Igor Cerno o prvih mesecih delovanja slovenskega jezikovnega okenca v Špetru in Čenti /i 2 ZSO se zavzema za reforme in tudi za odprtost do desnice Slovenska manjšina odslej v svetovnih knjižnicah? Primorski Začenja se »boj« za goriško pokrajino Danjel Radetič Takoj po preštetju glasov in objavi volilnih izidov so na Goriškem politični delavci in upravitelji že začeli razmišljati o prihodnji pomembni volilni preizkušnji, ki bo potekala čez dve leti. Leta 2011 bodo namreč goriški volivci izbirali novo pokrajinsko upravo, spričo volilnih rezultatov na evropskih volitvah in porastom desnosredinskih glasov v nekaterih tradicionalno levičarskih občinah pa je precej tvegano vnaprej napovedati, kdo bo novi pokrajinski predsednik. Desno sredinska koalicija po uspehu v Foljanu-Redipulji, kjer je bil dosedanji levosredinski župan nepričakovano premagan, napoveduje presenečenje tudi na pokrajinski ravni, medtem ko leva sredina poudarja, da je bil spodrsljaj v občini z monumentalno kostnico iz prve svetovne vojne vezan na krajevne faktorje, ki ne bodo vplivali na izid pokrajinskih volitev. Kakorkoli že, rezultati evropskih volitev kažejo, da so se na Goriškem razmerja moči tako v desni kot v levi sredini spremenila. Ljudstvo svobode je nazadovalo, medtem ko je Severna liga potrdila pozitivni trend iz zadnjih let in podvojila svoje glasove; na drugi strani je upad konsenza doživela Demokratska stranka, Italija vrednot pa je zbrala skoraj devet odstotkov glasov. V le-vosredinskem taboru bodo morali pri pripravi volilne strategije za pokrajinske volitve uspeh Di Pietrove stranke še kako upoštevati, po drugi strani pa je vprašljiva vloga, ki jo bodo odigrali Zeleni, SIK in SKP. Na evropskih volitvah se leve stranke niso najbolje odrezale, sploh pa deluje levica tudi na pokrajinski ravni kot razbita vojska, ki mora nujno strniti svoje vrste, saj je drugače obsojena na životarjenje. GOSPODARSTVO Fiat le prevzel Chrysler DETROIT - Dan po sporočilu ameriškega vrhovnega sodišča, da ne bo sprejel v odločanje tožbe treh skladov in potrošniških skupin proti poslu, je Fiat uradno prevzel večino zdravega premoženja ameriškega avtomobilskega podjetja v stečajnem postopku Chrysler. Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne je prevzel vodenje družbe in imenoval namestnika. Tako se je rodil novi avtomobilski proizvajalec FiatChrysler z ambicijo, da bi dobil globalne razsežnosti. Na 6. strani dnevnik ČETRTEK, 11. JUNIJA 2009_ Št. 137(19.536) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € MEDNARODNI ODNOSI - Libijski predsednik na tridnevnem obisku Gadafi v Rimu, »ker se je Italija opravičila Libiji« Napovedanega govora Gadafija v senatu ne bo TRST, GORICA - Včeraj konec pouka na večini slovenskih šol Na svidenje jeseni Še zadnje zaključne prireditve - V soboto začetek mature na nižjih, 25. junija pa na višjih srednjih šolah TRST, GORICA - Na večini šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem je bil včeraj zadnji dan pouka v šolskem letu 2008/2009, medtem ko bodo otroški vrtci delovali še do konca meseca. Slovo od šolskih klopi je potekalo tudi v znamenju še zadnjih zaključnih prireditev in športnih dni, medtem ko učence oz. dijake zadnjih letnikov niž- jih in višjih srednjih šol čaka zdaj še državni izpit. Za nižješolce se bo začel že v soboto, za višješolce pa 25. junija. Na 8. in 15. strani RIM - Libijski predsednik Moa-mer Gadafi je prispel na tridnevni obisk v Italijo, ker se ji je »Italija opravičila za gorje, ki ji ga je prizadejala med fašistično kolonialistično zasedbo,« kot je sam polkovnik poudaril na srečanju s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Libija in Italija stopata na novo pot