t rofcoj* '«nccr» ^ * w i. da jc Tlak ti* I1 ' fcfcga. tavoes* pnHalHi ^L/fjSa«^ l.'nintlDrr attca hitrega «t 50. I pum M M Vatea Gorbcc. — « - jotia u kmmc L 7.—, 4 ^s c -L 19 > Si ta i^oKosvo aisse£no 4 ližfc več. — . ' yS>-J medaiih* v f rMk H. oktobra ms. FooKem flevflka 20 cenil. Letnik XLV8H V ki bfm It 11« icDINOST Številka v Tata la oksUci po 20 cent — Oglati te rafinnajo e ftlrofcoctt ene kolone (72 om) — Oglasi li|ow> in obrtnikov tmm po 401 osmrtnica safevate, paalaalca la vabila po L L—. oglasi denamili mm po L 2. — Mali oglasi po 90 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogfan£ naročntaa In reklamacija ae poflljajo iskljoCao upravi Edinosti, v Trata, trika a» FnefiSa Asi&eg*. Stcv. 20, L uMopjt — Telefon artdniftva la ttpnvo H-6&* PLAT ZVONA Plat zvona je krik ^roze, je obepes klic na pomoč. Kdor čaje plat zvona, ne čaka« se ste obotavlja, z naglico vetra kiti, da itesi, kar se da Še rešiti, da pomaga, kjer se da še pcmcčL Kjer gloje žrelo ognja rebra streh, tam brje plat zvona. Kdo je, hi se takrat obotavlja, kdo ne mara bednim na pomoči In pri nas zdaj, čuj, na vseh koncili, t vsakem selu, v vsaki vasi bije plat zvona! Vzeli nam hočejo naše šole, odtujiti sam hočejo nftše otroke, zato b?je plat zvona! Siovenski oče i Ti, ki plačuješ s svojimi žutfi davke za Sole, Ti, ki sam stradaš, da daš svojemu otroka grižljaj kruha in živiš samo zanj, moraš :r.olceti, ko ga trgajo od Tebe?! Slovenska mati! Ti ki si ga rodila iz svoje srčr.e krvi, ki si ga s solzami v očeh čuvala v dneh Pregnali so naše učitelje, zapirajo nmu sole, zatirajo povsod nai jezik. Vzgajati hočejo janičarje. Ali se jim to posreči? — Pred več sto leti so dajale naše matere svoje življenje za otroka, s svojim lastnim telesom so ščitile otroka pred Turki! In zdaj, zdaj v dvajsetem stoletju ne sme m more braniti oče, ne sme in ne more več braniti mati svojega otroka I Cinično se smeje dvajseto stoletje, stoletje <-hraistvs», sto&tje "samoodločbe naro-dov». Novi mogotci si maže jo roke z novici greBI, narodi, znani prej po svoji svobodoljnbnosti, gradijo svojo oblast na temelju šibkejših, nedolžnih žrtev. Ali v uteho revnim stoji nad vsemi čas, krut maščevalec za vse krivice! Slovenski oče, slovenska mati, obupe jta! Majhen je slovenski narod, najmanjši ne njegove bolezni, kako Ti je pri srcu, ko kulturni narod na svetu; nesrečen, a trdoživ! Skozi dolgo tisočletje se je prebil, pa je še vedno krepak in zdrav. Stoterim je hlapčeval, skozi tisoč ponižanj je sel, prehod!! je nešteto kal vari j« Bil je pijuvan, bi! je bičan, bil je na križ pribit, a izdihnil 'vtdiš zlobne roke, ki segajo po Tvojem otroku! Zatreti mu hočejo Tvoj jezik, odfej.tfiga hočejo Tebi, da Ti bo tuj in sovražen na stara leta! Dogajalo se je .pred več sto leti, da so _ prid~T Turki v naše kraje, plenili so, nL Preko drLT^ le rasteL živel je dalje; požif-j*ii in morili. i čudežno življenje mu je dodelil Bog. — * ■ ! m p -utše pa je bilo to, da so jokaječim i Tisočletje nam je pilo kri, izpilo nam me4 trgali otroke iz rok in jih odpeljali j je ni. Tudi nove krivice nam je ne bodo. A vsakdo mora v semi svojinu moćnu braniti svoje pravice z čmi! Krik naše volje, s s<>boj na Turško. Tam so jih vzgojili v ieničatfZ, ki so besno zasovražili kristjane. Ko so se vrnili čez nekaj let v turški■ vsega našega stremljenja, vsega našega vojski v naše kraje, so se vrgli kot tigri na j življenja mora biti: HOČEMO ŽIVETI! kristjane, na svoje brate; njihovi meči niso | Gromadijo se nove krivice, prišli so nikdar mirovali, nikdar niso bi?i siti krvi. dnevi groze, v vsakem selu, v vsaki vasi Ali se ne dogaja sedaj isto, brez ognja bije plat zve-na! sicer in brez meča? Kdo je še, ki spi? Oiuofitčff pasi. zenice u nocembm | Ju^osi^n^c sMčfnn sprejela Mussclau bo imel važen političen govor J ZflROfl 0 fflKSIlgl Danes ob 17. uri je imel tajnik Nemci glasovali za zakon — Pred koncem RIM, iO predsedništva poslanske zbornice on Acerbo dolg razgovor s predsednikom zbornice De Nicola. Nato sta bila oba sprejeta ob 18. uri v palači Chigi od ministrskega predsednika, kaleri se je razgo-varjal ž njima eno uro in poi. Razpravljalo se je o otvoritvi zbornice in o dnevnem reda. Določeno je bilo, da bo zbornica sklicana v zadnji dekadi novembra. Mus-solini je izjavil, da ima ramen otvoriti zasedanje z govorom o zunanji politiki vlade. Wm »i i RJM, 10. Ministrski predsednik on. Mus-solini je sprejel turinskega prefekta Pal-mierija, kateri mu je poroča! o položaju v mestu in pokrajini, kateri Je v vsakem oziru zelo dober. Ministrski predsednik je izjavi!, da namerava držati svojo obljubo, ki jo je dal Turincem, da bo prvo mesto, katero bo obiskal, Turin. Min. predsednik bo šel v Turin najbrže 24. t. m. — V posebni avdijenci je sprejel min. predsednik generala Grazianija, kateri se mu je zahvalil za njegovo delo, s katerim je rešil dobro ime zaničevanega vojaka v časih široke demagogije. — Nato je poročal predsednik odbora za patrijotično delovanje mad poštnim in brzojavnim osobjem o poslovanju in uspehih odbora. Izjavil je, da ima odbor voljo, da usmeri organizacijo v službo tistega delovanja in tiste propagande, katera bo uporabljajoč delo in oja-čuječ usodo fašistovske vlade, napotila Italijo napram višinam starega Rima. Mi-r predvideva, da bo Curzonov odgovor deloma objavljen kakor tudi govori predsednikov avtonomnih kolonij. Pesalanla o Reki Kakšni so sadnji italijanski predlogi BEOGRAD, 10. Včerajšnji ^Trgovinski Glasnik» prinaša dopis iz Reke pod naslovom: mtmizma. Volilni sistem sovjetov je le komedija. Noben resen nasprotnik boljševizma ne bi mogel priti nikoli v ta parlament. Lenirv niti ne poskuša zakriti svoje naziranje, da ljudstvo nesposobno vladati. On ne veruje v demokracijo in on je zadavil demokratski" eksperiment, še predno je ta prišel iz zibelke. Boljševizem ni ogromno plenjenje imovitih slojev v prilog ubogeg- proletariata. To je sicer točna difenicija njegovih doktrin, toda to ni še vse njegovo bistvo. Boljševizem je res vse to, toda še veliko več. Boljševizem uči proletariat, naj se žrtvuje za boljševiško državo, in njegovi pristaši so pripravljeni na poziv sovjetskih voditeljev dati svoje življenje, blagostanje, prostost. Vsi zgrešeni računi glede boljševizma izvirajo odtod, ker se pozablja na to glavno njegovo lastnost. In ta je: duh, ki preveva tudi fašizem v Italiji. Dokler