/. ma£ ~ ptaznik deL&anit} L^ucLi NASE DELO GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA LETO XIII. ŠTEVILKA 30 MAJ 1978 Poročilo o poslovanju OZD v letu 1978 Po členu 546 zakona o združenem delu so strokovne službe TOZD ali DO dolžne, da na primeren način obveščajo delavce o poslovanju OZD za določeno obdobje. Zakon tudi predvideva kakšne podatke naj se delavcem tolmačijo iz množice številk, ki jih vsebuje vsak periodični ali zaključni račun. Obveščanje delavcev o poslovanju je pri nas že stara stvar, s tem da smo vsako leto dosedaj organizirali sestanke po delavnicah, na katerih smo podajali bistvene podatke iz zaključnih računov, obravnavali smo predvsem finančne uspehe, — zaloge, osnovna in obratna sredstva in o obveznostih posamezne TOZD. Mimo številk seveda nismo mogli, vendar smo to skušali na razumljiv način podati z raznimi primerjavami. Od uveljavitve zakona o združenem delu se poslužujemo kratkih pismenih informacij in objav v lastnem časopisu. V tem sestavku ne bomo podajali uradnih kazalcev, ki jih predvideva zakon. To smo že objavili v gradivu za razpravo o ZR med kolektivom in na DS z ostalimi podatki, tu bomo podali druge podatke, ki so za presojo lanskoletnega poslovanja tudi pomembni. Zaključni račun ne prinaša nič novega, saj med letom stalno obravnavamo podatke iz obračunov tako mesečnih, kakor tromesečnih. Med letom obravnavamo tudi o-stale podatke kakor zaloge in pokritje le teh z viri, prav tako obračunavamo (obseg) osebne dohodke in obveznosti. Obračunavamo torej bistvena finančna vprašanja, ki so za delo kolektiva še kako važna. In kaj naj še povemo poleg tega, kar smo že povedali. Kar bomo rekli, bo ponovitev tistega, kar smo že povedali in to ne enkrat. S tem mislim reči, da pri nas zelo radi razpravljamo in govorimo o dobrih in slabih rečeh, toda zelo neradi napake odpravljamo. Obveščamo se o, da se kaj radi pohvalimo z do- brimi deli, slabše pa naj rešuje nekdo drug. Zelo radi pozabljamo na obveznosti, na nove načrte pa ne, zato smo v stalnem razkoraku med zmožnostmi in potrebami. Do uveljavitve zakona o združenem delu smo dolodek radi smatrali za last kolektiva in čuvali pridobitve samo zase in za svoje okolje. Zato je bil greh, le pomisliti na to, da bi kdo drug pogledal v tvojo skledo, da bi iz nje nekdo nekaj dobil. No, zakon je tudi te zadeve spravil na svoje mesto, kar je zelo pozitivno vplivalo na našo dosedanjo miselnost, zato tudi zaključni račun že gledamo iz drugega — novega zornega kota. LIKO je OZD sestavljena iz TOZD — Tovarne vrat in TOZD Parketar-ne in delovne skupnosti skupnih služb Vrhnika. Vsaka ima svoj žiro račun in svoje knjigovodstvo, z vsemi spremljajočimi evidencami. Vsaka OZD ima svoj obračun dohodka po delavnicah oziroma ekonomskih enotah, kakor žagalnica, stolarna — mizama, vratarna in pogonske usluge, že od leta 1963, ko sta se Tovarna vrat v Borovnici in Parketarna Verd združili v DO LIKO Vrhnika. Letošnji rezultati so med obema TOZD zelo različni. Medtem, ko je Parketarna v 1.1. poslovala uspešno in zaključila leto z zelo dobrim rezultatom, je Tovarna vrat zaključila leto s slabim rezultatom. Vzroke za to stanje je iskati v glavnem v boljši organizaciji dela in večjem zalaganju na Verdu, zlasti ob koncu leta, ko so močno za vrli stroške m odprodali zaloge, v Borovnici pa, nedokončana investicija v vratarni ter motnje stare proizvodnje. V Borovnici organizacija dela močno šepa, zato niso popolnoma uspeli z novo proizvodnjo na novi liniji vrat. Stroški pa so v močnem porastu zaradi vpeljevanja nove proizvodnje. Zaradi boljšega razumevanja uspešnosti poslovanje v 1.1. prikazujemo glavne podatke iz ZR, izračunane na podlagi števila delavcev po vkalkuliranih urah. / # - • Tovarna vrat Parke- tarna Verd B:V indeks Število delavcev Celotni prihodek na delavca Porabljena sredstva na delavca Dohodek na delavca Čisti dohodek na delavca Realizacija OD na delavca Izplačilo OD na mesec Akumulacija na delavca Poslovna sredstva na delavca Osnovna sredstva na delavca Produktivnost Rentabilnost Ekonomičnost Zaloge mat. (popreč.) na delavca Zaloge nedovrš. proiz. na delavca Zaloge gotovih izdelkov na delavca Lastna obratna sred. na delavca Krediti za obratna sredst. na delavca Rezervni sklad na delavca Taka primerjava med dvema TOZD se običajno ne dela, ker taki indeksi ne vsebujejo vzrokov, da bi z njimi poudarjali rezultate, so pa po svoje zanimivi, saj prikazujejo globalne razlike med dvema partnerjema pri uspehu in pri uporabljenih sredstvih za tak uspeh. Iz prikazanih indeksov — razlik je razvidno, da je Tovarna vrat ustvarila na delavca več kakor Parke-tarna, le na poziciji celotni prihodek (prodaja). V vseh ostalih prednjači Parketarna, kar potrjuje že povedano — boljše gospodarjenje s sredstvi. Zanimiv je podatek, da so pri -nižjem dohodku in čistem dohodku na delavca v Borovnici izplačali enake OD, kakor na Verdu, kar po novih kriterijih delitve OD, taka izplačila ne bodo več mogoča. Isto govorita podatka o rentabilnosti in ekonomičnosti. Tudi produktivnost je na Verdu boljša kakor v Borovnici, vendar tu ni take razlike, kakor pri ostalih pokazateljih. Prikazana produktivnost je merjena s številom delavcev na dohodek, smatram pa, da tako izračunana produktivnost, ne daje prave slike, 'ker so v