sodelovanja, je napovedal. Gadafijev obisk pa je razburil italijanske politične duhove. Številne stranke so nasprotovale njegovemu napovedanemu govoru v senatu. Sinoči so se odločili, da bo Gadafi obiskal senat, a ne boo govoril v senatni skupščini. Na 6. strani SMS sporočila v furlanščini Na 2. strani Prispevki tržaške Pokrajine za odstranitev azbesta Na 8. strani Števerjanski vinar se po padcu s kolesom zdravi na Katinari Na 15. strani Novogoriški borci kritični do dvojezičnega Obija Na 16. strani OCENE IN ODZIVI Volilni rezultati še naprej pod drobnogledom TRST - Pisatelj Boris Pahor, kandidat SVP-Slovenske skupnosti na evropskih volitvah, pravi, da v Italiji ni problem Berlusconi, pač pa huda kriza, ki jo preživlja leva sredina. Pahor je razočaran, ne pa presenečen nad zelo nizko volilno udeležbo v Sloveniji. V Zgoniku je bil za župana že tretjič zapored izvoljen Mirko Sardoč na čelu liste Skupaj-Insieme. Sardoč, kljub lepi zmagi, pa ni ponovil »sanjskega rezultata« z zadnjih volitev. Z volilnimi rezultati je v zgoniški občini zadovoljna stranka Slovenske skupnosti, ki je v občinski svet izvolila dva svoja predstavnika. Na 3. in 7. strani ŠTANDREŽ - Drugi del pokrajinskega kongresa SKGZ Čut pripadnosti zvezi utrjujejo z včlanjevanjem posameznikov ŠTANDREŽ - V štandreškem domu Andreja Budala je v torek potekal drugi del pokrajinskega kongresa SKGZ, med katerim so potrdili nov pravilnik zveze. Po novem se lahko vsak posameznik lahko včlani v SKGZ in zatem sodeluje pri njenih izbirah, sooblikuje njeno razvojno strategijo in prispeva k njenemu delovanju. Kongres je vodil pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič, pred zaključkom zasedanja pa so izvolili petdeset članov pokrajinskega sveta, ki bo na prvi seji določil pokrajinsko tajništvo; slednje bo tako kot deželno sestavljeno iz članov, ki bodo odgovorni za posamezne resorje. Na 14. strani 2 Četrtek, 11. junija 2009 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Po občnem zboru v Šentjanžu ZSO na poti do reform, dialog z desnico še sporen Interkulturni odbor za nadaljnje odpiranje ZSO - Messner glede dialoga za preobrat 180 odstotkov CELOVEC - Po rednem občnem zboru Zveze slovenskih organizacij (ZSO) pretekli teden v Šentjanžu v Rožu, na katerem je bil vnovič izvoljen za predsednika Marjan Sturm (kot edini kandidat za predsedniško mesto je na tajnih volitvah od 134 oddanih glasov prejel 114 ali 85 odstotkov), je vodstvo krovne organizacije včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu še enkrat poudarilo, da se hoče ZSO v novi mandatni preoblikovati v »bolj odprto, bolj pluralistično in s tem tudi bolj atraktivno organizacijo«. V njej naj bi imeli večjo težo tudi pripadniki manjšine, ki gravitirajo h klasičnim (večinskim) strankam v deželi (socialdemokratom, Zelenim, komunistom in tudi k Enotni listi), pri razširitvi interkulturne-ga dialoga v deželi pa naj bi pomagal novi interkulturni odbor, v katerega so bile izvoljene osebnosti s področja kulture, šolstva, mirovne politike itd. iz obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Vsekakor je cilj ZSO, da s svojim konceptom ohrani in obenem tudi organizacijsko odraža raznolikost slovenske manjšine na Koroškem, je še pristavil Sturm. V zvezi z močnejšo vključitvijo strankarskih struktur v ZSO je še opozoril, da ZSO s tem uresničuje tudi koncept konkordančne demokracije. Kot že na samem občnem zboru, je Sturm tudi na včerajšnji tiskovni konferenci zagovarjal dialog s predsednikom (nem-škonacionalnega) koroškega Heimatdien-sta Josefom Feldnerjem oz. z desnico na Koroškem in vztrajal, da je treba ta dialog nadaljevati. Politiko dialoga tudi z desnico, toda ne za vsako ceno je na tiskovni konferenci podprl tudi novi podpredsednik organizacije Peter Wieser (»Za dialog ni alternative!