Štev. 1.
Posamezna številka 40 vin.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 5. jamarja 1920.	Leto III.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upra-rnlitTO .,DOBtOTUe" t Ljubljani, SOdna ulica 6.
Naročnina:
Za celo „Bemovino" (trikrat m teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, eeloletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K.
Oglasi:
is 1 ram < 60 taseratnega stolpiča ma'i 80 vlaai jev, uradni 3 20 K, poslano, posmrtniee in reklaaaa 2 K.
Večkratne objave popust.
hujska ?
Posledice vojne so težke. Ne samo pri nas, »onveč povsod, in v resnici so redke države, ki so sodelovale v svetovni vojni in v katerih bi bile razmere vsaj toliko že urejene, kot so v Jugoslaviji. Posebno velja to za nove države. Avstrija je ta robu propada in njen državni kancelar ne dela nič drugega, kot to, da bodi po Evropi in berači
ubogo, siradajočo Avstrijo. Na Ogrskem ni ttič boljše, pri nas se pa razmere počasi sicer, pa vendar-le sigurno urejujejo in samo od nas samih je odvisno, kdaj se še one popolnoma ure-Iho.
Avstrijska dediščina nas tišči k tlom, to uvi-Jeva vsak razumeti človek, kakor je tudi jasno za vsakega mislečega človeka, da ne more naenkrat, kar Čez noč, nastati predvojno stanje v državi, ki je sicer sestavljena iz enega samega naroda, ki 9e je pa skozi Stoletja razvijal v medsebojno popolnoma različnih razmerah in je živel v različnih državah. Za popolno ureditev take države je treba časa in dela; poštenega, trdega dela vseh, ker posebno avstrijski grehi, ki smo jih prevzeli kot dediči nesrečne Avstrije, niso majhni.
Žalibog je pri nas še veliko ljudi, ki vsega trga ue morejo, oziroma nalašč nočejo razumeti Id ti ljudje izrabljajo težke prilike, ki so posledica vojne in grehov pokojne Avstrije, ti ljudje huj-skajo posredno, pa tudi neposredno proti naši mladi državi — samo zato, ker sami nikdar niso bili pravi Jugoslovani, temveč so vedno zvesto služili naši zatiralki Avstriji in se — kot taki — ne •oiejo sprijazniti z našo narodno državo.
Naravno bi bilo, da taki ljudje izginejo a površja in da gredo s svojo ljubo Avstrijo -vpo Stični grob. Avstrija ne vstane nikdar več, ona je v oni obliki, v kakršni je bila pred polomom, enkrat za vselej pokopana, to bi morali izpreyideti fadi oni nesrečniki pri nas, ki so ji v svoji pasji ponižnosti služili do konca in ti ljudje bi morali aedaj vsaj molčati, ako se že ne morejo sprijazniti z novimi razmerami.
Mlada, velika in lepa Jugoslavija ima gotovo vdiko in lepo bodočnost. Vsi naši sosedje nas zavidajo in kmalu pride čas, ko to izprevidi tudi poslednji posameznik pri nas. Nobena naših 90-aednih držav nima tako povoljnih pogojev za razvoj, napredek in procvit, kot ravno naša Jugoslavija, ki je po velikosti skoraj enaka velesili Italiji, hna pa toliko prirodnega bogastva, kot malokatera država na svetu.
Vse to uvidevajo, o vsem tem so prepričani tudi oni brezvestni hujskači, ki so molčali na vsa avstrijska nasilja nad našim narodom in pripo-ffibali hrbte pred raznimi avstrijskimi krvniki. In ravao to spoznanje te hujskače jezi, ker oni bi želeli, da se Jugoslavija ne razvija, ne napreduje, ter jim je ta naša narodna država, ki je nastala roti njihovi volji, proti njihovim avstrijskim že-am, zoprna.
Vsakemu takemu hujskaču je treba dobro preiskati njegovo preteklost in videlo se bo, da je vsak posameznik od njih deloval vedno proti naši •Bvoboditvi, da je v najtežjih časih za naš narod služil zvesto krvoločni, nasilni Avstriji. Taki 5udje, seveda, niti sedaj ne morejo biti dobri Jugoslovani, ker je ta Jugoslavija tuja njihovemu srcu in vsemu čustvova ju. Ti ljuuje niso godek vali pri podiranju Avstrije in graditvi Jugoslavije ia čisto naravno, vsakemu umljivo je njihovo stremljenje, da poskušajo »edaj to, njim tako zoprno Jugoslavijo rušiti.
Nasprotno pa oni, ki s® pokoja® Avstrijo ro-štli in ki so bili Jugoslovani takrat, ko je to bilo «1® nevarno, ker so vedeli, da je rešitev našega
naroda samo v Jugoslaviji — vsi ti sicer uvidevajo težave, ampak oni vedo tudi to, da so te težave posledica vojne in starih avstrijskih grehov in da je treba delati, da se te posledice odstranijo.
To se bo tudi doseglo, ker verujemo v delavnost in sposobnost jugoslovanskega naroda. Zastonj bo vsako hujskanje avstrijskih slug, ker svoboden jugoslovanski narod postavi prej ali slej z vsemi avstrijskimi spomini tudi vse te hujskače tja, kamor edino spadajo — v rakev, kjer počiva stara grešnica Avstrija!
Pred volitvami v trgovsko in obrtniško zbornico.
Po prelomu z Avstrijo so bili štajerski obrtniki in trgovci brez svojega zastopstva v trgovski in obriniški zbornici. Narodna vlada je določila, da naj bo trgovska zbornica v Ljubljani 3kupno zastopstvo za vso Slovenijo. Političnim strankam se je dala pravica, da imenujejo na Štajerskem potrebno število novih članov v ljubljansko trgovsko in obrtniško zbornico. Ker ni bilo mogoče doseči sporazuma, so prizadeti faktorji še danes brez zastopstva, delovanje trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani pa se dejansko tudi še ni veliko raztegnilo črez prejšnje meje kronovine kranjske. Vlada je posvečala v zadnjem času vso pozornost, da bi čim prej prišli štajerski obrtniki in trgovci do vpliva ia moči v trgovski in obrtniški zbornici. Zaslišala je mnenje raznih strokovnih zastopstev ter končno odločila razpisati v trgovsko in obrtniško zbornico dopolnilne volitve, pri katerih naj bi volili interesenti na Štajerskem 24 novih pravih članov v trgovsko zbornico v Ljubljani. Ta naj bi na ta način štela skupaj 43 pravih članov.