dohodku vsebovane vse obveznosti, na katere delavec nima nobenega vpliva. Produktivnost bi morali meriti na izdelek — na delavca, ali pa vsaj realizacijo proizvodnje na delavca po planskih cenah. S tem bi izločili iz podatkov vse stranske vplive in dobili resničen podatek o produktivnosti. TOZD Tovarna vrat je v letu 1977 ustvarila čistega dohodka v višini 39.405.814,00 din Od tega je namenila za realiziran j e OD 34.202.108,05 za stanovanjski sklad 1.288.158,15 za rezervni sklad 1.281.308,00 za sklad skupne porabe 900.000,00 za poslovni sklad 1.734.239,80 487 450 108 392.208 296.210 132 280.758 174.184 161 111.450 122.027 91 80.916 94.694 85 67.191 66.978 101 5.599 5.581 101 6.193 16.002 39 360.485 228.867 157 187.877 77.842 241 111.450 122.027 91 0,224 0,414 54 0,288 0,544 53 42.310 38.656 109 35.448 53.904 66 46.583 19.804 235 56.421 57.953 97 27.591 42.749 65 8.973 7.957 113 Rezultat je porazen, če vemo, da zaradi takšnega uspeha ni mogla vročiti v sklad skupne porabe toliko sredstev, da bi zadostila najnujnejšim potrebam, kakor izplačilo regresa za letni dopust, jubilejne nagrade in da ji bo tozadevno Parketarna pomagala z 1,000.000 din sredstev. Poleg navedenega mora TOZD v letu 1978 vrniti kreditov v znesku 17.309.000 din. Situacija je zelo resna, saj bo morala TOZD uporabiti vsa sredstva tekoče amortizacije za odplačilo anuitet in najeti dodatne kredite, sicer bo osiromašila že tako pičla lastna obratna srerdstva in si s tem onemogočila redno dobavo surovin ter repromateriala izredno izplačilo OD. O kakih novih investicijah zaradi takega stanja še pomisliti ne smemo. V TOZD Parketarna je situacija boljša, saj so v letu 1977 ustvarili čistega dohodka v višini 42.613.380 din in od tega namenili: za realizirane OD 31.233.917,50 za stanovanjski sklad 1.697.721,55 za rezervni sklad 1.582.330,00 za sklad skupne porabe 2.500.000,00 za poslovni sklad 5.599.411,55 S takim rezultatom je TOZD pokril z vnosom v poslovni sklad vse potrebe po obratnih sredstvih za ugotovljene zaloge in s tekočo amortizacijo vse anuitete, tako da so obveznosti in sredstva izenačene. To je uspeh, če vemo, da mora tudi ta TOZD letos odplačati anuitet v višini 7.107.000 din in da bo posodil Tovarni vrat 1.000.000 din za sklad skupne porabe. Pri tem je treba še povedati, da Parketarna stalno posoja Tovarni vrat kratkoročna obratna sredstva. Predpogoj za uspešno delo v letu 1978 je solidarnost med TOZD, še bolj pa resno delo in zalaganje vseh služb vodstvenih kadrov, to velja predvsem za Tovarno vrat, kajti so- lidarnosti drugih ne bomo mogli pričakovati, če vanj ne bomo vložili maksimalnih naporov, da se stanje popravi. Pri poslovanju s sredstvi moramo vedeti, da ni vseeno, koliko imamo obratnil sredstev vezanih na zaloge in kakšne so te zaloge. Če ni denarja, ne smemo naročati in nabavljati materialov, ker jih ne bomo mogli plačati. Tako pravi — zakon o medsebojni poravnavi dolž-niško-upniških razmerij, ki določa obenem občutne kazni za kršitelje tega predpisa. Slediti mora akcija. Določiti optimalne zaloge in bedeti nad njimi, ostalo pa prodati je edino zdravilo za naša obratna sredstva. Istočasno pa je treba znižati stroške na proizvod, zlasti režijske stroške vezati na OD zlasti za vodstvene delavce. Če bomo storili predlagano, uspeh prav gotovo ne bo izostal. Ob koncu leta 1977 je imela Tovarna vrat 35% več zalog, kakor leto poprej, sredstev pa enako, kakor konec leta 1976. Tako primanjkujejo obratna sredstva v višini 10.198.000 din (eno milijardo starih din). To je velik primanjkljaj, ki ga moramo z nečem nadomestiti. Ali z novimi krediti, ali z zmanjšanjem zalog. Boljša je druga varianta, saj prva prinaša le nove stroške za obresti. Strokovnjaki naše lesne tehnike imajo sedaj priliko, da se izkažejo in izračunajo kaknše zaloge so nujno potrebne. Parketarna se lahko pohvali z nižjim povečanjem zalog, saj so te le 4% višje od stanja leto dni poprej. Sredstev ima za 7% več kakor v letu 1976. Tako so vse zaloge pokrite s sredstvi in tozadevno ni problemov. Ne glede na navedeno pa se tudi tu da nekaj storiti, zlasti pri materialih — surovinah in žaganem lesu. Koncem leta je imela zalog pri prvih za 19.444.000 din pri lesu pa za 16.638.000 din, vsekakor pa velja Parketarni storiti isto kakor v Borovnici vendar v manjšem obsegu. Vse kar smo povedali o uspehu, o sredstvih in zalogah, govori proti kakršnemkoli vlaganju v osnovna sredstva. Vsaka nova investicija pomeni zmanjšanje obratnega kapitala in možnost, da bomo zabredli v še večje težave. Pričakovati tudi je, da banka ne bo pripravljena pomaga tvi, če sami ne bomo uspeli rešiti lastnih težav. Alojz Sivka Mizama Borovnica PRIZADEVANJA ZA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA 1976—1980 V borovniški mizami si že dalj časa prizadevamo čim dosledneje izvajati dogovorjeni razvojni program mizarne, ki počasi, toda vztrajno spreminja obseg proizvodnje modernega programa. Razvojni program namreč predvideva, da se leta 1980 vključi v proizvodnjo že 50 odstotkov modernih artiklov. Da bo mogoče ta cilj doseči, je potrebno še veliko storiti, kar je povezano z določenimi vlaganji in prizadevanji vseh odgovornih. Izbor artiklov, ki nekje pogojuje odločilen faktor pri programiranju modeme proizvodnje je začrtan, zato smo tudi v