bo obstojal ta duh, do tedaj bo vladal v Rusiji boljševizem in fašizem v Italiji. Oba pa sta usodna za demokratično vladno cbliko. Lenin kakor Mussolini, oba sovražita parlamenta-, rizem. Trocki pravi: »Boljševiški režim je veliko bližji, poštenejši in bolj strnjen z delovno večino ljudstva kakor parlamentarizem. Njegova moč ne obstoja v statistični večini, ampak v tem, da si to večino po dinamični poti ustvari. > Mi poznamo te antiparlamentarne metode in kako se po dinamični metodi ustvarja večino — ta metoda je Petropavlovs*ka ječa v Rusiji in ricinovo olje v Italiji! Mussolini ne zanikuje, da sta si fašizem in boljševizem sorodna po metodah, dasiravno, različna v smotru. Pri volitvah, ki so se vršile nedavno in na podlagi splošne volilne dolžnosti, je bilo izvoljenih šestintrideset njegovih pristašev v parlamentu s 500 poslanci. V parlamentarnem sistemu bi torej ne predstavljal nikake sile. Torej niti od daleč se ne more smatrati kot izvoljenec demokracije. Tedaj pa se je postavil v Cromv/ellovo pozo in nastopil z besedo Cromwe!la. Ker je starodavna politična mašinerija tako spretno delala, da ni prišel fašizem do parla-i mentarne večine, toliko slabše za parlament. «Brbljanje:> se je moralo končati. Brbljati so morali napraviti prostor boljšim ljudem. In tako je vkorakalo 100 tisoč fašistov v Rim, da odstavijo parlament. Španija sledi sedaj Rusiji, Italiji in Bolgariji. Sedanja španska zbornica jc biia pred kratkim izvoljena na podlagi splošne volilno pravice. Na krmilu je bila liberalna vlada, ki je uživala zaupanje parlamenta. Toda opozicija je bila krepko podpirana po vojaški komandi, Podobne reči so se že vršile v drugih deželah. Tako na primer v Franciji za časa tretje francoske republike. Clcmenceau, Wal-deck-Rousseau, Reinach, Zola in drugi krepiti možje, ki so verjeli v svobodo, so jo rešili. V Španiji si je armada prilastila funkcije parla-mentarične večine. Katera dežela pride sedaj na vrsto? Takšne državne prevrate so poskušali v Nemčiji komunisti in reakcionarci, do sedaj brez uspeha. Toda sovražniki demokracije preže, morda se že pripravljajo za naskok. Če se bodo stvari za Nemčijo slabo iztekle, tedaj bodo s svojimi zarotami stopili na piano. Reakcija proti demokraciji, ki se širi po. vseh deželah, je zelo resna, in jo jc treba nadzorovati. Ona uživa simpatije pri skrajnežih' levice in desnice. Pred nekaj leti so se angleške «Trade Union» udalc temu gibanju in. so ga krstile z «direktno akcijo«. In skrajno konservativno krilo nikakor ne zakriva svojega navdušenja za Mussolinija in njegove: metode. «Die-Hardigem», kateremu se ima; sedanja vlada zahvaliti za svoje življenje, jej v svojih simpatijah fašistovski, še bolj v svojih načrtih za bodočnost in v svojih izrazih. Demokracija ima svoje pogreške. V Italiji so bili ti pogreški v cvetu za časa Mussolini-jevega povzpetja. Eden največjih naukov vojne je ta, da so demokratični ustroji dlje časa vzdržali kakor pa avtokracije. Narodi, ki so se najprej zlomili so: Rusija na prvem mestu, Bolgarija, nato Turčija, Avstrija in Nemčija — same dežele z avtokratičnimi vla* dami. Globokost padca gre vzporedno s stopnjo avtokratizma. Narodi, ki so vzdržali so demokratično vladane dežele kakor Angleška, Francija, Italija. To so torej nazori Lloyd-Georgea o sedanjih evropskih diktaturah. Umevno je, da se prizadeti nc strinjajo s temi izvajanji in so torej podvrženi živahni. kritiki. Značilno je, da vidi Lloyd-George v fašizmu in boljševizmu nevarnost tudi za Angleško. Mi Kulturnem!! nasilju Glas ljudstva Kr. prefekturi v Trstu so bili doposlani sledeči nadaljnji protesti: Iz Bazovice: Storiši šolske mladine v Bazovici protestirajo v iraenu civilizacije in napredka proti poizkusu uvedbe italijanskega učnega jezika v prvi razred ljudske šole v Bazovici. Udejstvitev tega poizkusa ne bi bila samo atentat proti civilizaciji m proti učnim načelom, splošno pripoznanim od vseh pravih pedagogov, ampak tudi atentat proti pravici starišev do razpolaganja z dušo naših dragih otrok, katere moramo vzdrževati mi sami in smo odgovorni zanje pred človečansivom in Bogom. Iz Lonjerja: Podpisani Ionjerski vaščani, stariši otrok, ki obiskujejo ljudsko šolo na Katinari, dvigajo protest proti nameri po-italijančenja te šole ter zahtevajo nemudoma otvoritev prvega razreda te šoje s sk)venskim jezikom in ne z itali- janskim. h Ricnumj, Borfta, DoKne, Boljša z isto vsebino: Podpisani ;rtarffi JoJoob™: ^rli tavu ieziku. Nismo nikakor ▼ svojem pouča- vanju italijanskega jezika, zahtevamo pa slovensko šolo s poukom italijanščine kol predmeta. Iz Padrič: Stariši v Padrićah protestirajo proti nameri, da se na ljudski šoli v Gro-padi prvi razred poitalijanči na način, da bo slovenski jezik izključen cd pouka. Protestiramo in zahtevamo, da ostaneta šola in pouk kakor sta bila do sedaj. Nič nimamo proti temu, da se bo na tej šoli poučeval tudi italijanski jezik, ali pouk se mora najprej vršiti v materinem jeziku u-čencev, to je: v slovenskem jeziku. Pripominjamo, da bomo branili svoje svete pravice z vsemi sredstvi, ki so tukajšnjemu ljudstvu na razpolago. Iz Gropade: Podpisani voscani v Gro-padi, stariši otrok, ki obiskujejo ljudsko šolo v Gropadi, dvigajo najodločnejši protest proti nameri poitalijančevanja prvih razredov te šole. Zahtevamo, da pouk v teh razredih ostane nespremenjen, kakor je bil od zgradbe te šole sem. Pripomniti moramo, da nam ta protest prihaja iz srca, vesti in dolžnosti, ki nam je naložena napram našim otrokom, katerih vzgoji moramo posvečati vse svoje fizične in duševne moči. . Planinsko druStvo vabi člane in prijatelje druJtva na popoldanski družabni izlet v Plav je Si Škofijah, ki w bo vrSil v nedeljo, 14. t. m. irališče pri tramvajski postaji Sv. Sobote ob 14. ari. Od tam peš v Flavje, prijazno va-«Sco na istrskih holrcih. (1 in pol ure hoda). Povratek peS oz. lahko tudi z vlakom iz Ško-flfre ob 2l<, prihod ▼ mesto ob 21.25. — Kei je to prvi jesetnki izlet v Istro, tipamo, da se ga udeleži več)e število članov in članic. Gospodom Italijanom! Ha naslov »gospodov Slovencev* kliče nedeljski «Popolo di Trieste*. da je Julijska Krajina italijanska! Ta trditev je tržaškemu jlgtu argument, ki Že sam na sebi povsem opravičuje politiko poitalijanče vanja naših šol. Toda člankar v «Popolu» je vesten Človek. Zato se je potrudil z nizanjem še drugih podrobnih «doKazov», ki pa v resnici niso nikaki dokazi, ampak le trditve v pomanjkanju resničnih in veljavnih argumentov. Tako bi hotel n, pr. odpravo slovenskega učnega jezika iz naših šol opravičiti s trditvijo, da so bile te šole ognjišča "panslavizma in protiitalijanstva»M Če bi bil pisec modra glava, ne bi napisal tiste nesrečne besede «pansla-vizerm, ker je že znano, da jim mora ta ob-dolžitev priskočiti na pomoč vsekdar, kadar jim v njihovi borbi proti našim zakonitim in absolutno upravičenim narodnim stremljenjem primanjkuje veljavnih argumentov. Ze ta beseda sama jemlje njihovi argumentaciji veljavo in dokazuje, da sami vedo, da nimajo prav. Pa denimo tudi, da bi bile — kar pa v resnici niso bile nikdar — naše šole res taka «ognjišča?