«), medtem ko ji je odločno nasprotoval član upravnega odbora ZSO (in zvezni govornik KPA) Mirko Messner. Slednji je od vodstva ZSO zahteval »preobrat za 180 odstotkov« in dialog s tistimi, ki odklanjajo nacionalistično politiko. Glede vprašanja skupnega zastopstva manjšine je Sturm ponovil, da tako zastopstvo, kot ga predlaga NSKS, odklanja. Pripravljen pa je na resna pogajanja o spremembah organizacijskih struktur slovenske manjšine na Koroškem v okviru delovne skupine pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, ki bo pripravila predlog reforme zakona o narodnih skupinah. S tem v zvezi je Sturm napovedal pogovore tudi z ostalima dvema političnima organizacijama koroških Slovencev, Narodnim svetom in Skupnostjo koroških Slovencev in Slovenk. Ivan Lukan Na včerajšnji tiskovni konferenci ZSO so sodelovali (z leve): Mirko Messner, Marjan Sturm in Peter Wieser ivan lukan ASSOSTAMPA Novinarski sindikat ima novo vodstvo TRST- Novoizvoljeni odbor enotnega novinarskega sindikata se je včeraj sestal na prvi skupščini in si porazdelil funkcije. Večina ekipe je ostala nespremenjena: na predsedniškem mestu je bil potrjen novinar dnevnika Il Piccolo Carlo Muscatel-lo, na tajniškem Giovanni Martel-lozzo, na podpredsedniškem Amos DAntoni in Poljanka Dolhar. Novi blagajnik je Roberto Cannalire. Sindikat ima deželni značaj, zato ima v vsaki pokrajini svoja zaupnika: na Goriškem bosta tudi v tem mandatu Igor Devetak in Aleš Wal-tritsch, na Tržaškem Roberto Carel-la in Erica Culiat, na Videmskem Clemente Borando in Elisa Michellut, v pokrajini Pordenone pa Piero Ange-lillo in Cristina Turchet. Med glavnimi smernicami odbora bo pomoč sodelavcem deželnih medijskih hiš, ki večkrat delajo v nedostojnih pogojih. Več informacij na spletni strani www.assostampafvg.it. MANJŠINA - Na sedežih Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda v Špetru in Čenti Slovensko jezikovno okence Vodi ga Igor Cerno, ki je bil na zmagoviti listi izvoljen tudi v občinski svet v Bardu - Za zdaj obisk ni najboljši - Tudi furlansko okence Igor Cerno, ki je zadolžen za slovensko okence v Špetru in Čenti, je bil z največjim številom preferenc na večinski listi izvoljen tudi v občinski svet v Bardu nm ŠPETER, ČENTA - Na sedežih Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda v Špetru in Čenti od februarja dalje delujeta na podlagi državnega zakona za zaščito jezikovnih manjšin 482 iz leta 1999 slovensko in furlansko jezikovno okence. Furlansko upravlja Alessandro Riccato, slovensko pa vodi enaintridesetletni Igor Cerno iz Barda v Terski dolini, ki je med Slovenci na Videmskem znan kot uspešen glasbenik. Veliko zaslug ima tudi za odprtje podružnice Glasbene matice v Bardu, mladi kulturni delavec pa je aktiven tudi na političnem področju, saj želi odločilno prispevati k razvoju svojega domačega kraja. Konec tedna je bil v svoji občini na zmagoviti listi novega župana Guida Marc-hiola tudi izvoljen v občinski svet. Prejel je največje število preferenc (40), v občinski upravi pa se bo verjetno posvetil predvsem kulturi. Cerno se je za delo na jezikovnem okencu odločil, ker se mu zdi, da predstavlja inovativen način podpore FJK - Z izjemo videmske pokrajine Demokrati zadovoljni z občinskimi volitvami TRST - Koordinacija Slovencev Demokratske stranke se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki so s svojim glasom podprli stranko ter napredne občanske liste. V težavnih splošnih razmerah, v katerih so potekale zadnje evropske volitve, je Demokratska stranka dosegla večinsko podporo v manjših občinah tako v tržaški, kot v goriški