lanskem in letošnjem letu izdelali 7 kosov različnih vzorcev. Izdelali smo tudi več primerjalnih in končnih kalkulacij, da smo lahko ugotovili konkurenčnost na domačem in tujem tržišču. Pri iz- delavi kalkulacij smo ugotovili, da razvoj programa kakršnega načrtujemo ni primeren za zastarele stroje, zato bo nujno nabavati nekaj novih. Prostorsko smo utesnjeni, zato nastopajo težave pri vodenju tehnološke obdelave elementov. Dodatni transporti pri sestavi v sklope in ponovno vračanje v strojno obdelavo in brušenje. Da bo usklajeno tehnološko obdelovanje obeh programov bo potrebna velika prizadevnost vodilnega in tehničnega kadra. Povezovanje med delovnimi mesti bo potrebno izvesti tako in s takimi pripomočki, da bo odgovarjalo za oba programa. Ker je uvajanje novih artiklov v proizvodnjo mnogokrat odvisno tudi od spretnosti in iznajdljivosti izdelovalca šablon, obstoji neko mnenje, da od veliko idej, ki se porajajo izberemo resnično najboljšo, ki bo ustrezala zahtevam delovnega mesta, to je iz stališča varnosti obdelave, oblike obdelovanca in obdelave posamezne faze. Za primerjavo naj navedem, da smo za stol »LADER 33« izdelali 22 kosov šablon od tega 3 kose zelo zahtevnih, za stol «1050« 35 kosov in za gugalnik »880« 49 kosov šablon. Vsa ta razmišljanja in delo s šablonami odpadejo, če bi imeli modernejše nove stroje z več vreteni tako, da z enkratno vložitvijo v stroj napravimo več operacij ali zaporednih delovnih faz. Volje do dela ne manjka, zato smo vedno pripravljeni spoprijeti se z nalogami, ki se postavljajo pred celotni kolektiv. Želje za napredkom so velike, upamo pa, da se bodo tudi uresničile. Franc Drašler Izdelovalca šablon v borovniški mizami lov samski dom v Borovnici Ko je začela obratovati nova lakirnica vrat in pozneje še nova linija vratnih kril je proizvodnja oziroma tehnologija pokazala potrebe po večjem številu novih delavcev. Verjetno je bil marsikdo mišljenja da se bo število delavcev vsled avtomatizacije strojnega postrojenja omejilo oziroma celo znižalo. Dejansko je to drugače! Delavci so zaposleni v stari in novi vratarni, kakor jih mi nazivamo. V stari vratarni se izdelujejo podboji in izven serijska (mala) naročila kril. Večje število novih delavcev je zaposlenih v skladišču vrat in v liniji podbojev. Ker preliv delovne sile iz domačih krajev ne pokriva zahteve tovarne z novimi delavci, je bilo nujno potrebno delovno silo iskati v dmgih krajih. Dotok delovne sile je predvsem iz drugih republik, zato se istočasno poraja tudi problem stanovanja. Ker je stari samski dom zaseden s polno kapaciteto to je 71 po številu, smo se odločili za izdelavo oziroma nakup novih stanovanj za delavce — samce. Kupili smo hišo na vasi — last Drašler Pepce — nekoč gostilna. Preureditev prostorov, v kateri so bili zaposleni zidarji, mizarji, vodovodni inštalaterji, elektrikarji, ključavničarji in pleskarji, so zahtevali dodatna finančna sredstva, ki niso bila majhna. Tudi sama oprema je bila draga, kajti nabavljene so bile nove omare, postelje z jogiji in nova posteljnina. Poleg omenjenih del so se naredile tudi nove omarice za čevlje. Spalnice so lepo urejene, okna in stene prepleskane, tla pa so polakirana. Slaba stran spalnic je le, da je Skrbita za Samski dom v Borovnici ogrevanje na drva (peči). Narejena so nova stranišča in kopalnice. Tudi dnevne sobe bodo imeli delavci. V teh sobah bodo imeli delavci mize in stole in čez čas tudi televizijski sprejemnik. Pomanjkljivost bivanja v tem domu je še to, da ni narejen s strani DES-a električni priključek. Kapaciteta samskega doma II. je 29 stanovalcev. Ker je omenjeni dom sredi vasi, torej poleg stanovanjskih objektov, je bilo s strani vaščanov negodovanje ob nakupu hiše za samski dom. Kjer so mladi in to še samci je tudi slej ko prej kak kraval, posebno ob plači, ko se rado pogleda v kozarec. Ker so že v starem samskem domu (čeprav še ni star po letih a je po notranjem izgledu) nekateri pozabili kaj je potrebno čuvati čeprav ni njihova last, obstoji bojazen, da bo slej ko prej tudi v tem samskem domu ista slika. Vsakega razbijača in kršilca hišnega reda bo potrebno naj strožje kaznovati in mislim da je izključitev iz doma edina pravilna kazen. Odveč je govoriti koliko finančnih sredstev je bilo vloženih v novi sam- Samski dom v Verdu ski dom, povem le to da niso bila majhna in da nam ni vseeno ali bo dom v dobrem stanju 1 leto ali 10 let. Novim stanovalcem v domu želimo prijetno bivanje, zahtevamo pa da so disciplinirani in dobri fantje. Franko Martinčič Počitniška dejavnost Poičniška dejavnost je v naši DO še vedno osredotočena le na letovanje v Selcah kjer imamo zgrajene svoje počitniške hišice. Z reorganizacijo sindikata v LIKU je tudi počitniško dejavnost potrebno primerno in načrtno urediti. Tako je dogovorjeno, da se skrb za letni oddih ureja skupno in to ne samo skozi »Selce«. Ker je trajnost počitniških hišic v Selcah vprašljiva je treba razmišljati tudi o drugih možnostih oddiha. V ta namen je bila imenovana komisija za počitniško dejavnost (Lesaršič Franc, Drašler Franc — predsednik, Turšič Matija, Pristavec Marija, Eržen Rudi, Martinčič Franko, Velkavrh Zdenka), ki bo skrbela za izvajanje in tudi raziskala možnosti drugih oblik počitniške dejavnosti, kot so: kampiranje v prikolicah, gradnja