>. Potem pa bi bila k večjemu upravičena odstranitev učiteljev, ki tirajo tako propagando, nikdar pa ne odprava slovenskega učnega jezika!! Bila bi opravičena pre-osnova v smeri, da bo šola vzgajala lojalne državljane. Nikakor pa ne nasilje, ki odjemlje ljudstvu najnaravnejšo pravico do pouka dece v materinem jeziku, ki ji edini more dati potrebno naobrazbo in pravo nravstveno vzgojo. V luči te resnice je naravnost gorostasna trditev, da se šolska uprava kaže posebno obzirno in plemenito s tem, da je začela s po-italijančevanjem prvega razreda in da se ni Se dotaknila višjih razredov. Spričo te trditve morejo zmajevati z glavo vsi resni pedagogi.; Proti nji je Spregovoril dr. Saladini v veron-skem cCorriere del Mattino» veljavno besedo: kako morete zahtevali, da bi otroci, ki ves dan poslušajo izven šole svoj slovenski jezik, razumeli nomenklaturo v jeziku, ki ga ne poznajo?! (Eila — taka zahteva — e realmente un'imposizione priva di ogai spirito di civile umanKa!). Z eno besedo: s poukom v jeziku, ki ga otroci ne razumejo, je onemogočen vsak uspeh. A kaka je naloga ljudske šole? Menda ne, da pospešuje raznarodovanje, ampak da deco izobražuje in jo vzgaja v koristne državljane! Člankar omenja tudi, da so bili svojedobno na nemških srednjih šoiah v Trstu neobvezni tečoj: za italijanski in slovenski jezik. Prvi da so bili^? polnoštevilno obiskani, drugi pa slabo. Res je bilo tako v neki dobi. To pa ne zato, ker se učenci niso hoteli učiii slovenskega jezika, marveč radi načina, kakor se je vršil pouk. Pouk v italijanščini se je vršil z vso skrbjo in ljubeznijo do učencev, dočim je bilo postopanje v slovenskem tečaju tako, da je bil za dijaka v nevarnosti skupni letni uspeh v izpričevalu! Ugotavljamo to, ker tudi priča, kako je avstrijska vladavina — negovala Slovence. Člankar se sklicuje na dejstvo, da so se Slovenci pod Avstrijo učili nemški, pa so vendar ostali najboljši slovenski patrijotje! Na podlagi tega -argumenta^ moremo vprašati: čemu pa so sc Italijani tako srdito borili proti ponemčevanju njihovega šolstva?! Saj bi bili vseeno ostali — najboljši italijanski patrijotje!! Julijska Krajina je italijanska! — in s tem dejslvoni mora biti v skladu vsa uredba vsega šolstva tudi v naši pokrajini!! Tako nam kličejo gospodje pri «PopoIu»! V Julijski Krajini živijo tudi Italijani, to je res! Spričo dejstva pa, da to pokrajino obljudujejo v velikem delu zdržema, v kompaktni masi, deloma pa Bomešani z italijanskim življem — Slovenci in irvatje: je ta trditev tako drzna in v tako kričečem nasprotstvu z resnico, da niti ni vredna resnega odgovora. Kdo naj bi se n. pr. resno prerekal s človekom, ki bi trdil, da solnce ne daje zemlji luči, ker ga sploh ni v vse miru! Rekli bi enostavno, da se s takim — učenjakom ne kaže prerekati! Zaključni odstavek v članku «Popola» pa je vreden resnega odgovora. Piše: «Vse Šole v •kraškem pasu» bodo v petih letih take, kakor morajo b?ti: italijanske!! Morda ne po duhu. kakor zalrjajo Slovenci. Ali na to bo mislil tisti urejevalec splošnosti in hromih in počasnih neg, ki je — čas! Stara avstrija-kantska generacija panslavističnih agitatorjev in nasprotnikov ilalijanstva se bo morala že ukloniti pred zakoni narave!« Dobro, sprejemamo to misel. Zato ravno zahtevamo mi z vso odločnostjo, naj se ne vršijo nikaki poizkusi nasilja na nsravi! Ne dotikajte sc naše šole in pustite jo tako, kakor si jo želi sedanje naše ljudstvo! Ne ovirajte dela narave! Potem pa naj pride, kar pride. Če bo svobodna in od nikogar izsiljevaaa narava delovala v smeri po vas zahtevanega pcitalijan-Čcvanja — uklonemo se tudi mi. Za sedaj pa zahteva narava za slovensko ljudstvo slovensko šolo! Tako kličemo mi gospodom Italijanom! L' ER1DE Takoj po sarajevskem atentatu dne 30. junija 1914. je izšel v 176. številki rimskela lista *La Tribuna^ članek pod gornjim naslovom. Ta lanek je napisal poznani italijanski publicist Rastignac favv. Vincenzo Morello). Ne bo odveč, če ravno v današnjih momentih, ko se gazijo najelementarnejše pravice našega naroda, navedemo najznačilnejši del tega članka, ker je vsekdar poučno in koristno, če si zapomnimo, kar je dobro in pravilno. Glasi se: .. Daila fatalita della sua costituzione l'rnpero d Austria ha continuamente eredi-tato la Iotta contro le nazionalita. Per com-battere questa lotta esso si e dovuto foggiare armi, sistemi, leggi, non precisamente atti a suscitare consensi e simpatie, armi, sistemi, leggi che tendono a un sol fine: la snaziona-lizzazione... cioe la soppressione dei carat-teri elementari dei popoli soggetti, la mortifi-cazione delle tradizioni, la perturbazione degli interessi, la distruzione di tutto il patrimonio ideale e materiale delle razze, a cominciare daila hngua a finirc al lavoro conteso. Ebbene, non si snazionalizzano i popoli con la stessa faciiita con cui si cambiano le cuiture dei campi. E se ci vogliono migliaia d'anni prima che i pešci del lago Baical diventino pešci di acqua salata, ce ne vogliono di pita prima che davi diventino tedesehi o italiani, o gli ita-liani slavi, o i tedesehi tatari. Bisogna mutare sistema, le leggi e le armi. Nem si distraggono con U iorza le nazfonaHta, come non si di-struggono con la forza le reHgioni. Ne i Romani, ne gli inglesi hanno mai tentato di mutare o soprimere la natura delle genti sulle qualli hanno esercitato dominio. E i Romani sono maestri d'imperio. — Col secolo nuovo bisogna che 1'Austria, non piu felice, si studi a non far piu infelici, a non far piu ribelli: provveda a conlemp erare e armonizzare piu 'che irritare e combattere i sentimenti nazio-nali che essa tiene in eustedia e in governo.» Na