Ker je stari volilni red za trgovsko in obrtniško zbornico do skrajnosti zastarel in nepraktičen, hoče vlada uvesti za dopolnilne volitve nov volilni red, ki bo mogel v večji meri zadovoljevati interesente v trgovski in obrtniški zbornici. Po novem volilnem redu bodo volili volilci v 5 volilnih razredih. V prvem in drugem volilnem razredu volijo obrtne zadruge in trgovski grennji po svojih delegatih, in sicer v prvem volilnem razredu obrtniki (deset članov), v drugem razredu trgovci (osem članov), v tretjem razredu tovarniška podjetja, ki niso člani obrtnih zadrug (dva člana), v četrtem razredu zastopniki rudniških podjetij (dva člana) in v petem razredu denarna, kreditna, zavarovalna in prometna podjetja, ki ne spadajo pod določbe obrtnega reda in plačujejo posebno pridobnino (dva člana). Drugi in peti volilni razred voli zbornične člane v trgovski odsek, ostali razredi pa v obrtni odsek.
Volilna komisija uraduje v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ta določi rok za izvolitev delegatov, ga naznani pristojnemu okrajnemu političnemu oblastvu, ki mu je pozvati obrtne zadruge in trgovske gremije svojega okraja, da v teku roka skličejo občne zbore in izvrše volitev delegatov. Vsaka zadruga do 50 članov voli dva, zadruge do 100 članov volijo po tri in one rad 100 članov po štiri delegate. V zadrugah, v katerih so zadružniki obrtniki in trgovci, volijo po posebnem ključu svoje delegate Zase obrtniki in zase trgovci. Volilna komisija sestavi imenik volilnih upravičene; / _a vsak iz^rd peierih razredov, in sicer za pi A in drugi razred na podlagi naznanil okrajnih političnih oblastev o izvoljenih delegatih, glede ostalih razredov pa na podlagi podatkov, razpoloženih trgovski in obrtniški zbornici. Po i 4-dnevnem reklamacijskem postopanju, ko postanejo volilni imeniki pravomočni, pošlje volilna komisija posameznim vohlcem razpis volitev g pridejanimi
glasovnicami iu izkaznicami. Volilci v razredih III. do V. izvršujejo volilno pravico tako, da volij® samostojni imetniki in javni družabniki osebno, jurjdiČne osebe po pooblaščencih. Pri podjetjih, ki so pod sekvestrom ali državnim nadzorstvom, izvršujejo volilno pravico sekvestri, odnosno nadzorniki. Tudi delegati obrtnih zadrug in trgovskih gremijev volijo — kot volilni upravičenci I. in II. razreda — osebno. Volitev sc vrši javno in ravnotako, kakor se je dosedaj vršila v trgovsko in obrtniško zbornico. Izvoljeni so oni, na katere odpade relativna večina v posameznih razr. oddanih glasov. Izvoljeni smejo biti le trgovci in obrtniki, ki so naši državljani, 30 let stari, samostojni že najmanj tri leta, ali pa oni, ki že tri leta kot načelniki ali ravnatelji vodijo trgovska, oziroma industrijska podjetja. Kakor čujemo, bo novi volilni red v najkrajšem času uradno razglašen, na to pa takoj razpisane volitve. S tem je dana prilika, da obrtniki in trgovci na Štajerskem sami odločajo o usodi svoje strokovne organizacije. Nam se zdi prav, da vlada ni yeč pristojala na to, da bi se zbornica izpopolnila po delegatih strank, ker baš v tej korporaciji strankarski interesi niso glavni, pač pa strokovni in gospodarski. Dolžnost obrtnih zadrug in trgovskih gremijev je sedaj, da s smotreniin delom izvedejo volitve delegatov tako, kakor to najbolj odgovarja njihovim in splošnim ekonomičnim potrebam. Upravičeno pričakujemo, da bodo zadruge in gremiji izvolili iz svoje srede najboljše može, ki bodo sposobni in voljni zastopati koristi obrta in trgovine.
Zopet m uspeh demoMieulode.
Že več kot leto dni je minulo, odkar so drdrali skozi Ljubljano dolgi vlaki laških vojnih ujetnikov. Naša nova država, čim se je stvorila, smatrala je za svojo dolžnost, da brez odloga odreši rta desettisoče ljudi vojnega robstva ter jih povrne naročju svoje domovine in družine.
Drugače je postopala z našimi vojnimi ujetniki Italija. Okoli 100.000 naših jugoslovanskih mož je zašlo na soški in tirolski fronti v njeno vojno ujetništvo. Največje število od teh je prostovoljno dezertiralo iz avstrijske vojske, misleč, da s tem napravi ententi in Jugoslaviji posebno uslugo. Dejansko je bilo to tako, dasi Italija ni hotela tega priznati. Zato naših vojnih ujetnikov ni izpustila, marveč je začela ž njimi še krutejše postopati kot z ujetniki drugih narodov.
V obupnih razmerah so bili obsojeni živeti naši vojni ujetniki v Italiji. Bivali so malone vsi neprestano pod milim nebom. Za skrajno silo so jim služili za streho v blatu stoječi šotori. Prehrana je bila slabejša kot so jo kdaj pri nas uživali arestanti. Povrhu vsega so naše ljudi italijanski vojaki in pazniki mučili in trpinčili na vse mogoče načine. Več sto ujetnikov nam je poslala Italija sicer nazaj, a to samo take, ki so bili že na tem, da se vsled lakote in muk poslove od sveta. Na desettisoče jih pa leži pokopanih okoli taborišč v Italiji. Od preostalih 50.000 ujetnikov, ki so sedaj namenjeni domov, jih velika večina nosi v sebi že smrtni kal, pridobljen v strašnem robstvu. Kakor je strašno misliti na to, da nam je Italija zasedla del domovine, kakor je hudo, da ostane del naših bratov tudi še po rešitvi reškega vprašanja pod italijanskim 'jarmom, vendar to še vse skupaj ni gorje, ki bi se dalo meriti z onim, Ki ga nam je prizadejala Italija s tem, da je tako nečloveško in barbarsko postopala z našim narodom v vojnem ujetništvu.
In tudi to je malone že prestano. Odrešenje je že na potu, četudi je bilo tako dolgo in tak® poželjivo pričakovano... In koliko truda je bil® za naše laške vojne ujetnike! Kolik® posredovanj
pri raznih „ Rdečih križih", pri komisijah mirovne konference, na najvplivnejših mestih najuglednejših in najmočnejših držav. Koliko so si prizadevali za naše trpine v Italiji naši poslanci v Beogradu. Neštete interpelacije in osebne intervencije ter opozoritve pri ministrstvu zunanjih del pričajo to. Skoro vse leto je bil vsak korak, ki se je storil za vojne ujetnike v Italiji, čisto zaman. Posrečilo se je sicer rešiti par vojnih invalidov ali množice naših vojakov ni bilo mogoče odrešiti. Odkar je nastopila demokratska vlada, se je vprašanju teh vojnih ujetnikov posvečala kaj posebna pozornost. Ministrski predsednik Davidovič je neprestano pritiskal na vse strani. Zavest ima danes, da ni tega delal zaman tudi on. Odkar je odšel v Pariz prestolonaslednik regent Aleksander, se je v naši zunanji politiki vse obrnilo na boljše in v Italiji, kjer je za nas veljala najhujša zima, se je začel tajati led. Demokratska vlada, ki je prevzela vodstvo države v najtežjih časih, je lahko že sedaj ponosna na marsikak uspeh. Eden največjih je brezdvomno ta, da se vrne sedaj iz Italije zadnjih 50.000 vojnih ujetnikov.
