 4'90 do 4-91
Ovei r.t. jesen .170-5 71. Ki 5 ,%0 -fcO«.
Pioriica nova od 77 kil. f. 8*80— fl-85, od 78 kil. f. 6»o-6»5. oJ 79 kil. f. 7 00-705, od 80 kil. f. 7 05-7 10, od 81 HI. for. 7-15 -7 20. Jermen «'5ft-» - j proso 9-80—190. Sr< iluje ponudbe pfteniro, povpraševanje bolje Prodalo »o je rado 2X000 met. stot., 7 n*. dralje od Mobotn. Dr. ge vmti iita nespremenjeno. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor: b'lj«. 't, a maj 15 35 Not« rob« *optnmber 14 85, padajoče,
Bavrs. Kava Santo« good averaga a a maj 98-50, za -ii'ptembor ft2 75, jako mlačno.
Hamburg. SAntos good average za maj 81 75 september 75-50. december 69 50, cene padajo.
Dunajak* bona al. maj* ltM.
predvjeraj dan««
Državni dolg v papirju .... 98-35 9840 » , v irebru .... 98-90 98 40 Avstrijska renta v tlutu . . . 12080 120*90 .	. v kronah . . . 97-91 97*90
Kreditnu akcije....... 358 25 »53-25
London 10 Lst....... 125 20 12S-90
Napoleoni.........9 95 7, 9-95
100 murk.........61-32'/, 61-82'/,
1 >0 italj. lir....... 4445 44 45
Št. 591
o. š, kv,
N a i • 6 aj.
V sešanskem šolskem okraji so namestiti ta-le učiteljska mesta definitivno ali tudi pro-visorično :
I.	mesto učitelja-voditelja na mešani jedno« razredni ljudski Š >li :
a. v Avbeiu, b. v Sempolaji, c. v Svetem pii Komnu (nova šola), d. v Temnici, e. na Vatovljah, f. v Zgoniku.
II.	mesto nadučitelja in mesto učiteljice na novi dvorasrednici v Gorjanskem;
III.	moKtii provii. učiteljic Ženskih ročnih del in sicer:
1. pod Repentabrom a 60 gld. letne nagrade, 9. , Rodiku	a 60 gld. , ,
8, v Brestovioi a 60 gld. 9 n 4. v Temnici sa 4 šole namreč sa Kostanjevico, Škrbino, Temnico in Vojščico i 280 gld. letne nagrado. Prosilci naj vložijo do 80 junija svoje prošnje, katere morajo biti pri učiteljih (iean) spremljene se spričevalom zrelosti in učiteljske sposobnosti, a dokasom avstrijskega dr« življanstva in pri učiteljih voditeljih % dokasom sposobnosti ta subaidiarni pouk katoliškega veronauka, a pri učiteljioah ženskih roAnih del sć spričevalom sposobnosti, — potom predstojnega okrajnega šolskega sveta pri o. kr. okrajnem šolskem avutu v Sežani. C. kr. okrajni Šolski svet Sežana maja 1894. Predsednik.
O b J a v«.
Na občinski avesni poti ob potoku al(u< Čilnik" it vasi Otošče v kat. občini Dolenjavaa proti vasi Lo*ice-S(. Vid na Vipavskem, napraviti je popolnoma nov aidan most in sedem podpornih aidov.
Delo cenjeno je na 359 f. 48 kr.
Zidarski podjetnik, kateri bi hotel prevzeti to delo, sglasiti ae sna v 14 dneh pri županiji v Dolenjivasi, kjer se nahaja tudi stavbeni načrt in prevdark stroškov.
Županstvo
Dolen ja vas pri Senožečah dne 14. maja 1894.
Gostilna „AlVAntico Moro**
ulica Solitario 12, {po domače pri „ Prvačkovcu*), prodaja trna in bela vina prve vrste it prvailcih m dornberikih vinogradov, in aicer: domače irno po 39, belo po 36, modra frankinja po 40 in Črno kratico po dO nč. liter. Izvrstna kuhinja. — DrieČ u gesla: n Rojak k rojakupriporoča se podpisani za obil obisk.	Anton Vodopivee, gostilničar.
Svoji 1k svojim!
Po naverjetno nizkih conah vdohu se nova vsakovrstna
KOLESA (bicykle)
(Model 1894.) na openski novi oe-tti it. 18 blizo tovarno piva. JamSi so za vsako kolo 12 mesecev, kdor na zna voziti nauči so git brezplačno. Pošilja se na deželo In na \se kraje. Cene no:
The favorite I. gld. 98-— „ «1. Guthion gld. 108'--„ „ IV. pnevmatična gld. 160*^
„ V. „ 16 kg. g d 170'— Naumanii's Germanta VII. 14 kg. gld. 290 -Niiummin1* Oermnnia je nigboljfio kolo na čelom svetu, a v drugih krajih stane 280 gld.
Vsi stroji za kmetijstvo.
Posebnosti,
1; nt ere je dobiti le pri tvrdki Ig. Heller. Stiskalnice xu seno, slamo in stiskalnice aa nakladanje različnih aistemor, hidravliftke stiskalnice. Diferencijalne vinske stiskalnice, aparati aa mlenje oliv, brisan tema itd. nove ikropilnice proti peroaoapori la vrste Venuoi-el. Samotrorne peronospora ikropilaice v bakru in s sesal ko na zračno tlačilko. Aparati za ugrsvanje vina, Sledilni aparati la kuhanje, aparati sa obiranje grozdja aparati za sušenje sadja In aošivja, za rok-kanje turičice, mlini za čiščenje ilta. milni za ilt«. Vlita železo surove ali pripravljeno za vsakovrstne stroj« po nsj. nižjih conah, pri n»jiik!udnojftih pogojih, oddaja proti ga randji in na poskuinjo
IG. HELLER, DUNAJ,
a/a Prateatraaae N. 49.
20—20
Ilogato ilustrovani 192 strnil i j obseznjoči katalogi v italijansko>nem&kein in hrvatsko-nomSkem jo ziku na
zahtevanje takoj in zastonj. Iščejo ae prekupoi. Pred nakupovanem ponarejenj ae svari.
Lastnik politično društvo .Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.