slovenski prevedeno: «Avstrijska država je neprestano nadaljevala borbo proti narodnostim. Za to borbo si je morala ustvariti orožje, sisteme, zakone, ki niso bili ravno primerni, da bi dosegli pritrjevanje in simpatije; orožje, sistemi, zakoni, ki so bili usmerjeni k eni edini svrhi, ki je bila: uničenje elementarnih oznakov potlačenih narodov, ubojstvo čustev, ponižanje tradicij, porušenje interesov, uničenje vsake idealne in materijalne pridobitve plemen, začenši pri jeziku do oviranja dela. No, narodi se ne razna-rodujejo tako lahko, kakor se menja način obdelovanja polja. In ako bi trebalo tisoče let, poprej ko bi ribe Bajkalskega jezera postale morske ribe, Še več bi trebalo, predno bi Slovani postali Nemci ali Italijani, ali Italijani Slovani, ali Nemci Tatari. Treba je spremeniti sistem, a s sistemom zakone in orožje. Narodnosti se ne uničujejo s silo, kakor se ne uničujejo s silo vere. Ne Rimljani, ne Angleži niso poizkušali spremeniti ali udušiti naravo tistih narodov, nad katerimi so vladali. A Rimljani so učitelji vladanja. V novem času si mora Avstrija prizadevati, da ne ustvari še več nesrečnežev, da ne ustvari Še več upornikov. Naj poskrbi, da nacionalna čustva, ki razpolaga z njimi in jih vlada, ublaži in dovede v sklad, a ne da jih razburja in pobija.» Ali je g. Rastignac še danes istih nazorov glede nas Jugoslovenov, priključenih k Italiji, ne vemo. Vemo pa, da današnji Italijani nimajo pravice smatrati se za Rimljane, ali vsaj direktne naslednike Rimljanov in njihove politike. Ker, če bi bili, ne bi tako postopali z nami, kakor postopajo danes. (Po «Istarski Riječi«,) „SPECIALISTI" Velik del krivde na preganjanju uČiteljstva pada v nekaterih šolah na «specialiste». Kakor imamo specialiste med zdravniki, v raznih delavskih strokah, jih imamo tudi med učitelj-stvom. £io plod hitro napredujočega vzgoje-slovja v naših krajih. Ni znano, kdo je oče te misli o specialistih — učiteljih, ima pa dovolj sramoten porod. Prvi »specialisti® so bili namreč kazensko nastavljeni, ali pa vsaj zaradi tega, da se jim da delo, ki jim težko pritiče. Takoj po sklepu svetovne vojne so bili nekateri učitelji, bivši avstrijski državljani, a po rodu Italijani na glasu kot slabi patrioti še izza vojnih let. Koliko so bili krivi v resnici, ali samo žrtve podlih ovadb in sumničenj, je postransko. Res je, da so morali čutiti posledice. Da jih zadenejo, so jih naredili za «spe-cialiste». Niso jim dovolili poučevati na šolah z ital. učnim jezakom, ampak so jih izgnali na hrvatske ali slovenske šole. Če so znali jezik otrok ali ne, jih ni nihče vprašal. Izpostavljeni so bili vsem mukam, ker jih ljudstvo ni maralo in ker jim oblast ni hotela dati nobene podpore. Poučevati so morali italijanščino bolj za kazen kot zaradi državnega jezika, ki ga takrat Še niso bili iznašli. 2oga na vse strani, naposled tudi šolskim otrokom, so si grenko služili svoj kruh, prav pogosto tudi s solzami. Druga vrsta, v katero spadajo «specialisti bi bili oni. ki niso bili uporabni na ital. iolah radi svojih umskih ali telesnih svojstev. Za .specijalista ie vse zadoščalo, tudi duševni ali telesni revčki. Poznamo slabiča, ki so ga učenci s kamenjem nagnali, da ga jim je moral slovenski učitelj oteti. O drugem smo čuli, da je poučeval italijanščino na slovenski šoli vzlic temu, da je bil hudo božjasten. Nekoč ga je prijel napad med poukom, da so začeli bežati otroci na vse strani iz razreda, celo skozi okna. Naposled so začeli nastavljati specialiste zaradi zaslug. Zaradi patriotičnih zaslug seveda. Kdor ni imel potrebnih izpitov, vendar pa dovolj vplivnega sorodstva, je hitro dobil mesto < speciaiista». Vpeljala se je protekcija. Kdor pa je čutil, da je po protekciji na svojem mestu in da nima vseh potrebnih izpitov, in je še posebno vedel, da je nemogoč med otroci, ker ne zna njihovega jezika, je vedel, da mora biti hvaležen za svoj nezasluženi kruh. Hvaležnost je marsikateri kazal spet s ^patriotizmom«. To se pravi — s Čudne vrste patriotizmom. Iskal je namreč, kdo ni dovolj patriotičen med ostalim učiteljstvom. Potem pa je oblastvu poročal. Majhno osebno nasprotje ž njim, samostojno mnenje v stvari, ki je daleč od vsega, _ kar hi dišalo po patrio tizmu, pa si bil ovajen kot nevaren Človek. Tako se je na šolah uvedlo bubonstvo, ki je odevelo v južni Italiji že pred pol stoletjem. Specialist je res postal — specialist na šoli. Pregledoval je knjige, zvezke, učila, nadzoroval učne prostore, učiteljstvo, njih razgovore in — poročal. Nadzorniki pa so iz njih poročil sestavljali zrcalca patriotizma. Kakor je nadzornik poštenejši, takšen upliv in važnost imajo po okrajih «specialisti». Kjer ima glavno besedo specialist, tam je nadzornik podel štreber, ki se z vsemi Štirimi drži svojega stolca. Svojo posebno vnemo za domovino, reete za nadzorniško službeno mesto, kaže « tem, da neprestano riše črnega vraga iredentizma in boljševizma slovanskega učiteljstva svojim višjim predstojnikom na steno. Pri nekaterih nadzornikih je danes to njih glavna — učna in metodična naloga, skozi ieto in dan. Kakor hitro se zve kaka neumnost ali pregrešek takega moža, Že potegne svoje registre proti-državnega rovarenja učiteljstva in orgija okrog predstojnikov, da morajo pozabiti najhujše grehe za domovino vnetega čuvarja postave. Tako ima šola poleg malega ^specialista* tudi specialista nadzornika. Vendar niso učitelji italijanščine le pod nadzornikovo komando, ampak tudi pod vodstvom raznih uradnikov. Tudi podprefekti se jih poslužujejo ter jim naročajo pažnjo nad tem in onim. Imamo celo učitelje za pouk italijanščine, ki so, veliko bolj pošteni kot njih gospodarji. So res kolegi nasproti slov. učiteljem ter so naravnost izpovedali, čemu jih hočejo gospodje izrabljati. Škoda, da so taki učitelji le bele^ vrane. Prevladuje namreč »»specialista, ki je že kdaj zapravil svojo osebno čast, Če jo je sploh kdaj imel. Prevladuje kru-hoborec, ki naredi najraje le tisto, kar mu več nese. Mrzi običajno svoje delo in naravnost pove, da mu je samo do denarja. «Specialisti* so torej že vsake vrste in vseh barv. Tudi mož je med njimi, pa le redki so usposobljeni za svoje delo. Take ljudstvo hitro spozna. Vendar se ž njimi ne bliža, ker je nevarno tudi za. specialista, Ce je z ljudmi prijazen. Vsa pravila dobrega vzgojnega in uč-'nega dela so postavljena na glavo in nič čudnega, če nazadnje