pokrajini, z edino izjemo Števerjana. Debora Ser-racchiani, kandidatka Demokratske stranke FJK, je v teh občinah zbrala izredno število preferenc, sad visoke podpore tudi s strani slovenskih volivk in volivcev. Rezultat Demokratske stranke v teh občinah predstavlja solidno bazo, na kateri bomo lahko še utrdili našo stranko v prihodnosti, piše v tiskovnem sporočilu koordinacije. Debora Serracchiani bo tudi na podlagi te široke podpore lahko zastopala v evropskem parlamentu celotno našo stvarnost. Koordinacija Slovencev De- mokratske stranke računa, da bo slovenska manjšina dobila v novoizvoljeni evroposlanki Demokratske stranke zanesljivo in pozorno sogovornico, ki bo znala izpostaviti pozitivno sodelovanje tudi z novoizvoljenimi evropskimi poslanci iz Slovenije, predvsem iz vrst Socialnih demokratov, s katerimi ima naša stranka odlične odnose. Koordinacija Slovencev Demokratske stranke izraža hkrati svoje zadovoljstvo za izid upravnih volitev v tržaški in goriški pokrajini, kjer so volivci nagradili dosedanje dobro upravljanje naših občin.Skrbijo pa jo negativni rezultati leve sredine v videm-ski pokrajini, ki zahtevajo poglobljeno analizo in razmišljanje. V zaključku tiskovnega sporočila novoizvoljenim županom ter občinskim svetnikom želijo uspešno in plodno delo, v prepričanju, da razpolaga DS z velikim zakladom sposobnih ljudi, ki se bodo uveljavili v novem upravnem mandatu. VIDEM - Pobuda pokrajinske uprave SMS sporočila kmalu tudi v furlanskem jeziku VIDEM - V kratkem bo mogoče pošiljati kratka sporočila na mobilnih telefonih (SMS) tudi v furlan-ščini. Za to nosi zaslugo Pokrajina Videm, ki bo na svoji spletni strani nudila program T9, ki ga bo lahko vsakdo s pomočjo prenosnega računalnika prenesel na svoj telefonček. Edini pogoj je, da mobilni aparat razpolaga s tehnologijo Java. Pokrajinska odbornica za kulturo Elena Lizzi meni, da bo s tem furlanski jezik lahko tudi prekoračil meje. Predsednik Pokrajine Pietro Fontanini računa, da bo ta pobuda posebno med mladimi pospešila pisanje v furlanskem jeziku, ki se v glavnem še vedno prenaša z ustnim izročilom. Šele v zadnjem času so se jezikoslovci sporazumeli za kolikor toliko enotno pisavo furlanščine, ki je bila dolgo časa predmet sporov in neskončnih strokovnih disputov. Na Pokrajini pravijo, da pobuda o SMS sporočilih v furlanščini ni na noben način vezana na zadnja doga- Pietro Fontanini janja v zvezi z (ne)izvajanjem deželnega zakona o furlanščini. Ne gre namreč pozabiti, da je Fontanini tudi deželni tajnik Severne lige, ki je precej kritično ocenila razsodbo ustavnega sodišča o razveljavitvi nekaterih pomembnih členov omenjenega deželnega zakona. Nekateri predstavniki Bossijeve stranke iz videmske pokrajine so celo zahtevali, naj deželni svet na novo odobri člene zakona, ki so jih ustavni sodniki razveljavili. To pa se ne bo zgodilo. in promocije manjšinskih jezikov na različnih področjih, v vzhodnem delu videmske pokrajine torej predvsem slovenščine in furlanščine. Za zdaj se sicer ukvarja predvsem s prevajanjem dokumentov in spletne strani Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda (www.cm-torrenatisonecollio.it), kjer je na razpolago tudi več informacij o vseh jezikovnih okencih, ki delujejo v občinah, ki sestavljajo omenjeno gorsko skupnost. V njegov urad namreč ne pride veliko ljudi, Cerno pa skuša v čim večji meri slovenščino uporabljati tudi izven pisarne, saj se mu zdi, da je pomembno, da se občani zavedajo, da sta furlanščina in slovenščina na isti ravni kot italijanščina: »Stik z ljudmi je ključnega pomena, zato se ne smemo omejiti na golo prevajanje dokumentov in spletne strani. Potrebno je narediti kaj veliko bolj konkretnega