Valutna reforma.
V Ljubljani so se sestali dne 2. januarja različni zastopniki demokratske stranke, da se posvetujejo o valutni reformi. Sestanka se je udeležil tudi minister trgovine, g. dr. Kramer, predsednik deželne vlade, g. dr. Žerjav, župan dr. Tavčar, več narodnih predstavnikov in zastopniki Celja in Maribora. Predsedoval je predsednik J DS., gospod dr. Kukovec.
Poročala st£ minister za trgovino dr. Kramer in član komisije za valutno reformo dr. Brezigar, potem se je pa razvila daljša debata, v kateri so vsi govorniki poudarjali točke, v katerih se strinja danes več ali manj vsa slovenska javnost. Opozarjali so na nepregledne gospodarske posledice, ki bi jih imela zamenjava 1: 4, zlasti na neizbežno, horendno naraščanje draginje, kakor tudi na to, da bo vsled zamenjave padel v vrednosti tudi dinar, tako, da bi bili njegovi posestniki udarjeni z nami vred. Današnje gospodarske razmere še niso godne za tako dalekosežne gospodarske operacije, zato naj se ukrene samo nekak provizorij. Glavno je, da se nadomesti današnja novčanica z drugo, ki se ne bo dala tako lahko ponarediti. Zamenja naj se al pari, vse drugo pa se uredi kasneje.
K sklepu je bila sprejeta naslednja resolucija, ki služi kot instrukcija za strankine zastopnike v Beogradu.
„Uvažuje edino-le interes države in širokih slojev naioda, so zastopniki gospodarskih organizacij na sestanku JDS. dne 2. januarja 1920 sklenili soglasno: 1.) Ko gre za unifikacijo dveh valut v državi, smatramo, da je napačno, vzeti za podlago krepkejšo valuto; neizbežno je namreč, da potem tudi ona devalira in že itak težko prizadete lastnike slabše valute potegne za seboj v tolikrat-nem razmerju, za kolikor je bila izmenjana za krepkejšo. Ako bi sprejeli po načrtu gosp. finančnega ministra dvolično novčanico, v tej fikciji ne bi bilo nič drugega, nego definitivna relacija. Cene vseh predmetov bi poskočile in z njimi plače in mezde. Perturbacija v gospodarsko zelo razvitih
Davek na vojne dobičke.
Iz Beograda poročajo: Finančni minister je predložil ministrskemu svetu naredbo o davku na vojne dobičke. Po tej naredbi morajo plačati davek vse one osebe, ki so imele v vojnem času od leta 1914. do 1919. več dohodkov, kakor so jih imele pred vojno. Pri družbah, ki so dolžne javno polagati račun, je podvržen davku tisti znesek dobička, ki se pokaže po povprečnem seznamku dobičkov, doseženih v zadnjem letu mirne dobe, ako presežek dobička presega vsoto 10.000 kron. Davek se mora plačati finančni upravi, in sicer tako. da se morajo krone zamenjati z dinarji. Kar se tiče pravnih in fizičnih oseb, morajo plačati davek po onem znesku, ki se pokaže v razmerju mec skupnimi dohodki, ugotovljenimi v periodi od leta 1914. do 1918. in med dohodkom, doseženim leta 1911.; za leto 1919. pa po dohodku od leta 1911. ako je bil dohodek leta 1911. manjši kakor 20.000 kron, ali če ga sploh ni bilo, se bo računalo, da je bil dohodek tolik, t. j. da je znašal 20.000 kron, ter se bo obdavčil, ako skupni dohodki za čas oc leta 1914. do 1918. ne znašajo 30.000 kron in za leto 1919. ne presegajo vsote 15.000 kron. Ne bodo se obdavčili osebni dohodki iz mesečne plače, pokojnine, dnevnic in doklad, sicer pa se bodo vpo-števali vsi dohodki, kakršnegakoli vira. Obdavčenje in izplačevanje bo odmerila finančna uprava, davčni odbori in glavni davčni odbor v Beogradu. Odmerjeni davek se bo smel zavarovati s prepovedjo in z drugimi zakonitimi sredstvi. Za netočno prijavljene dohodke se bo kot kazen moral plačati trikratni davek. Ako bi se zahtevani dokumenti ne predložili v pogled, se bo to kaznovalo z globo od 1000 do 2000 dinarjev. Plačilo tega davka zastara v petih letih.
Domače družbe bodo po tem načrtu morale plačati:
40 % od onega zneska, ki ne presega 5 % vložene glavnice;
50 % od onega zneska, ki presega 5 %, vendar
ne presega 10% vložene glavnice; 60% od onega zneska, ki presega 10%, pa ne
presega 15% vložene glavnice; 70% od onega zneska, ki presega 15%, pa ne
presega 30% vložene glavnice; 80% od onega zneska, ki presega 30% vložene glavnice.
Za tuje družbe veljajo druge odredbe.
Pravne in fizične osebe bodo morale plačati: 20 % od onega zneska, ki ne presega 20 000 kron; 40% od onega zneska, ki znaša od 20.000 do
30.000 kron; 50% od onega zneska, ki znaša od 30.000 do
50.000 kron; 60% od onega zneska, ki znaša od 50.000 do
100.000 kron; 70% od onega zneska, ki znaša od 100.000 do
200.000 kron; 80 % od onega zneska, ki znaša od 200.000 do
500.000 kron; 90 % od onega zneska, ki je večji od 500.000 kron.
Odmerjeni davki se bodo morali plačati v treh obrokih: prvi obrok 50% v roku 30 dni, drugi obrok 25 % v nadaljnjih dveh mesecih, zadnji obrok zopet v nadaljnjih dveh mesecih. Davek se bo moral plačati v gotovini ali v državnih bonih, ki
delih države bi bila naravnost usodna. Edino >e ™k že p?t?el Ador bo P^.avi1'ie dal
kdo netočne podatke, dobi eno tretjino plačane denarne kazni. Njegovo ime pa ostane tajno.
primerno je, da se vzame edinica iz slabše valute in na to zastavi vsa moč, da se okrepi z reelno fundacijo in smotreno gospodarsko, zlasti izvozno politiko.
2 ) Zato ne moremo pristati na izmenjavo na temelju kake relacije, temveč smatramo kot edino možiio rešitev, da se izvede izmena al pari za krone. Pri tem pa uvidevamo, da treba ščititi lastnike in interesente starega dinarja; to pa se na drug način more zgoditi mnogo bolj dosledno, kakor z nameravanim načrtom gospoda ministra Veljkoviča, ki bi devaliral dinar v cilju današnje vrednosti krone in občutno prizadel dinarskega upnika. Pripravljeni smo, priti dinarskemu interesentu naproti s tem, da se da staremu dinarju možnost sukcesivne izmenjave po ugodnem kurzu, da se plačilo dinarskih terjatev olajša s primerno uredbo i i da se mu pri začasni določitvi kovinske poolage zagotovi primerno razmerje.