novih počitniških zmogljivosti v Slovenskem primorju oziroma Istri, gradnja v hribih ipd. O navedenih možnostih letovanja je bilo že doslej dosti govora. Tako je rečeno, da se nabavi še dve camp prikolici, ki se jih locira v toplicah, za kar je interes med delavci ali ob morju nekje v Istri. Zaradi nedorečene usode hišic v Selcah se čedalje več razmišlja o novi gradnji v Slovenskem primorju, kjer že obstoji parcela. Čedalje več ljudi preživlja dopust v gorah, zato je zadnja leta slišati želje oziroma predloge o gradnji počitniške hišice v zato primernih in tudi zanimivih krajih v našem hribovskem svetu. Da bi omenjene možnosti lahko tudi razvili, oziroma izvedli je zaželjena tudi vaša pomoč, če ne gre drugače vsaj z nasveti in predlogi, saj bo komisija mnogo lažje delala, če bo vedela za želje delavcev. J. Susman Obveščanje Področje obveščanja v naši delovni organizaciji ureja odbor za obveščanje, ki ga je imenoval delavski svet delovne organizacije. Poleg tega odbora pa je imenovan še uredniški odbor našega glasila NAŠE DELO (Hanždj Miro, Martinčič Franko, Ogrin Rado, Urh Stane, Kna-pič Stane, Petrič Stane, Susman Jakob — glavni in odgovorni urednik). Informiranje v temle j ni organizaciji oziroma v delovni organizaciji zajema več poti oziroma načinov in sicer preko delegatov samoupravnih skupin delavcev v samoupravnih organih TO oziroma DO, preko zborov delavcev oziroma informativnih grup in v pismeni obliki z INFORMACIJAMI in z našim internim glasilom NAŠE DELO. Na prvi seji odbora za obveščanje je bila dogovorjena tudi vsebinska zasnova INFORMACIJ, ki bodo prinašala obvestila s področja planiranja, izvajanja planov in poslovne politike, dela samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, obvestila služb, oceno poslovanja v obračunskih obdobjih, pomembni poslovni dogodki ipd. Informacije izhajajo enkrat tedensko za kar skrbi vodja splošno upravnega sektorja. V prihodnje naj bi tudi sama zunanja oblika Informacij dobila prijetnejšo obliko. Preko glasila Naše delo naj bi v prihodnje prišel do izraza širši delavčev interes, saj še vedno piše le ožji krog ljudi. S prispevki lahko sodleuje vsakdo. Če se mu zdi, da za pisanje ni sposoben, je dovolj, da poda informacijo ali poprosi koga drugega. Tudi sestava uredniškega odbora, ki je objavljen v vsaki številki na zadnji strani je taka, da lahko navežete stike z njimi in jim izročite članke: jim podaste informacijo, ki jo sami ne morete oziroma znate izraziti ali jih poprosite, da o določenem problemu ali dogodku napišejo zapis ipd . ... Zato še enkrat, res, vse vas vabimo, k sodelovanju v našem glasilu. Jakob Susman Skupščina občinske skupščine V sredo, 12. aprila se je sestala občinska skupščina občine Vrhnika v novi sestavi z novoizvoljenimi delegati. Z veliko večino so bili izvoljeni tudi novi predsedniki in namestniki posameznih zborov, kakor tudi predsednik in namestnik skupščine. Izvoljen je bil v celoti tudi nov izvršni svet. Upamo, da bo novo vodstvo spomočjo vseh delegatov nadalje utrjevalo samoupravni delegatski sistem in uspešno opravljalo vse naloge, ki so že zastavljene ali pa nove, ki se bodo še pojavile. Vsi zaposleni želimo kar največ uspeha. Knapič Stane Predsednik občinske skupščine bere Slovesno izjavo Podpredsednik zbora Združenega dela podpisuje Slovesno izjavo KONSTITUIRANJE DELEGACIJ Na volitvah v naši delovni organizaciji 9. marca, ki se jih je udeležilo 88 odstotkov vseh volilnih upravičencev smo izvolili delegacije za zbor združenega dela skupščine občine, delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Posamezne delegacije so na svojih prvih sejah izvolile izmed sebe vodstvo delegacije in sicer vodjo, namestnika in tajnika delegacije. Poleg tega so imenovale tudi delegate za prve seje skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacije TOZD Tovarna stolov, TOZD Tovarna vrat in TOZD Primarne predelave samostojno delegirajo delegate v skupščino občine in skupščine SIS medtem, ko se de-delegaciji TOZD Servisi-energetika in Delovne skupnosti skupnih služb združujejo v konferenco delegacij in skupno pošiljajo delegate na seje. Vsem delegacijam želimo uspešno delo v prihodnjem štiriletnem mandatnem obdobju. SINDIKAT Z novo organiziranostjo temeljnih organizacij in s tem tudi osnovnih organizacij sindikata v njih je tudi delovanje sindikata steklo v novih okvirih. Zlasti v pripravah na volitve in same volitve so izvedle že nove sindikalne organizacije, kar kaže, da bo delo OOS uspešno kljub nekaterim začetnim pomislekom. Po volitvah samoupravnih organov temeljnih organizacij in delovne organizacije je sindikat uspešno izpeljal vse aktivnosti v zvezi z volitvami. Prve temeljne kandidacijske konference so dokončno oblikovale predloge kandidatov za člane delegacij, ki smo jih na volitvah tudi izvolili. Z drugimi temeljnimi kandidacijskimi konferencami smo zaključili z volilnimi aktivnostmi. Jakob Susman Zbor združenega dela Volilni odbor — volitve delegacij Delegacije DELEGACIJE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD Tovarna stolov 1. Knapič Stane — vodja 2. Trček Valentin — namestnik 3. Švali Stanislav — tajnik 4. Petrič Franc 5. Nagode Zofija 6. Leskovec Štefka 7. Rizman Rozalija 8. Urh Stane 9. Vrhovec Janez 10. Doljšak Marija 11. Brož Stane TOZD