kak «višji šohiik» pride do genialne misli, da je treba v prvi razred ljudske šole uvesti otrokom popolnoma neznan jezik. aik, je že dovolj sveto, ker je višek modrosti. Toda ljudstvo danes ni več tisto ko pred stoletjem. V drŽavi imamo ie tričetrt stoletja ustavo, zato tudi zadnjega hribovca ni mogoče več prepričati, da lahko vsak pisar proizvaja nove zakone. Ve tudi, da ga taki zakoni, ki presegajo po svoji duhovitosti vse dosedanje, prav nič ne vežejo. Prvi, ki mora spoštovati zakon, je oblastvo. Ce ga ne spoštuje, je samo odgovorno za nered, ki ga samo povzroča. Popolnoma naravno je, če ljudstvo ne zaupa svojih otrok «specialistom^, ki so vse prej kot učitelji. Popolnoma naravno je, če se boje starši za vzgojo otrok, če pridejo v roke ljudem, ki so brez značaja. Samo zakon je podlaga reda in napredka, pravičen zakon, nad katerim imajo uradniki le to pravico, da ga ščitijo in čuvajo. Kakor hitro prične samovolja, imajo starši svobodne roke. Če se samovolji ne uklonijo, so Ie zaščitniki zakona, ki ga ne sme nihče teptati, posebno ne uradni-štvo, ki mu je izročen v varstvo. Zato: proč s samovoljo, živel zakon! Slavist František Pastrnek. Najstarejši praški slavist František Pastrnek je 4. t. m. proslavil 701etnico svojega rojstva. Pastrnek je učenec Miklošičev in Jagičev; njegova učenca sta poleg drugih bila tudi gg. Matija Murko in Ljubomir Stojanovič, današnji generalni tajnik Akademije nauka- ▼ Belgradu. Tudi slavist Štrekelj jc izšel iz Pastrnekove šole. Pastrnek je dosegel doktorat iz slovanske filozofije še pod Miklošičem leta 1886. Dve leti pozneje se je habilitiral za privatnega docenta slovanske filologije in nastopil službo na Dunaju. Nato je začel znanstveno delati. Napisal je nepregledno vrsto razprav, člankov, referatov in recenzij. Njegova dela se odlikujejo po redki stvarnosti, jasnosti in vestnosti. Poleg znanstvenika je bil Pastrnek izboren organizator. Leta 1893. je ob Kočarje vi stoletnici izšlo v njegovi redakciji tozadevno obširno delo. Dve leti pozneje je Pastrnek postal naslednik profesorja Hattala na praškem vseučilišču. Bil je imenovan za izrednega profesorja slovanske filologije. S slavistom Gebauerjem je ustanovil seminarski oddelek za cerkveno staroslovcnščlno ter je po Gebauerjevi smrti prevzel tudi njegovo vodstvo. Profesorja Pastmeka so zanimala različna vaje vesele koračnice, iz Sv. Križa proti Prošeku. Vsa čast jim gre. Prepričani smo, da se bodo razmere izboljšale in da bomo videli na naših bodočih izletih tudi mlajši moški spol. Saj je ravno ta večinoma obsojen leto in dan sedeti v zaprtem . . __, ,_____ uradu,, v vlažnih zalogah in prodajalnah. Za- f® P*>jem razširil na delovanje opozicije, vedati bi se moral vsakdo, da so mu nedeljski i m zadovo?7aa z vladajočim režimom, nam . « i « . ( Slnvflr.pom *r 14 ilii« ^ »!/_• i Ves« z GariSfeega . P'otidržavna prcpafrmda. Pojem protidr« zavne propagande se pri nas na Goriškem vedno bolj siri. iNekdaj smo razumeli pod tem pojmom rovarenje proti državi v tujini, potem izleti življenska potreba, ker sc tedaj osvo bodi mestnih zidov ter navžije v vedno lep naravi svežega zraka. Obenem pa je tudi naša sveta dolžnost, da čimbolj spoznamo naše vrhe, naša sela — našo mater - domovino. Vrnitev otrok s počitnic. Otroci iz postojn-skega okraja (Hrašče, Hrenovice, Razdrto, Ubeljsko, Landol itd.) sc povrnejo danes ob 10. in pol uri zjutraj s korijero v Trst. Društvene vesti Ženska podružnica «šolskega društva« ima v soboto dne 13. t. m. ob 18. uri sejo. Glasbena Matica. Nocoj točno ob 20. odbo-rova seja. Slov. akad. fer, društvo «Balkan». Zvečer cb 20.30 redni sestanek v navadnih prostorih. Pol ure prej se vrši odborova seja. Tovariši, točnost! — Odbor. Pevsko društvo «Dirija», Člani se pozivajo, da se v nedeljo pri skupnem omizju v čim večjem številu udeleže zborovega večera šentjakobske podružnice Š. D. — Odbor. Iz tržaškega iiviienia Samomor. Včeraj popoldne okoli 13. ure sta dva dečka, ki sta se igrala v gozdiču pri Sv. Alojziju v bližini prostora, kjer so se nekdaj vršile ljudske veselice (sagre), zapazila med grmovjem starega moža, ki je, ležeč v travi, polglasno ječal. Dečka sta prestrašena hitela obvestit druge ljudi o dogodku; med-potoma sta srečala nekega mestnega stražnika, kateremu sta povedala, kaj sta videla ter ga nato peljala na mesto, kjer je ležal neznanec. Stražnik je takoj uvidel, da se je neznanec zastrupil; okoli njega se je širil oster duh po karbolni kislini. O dogodku je bila telefonično obveščena J Slovencem v Italiji pa ie očitajo da uganjamo Iprotidržavno propagando, da, malodane revo5 Vucijo, ako zahtevamo, da naj sodnik sodi slovenske stranke v njihovem jeziku, da naj uradi sprejemajo slovenske vloge, da naj se naša deca poučuje v slovenščini, zahteve, ki jih je priznal in sankcijoniral ves kulturni svet. Ce bo šlo po tem tiru naprej, bo v par letih po* stalo govorjenje slovenščine v mejah kraljevine Italije protidržavna propaganda. Znane resolucij*, sprejete na občnem zboru politicbega društva »Edinost® v Gorici, ki vsebujejo višje označene zahteve, so povzročil® v videmskem in goriškem časopisju velikanski krik in vik. «Giornale di Udine» od petka prinaša z ogromnovelikimi in mastnodebelimi črkami tiskani komentar, v katerem grozi člankar, političnemu društvu z razpustom, je burno ploskaloter s tem pohvalilo podjetne L J t Sm?\s.°4 V^mesh diletante. Z dobro voljo m u^ešnimfUjami TJ° ^^ R°" se bo mogel dramatični krožek v marsičem i SSTt i- VT Tam -L° T izpopolniti, da bo kos še težavnejšim nalogam. I JJU °/0n?ix° f ?C '.gra a w __,r "j i na domačem dvorišču. Ubogo otroČe je imelo . rZ?**™ k , ? ± V ^SS? PreceJ šiFoko rano na temenu. Ostalo je v od 29. septembra 1923. do 6. oktobra 1923.1 bolnišnici. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih i v- .. ^ . , , , „. bolezni: davica 3. škrlatica 36, trebušni Ie- , 1 ^ 1,ubczen »^V PrctckI° noč okoli pol ene ure se je zatekla v mestno bolnišnico porodne mrzlice tudi 1 oseba. Jesenska izleta Planinskega društva Ptoaiao in V Sv^KrikTa" uspTla kpo^kakor ^ maJ-° Prci sPri^ala iz maJenkostnih vzrokov, dosedanji izleti našega društva. Prvega zdravn:k obvezal glavo ter ,o nato Z ogrodja je padel. Deček Josip Meula, star 13 let, stanujoč v Lokvi št. 9, se je včeraj popoldne v domaČi vasi splazil na neko zidarsko ogrodje. Nesreča jc hotela, da je stopil na nepritrjeno desko in padel z višine 4 metrov na tla. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Sinoči so dečka pripeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. na desnem sencu. Povedala je, da jo je na ta ^način «pobožaI» njen ljubimec, s katerim se vsi izleta se je udeležilo 25 članic in članov, dru* gega pa 17. Navajamo na prvem mestu članice, ker se odlikujejo na vseh izletih po število, lepoti in veselem razpoloženju. Posledice vojne — naši «fantje» ljubijo bolj zaduhle gostilne — «briškolo» in enake stvari, dočim vidimo dekleta na vseh izletih vedrih veselih lic. Ljubijo naravo, kjer lahko dišejo sveži zrak, si krepijo telo m razvedrujejo duh. Zlasti nedeljski izlet v Sv. Križ lepo izpričuje to resnico. Družba — skoro sam «cvet deklet* — vesela in prazničao razpoložena. Zdelo se je, da so to same ponosne Sokoliće, ko so se vračale v vrsti in s čvrstim korakom, prepe- Rolaki! Ne zabite na Šolsko društvo l mentarja. In hajdi, takoj naslednjega dne pri* naša «Voce dell'Isonzo» v uvodnem članku pod naslovom «Gli irirquieti dello slavismo» v prevodu one tri kratke resolucije in dolg komentar, ki prav nič ne zaostaja za onim vi-demskega lista, ki ga morda še nadkriljuje. In tako je bilo rešeno italijanstvo Goricc! Spuščati se v kako polemiko s temi listi, bi bilo docela brezplodno delo, eno stvar ho^ čemo pa vendarle povdariti. Ker italijanski listi ob vsaki priliki pogrevajo staro laž, da zija med slovenskim ljudstvom in njegovimi voditelji globok prepad in da so tudi v danem slučaju resolucije le izraz devetih ali desetih podpihovalcev, predlagamo, da se oddajo resolucije na svobodno glasovanje slovenskega ljudstva. Uverjeni smo namreč, da bi naše ljudstvo, Če že ne soglasno, pa vsaj s podav-. liajočo večino obsodilo zlobne klevete italijan-. skega tiska. Slovenska paralelka v Vidmu. V petek se je mudil pri predsedniku tehničnega instituta v Vidmu ravnatelj ukinjene idrijske realke g. prof. Žnideršič, da sc po naročilu ministrstva dogovori o ustanovatvi nižjega slov. tečaja pri tehničnem institutu v Vidmu. Pri mestnih oblast vih so v polnem teku priprave, da se čim prej izvrši ta premestitev, ki jo bo patrijoti* čno videmsko meščanstvo z veseljem pozdra* vilo. Tako poroča «Giorna!e di Udinc* in dodaja' k poročilu še sledečo opazko: In v resnici, taka premestitev odgovarja očividno volji vlade, da naj mladi Italijani slovenskega jezika zajemajo in se naučijo ceniti naš jezik in našo civilizacijo v Vidmu, ki je vedno bil in je predstraža italijanske domo-vine. Smo torej uverjeni, da bodo vsi rae^ ščani z veseljem in s prijaznostjo sprejeli šte* vilne italijanske mladeniče slovenskega jezikar ki v kratkem pridejo med nas. Dosedaj smo vedno čitali v goriškem listu, da je Gorica predstraža italijanske domovine, potem-je torej Gorica degradirana. Pa res, saj so jo na nogometni tekmi v Vidmu poslaF med «ščave»! In radi tega bodo morali itali-jijanski mladeniči slovenskega jezika zajemati italijansko kulturo v Vidmu in ne v Gorici, ki bi bila stokrat bolj prikladna po legi in tradiciji. Nov tednik. Plakati po mestu javljajo, da izide v soboto prva številka novega tednika pod imenom «L'avvenire di Gorizia». Ako ima "iti tudi oni novi list tako žalosten kot jc bodočnost Gorice, potem je mnogo bolje, da sploh ne prične izhajati. Sicer pa mu želimo vse najbolje, ugotovili smo samo, da j*e bil krščen z zelo nesrečnim imenom. Nadebudna mladina. Koncem septembra je izginila iz dvorišča Antona Culot en kotel svinca v teži 30 kg in 50 kg težka železna veriga. Pretekli teden jc Culot izsledil enega tatov, je to ... 13-letni Leopold Kopač iz Cerkna, ki je izvršil tatvino v družbi s tudi ^3-letnim Ernestom Arčon. Ukradeno blago, ki so ga zopet našli sta prodala za 30 lir. PODLISTEK Ljudmila Pivkova; KRIMINAL (6) Po odhodu gospode prosim svojega čuvaja, naj mi pošlje domov po jelo. Storil mi je z veliko, nenavadno vljudnostjo: iz sosedne pisarne (čez hodnik) je poklical mlajšega orožnika, Id sem mu povedala željo, naj mi pošljejo domačini nekaj večerje. Prinesla mi je dekla Mara kmalu kos kruha, na krožniku salame in v lončku kave. Vprašujem jo, kaj delajo doma, ali se joče mati, kaj delajo otroci, ali ne kriči preveč Vera? Odgovarja mi po svoje: «Saj veste, gospa. No, Veruška se tudi joče.* Tako mi je nakratko odgovarjala in povedala, kar sem hotela vedeti: ali je oče doma, čaka-li name, ali je prinesla tudi njeau večerjo? Oče je bil Še vedno v sosedni pisarni. Kako dolge so mu morale biti are! «ln kdaj, gospa, pridete,* se oglasi dekla s stvarnim vprašanjem. «Tega, Mara, ne vem, — kadar me puste ti gospodje — no, menim kmalu,» ji odgovarjam. _ _ ___ Detektiv vleče na uho in opazuje mene in Ce je zakon ali če ga ni, to je dandanes po-1 aio kakor ostriž. Hitro pijem kavo in pošiljam stransko. Kar naredi birokrat« državni urad-. iMaro domov z naročili, naj so vsi mirni. Tu ie zopet detektiv poln ljubeznivosti, naj le udobno večerjam in ne hitim. Pri meni pa je nekak ponarejen glad — nisem zmožna pogoltniti grižljaja. Gospodje se vračajo, na jasnem so si menda glede mene. Zato pa jaz še nisem na jasnem, aH me vzanr^ejo s seboj ali kaj bo z menoj? VpraSati ne morem. 5. V Prago. Zadonela je troblja avtomobila. Pred hišo se je ustavil. Zunaj jc že tema. Kako pozno je, si ne morem predstavljati. Gospod komisar je jel izpraševati, koliko je staro moje najmlajše dete, aH ga nadajam, ali si ga vzamem s seboj. Obeta, da. stori zame in zanj vse v Pragi, kar bo možno, da ne bo v ničemer trpelo. Odgovarjam, da ie Itirimesečuo, da ga imam na prsih. In vprašala sem: «Ali se moram peljati v Prago? Ali ne morete izprašati vsega tukaj, kar hočete vedeti?* »Nikakor ne, imam ukaz, da vas odpeljem.* Premišljam, kaj naj storim. Imam vzeti Vero, ki zdaj že gotovo spi, — buditi jo — kdo mi najde vse, česar mi je treba zanjo? Jelo, mleko in otroško moko, psrilce, kup plenic, perničice? Kje ji ogreiom medpotoma pitje, ako se mi začne glasati? — Nisem TraofjM misliti, kaj vse bi n imela vzeti s teboj. Nad moje moči je pripravljati zdaj, v tej ari m Utrujenost jp razburjeni« sta se i« odvali v meni. OdloČila sem so ia vpralala: •Kako dolgo me približno obdrfft« v Pragi?