tudi v sodelovanju s kulturnimi društvi, ki delujejo na terenu, in drugimi jezikovnimi okenci,« je povedal Cerno, ki se zavzema tudi za to, da bi čim prej odprli podobno okence tudi v Terski dolini. Upa, da bo z novo upravo občine Bardo to mogoče. Prav zaradi tega sta skupaj s kolegom Riccatom, ki vodi okence za furlansko manjšino, pred časom organizirala srečanje z uslužbenci ostalih okenc, ki delujejo v občinah Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda. Udeležil se ga je tudi Marco Stolfo, direktor Službe za jezikovne in kulturne identitete za deželne rojake po svetu Dežele Furlanije Julijske krajine, ki je poudaril, da je treba ustvariti neke vrste mrežno sodelovanje med vsemi jezikovnimi okenci, slednja pa bi lahko imela velik pomen tudi na socialnem ali na turističnem področju, na primer s prevajanjem jedilnih listov gostiln ali turističnih kmetij v zaščitene jezike. Občani se bodo lahko okenc gorske skupnosti v Špetru in Čenti posluževali do začetka julija, ponovno pa bosta začeli delovati po programirani poletni prekinitvi, saj se je Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda že odločila, da s projektom nadaljuje tudi naslednje leto. Slovensko okence je odprto od ponedeljka do četrtka v Špe-tru, ob petkih pa v Čenti. Furlani pa se lahko na svoje okence v Špetru obrnejo ob sredah, v Čenti pa ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih. Delovni urnik je od 9. do 13. ure. T.G. / VOLITVE Četrtek, 11. junija 2009 3 EVROPSKE VOLITVE - Ocena kandidata SVP-SSk Borisa Pahorja »Problem ni Berlusconi, problem je leva sredina« »Zame so glasovali tudi volilci italijanske narodnosti« - Razočaranje nad volilno udeležbo v Sloveniji TRST - Silvio Berlusconi bo, kljub vsemu, ostal še naprej v sedlu, problem pa ni predsednik vlade, v Italiji je politični problem številka ena leva sredina. Boris Pahor je razočaran nad evropskimi volitvami in nad hudim porazom levice in leve sredine, zadovoljen pa je z volilnim rezultatom Juž-notirolske ljudske stranke, na listi katere je kandidiral kot predstavnik Slovenske skupnosti. »Levica izgublja in ne vem, kako se bo, če se sploh bo, postavila na noge. Ponavljam. Problem ni Berlusconi, veliko odprto vprašanje je ta razcepljena in prepirljiva leva sredina,« pravi Pahor. Demokratska stranka se mora enkrat za vselej odločiti, kaj hoče v resnici biti. Doslej je delala le nekakšne poskuse, od katerih ni niti eden uspel. Sedaj je napočil čas za ukrepanje, dodaja pisatelj, po katerem bi se morali demokrati povezati z Antoniom Di Pie- Boris Pahor je v severovzhodnem volilnem okrožju dobil 2.931 preferenčnih glasov, od katerih 2.710 v Furlaniji-Julijski krajini. Na Tržaškem jih je dobil 1.652, v goriški pokrajini 882, na Videmskem 152 ter v pordenonski pokrajini 24 osebnih glasov. trom in s Casinijevo stranko UDC. Pahor je zadovoljen s svojim volilnim rezultatom in z glasovi, ki jih je dobila Južnotirolska ljudska stranka. Ima pa nekaj pripomb na levico in tudi na pisanje našega dnevnika. »Slovenska levica ima seveda pravico, da zagovarja svoja stališča, jaz pa imam pravico, da se z njenimi stališči ne strinjam. Levica se je za evropske volitve mobilizirala šele potem, ko je Slovenska skupnost objavila mojo kandidaturo. Pri tem je levico precej podprl Primorski dnevnik, ki še vedno leze na levo, čeprav ne vem zakaj,« podčrtuje Pahor. Pri evropskih volitvah ga je zelo razočarala Slovenija s tako nizko volilno udeležbo. Pahor si 28-odstotno volilno udeležbo v matični državi razlaga z dejstvom, da je Slovenija zaradi velike notranje razklanosti skoraj pri-morana, da se ukvarja le s svojimi notranjimi zadevami. »Slovenija v tem trenutku žal nima prave možnosti, da bi mislila na nekaj drugega, kot na domače mizerije. To je posledica preteklosti, a tudi sedanjosti,« podčrtuje književnik. Po njegovem se v Sloveniji bije bitka, kdo bo imel glavno vlogo za reševanje gospodarske krize. Pahorju tudi ni jasno, kakšna je trenutno zunanja politika slovenske države, da ne govorimo o sporu s Hrvaško, ki mu ni videti konca. Vse to se Borisa Pahorja skrbi usoda italijanske leve sredine kroma meša in je skoraj normalno, da Evropa ostaja za Slovenijo in za Slovence tako daleč. Predsednik Danilo Türk je večkrat apeliral k večji pozornosti do Evrope, a kaj, ko ga žal malokdo posluša. Pisatelj je zadovoljen s svojimi osebnimi preferencami, čeprav po- udarja, da je imel zelo malo volilnih shodov, tako da je njegovo kandidaturo, ki je bila sicer brez možnosti za prodor, promovirala izključno Slovenska skupnost. Prepričan je, da je zanj volilo tudi kar nekaj volilcev italijanske narodnosti. S.T. ANKETA PD Kdo morajo biti zavezniki Demokratske stranke? Nedeljske evropske volitve so, Berlusconijevemu osebnemu porazu navkljub, potrdile moč desnosredinske koalicije ter razdrobljenost opozicije. V najnovejši anketi Primorskega dnevnika, ki je že na spletu, smo se zato odločili vprašati bralce, kaj bi morala storiti največja stranska opozicije, da se dokoplje do oblasti. Vprašanje se glasi: S kom se mora povezati Demokratska stranka, da lahko premaga desnico? Možni odgovori so: Z levico Z delom levice Z Di Pietrom S Casinijem Z delom levice in Di Pietrom Z Di Pietrom in s Casinijem Z delom levice, Di Pietrom in s Ca- sinijem Ostane naj sama Ne vem /Himtf s.n.e. Ai^n IVp.PjQ nri H • . - " ^ u° 20. iiii/iiiO * * * ★ * *Do razprodaje zalog; na razpolago samo v prodajnih mestih z dovoljenjem za prodajo; omejene količine. Fernetiči, 24 - REPENTABOR - tel. 040 2176832 4 Četrtek, 11. junija 2009 GOSPODARSTVO ISTAT - Italijanski BDP v prvih treh mesecih nižji za 2,6%, na letni ravni za 6 V prvem četrtletju največji padec gospodarske rasti po letu 1980 Prvi znaki okrevanja prihajajo iz aprilskih podatkov o industrijski proizvodnji (+1,1 odstotka) RIM - V Italiji so aprila po enajstih zaporednih mesecih upadanja zabeležili 1,1-odstotno rast industrijske proiz-vodnje.Državni statistični urad Istat med drugim objavil tudi podatke, ki kažejo, da se je industrijska proizvodnja aprila na letni ravni zmanjšala za 24,2 odstotka. Podatek o rasti industrijske proizvodnje je vsekakor presenetil strokovnjake in analitike, ki so pred tem za Italijo napovedovali 0,3-odstotno zmanjšanje industrijske proizvodnje. Istat je največjo rast aprila sicer zabeležil pri proizvodnji potrošniških dobrin (2,2 odstotka) in 1,3-odstotno rast proizvodnje v energetskem sektorju. Istat pa je včeraj objavil tudi končni podatek o gospodarski rasti, ki kaže, da se je italijansko gospodarstvo v prvem četrtletju letos v primerjavi s četrtletjem poprej skrčilo za 2,6 odstotka. Prva ocena je kazala na 2,4-odstotno skrčenje. Na letni ravni pa je padecBDP kar šestod-stoten. Vsekakor gre za najslabši rezultat po letu 12980, ko so začeli na drugačen način obravnavati gospodarske statistične podatke. Istat je istočasno tudi popravil podatek o predvidenem padcu BDB ob koncu letošnjega leta, če v naslednjih treh četrtletjih ne bo prišlo do sprememb. Padec BDP bo po teh ocenah konec leta znašal 4,7 odstotka in ne 4,6%, kot je bilo navedeno v predhodni oceni. Gospodarski minister Giulio Tre-monti pa je s tem v zvezi povedal, da bo vlada zelo previdna pri odločanju o morebitnih popravkih ocen gibanja BDP v letošnjem letu. »Previdnost, previdnost in še enkrat previdnost. To mora biti naše vodilo, saj še vedno tavamo v temi. Krize s takimi razlogi, dimenzijami