Tovarna vrat 1. Gerdina Ciril — vodja 2. Garafolj Ciril — namestnik 3. Nagode Janez — tajnik 4. Ofentavšek Janez 5. Rebolj Martin 6. Šivic Ivan 7. Žgarec Kati TOZD Primarna predelava 1. Biber Ranko — vodja 2. Kovač Janez — namestnik 3. Kogovšek Janez — tajnik 4. Fekonja Bojan 5. Šurca Janez 6. Valentič Pavla 7. Vuleta Nedeljko TOZD Servisi-energetika 1. Miljanovič Nenad — vodja 2. Dobrovoljc Janko :— namestnik 3. Petelin Franc — tajnik 4. Drobnič Janko 5. Levstik Jože 6. Rus Anton ml. 7. Švigelj Franc DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE 1. Pavlovčič Ivan — vodja 2. Štirn Slavi — namestnik 3. Jerina Danica — tajnik 4. Fortuna Zofka 5. Turšič Matija 6. Rom Francka 7. Weixler Miro KONFERENCA DELEGACIJ DSSS IN TOZD SERVISI-ENERGETIKA 1. Miljanovič Nenad — vodja 2. Pavlovčič Ivan — namestnik 3. Turšič Matija — namestnik DELEGACIJE ZA SKUPŠČINE SIS TOZD Tovarna stolov — za izobraževalno skupnost 1. Gregorka Jože — vodja 2. Grom Marjan — namestnik 3. Nagode Bernarda — tajnik 4. Dolamič Vinko 5. Gorjanc Marinka 6. Slovša Erika 7. Stražišar Angela — za kulturno skupnost 1. Bizjan Marko — vodja 2. Petrič Stane — namestnik 3. Peršin Helena — tajnik 4. Kunc Martina 5. Buh Vika 6. Žitko Francka 7. Hribar Jožefa — za telesno-kulturno skupnost 1. Grom Boža — vodija 2. Muratagič Husein — namestnik 3. Kovačič Zdenka — tajnik 4. Gerdina Milena 5. Nakič Sena 6. Spalevuč Milonja 7. Šalamun Silva — za raziskovalno skupnost 1. Urh Ivan — vodja 2. Koman Renata — namestnik 3. Svete Ivan — tajnik 4. Dobrovoljc Anton 5. Otrin Manca 6. Petrovič Peter 7. Fekonja Bojan — za zdravstveno skupnost 1. Janež Herman — vodja 2. Žust Anton — namestnik 3. Mele Francka — tajnik 4. Maksič Zora 5. Novak Cirila 6. Zalar Metka 7. Žitko Ivan Združena delegacija za ostale SIS 1. Kogovšek Anton — vodja 2. Voljč Marko — namestnik 3. Fekonja Štefan — tajnik 4. Drevenšek Tončka 5. Kovačevič Ljuba 6. Nagode Tončka 7. Pajsar Nada 8. Petrovčič Francka 9. Šalamun Francka TOZD Tovarna vrat — za izobraževalno skupnost 1. Fortuna Danilo — vodja 2. Hanželj Miro — namestnik 3. Mlakar Marjan — tajnik 4. Eržen Rudi 5. Mičič Marija 6. Trček Anica 7. Turk Franc — za kulturno skupnost 1. Kržič Anton — vodja 2. Novak Srečko — namestnik 3. Sajovic Anton — tajnik 4. Drašler Antonija 5. Kocjančič Vlado 6. Šivic Ivanka 7. Subašič Omir — za telesno-kulturno skupnost 1. Mičič Slavko — vodja 2. Zelič Janez — namestnik 3. Šebalj Andrija — tajnik 4. Mlakar Janko 5. Stjepanovič Zlata 6. Španič Jože 7. Tkalič Andrej — za raziskovalno skupnost 1. Dobrovoljc Marjan — vodja 2. Leskovec Pavla —- namestnik 3. Novak Marija — tajnik 4. Gutnik Slavko 5. Šučur Božo 6. Lenarčič Anton 7. Telban Jože — za zdravstveno skupnost 1. Celarc Vinko — vodja 2. Bertolj Milka — namestnik 3. Kralj Marko — tajnik 4. Guštin Martin 5. Jereb Anton 6. Ramič Cazim 7. Režonja Alojzija Združena delegacija za ostale SIS 1. Turk Marcel — vodja 2. Kuder Rudi — namestnik 3. Filipič Pavla — tajnik 4. Bogataj Andrej 5. Bradeško Alojz 6. Bizjan Janez 7. Peršin Janez 8. Rus Ana 9. Rot Anton TOZD Primarna predelava 1. Blagojevič Milanko — vodja 2. Butolen Stane — namestnik 3. Gavranovič Dragojla — tajnik 4. Bur jak Matevž 5. Gabrovšek Janez 6. Malovrh Milan 7. Marič Milovan 8. Novak Polde 9. Obradovič Mileva 10. Peklaj Silvo 11. Pristavec Anton 12. Rizman Anton TOZD Servisi-energetika 1. Bezovšek Dimitrij — vodja 2. Gutnik Franc — namestnik 3. Čepon Janko — tajnik 4. Gorenc Franc 5. Košir Ciril 6. Košir Karlo 7. Martinšek Bojan 8. Nagode Stane 9. Petkovšek Jože 10. Pleško Matevž 11. Rahne Anton 12. Žerjav Franc DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Jerina Darko — vodja 2. Jazbec Rozi — namestnik 3. Založnik Tatjana — tajnik 4. Kenig Stanka 5. Suhadolnik Mirjam 6. Dobrovoljc Marija 7. Lazanski Meta 8. Maksič Zdravka 9. Pečar Dragica 10. Pristavec Francka 11. Suhadolnik Ivanka 12. Zrinski Franc KONFERENCA DELEGACIJ DSSS IN TOZD Servisi-energetika 1. Jerina Darko — vodja 2. Gutnik Franc — namestnik 3. Suhadolnik Mirjam — namestnik Naš portret Predstavljam vam sodelavca tov. Šučur Božidara, vodjo skupine pri kompletaciji in montaži vrat v TODZ Tovarni vrat v Borovnici. Sigurno vam je že znano, da je bil tov. Šučur Božidar eden izmed štirih delegatov občine Vrhnika na VIII. kongresu ZK Slovenije. Božo, ali ml razložiš, kako je prišlo do tvoje kandidature in seveda izbora za VIII. kongres ZKS. Torej, kot kandidata za VIII. kongres ZKS so me evidentirali člani OOZK v Borovnici. Kandidaturo in izbor pa je potrdila občinska konferenca ZK na Vrhniki. Kako je potekala predkongresna aktivnost komunistov v vaši OOZK? Moram povedati, da smo komunisti na razširjeni seji na kateri so bili prisotni tudi predstavniki mladine in sindikata, predelali vso predkongresno gradivo, katero pa smo poskusili aplicirati v veliki meri na naš prostor in delovno okolje. Načetih je bilo več problematičnih tem, na katere pa šele moramo poiskati ustrezne odgovore in rešitve in to s pomočjo mladine in sindikata. In katere so bile najvažnejše teme vaših razprav na sestankih v OOZK? Osnovno vodilo razprav nam je bli delavec samoupravi)alec z vsemi pravicami in dolžnostmi. Ugotovili smo, da smo do sedaj premalo naredili za izobraževanje delavcev in komunistov z ustrezno