* se^ «Tega ne vem,» je bil odgovor. Proglašam, da si otroka ne vzamem s boj. V tej uri si ga ne morem opremiti na pot. Nekaj časa bo menda dete že nekako brez mene. Zdelo se mi je, da se je v teh gospodih oglašalo nekaj človeškega čustva. Dali so mi časa, da vse premislim. Komisar se je celo dorazu-meval z dunajskim detektivom, ali je možno pustiti štirimesečno dete brez materinega mleka, nakar je ta-Ie hotel zvedeti, ali že dete jč tudi kaj drugega. Slaba nada je klila v meni, da me morebiti zaradi otroka hitreje odpravijo zopet domov. A tudi meni je bilo marsičesa treba za potovanje. Rekla sem komisarju. «Sevcda, se-» veda,... vse lahko dobite, česar si želite. Le pošljite domov glas!» «Ali smem morebiti napisati na listič, kar bi rada imela?* «Da, seveda!* Takoj so mi dali kos papirja... k mizi naj sedem... in vsi so me obstopih. Mislili so morebiti, da bom sestavljala pismo s šiframi. Jaz sem pa pisalala samo, kaj mi na) sestra pošlje: srajce, perilo, glavnik, odoi, plašč itd. In sedaj so se tega polastili, itudiraB in nadporočnZk ni mogel dovolj po v dar jati besed, ki jih je večkrat ponovil: «wir mthtsen ja vorsichttg scin, wir wissen |a die Chiffrc nicht»... Orožniku, pravzaprav deUktivu naročaja strogo, naj ne dofe nikomur pri nas tega ft* •tifia v rok« in naj prinese samo na vedenj predmet«. , {Dal)* Odkritje spomenika t vojni padlim kan- feinijcrjcm- V nedeljo je bil na slovesen način odkrit na vojaSkem pokopališču v Moši nagrobni spomenik kr. orožnikom, ki so padli ob priče!ku i'calijansko-avstrijske vojne. V soboto zveccr so se pripeljala odposlanstva karabi-nijeijtiv iz cele Italije v Gorico, v nedeljo zjutraj so sc odpeljali k odkritju spomenika v Mošo, odkoder so se znova vrnili v Gorico, kjer so bili svečano sprejeti. Popoldne so si v avtomobilih og'eaali razna bojišča iz svetovne vojne. Sairi mlade deklice. Vsled velikih nalivov ? preteklem tednu so drugače neznatni potoki strašno narastli. 9-lctna Marija Klinkon iz Žabo jc hotela prebresti potok, ki teče mimo Žabe in sc izliva v Tolminko, toda ravno v tistem irenutku je pridrvel močan val ter jo odnesel s seboj. Ko so jo potegnili iz vode, je bila že mrtva. Sploh so povzročili nalivi preteklega ledna na irnogih krajih veliko škode in tudi na trgatev so vplivali nepovoljno. SC&Jiževnosf in usnafnost Sveto zar Kurban Vajaiisky: Leteče sence. Roman iz slovaščine preložil Fran Aibrecht. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 120. Cena Din 22.—, po pošti Din 1.50 več. S v. H urban Vajansky je poleg Kukučina in Kviezaoslava najodiičnejši predstavnik slovaškega slovstva. Iz njegovih del veje nežen čar poezije, prežeta z gorečo, verno ljubeznijo do rodne zemlje. «V Letečih sencah je Hurban s simpatičnim realizmom oblikoval problem svojega naroda, ki je bil v marsičem sličen našemu slovenskemu: na eni strani mehkoba in neodpornost domačega slovaškega človeka, kmeia in intelektualca, na drugi strani klon-Jjiva vo'jnost in cacijonalna zaupanost napol potuj Cene domače gospode, proti tema dvema oa pohlepni sovražni tujci. ^Leteče sence» so nazorna slika mučeništva, ki ga je pod Avstrijo pretrpela nesrečna slovaška zemlja od Madžarov, {Nemcev in Židov. V to mračno sliko pa je kot sveže brstje zelenega upanja vpletena čisla ljubezen dveh mladih src. Prepričani, da se bo knjiga priljubila slovenskemu čitatelju prav tako, kot so mu draga najboljša dela Jurčičeva in Kersnikova. «Le-ieče sence® toplo priporočamo. T® m UK© Delo ia utrujenost. Fizični napori povzročajo, kakor so ugotovili angleški učenjaki, naj-raznovrstnejše učinke na različne telesne dele. Ceslni delavci, ki tlakujejo s težkimi bati, se najhitreje utrudijo v rokah, ki se pri vsakem udarcu močno pretresejo. To povzroča posebno pri začetnikih hude bolečine. Po 20-urni hoji čutimo močno utrujenost v tilniku in v gornjih delih ramen, med tem ko povzroči hiter tek neprijetne bolečine v spodnjem delu nog. Angleški učenjak Crawley, Id je napravil obilo poizkusov o naraziičnejših vrstah utrujenosti, pa pravi da opravljajo najnapornejse delo kovači, ki kujejo s težk?mi kladvi in občutijo že po kratkem času veliko trudnost v ledjih. Mesarja začne boleti pri sekanju mesa najprej zapestje in spodnji del roke. Tudi zdravnki zatrjujejo, da čutijo večjo utrujenost, ko izvršujejo operacijo, v očeh kot pa v rokah. Pri različnih sporinih panogah se utrudijo najrazličnejši deli teiesa. igralcu tenisa, se utrudi najprej spodnji del roke; najhujše bolečine čuti v sredincu desne roke in v komolcu. Nogomet utrudi koleno. Pri golfu in bilardu, dveh igrah, pri katerih je nervozna napetost seio visoka in ki ne povzroča posebnega utru-jenja telesnih dele v, se pa utrudi živčni sistem. Živali in kužne bcLezni. Klima ;e manj nevarna po svojih fizikalnih vplivih, kakor po epidemijah, ki se lahko razvijajo v njenem področju. Kužne bolezni prenašajo ljudje prav tako kakor živali; zalo je zelo važno, v kakšnih ednošajih se nahajajo gotove živali do človeka. Nad vse važna je vloga, ki jo igrajo živali pri širjenju kuge. Intimni odnosa ji med živaijo in človekom so tu zelo dalekosežnega pomena. Kugo prenašajo v prvi vrsti podgane, katere so okužili drugi glodavci. Med temi pa razsaja kuga lahko na več načinov; lahko jih mori truinoaia ali pa jim prizanaša, tako, da ne povzroča pogina na celi črti, temveč zadeva samo pcedince. Mnoge zagonetne epidemije imajo svoj izvor baš v tem, da ne moremo izslediti njih pravih vzrokov ker so nam nedostopni. V mnogih krajih bivajo ijudje kakor na vul-kaničnih tleh; kuga razsaja, toda se jih ne prime. Krije ke po kanalih, smetiščih in kleteh med podganami. Samo en pihljaj vetra zadostuje, da sc zanese tudi med ljudi. Kužni bak-cili pa dospevajo v človeka na različne načine, največkrat potoni bolh. Podganska bolha n. I !ll!!!l!!il!!!!SyiSlB!n!i nmmiiimifniiiiiiniiiiiisun§iHitniiiHiuii!iiHiu!tir s S2 C3 Ako hočete imeti vedno lepe čevlje in kakor nove, čistite jih vedno z Brili -om, ki je biser čistil. {>r. vsesava obenem s krvjo tudi kužne bakci-e, ki živijo v krvi. Ko dospe taka bolha na človeka in ga s svojim rilčkom piči, prenese na la način nanj kužne klice, ki žive v prej vsesani krvi. Tudi težke bolezni slezen, ki se pojavlja v krajih severne Afrike kakor otroške bolezni, prenašajo živali, bolhe, komarji, uši in podobna golazen. So kraji, v katerih je boj proti malariji silno težak. Vlažno vreme pospešuje razploja-nje in množenje maiaričnih bakcilov. Ljudje, ki pridejo v take kraje, obole na mrzlici. Isto dožive tudi oni, ki stalno bivajo tam, ako zapuste svoje