in nejasnim potekom namreč nismo še nikoli doživeli,« je pojasnjeval Tremonti. Podobno kot v Italiji je BDP upadel tudi v drugih industrializiranih državah. V Nemčiji so tako na primer v prvih treh mesecih zabeležili 3,8 odstotni padec BDP (na letni ravni 6,9), na Japonskem 4 (9,1), v Veliki Britaniji 1,9 (4,1), v ZDA 1,5 (2,5) in v Franciji 1,2 (3,2) odstotka. Če se povrnemo k industrijski proizvodnji, pa velja povedati, da Italija predstavlja nekakšno izjemo, saj so v vseh drugih državah evrskega območja zabeležili upad industrijske proizvodnje. Aprila so tako v Franciji zabeležili upad za 1,4 odstotka, v Nemčiji za 1,9 odstotka, industrijska proizvodnja v Španiji pa se je aprila skrčila kar za petino. Medtem, ko je italijanski BDP v prvem četrtletju močno upadel, pa industrijska proizvodnja v aprilu kaže znake morebitnega okrevanja SLOVENIJA - Industrijska proizvodnja Zadnji mesec padec za 3,8, v letu dni za 24,9 odstotka LJUBLJANA - Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila aprila po rahli marčni rasti znova nižja kot v predhodnem mesecu, in sicer za 3,8 odstotka, medtem ko se je v primerjavi z lanskim aprilom znižala za 24,9 odstotka. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 20,9 odstotka. Med dejavnostmi se je proizvodnja v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala v vseh treh dejavnostih - v rudarstvu za 6,2 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za štiri odstotke, v proizvodnji in oskrbi z električno energijo, plinom in paro pa za 0,6 odstotka, so včeraj sporočili iz Statističnega urada RS. V primerjavi z lanskim aprilom se je proizvodnja prav tako znižala v vseh treh dejavnostih, in sicer v predelovalnih dejavnostih za 26,2 odstotka, v rudarstvu za 22,1 odstotka, in v proizvodnji ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro za 7,5 odstotka. Tudi pri primerjavi prvih štirih mesecev letošnjega leta z enakim obdobjem lani je proizvodnja upadla v vseh dejavnostih, in sicer v v predelovalnih dejav- nostih za 22,4 odstotka, v rudarstvu za 11,6 odstotka, v proizvodnji in oskrbi z električno energijo, plinom in paro pa za pet odstotkov. V primerjavi z marcem je bila proizvodnja v aprilu nižja v vseh skupinah proizvodov po namenu, in sicer pri proizvodih za široko porabo za 4,8 odstotka, pri proizvodih za investicije za tri odstotke, pri proizvodih za vmesno porabo pa za 2,2 odstotka. V primerjavi z lanskim aprilom je bila proizvodnja pri proizvodih za vmesno porabo nižja za 28,2 odstotka, pri proizvodih za investicije za 25,4 odstotka, pri proizvodih za široko porabo pa za 17,9 odstotka. Tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta je proizvodnja po namenskih skupinah padla po podobnih stopnjah. Aprila so se zaloge industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v primerjavi s predhodnim mesecem znižale za 1,3 odstotka. V primerjavi z aprilom lanskega leta pa so se zaloge povečale za tri odstotke, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 5,7 odstotka. (STA) KOPER Na čelu Intereurope Ernest Gortan KOPER - Nadzorniki Intereurope so na včerajšnji seji za novega predsednika uprave izbrali Ernesta Gortana, namestnik pa bo Marko Jazbec. Po besedah predsednika nadzornega sveta Bruna Koreliča ima nova uprava 60 dni časa za pripravo celovitega programa ukrepov na poslovnem, kadrovskem in organizacijskem področju, ki bo Intereuro-po ponovno pripeljali v stabilno in dobičkonosno poslovanje. Intereuropo je od 23. februarja, ko je nadzorni svet zaradi zaradi nedoseganja poslovnih ciljev, prekoračitve pooblastil in kršitve delovnih obveznosti s položaja predsednika uprave odstavil Andreja Lovšina, vodil nekdanji namestnik uprave Zvezdan Markežič. Koncern Intereuropa je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril čisto poslovno izgubo v višini treh milijonov evrov. ENERGETIKA - Vest potrdil prvi mož ruske družbe Miller Ruski energetski gigant Gazprom dobil ponudbo za prevzem Petrola LJUBLJANA, MOSKVA - Ruski Gazprom je iz Slovenije pred dnevi dobil ponudbo za nakup deleža v Petrolu, je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Gazprom naj bi se o ponudbi - agencija ne navaja, kdo in kolikšen delež naj bi prodajal - izrekel kmalu. V javnosti se zato že pojavljajo ugibanja, ali delež prodaja Istrabenz, ki naj bi se na željo lastnikov znebil delnic Petrola. Istrabenz ima sicer v Petrolu neposredno le nekaj manj kot štiri odstotke Petrola, več kot šest odstotkov Petrola pa je koprskemu holdingu zaradi neplačevanja obveznosti zasegla Nova Ljubljanska banka. Po ocenah poznavalcev pa je lahko prodaja do četrtine Petrola "vezana trgovina" z Gazpromom zaradi plinovoda Južni tok v Sloveniji, v kateri naj bi sodeloval še kakšen večji delničar. Včerajšnja novica je nasprotna ugibanjem, ki so krožila po Sloveniji. Časnik Delo je v soboto pisal, da se ruski plinski gigant zanima za prevzem Petrola, saj je slednji zaradi padca kapitalskega trga in pocenitve delnice - tržna kapitalizacija slovenske naftne družbe znaša "le" 570 milijonov evrov - postal zanimiva tarča za rusko družbo. Zanimanje Gazproma za Petrol je pred dnevi potrdil tudi nekdanji prvi mož Petrola Marko Kryža-nowski, podrobnosti pa ni razkril. Petrol se je z Rusi, sicer z družbo Lukoil, pred leti že pogovarjal o poslovnem in tudi o kapitalskem povezovanju. Z Lukoilom je namreč Petrol leta 2006 sklenil okvirni sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja za prodajo naftnih derivatov na območju srednje in jugovzhodne Evrope, v katerem bi imel Petrol 51-odstotni lastniški delež, Lu-koil pa 49-odstotnega, Rusi pa so izrazili tudi namero za sodelovanje pri privatizaciji Nafte Lendava, vendar je dogovor kasneje propadel. Lukoil naj bi se takrat zanimal tudi za lastniški vstop v Petrol, vendar temu naj ne bi bila naklonjena država, zato naj bi Rusi od namer odstopili. Največji delničar Petrola je Slovenska odškodninska družba z 19,75-odstotnim deležem, sledijo Kapitalska družba (8,72 odstotka), Nova Ljubljanska banka (6,06 odstotka), Gorenjska banka (4,04 odstotka), Istrabenz (3,83 odstotka), Julius Fond in Julius (3,79 odstotka), Vizija Holding (3,44 odstotka), Vizija Holding 1 (3,05 odstotka), NFD 1 (3,00 odstotke), Hypo bank (2,09 odstotka), Unicredit (1,28 odstotka), Triglav Steber 1,27 odstotka in sklad lastnih delnic Petrola (1,18 odstotka). (STA) EVRO 1,4102 $ +1,02 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. junija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 10.6. 9.6. ameriški dolar japonski jen 1,4102 138,03 1,3959 136,80 9 5415 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,6365 43,6320 66,7450 43,5033 662910 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4462 0,8583 7,4456 0,8632 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,7296 8,8430 10,7995 8,9135 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,748 15158 26,796 15158 jviv.aiji\i Malin estonska krona TAnnt 15,6466 278 17 15,6466 280 13 1 1 la na pošti na račun Št. 11943347 Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: Zadružna kraška banka št. računa: na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici plača do 30.6.2009: srl - DZP doo: IT44 V 05040 02208 000001136670 IT48 E 05484 12401 001570404860 IT80 O 05484 02200 004570422289 IT56 P 03018 02200 010570002197 IT34 R 08532 64560 000000019102 IT10 F 08928 02203 010000010730 ^oS®*1