literaturo. V izobraževanju komunistov je že storjen korak naprej. Pred kratkim je bila ustanovljena Marxistična šola na Vrhniki, katere slušatelj sem tudi jaz. Na novo pridobljeno znanje iz te šole mi bo pomagalo pri reševanju nalog samoupravljalca in komunista. Gotovo je bilo še več aktualnih tem? Velik problem v naši DO je fluk-tuacija delavcev. S tem pojavom so seveda povezani veliki stroški, zmanjšana produktivnost dela, preveliko število poškodb. Vzrokov za tako stanje je več in se bodo morali reševati hitreje in kompleksneje. Večjo skrb moramo posvetiti tudi okolju v katerem živimo. Zavedati se moramo, da smo eden izmed neposrednih onesnaževalcev. Še morda tvoji vtisi iz zasedanja VIII. kongresa ZKS? Po mojem mišljenju so bila obdelana vsa področja družbeno politične dejavnosti. Zanimivih in aktualnih tem je bilo veliko. Ker so bile objavljene v dnevnem časopisju jih ne bi ponavljal. Kogar je zanimalo, jih je tudi prebral. In tvoje sodelovanje v razpravah na kongresu? Žal so me nujne delovne obveznosti ovirale, da bi se lahko temeljiteje pripravil na kongres in sodeloval v razpravi katero smo pripravili na sestanku sekretariata v OOZK. Sodeloval sem v komisiji za »Samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj«. Kongresa je konec in sedaj? Želim, da bi zastavljene naloge zaživele, da bi sklepi in dopolnitve, ki smo jih prinesli na VIII. kongres ZKS bila temeljna podlaga za 11. kongres ZKJ. Posvetiti moramo tudi več pozornosti lastnim vrstam ZK, katere mislimo v bližnji prihodnosti pomla- diti. Vključili bomo nove člane, vestne in sposobne delavce. Kaj pa tvoje delovno mesto? Z delom in delovnim mestom sem zadovoljen. Želim povedati, da se je kvaliteta izdelkov neprimerno izboljšala. Srečujem pa se še vedno s starim problemom, kot je neizpolnjevanje vseh zadanih nalog in rokov. Zadane naloge bi se morale reševati z večjo odgovornostjo. Kakšen naj bo delavec komunist? Vsak komunist mora svojo vrednost nenehno dokazovati z delom. V svojem delovnem okolju mora biti ostalim vzor. Tako bo upravičil zaupanja tovarišev. Spremljati mora družbenopolitična dogajanja in prispevati k uspehu DO in OOZK. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tovarišem OOZK in občinskemu komiteju za zaupanje, da so me izbrali za delegata VIII. kongresa ZKS. Miro Hanžel Naša pesem 78 v Mariboru Moški pevski zbor LIKO »Parke-tama« Verd je že na drugi letni skupščini v oktobru 1977 v plan dela in nastopov vključil sodelovanje na mariborski prireditvi. S to odločitvijo so si člani zbora zadali težko nalogo in z vso resnostjo pristopili k delu. V času od septembra do aprila je bilo opravljenih preko 50 vaj. Dan hude preizkušnje, to je 9. april se je hitro približeval. Že sa- mo to, da se je naš zbor uvrstil v tekmovanje na tako visoki ravni lahko štejemo za velik napredek, saj je od 800 zborov, ki so v Sloveniji registrirani, prišlo v ožji izbor samo 31 zborov. Organizacija tekmovanja je potekala v najlepšem redu. Prijazne »stevardese« so pomirjajoče vplivale na nastopajoče, mislim na udeležence moškega spola. Z rahlo tresočimi nogami so naši fantje sto- Moški pevski zbor LIKO-Verd na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru — Naša pesem 78 p ali drug za drugim v akustično in lepo urejeno unionsko dvorano. Pred tako zahtevno publiko in še bolj zahtevno ocenjevalno žirijo zbor »Parketnima« še ni pel. Tekmovali so z eno obvezno skladbo za vse moške zbore in z dvema skladbama po lastni izbiri. Dosegli so 78.2 odstotka ocenjevalnih točk. Prejeli so bronasto plaketo mesta Maribor ter se uvrstili v III. kvalitetno skupino slovenskih pevskih zborov. S priborjeno uvrstitvijo so bili zadovoljni pevci sami, pa tudi zbo- Na Vrhniki potekajo TRIM tekmovanja v raznih športnih panogah. Tako je kegljaški klub »TANKIST« organiziral tekmovanje v kegljanju. Tekmovanje je potekalo v dveh kolih. Prvo je bilo v mesecu februarju, drugo pa v marcu. Tekmovanje je potekalo posamezno in ekipno. Moške ekipe so metale po 100 lučajev, ženske pa 50. Tudi »LIKO« so zastopale tri ekipe. Ena moška ekipa je bila iz skupnih služb, druga moška iz Parketarne ter ženska ekipa iz Parketarne. Rezultati: od 19 sodelujočih ekip so skupne službe dosegle 12 mesto, Parketarna Verd pa 14 mesto. Med posamezniki je podrl največ kegljev tov. Krompič Lazo, in sicer 918. Ekipno je zmagala Kovinarska s 3466 podrtimi keglji. Od 8 sodelujočih ženskih ekip je Parketarna dosegla 2 mesto, med posameznicami pa je zmagala Silva Šalamon iz Parketarne s 371 podrtimi keglji. Naj omenim tudi to, da je bila prijavljena tudi ženska ekipa iz skupnih služb. Ker pa je na tekmovanje prišla samo ena tekmovalka ji je bilo tekmovanje tako onemo gočeno. Smučarska sekcija ŠD Partizan Vrhnika je 19. 2. 1978 organizirala na Ulovki sindikalno tekmovanje v veleslalomu, katerega so se udeležili tudi nekateri člani našega kolektiva. Med najboljšimi so bili tekmovalci iz IUV. Šahovsko društvo Vrhnika je 16.2. 1978 organiziral tekmovanje v hitropoteznem šahu, kjer so največ točk zbrali predstavniki Tehnike. Tekmovanje je potekalo v prostorih doma JNA. Razmišljanje: V zadnjem času se veliko govori in dela na množičnem udejstvovanju delovnih ljudi na športnem področju. Ugotavljamo, da to v našem kolektivu precej zaostaja. Zbrani podatki nam pokažejo, da se je do sedaj udeležilo TRIM tekmovanj le malo število članov našega kolektiva, ki pa je po številu rovodja ni bil razočaran, kar je vzpodbuda za nadaljnje ustvarjanje. Zavedajo se, da so še mladi, tako po letih obstoja kot po starosti pevcev, katerih povprečna starost je le okrog 30 let. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem pevcem, posebno še zborovodju tov. Jurjevčiču za vložen trud in izrekamo priznanje za dosežen uspeh. zaposlenih med naj večjimi v občini. Žalosten je tudi podatek, da se izmed 400 zaposlenimi v Borovnici nihče ni udeležil trim tekmovanja KAJ POMENI LOVSTVO V NAŠI SOCIALISTIČNI DRUŽBI Sem prepričan, da mnogo sodelavcev ne ve kakšne dolžnosti in pravice vršijo lovci v naravi in katere naloge opravljamo v prid nas vseh prebivalcev na teritoriju, ki ga da v uporabo lovski družbi skupščina občine. Naša lovska družina šteje skoraj 60 članov in ima teritorij od vasi Bevke — Drenovega griča — Ligo-je — žažarja — Podlipe — Zaplane — Strmce in vse do Verda, kar je pod železnico. Imamo tudi del gozda nad železnico poleg Štampetovega mosta, ta del je predvsem pomemben za naš lov, saj je na tem terito- v kegljanju, čeprav sem prepričana, da je ljubiteljev tega športa v DO veliko. Menim, da je glavni vzrok neudej stvovanje v slabi organiziranosti. Po drugi strani pa prepričanje posameznikov, da se tekmovanja ne udeležijo zaradi tega, ker niso prepričani v uspeh, kar pa je v popolnem nasprotju s smislom trim tekmovanj. Zavedati se moramo, da med dur-gim tudi športno udejstvovanje zbližuje ljudi, ki se na ta način večkrat srečujejo in spoznavajo med seboj. Izmenjavajo si tudi mnenja ne samo iz športnega področja, temveč tudi problematiko v DO, kar se mi zdi, da pozitivno vpliva na človeka. Ker se tudi sama ukvarjam s športno organizacijo v našem TOZD vem, da je to delo zelo težko opravljati. Mislim, da imajo nekateri premalo posluha za tovrstno zbliževanje ljudi v DO in želim, da se sčasoma tudi to v našem kolektivu uredi. Boža Grom riju več vrst visoke divjadi. V plan gojitvenega odstrela naše lovske družine spadajo: jeleni, divji prašiči, medvedi, srnjad, lisice, zajci, fazani in divje race. Gojitveni odstrel pa pomeni predvsem streljati živali slabih zasnov v njenih populacijah po planu, ki ga da Lovska zveza Slovenije v skladu s Skupščino občine Vrhnika. Lovec pa ne strelja samo divje živali, temveč jih mora gojiti in hraniti. Skrbeti mora, da imajo živali v zimskem času dovolj potrebne hrane, da pravočasno odstranjuje mrhovinarje, ki jih napadajo in uničujejo. Zelo veliko mladičev pogine pred zvermi, dokler nimajo dovolj moči za pobeg. Vse samice so od Osn. org. sindikata »Parketarna« Verd Trim tekmovanja v vrhniški občini 19. zimska lesariada 19. republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev »LESARIADA« je 14. in 15. aprila organiziralo športno društvo MEBLO Nova Gorica, in sicer v Bovcu (teki) in na Kaninu (veleslalom). Na letošnjo lesariado je prvič šla tudi kompletna ekipa LIKA, saj smo pripravili ekipo za veleslalom in teke tako v moški, kakor tudi v ženski postavi. Toda vreme jo je zagodlo tako tekmovalcem, kakor tudi organizatorjem. V petek je bila v slabem vremenu izvedena tekma v tekih na 3 km za ženske in 6 km za moške. Naši tekmovalci so se kar dobro držali, saj so kljub slabemu vremenu in dejstvu, da so nekateri letos prvič stopili na tekaške smuči dobro presmučali progo in za seboj pustili marsikaterega tekmovalca oziroma tekmovalko. V soboto, ko je bila sporedu tekma v veleslalomu, se je zataknilo že navsezgodaj, saj zaradi neurja in snežnega meteža na Kaninu sploh ni začela obratovati žičnica. Po čakanju na izboljšanje vremena do opoldne, se je organizator odločil tekmovanje prestaviti in dogovorili smo se, da se veleslalom izvede 20. maja ravno tako na Kaninu, saj je znano, da na njem obleži sneg pozno v poletje. Do takrat pa bo treba počakati na letošnje zmagovalce in seveda tudi na našo uvrstitev na letošnji zimski lesariadi. Jakob Susman Pomen lovstva januarja naprej več ali manj oplojene in so v času nositve zelo občutljive če jih preganjajo napadalci. Zato smo lovci polno odgovorni, da živali ne poginjajo, kadar so nesposobne za pobeg, to pa je v času nositve mladičev in v času odgoja mladičev. Dostikrat pride do nesporazuma med občani in lovci ko mora lovec ustreliti psa čuvaja, ki preganja in uničuje divjo žival. Moram napisati to, da lovec tega ne stori rad »ali to mora storiti«. S tem hočem opozoriti na naslednje: da vsi lovci in občani gledamo zrelo v zakon narave in da sodelujemo na področju gojitve in zaščite zdravega okolja v naravi. Ko lovci opravljamo svoja lovska opravila in ko lovimo po naših lepih gozdovih in poljanah dostikrat naletimo na zelo neodgovorno delo. občanov. Vse povprek ležijo in zastrupljajo zdravo naravno okolje raznovrstni odpadki iz naših dvorišč in stanovanj. Mislim, da lahko napišem to, da se močno odraža naša kultura, ki jo kažejo ljudje, ki to delajo. Na- Kam lahko planinec krene v zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecih, razen na množične pohode, ki so organizirani širom po Sloveniji kot so: Dražgoše, Stol, Snežnik, Porezen in podobno. Pa krenimo danes iz Borovnice, mimo naselja Ohonica ob obronku gozda, mimo zadnjih