Kmetijstvo, trgovina in industrija.
g. Trgovske zveze med Anglijo ia Jugoslavijo.
Angleži se zelo zanimajo za našo državo in hočejo stopiti z nami v živahne trgovske stike. Za sedaj misli otvoriti Anglija v Jugoslaviji tri konzulate in tri vicekonzulate, od katerih eden (v Beogradu) že deluje. Angleška vlada je poslala v našo državo posebno trgovsko komisijo, ki se je vrnila v Anglijo z dragocenimi informacijami velike trgovske vrednosti. Tudi je določen izvozni kredit za Jugoslavijo, v Beogradu se pa osnuje posebno angleško trgovsko tajništvo za Jugoslavijo. — Naša država je zelo bogata, prvi trgovski narodi na svetu se zanimajo za naša prirodna bogastva in iščejo trgovskih zvez z nami. Ves svet
je prepričan o tem, da ima Jugoslavija vse pred 3 i Uvidevamo važnost končne rešitve valut-1 pogoje za razvoj v vsakem oziru, samo pri nas se nega vprašanja: vendar ni tolika, da bi jo morali i še vedno dobi ljudi, ki samo tarnajo, namesto da po vsaki ceai proizvesti hipno s silo proti jasni i bi se poprijeti dela, kakor se ga oprijemljejo v volji ogromne mase interesiranih. Zato smo pri- drugih državah, kjer pogoji za uspeh niti od pravljeni, pristati na to, da se meritev izenačenja daleč niso dani v toliki meri kot ravno v naši še za kratko dobo odgodi, tem bolj, ker bo potem1 mladi državi
ca a parlamentu možnost odločitve: nemudoma! g. Razlika med Veljkovičevim in ljubljanskim pa naj se izmenja biljegovana krona za novo, valutnim načrtom. Na petkovem sestanku zaup-novčanico."	I nikov JDS. in zastopnikov važnih gospodarskih
zavodov se je sprejela soglasno resolucija, v kateri se zahteva, da se zamenja avstrijska krona z novim državnim dinarjem al pari, to je, da se da za vsako krono zopet po en državni dinar. Stari srbski dinar pa naj se zamenja po povoljni relaciji z novim dinarjem. Nekateri govorniki so bili mnenja, da se more-dati za stari srbski dinar štiri ali pa še več novih dinarjev. Denarna j e -dinica bi bila na ta način novi dinar. Velj-kovič pa pravi, naj bo naša denarna jedinica stari srbski dinar in da bo dal za vsake 4 krone po en dinar. Razlika med ljubljanskim in beograjskim mnenjem obstoja v bistvu v tem, ali naj bo naša denarna jedinica stari, srbski dinar ali pa novi dinar, ki se ima izdati v zameno za krone.
g. Jugoslovanske zavarovalnice so zborovale v Beogradu. Bile so zastopane vse zavarovalne družbe iz naše države in ustanovljena je zveza vseh teh družb, ki bo skrbela, da se bodo vsa zavarovanja v državi izvrševala samo pri naših zavarovalnicah. To je zelo koristno, ker do sedaj so tuje zavarovalnice pobrale že dosti zaslužka pri nas in skrajni čas je, da se tudi v tern oziru osamosvojimo in ne dopuščamo, da gre naš denar po nepotrebnem v inozemstvo.
g. Oddaja trt. Iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem se bodo oddajale trte vinogradnikom pod stičnimi pogoji kot druga leta. Natančnejše pogoje izve vsak iz razglasov pri županstvih weh vinorodnih občin na Kranjskem, oziroma pri spodaj navedenem oblastvu. Naročila sprejema najpozneje do 15. februarja 1920 državno vinarsko nadzorstvo v Novem mestu.
g. Zanimajte se za nakup orodja. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo (Ljubljana, Sodna ulica 1) opozarja na naslednje predmete, ki pridejo v bodočih dneh na prodaj: pekarski stroj za mešanje testa, za večje obrate in velike zavode; več strojev za izdelovanje soda-vice; večje število 6vedrovza vrtanje kamenja v različnih velikostih. V doglednem času bo na razpolago večje število železnih postelj in železnih nočnih omaric. Svedri se naha-ajo v Litiji, ostali predmeti pa v ljubljanskih skladiščih. Vstopnice za ogled se dobijo pri Gospodarski komisiji. Javne naprave in zavodi kakor tudi zasebni interesentje, ki bi te predmete dejansko uporabljali, se opozarjajo na to prodajo rošnje je vlagati pri Gospodarski komisiji. Za postelje naj se reflektantje samo zglasijo, razdeli-ev bo razglašena pozneje.
g. Pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani se sprejemajo stranke samo torkih, sredah in petkih od 10. do 2. ure. Le vplačila pri blagajni Gospodarske comisije se sprejemajo vsak dan ob uradnih urah. Od 1. do 8. januarja ni vstopa v skladišča zaradi nove inventarizacije.
g. Državna posredovalnica za delo v Ljubljani. Delo iščejo: pisarniške moči (221), trgovski so-trudniki in sotrudnice (166), dninarji in dnina-rice (166), rudarji (140), služkinje in kuharice (114), peki, mlinarji, mesarji (111), vajenci raznih strok (109), tovarniški in poljedelski delavci in delavke, sluge, vratarji, natakarji, natakarice, krojači, čevljarji, šivilje, slikarji, tapetniki, vrtnarji, vzgojiteljice, modistinje itd. — Delo je na razpolago: hlapcem, deklam, dninarjem, kuharicam, služkinjam, gospodinjam, mizarjem, vajencem raznih strok, ključavničarjem, pletarjem, pisarniškim močem, steklarjem, tesarjem, Žagarjem, kolarjem, kovinskim strugarjern itd.
n. Krajevna organizacija JDS. v Gorenji vasi sklicuje občni zbor, ki se vrši dne 6. januarja t. L ob 15 . uri (3. uri popold.) v šoli na Trati. Dnevni red: „predstoječe občinske volitve!" Ker je dostop dovoljen samo članom, se prosi, da prinese vsaki član članskoizkaznicokot izkaznico s seboj. Vsi člani se vabijo, da se zborovanja zanesljivo udeleže!
g. Rekvizicija žita v Avstriji, o kateri smo poročali v naši št. 43., je razburila naš Žitni zavod, ki nam je poslal nekak popravek, češ, da se rekvizicija ne bo izvršila pri nas. Saj smo vendar rekli, da se izvrši rekvizicija v Avstriji, mi pa vendar ne spadamo več k Avstriji — hvala Bogu!
g. Premalo mesa. Na Angleškem se nahajajo v resnih skrbeh, ker žuga pomanjkanje mesa. Za tekoče leto bi Evropa potrebovala tri milijone ton uvoženega mesa, pa ga ne bo toliko. Seveda, mesa primanjkuje na Angleškem, Francoskem, v Italiji in v nekaterih drugih državah, ki so navezane na uvoz iz izvunevropskih dežel. V Jugoslaviji ne samo, da je mesa dovolj za lastno potrebo, temveč ga lahko še izvažamo v velikih množinah, kakor tudi vse poljedelske pridelke, kar je naša sreča, ker najbolje izhajajo one države, ki jim živil ni treba kupovati v tujini.
plašim prijateljem!
Slovenci potrebujemo list, ki bi bil veliko cenejši kakor dnevnik, ki bi pa moral s svojim točnim poročanjem popolnoma nadomeščati dnevnik. Tem zahtevam in potrebam bo v bodoče ustrezala »DOMOVINA".
Od novega leta naprej izhaja »DOMOVINA" trikrat na teden.
Uprava »DOMOVINE" je preskrbela, da bo prinašal list poleg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najnovejše brzojavne in telefonske vesti.
V ostalem ostane smer lista dosedanja.
„DOMOVINA" bo izhajala ob ponedeljkih, sredah in petkih. Trikrat pošiljana stiine mesečno samo 3 K.
Petkova številka bo izhajala tudi za naprej kot samostojen tednik in bo veljala kakor dosedai samo 12 K na leto, bo torej najcenejši slovenski tednik.
Posamezne številke a 40 vinarjev.
Vabimo dosedanje naročnike in bralce, da nam ostanejo zvesti in obnove naročnino. Obračamo pa se tudi na druge rojake, ki dosedaj »DOMOVINE" niso prejemali ter jih prosimo, da vstopijo v krog naših prijateljev in postanejo naročniki »DOMOVINE".
Mesečno, četrt-, pol- ali celoletno naročnino je pošiljati na naslov: Upravništvo »DOMOVINE", Ljubljana, Sodna ulica 6.
Uprava »Domovine".
politični pregled.
Jadransko vprašanje.
p. Usoda jadranskega morja, Reke, Dalmacije in tudi naše Goriške in Notranjske še vedno ni odločena. Vendar pa se je naše stališče v zadnjem času precej zboljšalo. Dočim Italija poprej o kakem popuščanju ni hotela slišati in je trdovratno vztrajala na zahtevi, da ji more pripasti prav vse ozemlje, ki ga ima zasedenega, je zdaj že veliko bolj mehka in popustljiva. Zdaj laška vlada že odkrito priznava, da je pripravljena odreči se Dalmaciji in Kranjski, vedno pa še zahteva za sebe Goriško, Istro in Reko. Goriško in Istro nam bo za sedaj res uropala, ker smo preslabi, da bi jo zapodili z orožjem v roki, glede Reke pa se bo skoraj gotovo še »zglihala". Glavni vzrok, da so začeli Italijani popuščati, leži v nevarnem notranjem položaju, ker se pojavljajo skoraj po celi državi nemiri. Pri volitvah v državni zbor so dobile protivladne stranke, zlasti socialisti izredno mnogo glasov, pa se mora vlada na nje ozirati tudi v zunanji politiki. Ti pa so tudi nasprotniki imperijalizma in zahtevajo plebiscit tudi za Goriško in Istro. Ker sta pritisnili v zadnjem času na rimsko vlado tudi Anglija in Francija, se smemo nadejati, da bo jadransko vprašanje za nas vendar boljše izpadlo, kakor smo mislili poprej. Seveda pa še vedno ne tako, da bi bili lahko s tem zadovoljni; mirovati ne bomo smeli poprej, dokler ne združimo v Jugoslavijo ves naš narod na Goriškem in v Istri.
Amerika in Evropa.
p. Kakor znano, ameriški predsednik Wilson ni bil nič kaj zadovoljen s svojimi evropskimi prijatelji in zavezniki, ki so, dokler se jim je v vojski slabo godilo, vedno zatrjevali in prisegali, da se borijo za pravice malih in zatiranih narodov, a so na to popolnoma pozabili, ko so enkrat zmagali. Zato je odšel Wilson že prej z mirovne konference, predno je ta rešila vsaj najvažnejša vprašanja. A v Ameriki sami je bil močan del parlamenta mnenja, da se je mudil še predolgo v Parizu in da je Ameriko preveč zapletal v evropske homatije. Ame-rikanci so se naveličali evropskih prepirov in se hočejo brigati odslej samo za sebe, zakar bodo imeli dovolj povoda, ker narašča, kakor po celem svetu, tudi v Ameriki nevolja ljudstva nad onimi, ki imajo vse premoženje v svojih rokah. Ta nova ameriška politika bo zelo vplivala tudi na Evropo. Gotovo je namreč, da bo Nemčija prej ali slej poskusila, da se maščuje za sedanji poraz in dobi nazaj one pokrajine, ki jih je morala sedaj odstopiti Francozom. Francozi to dobro vedo, in se hočejo zavarovati že sedaj, ker se zavedajo, da so sami preslabi in iščejo zaveznikov. Dogovorjeni so bili že z Ameriko in Anglijo, da bi se zopet skupaj branili, a sedaj z Ameriko ne bo nič, zato morajo dobiti koga drugega. Seveda računajo tudi z Italijo, zato morajo trpeti laške predrznosti, kakor je d' Annunzijeva komedija na Reki, vendar pa poznajo Lahe predobro, da bi si obetali od njih bogvekaj. In tako se v zadnjem času vedno češče ponavljajo na Francoskem glasovi, ki opozariajo
na nas Jugoslovane, ki bomo kmalu tako močni, da bomo lahko Italijane odtehtali. Francoska vlada o tem že prav resno razmišlja, zato v zadnjem času ne drži več tako brezpogojno z Italijani v jadranskem vprašanju. Mi smo lahko zadovoljni, ko vidimo, kako zaupajo v nas velike države. Skoro bolj, kakor mi sami.
JfovostL
Naročnikom in bralcem. Z današnjo številko se je preselil naš list iz Narodne tiskarne v Delniško tiskarno (prej Bambergova). Vsled tehniških tež-koč je prva številka letošnje »Domovine" izšla šele danes. V prihodnje bo list izhajal redno vsak ponedeljek, v sredo in v petek. Kdor še nt poslal naročnine, ga prosimo, da to brez odloga stori.
Dopisnikom »Domovine". Uredništvo naproša dopisnike »Domovine", da dopisujejo prav pridno tudi v novem letu. Želimo, da bi nam pisali sedaj, ko izhaja list trikrat na teden, pogosteje kot dosedaj. Prosimo zlasti, da nas kar najkrajšim potem obveščajo o vseh važnejših dogodkih. Bralci »Domovine" hočejo veliko domačih novic. Ako vsak dopisnik stori svojo dolžnost, bodo naročniki prav lahko zadovoljni.
rt. Podaljšanje poslovne dobe trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Poslovna doba pravih članov trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je podaljšana do dne 31. decembra 1920.
n. Kaj se je godilo pri »Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo"? Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo je razglasila, da vsled nove inventarizacije ostanejo skladišča nekaj časa zaprta. ČUjemo, da ima ta razglas naslednje ozadje: Ker so prihajale iz občinstva opetovano pritožbe, da ta urad, ki je bil do zadnjega časa izključno v klerikalnih rokah, ni posloval v zmislu odredbe deželne vlade, s katero je bil ta urad ustanovljen, da je Gospodarska komisija postopala pristransko in osebno, je sedanja deželna vlada morala odrediti po posebni preiskovalni komisiji splošno revizijo tega urada. S tem je podana prilika dokazov, da se ugotovi nepravilno postopanje. Predsednik te komisije je deželni vladni tajnik dr. Ign. Rutar.
n. Sporazum med klerikalci. Po Ljubljani se govori, da so se stari in mladi klerikalci sporazumeli, i. s. na ta način, da so se mladi popolnoma podali starim. Govori se celo, da mislijo tako združeni klerikalci izročiti vodstvo svoje stranke zopet zloduhu slovenskega naroda, dr. šusteršiču, ki je ob prevratu zbežal naravnost v Švico pred ljudsko nevoljo. Ako se te vesti uresničijo, potem smo zopet tam, kjer smo bili pred majniško deklaracijo, ker dr. šusteršič je znan kot nepoboljšljiv pristaš naših bivših rabljev Habsburgovcev in taki so sploh vsi stari klerikalci. Ako se mladi res podajo, potem bo to dokaz, da so mladi klerikalci samo slepili ljudstvo, ko so se hvalili, da so se šusteršiča iznebili zaradi njegove protinarodne in protiljudske politike. Sicer pa je veliko vprašanje, ako se dr. šusteršiču, temu navadnemu izdajalcu, sploh dovoli povratek v domovino, ki jo je tako nesramno izdajal in jo še izdaja, ker se druži v Švici samo z raznimi avstrijskimi aristokrati, pod-repniki bivšega cesarja Karola. Klerikalci pač ne morejo plavati v narodnih vodah in se hočejo menda vrniti v habsburške vode. — »Slovenec" izjavlja, da vse te kombinacije ne odgovarajjo dejstvom, ker da je dr. šusteršič za klerikalce mrtev človek.
n. Nehvaležnost je plačilo sveta. Resničnost tega pregovora je dokazal tudi zadnji občni zbor »Kmetijske družbe". Samostojna kmetska stranka je predlagala za predsednika dosedanjega ravnatelja družbe, gosp Pirca, moža, ki je vse svoje življenje z ljubeznijo in uspehom delal na razvoju našega kmetijstva in bi tudi kot predsednik uspešno vodil družbo v korist našega kmetijstva. Ampak klerikalni kmetje so volili tako, kakor so jim komandirali duhovniki, volili so čevljarja Iskro, in ko bi duhovniki predlagali kogarsibodi, ki s kmetijstvom nima čisto nobenih stikov, bi klerikalni kmetje tudi tega volili, ker pač ne znajo in ne morejo misliti sami, brez pomoči »duhovnih gospodov". To je razburilo pristaše Samostojne kmetijske stranke, ki so ostro protestirali proti rezultatu volitev. Poskušalo se je potem doseči sporazum, pa zastonj, ker klerikalci so hoteli imeti svojega Iskro za predsednika in pri tem za zdaj menda tudi ostane. Gosp. Pire, ki je za procvit kmetijstva žrtvoval vse življenje, je sedaj ponovno videl, da je v resnici nehvaležnost plačilo sveta.
n. Kaj je z denuncijantom dr Peganom? ču-jemo, da je proti zdravniku dr. Benediku uvedla zdravrrška zbornica disciplinarno preiskavo, ker je v neki pravdi dokazal obtoženi, da je dr. Bene-dik denunciral. O odvetniku dr. Peganu pa se
govori, da je zakrivil pred vojaškim sodiščem na izdajalski način tako ostuden zločin, da noben spodoben človek ne more več občevati z njim. Sicer pa je sedaj tudi ugotovljeno, da je bil Pegan tisti, ki je denunciral zaradi znanih septem-berskih dogodkov celo vrsto ljudi, zbral ves dokazni material za ovadbo, katero se je ženiral podpisati celo šusteršič, ter s tem zagrešil naj-sramotnejše izdajalsko denuncijant-s k o d e j a n j e, ki ga pozna naša slovenska zgodovina. Vprašamo: ali more biti tak brezčasten denuncijantski človek še odvetnik v Jugoslaviji? Ati veljajo za odvetniško zbornico isti pojmi o časti, poštenju in dostojnosti kakor za zdravniško zbornico? Mislimo, da. Sicer pa čujemo, da je proti Peganu postopanje v teku. Skrajni čas!
n. Jugoslovansko Sokolstvo se je ujedinilo v eno samo, enotno organizacijo, kar je edino pravilno, ker Jugoslovani smo en narod in naravno je, da se morajo čim prej kot mogoče združiti vse naše narodne organizacije v velike jugoslovanske enote. Sokolstvo je to takoj izprevidelo in je sklenilo združitev. Zaraditega bi se morala združiti tudi v Zagrebu hrvatski in srbski Sokol, ki sta bila do sedaj ločena, ampak nekateri člani dosedanjega hrvatskega Sokola so hoteli nastopiti pri volitvah novega skupnega odbora proti temu, pa — hvala bogu — brez uspeha, ker misel narodnega edinstva je vendar zmagala. Žalostno je pri tem to, da do takih sporov sploh more priti, ko nam že zdrav razum pravi, da smo en narod in da je naravnost smešno, umetno delati razlike tam, kjer jih ni. Jugoslovani postanemo močni in silni samo, ako bomo popolnoma edini vsaj v narodnem oziru. Razveseljivo je dejstvo, da misel narodnega edinstva vedno zmaga, kjerkoli posamezniki nastopijo proti njej. S časom pa tudi ti posamezni nespametneži izginejo s površja.
n. Kaj vse vedo. V švicarskih listih se čitajo v zadnjem času prav čudne reči iz naše Črne Gore, o čemer mi, ki živimo v državi, katere sestavni del je črna Gora, ničesar ne vemo — ker vse te vesti pač niso resnične. Med drugim se čita v teh švicarskih listih, da se vojskujejo v Črni Gori kar cele vstaške čete proti Jugoslaviji, ki jo baje Črnogorci ne marajo! Ni treba posebej omenjati, da vse te laži razširjajo naši ljubeznivi »prijatelji" iz Avstrije, pomagajo jim pa pri tem seveda, tudi naši izdajalci, ki živijo v Švici, ker se bojijo doma ljudske sodbe. Dr. šusteršič niti v Švici ne more mirovati, on upa še vedno, da bo zrušil Jugoslavijo in zgradil na njenih razvalinah staro Avstrijo, v kateri bi bilo prostora ne samo za Karola, temveč tudi za njega. Pa tega ne bo dosegel na noben način, najmanj pa s takimi neumnimi izmišljotinami.
n. Koliko občinskih svetovalcev bo voliti pri predstoječih občinskih volitvah? Občine z manj kakor 200 prebivalci bodo volile 8 odbornikov, z manj kakor 500 prebivalci 10 odbornikov, z manj kakor 2000 prebivalci 16 odbornikov, z manj kakor 5000 prebivalci 24 odbornikov, z manj kakor 10.000 prebivalci 32 odbornikov, z manj kakor 20 000 prebivalci 36 odbornikov, z manj kakor 40.000 prebivalci 40 odbornikov, občine s 40 000 ali več prebivalci 48 odbornikov. V vsaki občini bodo poleg odbornikov volili tudi še odbornikom enako število namestnikov. Merodajno je zadnje ljudsko štetje.
n. Uslužni župnik. Iz Šmarjete na Dolenjskem nam poročajo, da je lepi shod Samostojne kmetijske stranke dne 21. decembra na posebno lep način pozdravil tudi tamošnji župnik Perko. Ko se je shod vršil, so zvonovi — gotovo na župni-kovo povelje — tako lepo prifrkavali kot sicer malokdaj. Župljani so svojemu župniku za nepričakovano uslugo menda zelo hvaležni.
n. Za škrabčev spomenik. V Ribnici se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, zbirati denarne prispevke, da se postavi dostojen spomenik našemu učenjaku patru Stanislavu Škrabcu. Misli se vzidati spominska plošča na rojstni hiši patra Škrabca v Hrovači pri Ribnici.
n. Podržavljenje užitninskih uslužbencev. Državna finančna uprava prevzame v najkrajšem času v državno službo užitninske uslužbence, ki so dosedaj pobirali deželne užitninske davke in do-klade. Ob tej priliki se uslužbencem zvišajo dra-ginjske doklade za 60 %. Kakor hitro se davki in njih pobiranje v Sloveniji izenačijo, se bodo končno in stalno uravnali prejemki vseh užitninskih uslužbencev.
n. Zagrebška , Domovina". Z novim letom je začel izhajati v Zagrebu velik neodvisen dnevnik »Domovina", in sicer v dveh posebnih izdajah: v latinici in cirilici. List izhaja v velikem formatu in je dobro poučen o razmerah in dogodkih v vsej državi, ker ima posebna zastopstva v Beogradu, Ljubljani, Novem Sadu, Skoplju, Sarajevu itd.
Zadnje vesti.
ZAROTNIKI BIVŠEGA KRALJA NIK1TE V INOZEMSTVU.
Iz Rima se poroča, da so v Cannesu na Francoskem aretirali nekega Črnogorca, ki je priznal, 4a je hotel izvršiti atentat na našega prestolo-»aslednika-regenta. — Potrjena ta vest ni, ampak ako je stvar tudi resnična, ne more nikogar iz-nenaditi, ker je splošno znano, da ima bivši črnogorski kralj Nikita že zdavnaj organizirane zarotnike proti Jugoslaviji in — seveda — tudi proti našemu regentu. Vse to seveda, podpira Italijo, ki sta ji Jugoslavija in njen regent trn v peti.
MINISTRI V ZAGREBU. t. Zagreb, 5.jan. Semkaj so dospeli minister i« notranje zadeve Svetozar Pribičevič, mini-«ter za trgovino dr. Albert Kramer in minister pošte dr. Edo L u k i n i č.
VAŽNA POSVETOVANJA PRI HRVATSKEM BANU.
t. Zagreb, 5. jan. Danes se vrše v banski palači važna posvetovanja, katerih se udeleže sem-fraj došli ministri. Prisotna bosta tudi hrvatski ban Tomljenovičin predsednik deželne vlade dok-fer Ž e r j a v.
ITALIJANOM NI NIČ VERJETI. i. „Slov. Narod" poroča, da še obstoja načrt vmesne države, ki naj bi vključevala Postojno, Logatec, Idrijo in Cerknico. Po tem načrtu bi dobila Italija tudi otoke Lošinj, Unije in Vis, naša obala do Boke Kotorske naj bi se nevtralizirala. Pariški poročevalec „Slov. Naroda" svari, da bi si delali zaradi rešitve reškega vprašanja preveč upanja. Mi pa smo mnenja, da Italijanom sploh ni nič verjeti. Kolikokrat so se že začeli umikati iz zasedenega ozemlja, a še vsekdar se je izkazalo, da so Sli namesto nazaj — naprej!
ARETACIJA VODITELJA SLOVENSKIH BOLJŠEVIKOV. e. Zagreb, 5. jan. Zagrebška „Domovina" poroča, da so v Ljubljani aretirali voditelja slovenjih boljševikov inženirja Gustinčiča, ki je sistematično pripravljal boljševiško gibanje zlasti med rudarji. Gustinčič je bil med vojno tudi agent kralja Nikite in se je v inozemstvu vneto potegoval za njegove načrte proti Jugoslaviji.
INTENDANT SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. Za intendanta slovenskega gledališča v Ljubljani bo imenovan profesor I v a n č i č, ki je sedaj prideljen naii mirovni delegaciji v Parizu.
ZVIŠANJE DRAGINJSKIH DOKLAD ZA VOJAŠKE PENZIJONISTE. t. Beograd, 5. jan. V prihodnjih dneh izide vladni ukaz, s katerim se popravlja krivica, ki se je godila vojaškim penzijonistom s tem, da se je a 1. julijem 1919 ustavil 20%ni draginjski prispevek, izplačevan od bivše Avstrije armadnim in pomorskim penzijonistom, častnikom in uradni-iom. Po novi odredbi ministrstva bodo draginjske
doklade vojaških penzijonistov v izdatni meri zvi šane in izenačene z draginjskimi dokladami civilnih državnih penzijonistov-uradnikov.
ZA VLOGE V DENARNIH ZAVODIH POSEBNE UGODNOSTI.
Beograd, 5. jan. V valutni komisiji finančnega ministrstva se razmišlja, na kak način bi se dalo pri predstoječi zamenjavi kron za dinarje posebno upoštevati interese vlagateljev pri denarnih zavodih in kako bi se za vloge določile posebne ugodnosti.
DINAR TUDI PRI NAS PLAČILNO SREDSTVO.
z. Beograd. Finančno ministrstvo je naročilo finančnim ravnateljstvom, da morajo sprejemati v plačilo namesto kron tudi dinarje, in sicer za vsake 4 krone po 1 dinar. Tak ukaz je dobilo tudi ljubljansko finančno ravnateljstvo. Kdor plača davke, ima pravico, jih plačati v dinarjih namesto v kronah. S tem pa nikakor ni rečeno, da bo de-finitivna relacija med krono in dinarjem ena proti štirim.
STROGE ODREDBE PROTI DRAGINJI V SARAJEVU.
Sarajevo, 4. jan. Predsednik deželne vlade š o 1 a je izdal ostro naredbo za pobijanje draginje. Vsi trgovci in obrtniki bodo morali v roku treh dni znižati cene na ono višino, na kateri so se nahajale pred 11. novembrom, t. j. pred kolkova-njein bankovcev. Po preteku treh dni izvrši posebna komisija pregled vseh trgovin. Kupovalci, ki so bili po 11. novembru oškodovani pri kupovanju, bodo zamogli zahtevati od trgovcev razlike v ceni. Za blago, ki je bilo naročeno po 11. novembru, se določi malo višja cena. Kdor se proti tej naredbi pregreši, plača 20.000 kron kazni, dobi povrhu 6 mesecev zapora in kazen bo objavljena v uradnem »Narodnem Jedinstvu". Pri blagu, ki ga trgovci dobivajo iz inozemstva, sme trgovec zaslužiti največ 20 %, za blago, ki ga je kupil v naši državi, pa samo 10%.
POLJEDELSKI STROJI IZ ŠVICE.
Zagreb, 4. jan. Iz Švice je prispelo v Jugoslavijo trideset vagonov poljedelskih strojev. Ti stroji bodo izročeni poljedelskim zadrugam, ki jih razdelijo ubožnejšim kmetom. Za te stroje dobi Švica od Jugoslavije moko, meso in mast. Švicarski vojaki, ki so spremljali transport poljedelskih strojev k nam, čakajo V Beogradu, da spremijo nazaj v Švico živila iz našega kraljestva.
PODRA2ENJE KRUHA V ZAGREBU.
Zagreb, 5. jan. V Zagrebu so cene kruha poskočile in stane en kilogram iz moke št. 0 9 kron, iz moke št. 2 8 kron, iz moke št. 6 6 kron.
ITALIJANI KOLJEJO NAŠE LJUDI.
Split, 4. jan. Te dni je neki D'Annunzijev „pro-stovoljec" smrtnonevamo ranil Nikolaja Novo-seliča; ranil ga je z nožem enkrat v spodnjo ustnico, enkrat v prsi. — Iz Rogoznice poročajo, da so se nekateri italijanski-vojaški oddelki na de-markacijski črti uprli in da bodo najbrže naše čete morale napraviti red.
Razno.
Valute. 31. jan. se je plačevalo na zagrebški borzi 1 dolar po 92 K, 100 avstrijskih kron pc 56 K, 100 italijanskih lir pa po 730 K.
10 000 dolarjev za našo siročad. Americar Jugoslav Relief v New-Yorku, ki nabira v Ameriki za naše revne otroke darove, je prejel zadnji čas od ugledne amerikanske gospodarske družbe deset tisoč dolarjev.'
r. Kazen za protidržavno dejanje. V Velikovcu je neki gospod na državni praznik (dne 1. decembra) okrasil okno svoje sebe z državnimi zastavicami. V njegovi odsotnosti pa je prišla v njegovo sobo hišna posestnica gospa Kanduth in je odstranila državne zastavice. Zaradi tega protidržavnega dejanja se je gospe Kanduth zaprla gostilna, gospa pa je dobila 14 dni zapora in 1000 kron denarne kazni, v slučaju neizterljivosti pa 50 dni zapora.
r. Obupne razmere v Avstriji. Na Koroškem, kjer gospodarijo Nemci, se godi Slovencem irt Nemcem slabo. Orožniki popisujejo živino od hleva do hleva. Niti svinj ne smejo kmetje doma zaklati. Kolje se le v Beljaku, a kmetje dobe le določene porcije mesa in slanine nazaj. Celo od kruha morajo plačevati davke po 400 do 600 kron, a šc ne vedo, ali je to za celo leto ali le za par mesecev.
O
E o
O
o
>m
a
Preklic.
Preklicujem, kar sem govorfl o g. Matevžu Ahačič«.
V Ležali, 1. januarja, 1920.
V. papler.
Primešaj JflSTIH" krni.
Če jiirina kreo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma ukor:iti, da se na koncu mir. ne itgnbi, če se dvigne slast do žrotja, potem se poipeiuje redilnoat, valed tega težka živina, mast, m«M, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pegt praška Mastia. Ob pomanjkanju krme, ko sa uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, p«, te primeža dvakrat na tedeo. Prašek Vaatia je dobil najvišja kolajne na razstavah t Londonu, v Parisu, v Rimu in ua Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Maitia, ko ga enkrat poizkusijo, ga poBOvno rabijs. 6 zavojev praška M a« tis zadostuje za 6 mesecev ga enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Masfin prodajati vsak trgovec in konsumna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, pote« naj se naroči po poštni dopisnici v izd«-levalnici Mastina, to je
lekarnar Trnkoczj t Ljubljani
6 zavojev (paketov) Mastina za 20 50 K poStaiHe prosto na dom. Od tam ee pošlje Mastiu s prvo pošto na vse kraje svet«.
Kmetsha posojilnico Ijalpslfg okolice
■ registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani r obrestuje hranilne vloge po 3 °/0 brez odbitka rentnega davka.
Stanje hranilnih vlag nad 50,000 000 K.
Reztrvni zakladi nad 1,000.000 K.
Ustanovljena leta 1881.
M
® ca
S S
MJ C.
as jz
>
"JS*
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3,
je imela koncem leta 1918 vlag.......K 80 000.000
la rezervnega zaklada...............K 2,500.000
Hranilnica Je pupllarno varna. Sprejema vloge vsak delavnik. Dovoljuje posojila proti nizkemu obrestovanju.
■o
cx
=3 Z.
3 tj> ar e*
Delnitka glavnica:
K 30,000.000
Centrala: Trst.
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve: okrog
K 10,000.000
6prejemai Tlege na kujižiee. Vlege aa tekaš i
in žiro-raean proti najogednejšemn obrestovanju. — Eeatni davek plača binka iz tvojega.
Podružnice: Dubrovnik, Ounaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj
Berana naročila ia jih izvršujo naj-
Kupuje in prodaja:
papirje itd.
Davize, valato, vradaeitus
Eskontlra: Meniee, daviae, vrednostna papirje iti. Izdaja: Čeke, »akasiiiee ia akreditive aa vaa ta- ia
inozemska mesta. Daje predujme: na vradaestne papirje im na
blago, ležeče v javaik skladiščih. l>aj* trgevake kredite ped najugodnejšimi pogoji.
Prevzemat
kalaatueje.
Brzojavni
naslov: Jadranska.
Telefon *t. 257.
1	^UBUAN Stritarjeva ulica Stev.	sscu l.	KREDITNA BAiJŠCA V UU8UANI Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sara evu, Gorici, Celju in Mariboru			
Delniška glavnica z rezervnimi zakladi ,kn" 28,000.000 kron.				Sprejema vloge na knjižice in tekoči rsiun proti ugodnemu obrestovanju.	Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.	
Odgovorni urednik: Milan Plat.
tedaj* Konzoreij Domovine.
Tiska Delniška tiskarna d. 4. v Ljubljani.