stalno bivališče. To se da raztoi-mačiti s tem, da vlada malarija v takih krajih kot otroška bolezen. Kdor jo preboli v prvih letih, temu poslej prizanaša, ali, kakor rečeno, samo dotlej, dokler ostane na mestu in ne iz-premeai podnebja. Ako spremeni klimo, se mu lahko zgodi, da se bolezen nenadoma pojavi-Podofcne slučaje opažamo tudi pri spalni bolezni, ki zahteva vsako leto neštevilno žrtev. Kamor dospe človek, ki trpi na spalni bolezni, povsod jc soljudem opasen, ker tudi spalno epidemijo prenašajo muhe. Iz teh primerov je razvidno, da so največji pospeševalci ljudskih epidemij živali. Zdravstveno stanje ljudi, ki žive v tropičnih krajih, je malone povsem odvisno od njih. Trgovina najbolj pomaga prenašati epidemije v oddaljene kraje; z njeno pomočjo dobivajo kužne bolezni tako obeležje, da popolnoma izgube svoj lokalen pomen. Borzna eoročifa. Tečaji: Trst, dne 10. oktobra 1923. Cosulich • #• « • « • * 305 Dalrnatia • Gerolimich •••••••••*••#••* Libcra Triestina L!oyd ••#•••••*••■•••«••• 14-Jtf> Lussino ••••••••••••••••** Msrtinoličh Oceania ••• o1 Premuda •§•»•••*••«••••••• ^ Tripcovich • Ampclea Cement Dalrnatia 30o Cement Spala to • 215 Valuta na tržaškem trgu. ogrske krone • 011 0*13 avstrijske krone 0.0310 0,0315 češkoslovaške krone ••••••• 65.75 dinarji » » ••«•••«#••• 25.50.— 25.80 leji ••••••••••••*«• 10.— 10.50 marke • ••••••• za milijon 01 0-4 dolarji ............. 21.65 21.95 francoski franki 183.90 134.30 švicarski franki B92*— 395.— angleški funti papirnati ,*,•«• 99.65 99'9Q JL t Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul danes v Jjivači nai soprog, oče brat, tast in svak Anton Obersnel v 70. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri v Divači. T r s t - D i v a č a, dne 10. oktobra 1923. Žalujoče družine Obersnel - Mirk - Modic - Niesner - Skok -Tark. Mesto posebnega obvestila. Mali oglasi a« računajo po 20 iiot, beseda. — N&jniajia pristojbina L 2.—. Debela črka 40 atol beseda. — Najmanjša pristojbiaa h Kdor išče službo« plača polovično ccaa KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 40 stot. do L 1.50. Solitario I. 1374 MALO HIŠICO z vrtom kupim. Blizu via Ros-setti ali Rocola. Plačam takoj. Ponudbe pod ~ Hišica» na upravništvo. 1404 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29. 1413 SODI, hrastovi, novi in rabljeni, mali in veliki, se prodajajo. Via S. Francesco d'Assisi 44. 1414 ODLIČNA DRUŽINA v Beogradu sprejme boljše dekle kot sobarico. Plača L 120. mesečno, hrana in stanovanje. Potni trošek plačan. Naslov pri upravništvu. * 1422 KRONE, goldinarje, zlat denar, kupujem Plačam več kot drugi. Zlatarna, Ponte della Fabbra. 1423 BAB'CA, dipfomiiana, sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba, tajnost. Corso Garibaldi 23. 1424 Odvetnik 553 lr. Kom Ferloga le preselil svojo pisarno v II. Bistrico. 15 VINSKIH SODOV in dve kadi sc prodajo en blok, Zekoll, Rossini 12, III., od 16—17.' 1425 DAROVI Gospa Bradešević iz Rocola daruje L 3, g. Pečar Ji'stina istotam L 1 za Šolsko društvo*. Srčna hvala! GIMNAZIJSKI abiturient, vešč slovenščine, lažčine, nemščine in hrvaščine, strojepisja ter vseh hranilničnih poslov, išče službe. Ponudbe pod «Abiturient» na upravništvo. 1426 IŠČEM 18.000 lir po 8% na vrednost 50.000. Naslov pri upravništvu. 1427 DEKLE, brhko, pošteno, od 14—16 let staro, išče mala slovenska družina. Via Bosco 48, pritličje, desno. 1428 BABICA, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba, največja tajnost. -Cene zmerne. Madonnina št. 10, II. 1429 ZLAT, srebrn in papirnat denar sa kupuje la prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacmtc Gal lin a 2, (nasproti hotela Mon-cenimo). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 BRILJANTE, zlato, srebro ia platin po naj-Dajem predujme na dragulje. višjih cenah. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) Ins&rimjte v „Edinosti" PLISSČ IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni podvitki z novimi vzorci za cele obleke. Oliva De Battisti, Via S. Sebastiano 4, IH. Vhod med izložbami skladišča Schle-singer. (511 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno pet stotink dražje nego drugi kupH. Via Pon-- da res št. 6, L v Trstu regt3trov*na z&dc. * neomejenim jamstvom Ulica Pfer Udol ia Polnfflna $t 4,1. Slreitiie lavadne brsilloe vlogepo Oi o vloge, vezane na trimesečno odpoved po 51/,*/. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6*/« ako znašajo 30-40.000 . po 6ako presegajo 40.000 Trgovcem otvaija tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Z a varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št 16-04. Tel. št 16-04. Novi dohodi. Poročne sobe, iz trdega, masivnega, bukovega, jesenovega, mahagonijevega, javorje-vega, hruškovega lesa, posebno močne, vrste, svetle, psiho s tremi zrcali. — Brezkonku-renčne cene. — Prodajo se tudi sobe za eno osebo. — Prodaje zajamčene. Zaloga v Via Udirca 25 Pošiljatve na deleSe. 46;i Zaloga prej Piazza Vittorio Veneto 4 sedaj via Milano 12. 47 NaroćiSle in ii?ite „EDINOST" registrovana zadruga z omejenim poroštvom urađuje v svoji lastni *iišl ulica Torrebtanca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in siaine Vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obre3tna mera po dogovoru. iJrsđne u?e za stranke ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-S7. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Čunicoli 8, na drobno in za družine Via GiuElanl 32. Priporoča se lastnik (468) FR. ŠTRANZ&Z. 30HIC3C ar 3C Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan št 3 (Hote! Europa) telefon 44-23/ 31 i—h 1LJC3C CENTRALA TR1ESTE Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Ill»baz3a( Zara. AHllranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jefsa, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Preval}e, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. UDRŽATISCME BANK, W1EN Frank Sakser Stala Bank: new-york Vugcslava de Chlfe: valparaiso Izvršuje vse bantoe posle. „ PREJEMA VLOGE__ 10vitineKailžkster JB o&restuJa pa 33u°l0, vloge na žiro-nržun po 4°/c Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, U jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ Daje v najem varnostne predale (safes) Zavodov! uradi, Trieste: Vta Cassa df nisparmlo 5 - Via S. Nlcol6 0. (Ustna palača) im »• m m m® * 131 M O n M u.31 ie ts.