kmetij do Pekla. Če smo na poti pustili prve kaplje znoja jih v gostišču lahko nadomestimo. Ob potočku nas pot pripelje v prvo strmino, večkrat prečkamo potoček in tolmune, pot je opremljena s stopi, lestvami in vrvmi, v slabem vremenu je spolzka od vlage, jeseni pa od listja, vendar ni nevarna. Na vsakem koraku se nam kaže lepša narava, lovci pravijo, da strmine Pekla nudijo varno zavetje gamsom. Pobočje je skalnato, vendar poraslo z drevjem, čudovit je pogled na Hudičev zob in slapove Otavčice, kakor se struga imenuje. Ob prijetni hoji se kmalu znajdemo na križišču gozdnih cest, ob zmernem koraku smo iz Borovnice do vrha porabili 2 uri in še pol pa že stojimo poleg trgovine na Pokojišču. Vas Pokojišče je znan iz starih časov kot prehod in počivališče tovornikov, menda od tod izvira tudi ime. Na hiši »Pii Čolnarju« je vzidana plošča z letnico 1658 ter grbom Wolfganga Markovitscha kjer so carinili blago. Vas je raztegnjena in jo tvori le nekaj hiš, znana pa je tudi iz časov NOB, saj so tukajšnji prebivalci tvorili pokojiški vod od leta 1942 in okupator je leta 1943 doživel tu hud poraz. rava je tiha in molči, zato je dolžnost lovcev in vseh občanov, da opozarjamo na taka dejanja, ki jih ni malo in dokler je še čas. Tudi lovci imamo naloge delati na področju družbene samozaščite. In še kako je pomembna v lovstvu družbena samozaščita. Lovci smo oborožena in izurjena formacija na zemljiščih, ki jih moramo dobro poznati. Lovec je edini, ki lahko pozna do podrobnosti skrivnosti narave. Zato moramo biti vedno pozorni v primeru, če naletimo na neprimerni dogodek, ki bi lahko škodoval naši družbi. Lovske družine so tesno povezane med seboj. Srečujemo se vsako leto na medsebojnih tekmovanjih v streljanju na leteče glinaste golobe na tarčo srnjaka — balinanje in odprtje praporov. Med lovci je dosti prijetnih trenutkov in vlada dobro tovarištvo saj sprostitev v naravi prinaša vsakemu članu dobro zdravje in novih moči. Vsi lovci smo ljubitelji narave in medseboj povezani z imenom ZELENA BRATOVŠČINA. Stane Urh Po krajšem razgledu in okrepčilu v bifeju, ki je sestavni del trgovine in oboje vodi le ena trgovka se napotimo po cesti proti Verdu. Peš pot je speljana tako, da prečka glavni del serpentin, vendar zaradi manjšega obiska kot čez Pekel je bolj zaraščena, je pa mehkejša in čistejša od makadama. Če si pot izberete na delovni dan popoldne, se pravi po šihtu in ste na tem delu poti že utrujeni, lahko počakati na štoru ob cesti in ob 18. uri vas Štefan s kombijem potegne spotoma na Vrhniko, ki je pripeljal šolske otroke. Kdor se odloči peš, ne bo potreboval do Marinčiča v Verdu več kot 2 uri, pa še sme in jelene si lahko ogleda, če mu bodo slučajno prečkali pot. Da so gotovo tukaj jeleni, je dokaz na tisoče obžrtih dreves, pozimi jim je lubje brsta, javorja, lipe in še prenekaterega drevesa prepotrebna hrana. Če se med potjo odločimo za daljšo varianto krenemo sredi poti levo proti TV 17, kjer je na novo urejena partizanska postojanka z vpisno knjigo ter razstavo dokumentov in fotografij. Lahko se po poti vrnemo, ali pa nadaljujemo pot preko štampetovega mostu ali Ljubljanskega vrha. Predno prečkamo železniško progo na postaji Verd, se nam odpre čudovit pogled na Julijce, nato prečkamo še avtocesto in že smo v vasi Verd. In Verd poznamo? Tukaj je »Par-ketama«, ki je začela obratovati pred 105 leti in se je do danes raz- vila v močnejši obrat s proizvodnjo stolov, vrat in žaganega lesa. Nova avtocesta tvori nad vasjo viadukt. Na poti proti Vrhniki prečkamo potok, pritok Ljubljanice z imenom Ljubija. Skozi Mirke pa pridemo do pravega izvira Ljubljanice, Močilnika in tako je naša pot po 4—5 urni hoji zaključena. Naslednjič pa dalje. Matevž Pleško Prišli — odšli FEBRUAR — MAREC TOZD Tovarna vrat Borovnica Prišli: Papič Ivo, Golič Ivan, Dju-lič Hasan, Karaj kovič Bešir, Ivanovič Cvjeta, čančar Zvonko, Murič Maše. Sarič Zorka, Pušelja Franjo, Vojičič Stana, Perviz Ramo, Kneže-vič Jožo, Borič Ana, Bajrektarevič Naziv, Blaževič Stipo, Babič Jožo, Karan Rajko, Deronja Karlo, Lukič Milenko, Ulrnek Boško, Sučevič Stevo, Deronja Franjo, Alazarič Adem, Bukejlovič Ivanka, Jozič Marinko, Deronjič Stojan. Odšli: Jovič Živana, Stipančevič Tone, Suhadolnik Metka. Debevec Anton, Pivk Jože, Tumara Miloš, Brenčič Franc, Ilič Anka, Babič Milka, Plevnik Marjan, Jankovič Vinka. TOZD Paritetama Verd Prišli: Topič Radana, Brešič Zdravka, Petrovič Bojana, Velič Is-med, čančar Ankica, Zukanovič Se-nada, Subašič Sedana, Kneževič Janja, čajvanovič Rošema, Vrabičdč Nada, Pajič Vlado, Trivunovič Drago, Vrabičič Dragan, Dreškovič Ga-nija, Jukič Dragana, Handanagič Is-med, Mamuzo Mičo. Odšli: Čermelj Anica, Juršič Ivana, Brgles Ivanka, Cankar Janez, Dreškovič Ganika, Debevec Olga, Breška Dušan, Buh Jože, Aličajič Zekir, Kirn Zdenka, Dizderevič Mu-jo, Razai Latifa, Mole Krista, Žunič Ljubomir, Tkalič Andrej, Popovič Radmila, čančar Ankica. Delovna skupnost skupne službe Prišli: Kasalovič Milka, Brataše-vec Boris. Odšli: Nobeden. Planinec URED\iz>KI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, ureja uredniški odbor: Jakob Susman (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Rado Ogrin, Petrič Stane, Martinčič Franko, Stane Urh — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani