PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p _A .. *bb postale i gmppo Lena 50 lir Leto XXm. St. 139 (6723) TRST, sreda, 14. junija 1967 NOVA SEJA VARNOSTNEGA SVETA OZN NA ZAHTEVO MOSKVE SZ zahteva umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja in sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine Jordanija in Tunizija pozivata varnostni svet, naj ustavi izganjanje Arabcev iz njihovih domov - Kosigin pojde na izredno zasedanje skupščine OZN? NEW YORK, 13. — Sovjetska *veza je zahtevala novo sejo Varnostnega sveta ki se je zabela nocoj ob 21. uri. Predložila je resolucijo, ki zahteva takojšnji in brezpogojni umik Izraelskih čet z zasedenega ozemlja. Resolucija se glasi: ((Varnostmi svet: 1. Odločno obsoja napadalna dejanja Izraela in zasedbo dela ozemlja ZAR, Sirije in Jordanije in poudarja, da to Predstavlja napadalno dejanje in kršitev listine OZN ter pridanih načel mednarodnega Prava. 2. Poziva Izrael, naj takoj in orez pogojev umakne vse svoje ^te z ozemlja omenjenih dr-za črte premirja in naj spo-stuje status demilitariziranih področij, kakor določajo sporazumi o premirju. Hkrati je Sovjetska zveza zahtevala _ _ izredno zasedanje glavne skupščine OZN v zvezi s Srednjim vzhodom. Zahteva je bila davi izrečena glavnemu tajniku U Tan tu, ki jo bo sporočil vsem državam članicam. Ce se bo 62 držav, t. j. večina članic, strinjala z izrednim zasedanjem, ga bodo sklicali v prihodnjih štirindvajsetih urah. V pismu U Tan tu, s katerim zahteva izredno zasedanje skupščine OZN, pravi sovjetski zunanji minister, da bodo v sovjetski delegaciji na tem zasedanju nekateri sovjetski voditelji. V zvezi s tem domnevajo da se bo zasedanja udeležil Kosigin. Dopisnik «NBC» poroča nocoj, da ni izključeno, da se bo Kosigin sestal ob tej priložnosti v New Yorku z Johnsonom in da bosta govorila o Vietnamu in Srednjem vzhodu. Dodaja pa, da novica ni uradno potrjena. Jordanija in Tunizija pa sta pozvala Združene narode, naj posredujejo, da bi Izrael ustavil izganjanje jordanskih državljanov iz njihove domovine. Stalni predstavnik Jordanije v OZN je poslal U Tan-tu pismo, v katerem obtožuje Izraelce, da so začeli in da nadaljujejo preračunan načrt za izgon vedno večjega števila Arabcev iz njihovih domov, zato da ponovijo in nadaljujejo sistem, ki so ga izvedli leta 1948, ko so izgnali skoraj milijon Arabcev, in ki vsebuje v sebi seme neredov in vojne. Jordanski predstavnik pravi zatem, da je na tisoče palestinskih beguncev prisiljenih zapustiti svoja polja. Tunizijski predstavnik v OZN poziva v pismu predsedniku varnost- ... ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST ARABSKIH DRŽAV Posvetovanje med arabskimi voditelji sprejemu nadaljnjih skupnih ukrepov Ni še gotovo, ali bodo sklicali konferenco na vrhu - Prepoved trgovine in dobave petroleja ZDA in Veliki Britaniji ■ Sovjetski komentaiji .Kairo, 13. — Zvedelo se je, da “maroški kralj Hasan v kratkem j?*! v ZDA, da obrazloži in žagarja arabsko stališče v sporu Izraelom, in to v okviru diplomske akcije arabskih držav. Ha-tkl 1)0 zahteval od ZDA, naj pri-JJSkajo na Izrael, da se umakne w —jv# na iziaci, ua oc umaruic uL ^markacijsko črto iz leta 1949, r bo hkrati opozoril na nevar- ki bi nastala za ameriške in S?°dne interese na Srednjem v«hodu. . Tunizijski predsednik Burgiba pa u. Poslal ZDA, Sovjetski zvezi, An-“Ji in Franciji note, v katerih “Udarja, da bodo velike države “govorne za posledice, ki bi mo-5? nastati zaradi nepopustljivosti tbe la’ kateremu se ne sme pu-utl, da bi užival plodove vojne, ^srednji urad za bojkot v arab-zvezi proučuje ukrepe, da se r6Preči vsaka trgovinska in fi-^čna dejavnost Angležev in Arne-'canov v arabskih državah in da “a Prekine izvoz petroleja vsem C“avam, ki so pomagale ali po-J!“gajo Izraelu. Predvideva se uki- slehernega uvoza iz ZDA in 'Uke Britanije in prepoved vsake r®Podarske in trgovinske dejavno angleških in ameriških usta-tj' v arabskih državah. Arabski Ctr°lej bodo pošiljali samo v drža-’ ki niso pomagale Izraelu. Ahram» piše tudi, da so Bu-J^dienovi razgovori v Moskvi izred- no važni. Bumedien ne govori sa-ni v svojem imenu ali v imenu Atrije, temveč kot predstavnik tu-u nekaterih drugih arabskih držav, ifknajo tradicionalne prijateljske »JU bi BUlUVliBUIC ji s Sovjetsko zvezo. Ust doda-tg’ ua so se o Bumedienovem po-sti^nju sporazumeli na neposrednih kih Shi,. u;klh me"d Bumedienom in Naser- Dalje javlja, da je alžirski planik v Kairu odpotoval skup- * ---gts0 j,).2 alžirsko delegacijo v Moskvo, Vjlr1*1 ko se je v ponedeljek pogodi z Naserjem. L^st kritizira v svojem uvodni-io .“'hiperialistične kroge, ki voditi j?14) premišljeno kampanjo pro-.vjetski zvezi«. «Potrebno je, kJ; ust, odpreti oči glede smotrov d^P&nje in se predvsem spomniti VjJ-‘ resnic. Prva je, da se Je Šote g£a zveza vedno postavila in na stran a-držav, katerim je vojaško vedno postavlja k^klh držav, katerim (gospodarsko pomagala. Druga "Una je, da Je eden od trajnih smotrov imperializma vedno bil izolirati arabske države od njihovih prijateljev in predvsem od Sovjetske zveze, imperialistične sile mislijo, da lahko izkoriščajo danes skrajno zagrenjenost arabskega sveta, da bi ga skušale izolirati od njegovih prijateljev. Sedanji pogoji arabskega sveta so težavni. Potrebno je razumeti bistvo stvari. Treba je nastopiti in ne se dati zapeljati)). «A1 Gumhurja« pa obtožuje ZDA, da so grozile Indiji, da ji bodo ukinile dobavljanje živil, če __ __ ne bo menjala svoje politike, ki je , šedenega "ozemlja, naklonjena Arabcem. nih ozemelj, kar z drugimi besedami pomeni, da se Izrael ne misli umakniti. Ves sovjetski tisk posveča mnogo prostora Srednjemu vzhodu in obtožuje izraelski ekspanzionizem ter zahodne imperialistične sile, ki ga podpirajo. «Pravda» piše o izraelskih ozemeljskih zahtevah in do- nega sveta, naj poskrbi, da bo Izrael ustavil svoja »nevredna dejanja, ki predstavljajo žalitev človeškega dostojanstva in povzročajo, da postaja vprašanje palestinskih beguncev še bolj tragično, ter uničujejo vsako možnost miru«. Doslej je pribežalo čez reko Jordan na področje Aman nad sto tisoč arabskih beguncev. Ti ljudje so v žalostnem stanju, izčrpani, mnogi s poškodbami ali opeklina mi od napalmskih bomb, razcapani in sestradani. Izraelci so jim dovolili odnesti s seboj samo tisto, kar so imeli na sebi. Arabci množično zapuščajo svojo domovino, čeprav jih je amanski gojih prebivalstva arabskih področij, ki jih je Izrael nezakonito zasedel. Zahteval je nato, naj se ameriška vlada loči od sionistov, «ki so postavili pregrado med ameriškim in arabskim ljudstvom« ter naj jih obsodi. radio pozival, naj ostanejo na svojih domovih. Begunci pripovedujejo, da so jih izraelski vojaki z orožjem naganjali iz hiš, in da zato niso mogli ostati. Glavni tajnik OZN U Tant je objavil poročilo generala Bulla, ki pravi, da mu Izraelci niso dovolili vrniti se v njegov glavni štab v Jeruzalemu, ki so ga zasedle izraelske čete. On in njegovi sodelavci ne morejo delati v primernih j pogojih v sedanjih zasilnih uradih.1 Primanjkuje zadostnih zvez in nimajo dostopa niti do svojih dokumentov. General dodaja: »V teh okoliščinah mislim, da ne morem dati glavnemu tajniku in varnostnemu svetu zahtevanih informacij,« Buli je sporočil, da se je pogovarjal z izraelskimi oblastmi tudi o zamenjavi vojnih ujetnikov in je ponudil posredovanje. Tudi Rdeči križ je posredoval pri Izraelcih v tem smislu. Ustanova OZN za pomoč palestinskim beguncem je pozvala vse države, naj prispevajo vse potrebno za preskrbo teh beguncev. Pri predložitvi resolucije v varnostnem svetu je sovjetski delegat Fedorenko izjavil, da bo moral Izrael dajati račun «za piratstvo, ki ga je zakrivil s svojo ekspanzioni- Ameriški delegat Goldberg je odločno zavrnil sovjetski načrt resolucije. Trdil je, da daje resolucija možnost nove vojne na Srednjem vzhodu. Dejal je, da ameriška resolucija, ki spodbuja na začetek mirovnih pogajanj, predstavlja edino pot, ki vodi do miru. Pozval je Izrael, naj ((spodbuja civiliste, ki so ostali na zasedenem ozemlju, da ostanejo, ali da se vrnejo v svoje domove«. Goldberg je trdil, da so sporazumi o premirju pred 18 leti «samo obvezali rano, toda rana se ni mogla nikoli zaceliti«. Zavrnil je zatem jordanske obtožbe, da so ameriško politiko na Srednjem vzhodu navdihovali ame- riški sionisti. Sledil je delegat Saudove Arabije, ki je izjavil, da se noben arabski voditelj ne bo nikoli pogovarjal z Izraelom. Predsednik ga je prekinil in sporočil, da je ameriška televizija prekinila neposredno oddajo med njegovim govorom. BONN, 13. — Ministrski svet je danes soglasno odobril pismo kanclerja dr. Kiesingerja predsedniku vzhodnonemške vlade Stophu, ki so ga takoj nato izročili v Pankowu. Pismo je naslovljeno takole: ((Gospod Willy Stoph, predsednik ministrskega sveta, Berlin«. To je prvikrat ko bonska vlada pošlje pismo nekemu vzhodnonemškemu voditelju in ki ga imenuje za predsednika ministrskega sveta, čeprav ne dodaja, da gre za Nemško demokratično republiko. BEOGRAJSKA NOTA IZRAELU Jugoslavija je prekinila diplomatske odnose z Izraelom v j Bumedien se je ustavil v Beogradu med po vrat- < kom iz Moskve - Titova poslanica Indiri Gandi 1 t (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska vlada je, kot je bilo pričakovati po noti, ki jo je izročila izraelskemu poslaniku 11. t.m., danes prekinila diplomatske odnose z Izraelom. Od obstoja nove Jugoslavije je to prvi primer, da jugoslovanska vlada prekine diplomatske odnose z drugo državo. Jugoslovanska vlada ugotavlja v noti, ki jo je danes izročil namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Miša Pavičevič izraelskemu poslaniku Avidgoru Daganu, da izraelska vlada ni upoštevala opozorila jugoslovanske vlade, izražene v noti od 11. t.m., nadaljuje delovanje, ki očitno potrjuje, da vlada Izraela nadaljuje napad na arabske države, zaradi česar je vlada Jugoslavije sklenila prekiniti diplomatske odnose z Izraelom, ki bo nosil odgovornost za vse posledice, ki iz tega izhajajo. Neposredni povod, da se je jugoslovanska vlada tako hitro odločila za prekinitev diplomatskih odnosov, so bile, kot smo zvedeli iz dobro obveščenih krogov, najnovejše izjave izraelskih odgovornih osebno- i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiinimii im 11111111111111111111111111111 m iiiiiiiiiiMiiiiiiiiii iii iiiii n im iiiiiniiiiiiiiJiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiim ZASEDANJE SVETA MINISTROV NATO daja, da je «v današnjem času Se-’j g0 >*“• ki je navdihnjena po -----------------iti o kakršni koli hitlerjevskih metodah«. smiselno govoriti reviziji meja in ne samo na Srednjem vzhodu«. Zatem poudarja, da se mora Izrael takoj umakniti z za- Glede arabske konference na vrhu se nadaljujejo posvetovanja, da bi dosegli politično in vojaško enot. nost Arabcev. Za konferenco ni bil še določen dan. Pobudo za konferenco je dala sudanska vlada. Do sedaj so predlog za konferenco sprejeli Egipt, Jordanija, Saudova Arabija in Libanon. Maroški kralj Hasan pa pravi, da v tem trenutku ne bi mogli najti skupnih rešitev. V Kairu so se odločno lotili dela, za odstranjevanje posledic vojne. Sueški prekop je blokiran, ker so Izraelci potopili v njem nekaj ladij. Zastoj je nastal tudi v mednarodni trgovini, turisti pa so zapustili državo. Kakor Javljajo, so številni člani raznih verskih redov vseh narodnosti ,ki delajo v bolnišnicah in šolah v Egiptu, ostali na svojem mestu. Tudi voditelji in tehniki italijanskih družb, ki delujejo pri petrolejskih raziskovanjih, so ostali v Egiptu. V Tel Avivu se začenjajo zavedati, da izjave posameznih članov vlade o teritorialnih zahtevah šibijo njihov položaj. Zato so prepovedali članom vlade dajati kakršne koli izjave glede tega in pravijo, da vlada ni še določila svoje u-radne politike glede tega. Zasedena ozemlja bodo sedaj upravljale vojaške oblasti. Na vsak način nastajajo za Izrael težavni finančni in drugi problemi. Izrael, ki ima dva milijona in pol prebivalcev, bo moral sedaj zagotoviti gospodarsko in upravno življenje še poldrugemu milijonu Arabcev, t. j. skupno štirim milijonom ljudi. Značilno pa je, da list «Jerusalem Post« piše, da bo morala izraelska banka nakazati od 15 do 20 milijonov dolarjev letno za financiranje zasede- «Sovjetska Rosija« piše v svojem komentarju, da je ((Izrael leta 1943 slavil svoje prvo leto obstoja z vojno proti sosednim arabskim državam«. «Tudi tedaj, dodaja list, so izraelski voditelji ob podpori svojih vvashingtonskih prijateljev požrešno gledali na druga ozemlja«. List ugotavlja, da je ((militarizem prirojen pojav telavivskemu režimu«, in pripominja, da je Izrael edina država na svetu, kjer je vojaška služba obvezna tudi za ženske, ter da se je vsa ta leta mrzlično posvečal vojnim pripravam. «Zborovanj« za spravo» PARIZ, 13. — Sinoči je bila v Parizu manifestacija za arabsko-izrael-sko spravo. Organiziralo jo je »Gibanje proti rasizmu, antisemitizmu in za mir«. Na zborovanju je bilo mnogo ljudi, med katerimi je bilo več sto Židov in muslimanov. Predsedoval je Nobelov nagrajenec prof. Andre Wolf, ki je izjavil, da mora biti mir na Srednjem vzhodu realen in trajen in «ne samo navadno miroljubno sožitje«. Govorniki so poudarjali, da je za trajen mir potrebno priznati izraelsko državo, hkrati pa iskati sprejemljivo rešitev za palestinske begunce. Govorniki so soglasno poudarili evropsko odgovornost v spopadu, ker se je antisemitizem pojavil v Evropi prej kakor kjer koli drugje. Poudarili so, da bi zaradi tega »morali iskati zakonito popravo krivice, ki je bila storjena Židom, v škodo neke evropske države in ne arabskih držav«. Varnostni svet ni do sedaj ukazal umika izraelskih čet na izhodiščne položaje zaradi nasprotovanja nekaterih držav. Obtožil je ZDA in Zahodno Nemčijo, da sta navdihnili napad, ki ga je zakrivil Izrael, in je dodal, da je dolžnost varnostnega sveta ukazati takojšnji in brezpogojni umik izraelskih čet za črte premirja. Omenil je zatem moskovsko izjavo socialističnih držav in je dodal, da je ukaz varnostnega sveta, naj se ustavi ogenj, bil samo prvi korak, in ne more se dovoliti, da bi se nekaznovano nadaljeval izraelski napad ob podpori petrolejskih monopolov in sil imperializma. Fedorenko je zatem obtožil Bonn, da je neposredno povezan z izarelskimi ekstremisti. »Izrael je bil mostišče zahodnih imperialističnih načrtov proti arabskemu svetu in za izraelskimi ekstremisti je kaj lahko opaziti ne samo senco generalov Pentagona, temveč tudi neutrudljivih militaristov ob bregovih Rena. Bonn ni bil samo hujskač, temveč je bil tudi pripravljen žrtvovati diplomatske odnose z arabskimi državami, da lahko dobavlja o-rožje in opremo izraelski vojski.« ” ’ &T ne samo z Washingtonom temveč tudi z bonskimi revanšisti. Nato je zahteval takojšnje glasovanje o sovjetski resoluciji. Jordanski delegat Farra je podprl sovjetsko resolucijo in je izjavil, da varnostni svet ne sme dopustiti, da bi ga obtožili, da podpi. ra napad, in zato mora zahtevati brezpogojen umik izraelskih sil z zasedenega ozemlja. Glede beguncev je Farra obtožil Izrael, da nadaljuje izvajanje načrtov, ki jih je pripravil že leta 1948 za izgon in eliminiranje Arabcev ter izvajanje genocida. Varnostni svet bi moral zahtevati izčrpno poročilo o varnosti in življenjskih po- Fedorenko je pripomnil, da je bilo zavezništvo ekstremističnih krogov Rusk in Brown: Preprečiti je treba širjenje vpliva SZ na Srednjem vzhodu Danes bo govoril italijanski zunanji minister Fontani, zvečer pa bo objavljeno uradno sporočilo politiko: Izrael je tre- dotakljivost držav Srednjega vzho- željo in potrebo po tej pomoči«. B. B. kot drŽaVO in zajam- iiiiiiiiiiifiiimiimiiiiiiiiiiHmiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiitiiiimtiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiimii« • SEJA VLADE POD PREDSEDSTVOM MORA LUKSEMBURG. 13. - Danes se je začelo v Luksemburgu pomladno zasedanje sveta ministrov NATO ob navzočnosti zunanjih ministrov petnajstih držav članic. Govorniki so govorili o popustitvi napetosti, o odnosih med vzhodom in zahodom, o zahodnoevropski enotnosti, o prilagoditvi atlantskega zavezni-ništva novim potrebam ter o Srednjem vzhodu in Vietnamu. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je govoril o Srednjem vzho-d i in dejal med drugim, da je bila akcija OZN neprimerna. Dejal je, da je takoj po izbruhu sovraž nosti bila ameriška vlada v stiku s sovjetsko vlado. Sovjetska vlada je v začetku »dala vtis, da spodbuja Arabce, ali vsaj njihove naprednejše struje«, toda ko je izbruhnil vojaški spopad in ko je ugotovila nagle uspehe izraelske vojaške akcije, je zahtevala takojšnjo ukinitev sovražnosti«. Zatem je Rusk izjavil, da ne verjame v možnost vzporedne ameriške in sovjetske akcije za reševanje vprašanj na Srednjem vzhodu, ter da bo iskanje rešitve zelo težavno. Zato bodo Združeni narodi lahko jamstvo za to težavno delo. Vprašanja so številna in glede nekaterih je ameriška vlada že začrtala svojo ba priznati čiti mu je treba svoboden dostop v Akabski zaliv. Rešitev številnih vprašanj je treba iskati izključno med prizadetimi državami. Urediti bo treba vprašanje arabskih beguncev. Upoštevati je treba dejstvo, da v sedanjem položaju se zdi, da ni nobena država, po porazu, podrejena drugim. Pri tem je takoj dejal, da mora zahod podpreti tiste arabske države, ki »so pokazale in še kažejo zmernost, kljub solidarnosti z Egiptom v znanih okoliščinah«. Za zahod je »življenjske važnosti, da prepreči da bi Sovjetska zveza zasidrala svoj vpliv na Srednjem vzhodu«. Zato je po mnenju Ruska potrebno stalno posvetovanje med vladami držav NATO. Rusk je govoril nato o Vietnamu in ponovil že znano ameriško stališče. Dejansko ni povedal nič novega. Glede odnosov med vzhodom in zahodom je Rusk izjavil, da se lahko reče, da je nedavno sovjetsko stališče do bonske vlade pozitivno, toda na drugih sektorjih ni nastalo nič novega. Tudi britanski zunanji minister Brovvn in kanadski zunanji minister Martin sta glede Srednjega vzhoda in funkcije NATO podprla ameriško tezo. Brown je izjavil, da je atlantsko zavezništvo do sedaj ustvarilo ravnotežje vojaških sil med vzhodom in zahodom. Dogodki na Srednjem vzhodu pa »so pokazali obstoj hude nevarnosti zunaj področja NATO, ki lahko prispeva k spremembi tega ravnotežja, katero lahko ustavi pomirjevalno akcijo«. Brovvn je ponovil ameriško tezo, da mora zahod »ostati na tem živ- nje bi lahko prišlo do izraza na razne načine: s tem da se ne bi pošiljalo orožje tamkajšnjim državam. Ustanovili naj bi nove nadzorstvene sile OZN, ki bi delovale na obeh straneh. Po potrebi naj bi poslali tjakaj osebnega predstavnika glavnega tajnika OZN. Brovvn pa je trdil, da »vse to ovira Sovjetska zveza,-ki je pristranska do arabskega sveta«. Tudi kanadski zunanji minister Martin je ponovil v glavnem, kar sta izjavila Rusk in Brovvn, in poudaril, da je potrebno posvetovanje med državami NATO. Danes so govorili tudi luksemburški ministrski predsednik Wer-ner, danski ministrski predsednik Krag in zahodnonemški zunanji minister Brandt in glavni tajnik NATO Brosio. Jutri bodo govorili Fanfani, de Murville in drugi ministri. Zasedanje se bo končalo jutri in zvečer bodo objavili uradno sporočilo. Johnson čaka WASHINGTON, 13. - Časnikarji so vprašali Johnsona ali še vedno velja njegova izjava od 23. maja, da ZDA podpirajo ozemeljsko ne- da. Predsednik je odgovoril, da to še vedno ostane ameriška politika, «toda kako naj se izvaja, bodo določili v prihodnjih dneh«. Pripomnil je, da so ZDA zelo previdne in da čakajo, kako se bodo stvari obrnile v prihodnjih dneh. Poudaril je, da je glavni smoter ZDA ((ustvariti trajen mir na Srednjem vzhodu«. Johnson ni hotel nič izjaviti glede morebitnih neposrednih pogajanj med Izraelom in arabskimi državami, in prav tako ni odgovoril na vprašanje, ah se bodo ZDA uprle, če bi Izrael skušal dokončno priključiti del zasedenega arabskega ozemlja. Zavrnil je obtožbe, da so ZDA in Velika Britanija pomagale Izraelu v vojni, dalje je izjavil, da ZDA ne mislijo sedaj začeti nobene pobude za obnovitev diplomatskih odnosov z arabskimi državami. Po njegovem mnenju je najbolje pustiti, da se stvari razjasnijo. Zatem je izrekel mnenje, da bi gibanje za regionalni gospodarski razvoj, ki bi združevalo vse prizadete države, bilo najboljša formula za prihodnost tega dela sveta. Izjavil je tudi, da sedaj znova proučujejo vse programe ameriške pomoči in da bodo po njegovem mnenju ((dogodki prihodnjih dni ali prihodnjih tednov jasneje pokazali sti o njihovi odločnosti, da ne u-maknejo čet, in ponavljanje teritorialnih zahtev po delu zavzetega ozemlja. Odbor za zunanje zadeve in med- t narodne odnose zveznega sveta zvezne skupščine je na današnji seji v razpravi o položaju na Srednjem vzhodu poudaril potrebo brez. pogojnega umika oboroženih sil Iz. raela z zasedenega ozemlja. Odbor je podprl vse dosedanje korake zvezne vlade in opozoril na potrebo nadaljnjih hitrih ukrepov v okviru OZN ter nevezanih in miroljubnih držav, da bi se izraelske čete čimprej umaknile z okupiranega področja ZAR, Jordanije in Sirije Predsednik revolucionarnega sveta demokratične in ljudske republike Alžirije Huari Bumedien se je danes na poti iz Moskve v domovino na željo predsednika republike maršala Tita zadržal v Beo- ! gradu. Nocoj se je s predsednikom Titom in njegovimi najbližnjimi sodelavci pogovarjal o najnovejšem položaju na Srednjem vzhodu. Razgovora so se z jugoslovanske strani med drugimi udeležili Edvard Kardelj, Mika Spiljak, Mijalko Todorovič, Koča Popovič, armadni general Ivan Gošnjak, Miša Pavičevič. Bumedien odide jutri iz Beograda. V razgovoru so, kot se domneva, razpravljali o ukrepih za pomoč ZAR in drugim arabskim državam pri odstranjevanju posledic napada, o akciji nevezanih držav in naprednih sil na svetu, da bi Izrael prisilili, da umakne svoje čete. Ne izključuje se možnost, da so na jugoslovanski strani poudarili potrebo izogibanja vsaki akciji, ki bi lahko pripeljala do ponovnega izbruha sovražnosti, in potrebo iskanja možnosti, da se mirno rešijo vsa sporna vprašanja, posebno vprašanje arabskih beguncev, in da se ustvari ozračje za mimo sožitje narodov tega področja. Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, centralni komite Zveze komu- 1 nistov Jugoslavije, centralni svet zveze sindikatov Jugoslavije, Zvez-ni odbor združenja borcev NOB j Jugoslavije in centralni komite Zveze mladine Jugoslavije so danes i s posebnim apelom obsodili izrael. ski napad, izrazili solidarnost z arabskimi narodi in pozvali člane i svojih organizacij, pripadnike vseh ’ delovnih kolektivov in ostale držav. -Cj ljane, da aktivno sodelujejo v človečanski akciji borbene solidarno- ! sti z arabskimi narodi, ki branijo -svojo neodvisnost, suverenost in .] ozemeljsko celovitost. Omenjene j družbenopolitične organizacije so j ustanovile skupen odbor z nalogo, ’ da koordinirajo učinkovitejše in j hitro zbiranje materialne pomoči j in zdravil prizadetim arabskim na- ' rodom. j Državni tajnik za zunanje zadeve -t Marko Nikezič je včeraj kot poseb. :! ni odposlanec predsednika republi- .' ke maršala Tita odpotoval v Novi Delhi, kjer je danes izročil Indiri ’l Gandi poslanico predsednika Tita, 1 ki se verjetno nanaša na dogodke • na Srednjem vzhodu. Ne Izključuje se možnost, da je predsednik repu- ; l^jke sprožil pobudo za akcijo ne- , vezanih držav v korist prizadetih ’ arabskih držav ' Verjetno še ta teden sklep o zapori najemnin j Poslanska zbornica in senat nadaljujeta delo - Napovedani sestanki vodstev strank o izidu volitev - Sindikati odpovedali stavko šolnikov srednjih šol RIM, 13. — Po daljšem premoru v rimskem političnem življenju, do katerega je delno prišlo zaradi dramatičnih mednarodnih dogodkov, delno pa zaradi volitev na Siciliji, je oži-veto delo strank, parlamenta in vlade. Predsednik vlade Moro je----------------- ozna- Prvem zemljevidu je črno pobarvano ozemlje Izraela na podlagi razdelitve, ki Jo Je Izvedla OZ M leta 1947. Pikčasto pa področja, ki »o jih zasedle izraelske čete v vojni leta 1948. Drugi zemljevid kaže stanje po premirju leta 1949 do napada 5. junija J0"- Na področju Gaze in El Audže so se namestile sile OZN. po napadu leta 1956, ko so se izraels ke čete na ukaz varnostnega sveta K. ma področju oaze lil ra fiuuze »O W nininuic »lir n«* nu ne Udncm ne ick !■<» Uiirtt — Ustalile z zasedenega ozemlja. Sile OZN so bile tudi v Sarm el Šejku na koncu Sinajskega polotoka Na tretjem zemljevidu je črno WWvano ozemlje Izraela, črtkano pa egiptovsko in jordansko ozemlje, ki ga je Izrael zasedel med sedanjo vojno Ijenjskem področju proti smotrom Sovjetske zveze, ki hoče razširiti svoj vpliv nad arabskimi državami«. Zatem je dejal, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in Arabci trpeli zaradi vojne, toda »kljub temu išče Moskva sedaj nove stike, zlasti z Egiptom. Sirijo in Irakom«. Brovvn je dalje dejal, da »je jasno, da Sovjeti pri tej akciji za razširitev svojega vpliva zelo resno predsedoval sestanku, na katerem so bili prisotni ministra Reale in Scaglia, podtajnik De Cocci, poslanca Ferri in Zanibo- odst., medtem ko je na Siciliji nazadovala. KD je ohranila svoje glasove, združeni socialisti so dokaj dobro preživeli razkol s PSIUP, ni ter dr. Terrana. Razpravljali “n^lT™ PLI pa je P°" gledajo na mejo, ki jo nalaga volja, da se ne spopadejo z ZDA«. Zato je »prvi smoter zahodnega sveta ustvariti trajno in stabilno stanje na Srednjem vzhodu«. Brovvn je nato izjavil, da je treba arabskim državam in Izraelcem prepustiti nalogo, da se pogajajo o svoji prihodnosti, vendar bi sodelovanje med štirimi velikimi, vedno v okviru OZN, lahko znatno olajšalo u-resničenje tega smotra«. Sodelova- so o nadaljnjem delu parla-m en ta zlasti v zvezi z zaporo stanovanjskih najemnin, o čemer se morajo odločiti do 30. junija, ko zapade od parlamenta določeni rok. Po sestanku je podtajnik za javna dela De Cocci izjavil, da so o-bravnavali razne možnosti ukinitve zapore najemnin v več obrokih in o predlogih za določitev datumov. Nato je pojasnil, da še niso prišli do zaključkov in da zadevo še vedno proučujejo in da bodo sledili nadaljnji sestanki. Podtajnik je o-dločno zavrnil možnost podaljšanja zapore najemnin, temveč da gre samo za vprašanje raznih stopenj ukinitve zapore in določitve O volilnih izidih bodo še ta teden razpravljala vodstva vseh strank in jutri se bo sestalo vodstvo KPI in KD, v četrtek pa izvršni odbor PSU. Poslanska zbornica in senat sta po daljšem premoru zaradi volitev pričeli delo. Poslanska zbornica je obravnavala zakonski predlog o zidanju šolskih poslopij. V senatu se je nadaljevala razprava so v resnici odkrili bistvene razlike med zemljevidom, ki je v arhivu, in zemljevidom, ki ga uporablja občina za izdajo gradbenih dovoljenj. Na občinskem zemljevidu se je namreč na nepojasnjen način zelena barva, ki označuje zelene površine, spremenila v rumeno, ki je predvidena za industrijska področja. Komunisti so zahtevali, da se imenuje preiskovalna komisija ki naj ugotovi odgovornost. Ob zaključku je predsedujoči spo. ročil, da je predsednik republike Saragat imenoval na osnovi člena 59 ustave za doživljenjskega senatorja znanega publicista in pesnika Eugenia Montala. Novi senator se je rodil v Genovi 12. oktobra 1896 in sedaj prebiva v Milanu. Izdal Je številne pesniške zbirke, razna proz- , , . o za- _______________________ ____________ konskem predlogu za reformo za-ina dela, prevedel znana dela zla-kona o javni varnosti. Sprejeli so " ' ‘ dva važna člena, člen 40 predvide- va, da ni več treba predložiti v hotelih, penzionih, sanatorijih itd., o-sebnega dokumenta in zadostuje izjava. Okrog člena 43 pa se je vnela precejšnja polemika. Ta člen nam- datumov. V bistvu gre ponovno | reč prepoveduje kontracepcijsko za začasno rešitev, saj je ostalo zelo malo časa na razpolago in bo vlada verjetno morala poseči po zakonskem odloku. Se vedno se nadaljujejo razprave in se križajo komentarji o izidu volitev na Siciliji in za nekatere občinske svete v raznih pokrajinah. K včeraj že objavljenim podatkom so se sedaj pridružili podatki o izi- dih v 47 občinskih svetih, kjer so volili po proporcionalnem sistemu In ki ne povedo bistvenih novosti, Razlike pri glasovih so namreč ponovno minimalne in predstavlja pravzaprav edino novost, da je v teh občinah KPI napredovala za 2,3 propagando, kadar žali nravnost ali je napravljena s pridobitnimi cilji, isti člen tudi prepoveduje razpečavanje slik, risb in publikacij, ki žalijo moralo in narvnost. Komunisti so trdili, da je ta člen v nasprotju z ustavo, liberalci pa so zahtevali ukinitev odstavka, ki govori o kontracepcijski propagandi. Vendar se Je minister Taviani uprl in člen je bil sprejet v prvotnem besedilu. V pričetku seje so komunistični poslanci sprožili zanimivo vpraša- nje v zvezi z regulacijskim načrtom Neaplja, nakar je podtajnik sti iz angleščine in sodeloval pri raznih revijah ter pri listih. Med za javna dela Agrisani potrdil, da j proglasili stavko. fašizmom je bil preganjan, po vojni pa je pogosto sodeloval z znanim listom «11 Mondo«. V četrtek bo predsednik republike obiskal Benevento, kjer bo podelil mestu zlato odlikovanje, in nato Avellino, kjer se bo udeležil proslave 150. obletnice rojstva Fran-cesca De Sanctisa. Sindikalne organizacije so preklicale stavko šolnikov enotnih nižjih srednjih Sol, ki bi morala biti 15., 16. in 17. junija, tako da se bodo mature na teh zavodih lahko odvijale brez kakršnih koli težav. Stavko so preklicali po vrsti razgovorov z ministrom za reformo javno uprave. Razbila so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za uslužbence mestnih občinskih prevoailh podjetij. Sindikalni predstavniki se bodo v kratkem sestali in bodo Vreme včeraj: Najvišja tempera- tura 15.4, najnižja 12,5, ob 19. uri 14,2 stopinje, zračni tlak 1013,2 lahno raste, vlaga 53 odst., veter severovzhodnik 22 km s sunki 46 km na uro, nebo oblačno, 2 mm dežja, morje razburkano, temperatura morja 16,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. SREDA, 14. Junija Metod Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 11.30 in zatone ob 1.06. Jutri, ČETRTEK, 15. junija Vid S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zadnje priprave za končno ureditev zračenja predora pri Senenem trgu Z deli bodo začeli v najkrajšem času ■ Zopet na dnevnem redu vprašanje bencina po znižani ceni Na sinočnji seji občinskega sveta so obravnavali vrsto tekočih vprašanj v zvezi z raznimi interpelacijami, ki so jih svoj čas vložili posamezni svetovalci, svet je nato delno z javnim, delno s tajnim glasovanjem sprejel vrsto sklepov z raznih upravnih področij, zadnji del seje pa je bil tajen. V odgovoru na ustrezno vprašanje liberalca Traunerja je župan Spaccini kratko orisal prizadevanje občinske uprave, da bi od osrednjih oblasti in od finančnega ministra Pretija dosegla podelitev primernega kontingenta bencina po znižani ceni za avtomobiliste s tržaškega področja. Župan je povedal ,da se prizadevanja v tej smeri še nadaljujejo, in da kaže osrednje vodstvo finančne uprave v zadnjem času večjo pripravljenost na razpravo o tem vprašanju, tako da se zdaj odpirajo nove možnosti za njegovo ugodno rešitev. Odbornik Romano je komunističnemu svetovalcu Calabrii pojasnil, da so občinski redarji v letu 1966 nabrali za 116,5 milijona lir raznih glob za prekrške prometnega zakona, in 7,7 milijona lir za prekrške občinskega pravilnika. Izkupiček prve postavke je prišel kakor vedno v celoti v občinsko blagajno ter bodo z delom teh sredstev krili stroške za vzdrževanje prometnih znakov na področju tržaške občine; izkupiček druge postavke pa se v smislu člena 110 občinskega in pokrajinskega pravilnika iz leta 1934 razdeli na dva dela: dve tretjini zneska prideta v občinsko blagajno; ostala tretjina pa v posebni sklad, iz katerega občinska uprava priznava nekakšne nagrade agentom, ki sodelujejo pri nalaganju glob: ta tretjina se namreč po določenem ključu razdeli med sanitarne inšpektorje, tržniške paznike, pripadnike ACEGAT in mestne redarje. Med vse te ljudi je občinska uprava v lanskem letu razdelila nekaj čez 2.500.000 lir. Odbornik Mocchi je poročal o pripravah za dokončno ureditev zračenja predora s Senenega trga proti Sv. Ani; skupina tržaških strokovnjakov si je pred časom ogledala nekaj rešitev podobnih problemov v Muenchnu na Bavar- SESTANEK BIVŠIH PARTIZANOV V DOLINI DANES, 14. t.m. ob 21. uri bo v prostorih prosvetnega društva »Valentin Vodnik» sestanek bivših dolinskih partizanov. Pokrajinsko vodstvo AN Pl vabi vse bivše borce, da se sestanka, na katerem bodo razpravljali o veliki julijski mednarodni partizanski manifestaciji, polnoštevilno udeležijo. skem, pa tudi za oddajo ustreznih del je bilo že primemo poskrbljeno. Po vsej verjetnosti se bo s konkretnim reševanjem tega vprašanja lahko pričelo v najkrajšem času. Precej zanimanja je zbudilo poročilo odbornika Lonze, ki je hkrati odgovoril štirim svetovalcem in ki je obravnaval problem onesnaženja morja s petrolejem in derivati. V začetku maja so se v okviru dežele srečali predstavniki prizadetih občin, pokrajin in turističnih organizacij, da pripravijo vse potrebno za enoten nastop proti tej nevarnosti. Temu prvemu srečanju bo kmalu sledilo drugo, na katerem bodo strokovnjaki sestavili konkreten načrt za preventivno nadzorstvo nad namernim in nenamernim one. snaženjem morskih voda, in sicer ne le po ladjih ampak tudi po industrijskih odplakah in podobnih virih nesnage. V okviru nadaljnje razprave je bilo govora še o ureditvi razsvetljave v nekaterih mestnih ulicah v okolici, o dvigalu v barkovljan-6kem svetilniku, o urniku, po katerem posluje osrednja tržaška ribarnica, o najetju posojil za ureditev nekaterih del in za odprtje štirih delovišč za brezposelne (od tega enega za speljavo turistične ceste na Kontoveiu), o preimenovanju Trga sv. Frančiška po pesniku Giottiju itd. S tajnim glasovanjem pa so se svetovalci izrekli za vrsto sklepov, z različnih področij, med katerimi naj omenimo izdajo posebnega dovoljenja Mariu Sedmaku iz Križa za opravljanje službe avtotaksija, izdajo podobnega dokumenta Francu Kralju z Opčin, itd. ---------- Premestitev deželnih uradov in odbornišlev Ta teden bodo uresničili prvi del načrta, ki ga je pripravil deželni odbor za namestitev raznih organov in uradov avtonomne dežele. Namen tega načrta je, da se popravi sedanji položaj, saj so zaradi pomanjkanja prostora razni uradi odbomištva raztreseni daleč vsaksebi, po mestu, kar seveda ovira delovanje teh uradov. Namen deželnega odbora je, da bi osredotočili urade v enem samem delu mesta. Te dni se bo odbomištvo za javna dela preselilo iz Ul. Teatro štev. 5 v nove prostore na Nabrežju Nazario Sauro štev. 8. Tudi odbor-ništvo za industrijo in trgovino bo zapustilo ta teden stare prostore v Ul. Milano 19 in se preselilo v Ul. degli Stella štev. 2. To novo poslopje, katerega glavni vhod je v Miramarskem drevoredu štev. 9 nasproti železniški postaji, bo tudi sedež pokrajinskega urada odbor-ništva javnih uprav, ki je sedaj v Ul. Manzoni. Medtem pa obnavljajo bivšo palačo INPS v Ul. Carducci 6, kjer bodo namestili predsedstvo deželnega odbora, njegovo glavno tajništvo ter odbomištvi za finance in načrtovanje. V bivši palači TELVE na Trgu Oberdan 5 ostanejo razna odbomištva, medtem ko bodo v Ul. Milano 19 namestili urade odbomištva za zdravstvo in deželno odposlanstvo računskega dvora, ki je sedaj v Ul. XXX. Ot-tobre. Po teh premestitvah bo predsedstvo deželnega sveta razpolagalo z vso palačo Modello, kasneje pa se bo preselilo v palačo na Trgu Oberdan, kjer je sedaj mednarodni center jedrske fizike. Na dvorišču te palače pa bodo zgradili sejno dvorano deželnega sveta. Podaljšan rok za spremembo naslovov na vozniških dovoljenjih Kot znano je prefekturni urad za vozniška dovoljenja (patentine) poskrbel za hitro zamenjavo spremenjenih naslovov na vozniških dovoljenjih tako, da prizadetim ni treba dolgo čakati. Po vrstnem redu, ki je bil pred časom določen, bi morali prizadeti poskrbeti za zamenjavo po abecednem vrstnem redu v različnih vnaprej določenih dnevih in sicer najkasneje do 16. t.m., ko bi morale biti zadevne operacije zaključene. Toda izkazalo se je, da se vsi niso držali predpisanih rokov. Zato je prefektura sklenila izjemno podaljšati prej določeni rok tako, da bodo vsi zamudniki, ne glede na abecedni vrstni red svojih priimkov, morali do 23. t.m. poskrbeti za spremembo naslovov. Po tem datumu bodo preostali zamudniki morali za zamenjavo naslovov začeti normalen postopek, ki pa traja precej dolgo. O Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj sprejel na poslovilni obisk kvestorja dr. Giuseppa Parlata. Prisotni so bili funkcionarji prefekture in vladnega ko-msiariata. OB UDELEŽBI PREDSTAVNIKOV OBČINSKE UPRAVE Svečana proslava 105. obletnice ustanovitve korpusa mestnih straž Podelitev pismenih priznanj 28 redarjem za vestno izpolnjevanje službe ■ Odprtje novih postaj v Bazovici in v naselju S. Sergio Župan čestita redarju Marassiju k dobro opravljenemu izpitu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiim PRETRESLJIVA PROMETNA NESREČA NA OBALNI CESTI POD KRIŽEM Dva mrtva in trije hudo ranjeni pri čelnem trčenju dveh avtomobilov Mrtev je italijanski finanear z Opčin in Jugoslovanka iz Beograda, hudo ranjeni pa jugoslovanski carinik in carinarka iz Sežane ter zdravnik iz Gorice Dve osebi mrtvi in tri hudo ranjene je tragični obračun strašne prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne okrog 16.30 na obalni cesti pri Brojenci pod Križem, kjer je prišlo do silnega čelnega trčenja dveh avtov. Ob tisti uri je 39-letni finanear Antonio Nicosia iz Canicatti (Agri-gento), v službi na poveljstvu finančnih stražnikov na Opčinah, proti Sesljanu s precejšnjo naglico vozil svoj fiat 600 TS 62398. V avtu so se peljali Nicosijev jugoslovanski kolega 29-letni carinik Radiša Simovič iz Sežane, Kidričeva 11, 26-letna carinarka Nada Spasovski, ki tudi stanuje v Sežani in njena 54-letna mati Slavka Spasovski iz Beograda, Bulevard Revolucije 155, ki je pred kratkim prišla h hčerki na obisk. Ko je Nicosia privozil do prej omenjenega kraja, je začel prehitevati pred njim vozeči avtomobil. Hitrost pa je bila taka, da ga je zaneslo na levo stran cestišča. Se preden se je mogel umakniti spet na desno, je prišlo do strahotnega trčenja z avtom «giulia super* GO 34058, ki ga je nasproti privozil 44-letni zdravnik Mario Grignetti iz Gorice, Ul. Silvio Pellico 8. Trčenje je bilo tako silovito, da se je Ni-siov avto ves zmečkal, pri tem pa so se odprla vrata fiata 600. Nico-sio in Slavko Spasovkijevo, ki je sedela spredaj, je vrglo iz avta na cesto, kjer sta obležala na mestu mrtva zaradi prebitja lobanj. Nada Spasovski, Simovič in Grignetti pa so se v notranjosti obeh popolnoma razbitih avtov hudo ranili in pobili. iiiu*iiiiiimiiiiiiiii|i»»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ii»iiii»ii»iiiw»iiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiimiiiiMiiiii»iiii ••Hlinili DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV V peti komisiji razprava o postopku pri javnih delih Izšla je 17. številka Uradnega vestnika - Predsednik in ravnatelj industrijskega pristanišča pri dr. Berzantiju Peta stalna komisija za javna de- strijskega pristanišča dr. Franzila, Prvi reševalci, ki so nesrečnikom plikacije bo okreval v 50 dneh. priskočili na pomoč, so se zgrozili I Medtem so agenti cestne policije ob pogledu na trupli in na hudo ra-1 na kraj nesreče poklicali uslužben- njene potnike. Nekdo je odhitel do najbližnjega telefona in poklical bolničarje RK. Zasebni avtomobilist je medtem zdravniku pomagal iz razbitin »giulie* in ga odpeljal v bolnišnico. Bolničarji RK, ki so nekaj trenutkov nato pridirjali na kraj nesreče, so iz fiata 600 potegnili Nado Spasovskijevo in Simoviča, medtem ko je bila vsaka zdravniška pomoč za Nicosio in Slavko Spasovkijevo zaman. Dežurni zdravnik dr. Buttiglioni je samo izdal potrdilo o smrti in ga izročil agentom cestne policije, ki so pod vodstvom majorja Gaggera opravljali vse potrebne formalnosti. Oba ranjenca so bolničarji odpeljali v bolnišnico, kjer so Spasovskijevo nemudoma sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo o-krevaja v dveh mesecih zaradi močnih udarcev po glavi in obrazu z zlomom nosne kosti, po dimljah, kolenih in gležnjih z verjetnimi kostnimi poškodbami. Na isti oddelek so nujno sprejeli tudi Simoviča, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo, ker se je hudo pobil po glavi, se ranil po levem sencu, čelu in ličnici, zadobil udarce po prsih in rane po spodnjih udih. Grignettija so v bolnišnici pridr žali na ortopedskem oddelku. Pri ce mrtvašnice. Po predhodnem dovoljenju namestnika državnega pravdništva ir. Tavelle, je major Gaggero dal odpeljati trupli obeh nesrečnikov v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Posredovanje poslancev za tržaške gospodarske pobude Agencija «Italia» sporoča, da je senator Garlato, predsednik pristojne senatne komisije, v Rimu zagotovil poslancu Belciju, da bo upošteval da je nujno, da se v senatu odobrita zakona, ki se tičeta tržaške pristaniške ustanove in finansiranja železniških del. Kar se tiče vladnega zakonskega osnutka štev. 4000 in zakonskega predloga poslancev Belcija in Bologne štev. 3479 glede suhega doka, čakajo na pojasnila o finančnem kritju, ki ga mora dati komisija za proračun. Kot je znano, ni po mnenju zakladnega ministrstva kritje v okviru globalnega sklada za leto 1967 v višini ene milijarde lir v nasprotju s po- trčenju je z ut™ uda- ni v vnlan avta m si le nrehil snod- komisije poslanske zbor- ril v volan avta in si je prebil spodnjo čeljust, si izbil spodnje sekalce, se ranil in udaril po tilniku, prsih in kolenih ter si zlomil levi gleženj. Če ne bodo nastopile kom- la, urbanistiko, prevoze in turizem je včeraj zjutraj pod predsedstvom svetovalca Ribezzija nadaljevala proučevanje posameznih členov zakonskega osnutka o postopku glede javnih del. Od 71 členov je komisija doslej končala proučevanje 47. Poleg poročevalca Rigutta ter odbornikov za javna dela Masutta, za kmetijstvo Comellija in za urbanistiko Leschiutte so posegli v razpravo svetovalci Angeli, Bian-chini, Bisol, Calabria, Coghetto, Dulci, Ramani, Romano, Trauner in Volpe. Komisija se sestane zopet danes zjutraj Prva stalna komisija za predsedstvo, finance in proračun pa je odložila svoje delo na sejo, ki bo danes ob 9.30. Včeraj se je sestal tudi pred sedstveni urad deželnega sveta, in sicer pod predsedstvom de Rinal-dinija. Urad Je odobril pravilnik o uporabi knjižnice skupščine, ki šteje že večje število zvezkov, kateri so nujno potrebni za delo za deželne svetovalce. Postopek za uporabo knjižnice so odobrili na podlagi čl. 104 notranjega pravilnika deželnega sveta. * • • Včeraj je izšel uradni vestnik štev. 17 dežele Furlanije-Julijske krajine, ki objavlja med drugim važen deželni zakon, kateri bo omogočil razvoj tehnoloških raziskav na deželnem področju. Predvsem bodo raziskali kraško področje, ki pride v poštev za morebitne znanstvene pobude. V ta namen pooblašča zakon deželno upravo, da da tržaški podsekciji vsedržavnega zavoda za jedrsko fiziko podpore do najvišjege zneska sto milijonov Ur. Ta denar je namenjen za študije in raziskave ter meritve na dežel nem področju ter za nakup primernih naprav, ki služijo za raziskave. Na ta način bo ta važna tržaška ustanova lahko pospešila svoje raziskave na Krasu, česar doslej ni mogla, ker ni imela na razpolago sredstev. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je sprejel včeraj zjutraj predsednika ustanove tržaškega indu- ki ga je spremljal tudi ravnatelj ustanova inž. Verzegnassi. Med razgovorom so obravnavali nekatera vprašanja, ki se tičejo razširitve industrijskega področja ter infrastruktur, katere so potrebne za zgraditev tovarne Grandi Motori. Zborovanja KPI Danes bodo naslednje skupščine KPI, na katerih bodo nakazali stališče komunistov v zvezi z resnim mednarodnim položajem. Ob 18. uri bo skupščina sekcije pristaniških delavcev, na kateri bo govoril Claudio Tonel, Ob 18.30 bo skupščina sekcije tesarjev, ki jim bo govoril prof. Paolo Šema. Ob 20. uri bo skupščina sekcije na Elizejskih poljanah, na kateri bo govorila Jole Burlo. Danes ob 21. uri bo v krožku «Pečar* javno zborovanje KPI o stališču komunistov do sedanjega resnega mednarodnega političnega položaja Govoril bo deželni tajnik Silvano Bacicchi. Jutri ob 12. uri bo o isti temi zborovanje KPI za delavce ladjedelnice cNaval-Giuliano*. Govoril bo Paolo Šema. Ob 20.30 bo Silvano Bacicchi govoril v naselju S. Sergio v Ul. Grandi. Ob 21. uri pa bo skupščina sekcije na Opčinah, kjer bo o isti temi govoril Paolo Šema. Seja deželnega odbora Včeraj se je sestal deželni odbor, ki je odobril sklep o podelitvi 53 milijonov lir prispevka za pospeševanje kmetijskega zadružništva. Odbor je sprejel še razne druge sklepe. ____________ SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA Za poklic * prazničnih dneh z primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, Je treba telefuni ratl na štev. 90-235. niče Orlandi. Dejansko bi morali po njegovem mnenju zvišati kritje na 1600 milijonov lir že letos ter določiti potem pet let zapovrstjo enako mi-to. Zaradi tega bo zahteval minister Colombo da se skliče za razpravljanje o tem vprašanju, plenarno zasedanje komisije za proračun. Ce bo prevladala teza ministra Colomba, bodo lahko zakon odobrili, kakor hitro bo izrekla o njem mnenje komisija javnih del. Ce pa bo obvladala teza poslanca Orlandija, bo moralo zakladno ministrstvo najti nekje še 600 milijonov lir. Zakon bodo potem morali popraviti in ga potem ponovno poslati v senat. V zvezi z raznimi zakonskimi u-krepi, ki se nanašajo na tržaško in deželno gospodarstvo, je treba omeniti tudi zakonski predlog Belcija in Bologne, ki predvideva povečanje sredstev krožnega sklada. Ta zakonski predlog so že izročili komisiji za finance in za zaglad v poslanski zbornici. Poslanec Belci je posredoval pri predsedniku komisije za šolstvo Er. miniu, da bi čimprej razpravljali o zakonskem predlogu, ki določa prosta mesta za vključitev odvečnih učiteljev v tržaški pokrajini v učiteljski stalež. Končno so vzeli v pretres tudi zakonski predlog v zvezi s policisti, financerji in gozdnimi čuvaji bivše ZVU, kar se vse nanaša na zakon štev. 1600 iz leta 1960 o uslužbencih bivše ZVU. Po krvavem dejanju v Ul. Udine Bubnicheva aretirana Mazzer boljši Triindvajsetletna Luciana Bubnich por. Pitacco iz Ul. Ronchetto 15, ki naj bi predvčerajšnjim popoldne z nožem zabodla v trebuh 29-letnega Alda Mazzerja iz Ul. della Guardia 17 vztraja na tem, da ni storila ničesar in da ne ve ničesar. Kljub temu so karabinjerji preiskovalnega oddelka včeraj spremenili njen pripor v arest in jo odpeljali v koronejske zapore. Bubnicheva pa je neomajna, čeprav jo je Mazzer včeraj ponovno obtožil, da ga Je sunila z nožem. Mazzer se je po operaciji že toliko opomogel, da so ga mogli včeraj karabinjerji zaslišati. Prisotna sta bila karabinjerski major Greco in preiskovalni sodnik dr. Tavella. Zaslišanje je trajalo samo malo časa, ker se zdravniki še vedno bojijo za Mazzerjevo zdravstveno stanje, toda mladenič je ponovno povedal, da ga je z nožem sunila Luciana. Samo dejstvo, da so karabinjerji za Bubnichevo spremenili pripor v arest dokazuje, da imajo še druge otipljive dokaze, da je bila prav ženska tista, ki Je zagrabila za nož in sunila Mazzerja, čeprav niso še našli orožja, ki je služil mladi ženski, da je izvršila krvavo dejanje. Preiskava se nadaljuje. Včeraj zjutraj so bile slavnostne ceremonije ob 105. obletnici ustanovitve korpusa tržaških mestnih redarjev. Slavnosti so se začele ob 7.30, ko je poveljnik korpusa odšel v spremstvu častnikov, podčastnikov in redarjev na grič Sv. Justa, kjer je položil lavorov venec k spomeniku padlim. Takoj nato so se vsi odpeljali v Skedenj, kjer so na tamkajšnjem pokopališču počastili spomin mestnega redarja Gio-vannija Cergola, ki je izgubil življenje pri izpolnjevanju svoje poklicne dolžnosti. Ob 8.15 je predstavništvo korpusa počastilo spomin mestnega redarja Angela Cat taruzza pred spominsko ploščo, ki je vzidana pri vhodu v vojašnico v Ul. Madonna del Mare. Sledila je ob 8.30 slovesna maša, ki jo je v cerkvi Rožnega venca po maši pa je bila v Avditoriju v Ul. Teatro Romano proslava obletnice ustanovitve korpusa. Prisotni so bili župan inž. Spaccini, odbornik za mestno policijo prof. Romano, odbornik za stike z javnostjo Ce-schia, odbornik za osebje dr. Chic-co in odbornik za javna dela Mocchi. Prisotne je toplo pozdravil župan Spaccini ter izrazil svoje trdno prepričanje, da si bodo tudi v bodoče v še večji meri prizadevali v korist občinske uprave in mesta. Župan je poudaril, da mora občinska uprava reševati, spričo hitrega razvoja na vseh področjih mestnega življenja, vedno številnejša in bolj zapletena vprašanja. Zato mora tudi korpus mestnih redarjev uskladiti svoja sredstva in izurjenost svojega moštva z rastočimi zahtevami sodobnega in delovnega mesta, kot je danes Trst. Pohvalno se je o korpusu mestnih redarjev izrazil tudi odbornik za mestno policijo prof. Romano, ki je dejal, da je imel priliko, da se osebno seznani z odlično organizacijo redarske službe na raznih področjih. Prof. Romano je še poudaril, da mestni redarji vršijo svojo službo požrtvovalno ter da se zavedajo svoje odgovornosti. Na kraju je pristavil, da bo posvetil vse svoje sile za tehnični in organizacijski razvoj korpusa. Po pozdravih so podelili pismena priznanja 28 mestnim redarjem, ki so se posebno odlikovali lani pri izvrševanju svoje poklicne dolžnosti. Priznanja so prejeli: Galizzi E-lio, Rotta Franco, Zinutti Velio, Bussani Mario, Danieli Giordano, Alleruzzo Giuseppe, Candotti Diego, Parenzan Fulvio, Tullio Adriano, Vitiello Antonio, Battista Cosi-mo, Blocher Giuliano, Bucci Fran-cesco, Birna Livio, Buri Gianfran-co, Devit Gualtiero, Divo Romano, Gullotta Giovanni, Jugovaz Umber-to, Lapel Fulvio, Lezzi Ettore, Mo-resan Gianni, Pastrovicchio Giuliano, Rener Giorgio, Soloperto Lu-cio, Zangrando Mario, Zobez Bru no, Furlan Mario. Spričevala o dobro opravljenem izpitu tečaja za ((plavanje, reševanje in prvo pomoč pri nesrečah v vodi» je prejelo 16 redarjev: Galizzi Elio, Divo Vinicio, Ubaldini Giuliano, Vaivoda Fulvio, Borri Claudio, Bossi Luciano, Luconi Leo-poldo, Marassi Gabriele, Sferza Giorgio, Simeoni Romano, Vescovo Gualtiero, Viduli Giovanni, De Col-le Gianfranco, Divo Romano, Parma Bruno, Sedmach Mario. Nato so podelili šarže novoimenovanim podbrigadirjem in brigadirjem. Za podbrigadirje so bili imenovani: Mario Vesnaver, Giuseppe D’Accolti, Marcello Logar, Orlando German; za brigadirje pa: E-lio Fabi, Mario Spadaro, Mario Si monetti, Livio Stringer, Virgilio Marega. Na kraju so izročili inšpektorju korpusa Albinu Sgorbissi, ki gre v zaslužen pokoj, zlato medaljo. Sgorbissa je s efil pri mestn-h redarjih 42 let 1 1941 mu je bila zaupana težavna naloga uriianja mestnega primeta. Po uradni ceremoniji so odbornik za mestno policijo Romano, poveljnik korpusa, njegov namestnik in številni častniki odšli v najprej v naselje Sv. Sergeja in nato v Bazovico, kjer so slovesno odprli novi postaji mestnih redarjev. Obeh slovesnosti so se udeležili predstavniki karabinjerjev, finančne straže ter gozdnih čuvajev. Kaplan korpusa je blagoslovil obe postaji, potem, ko je prof. Romano prerezal tradicionalni trak. V svojem nagovoru na postaji v naselju Sv. Sergeju je prof. Romano poudaril, da si je občinska uprava vedno prizadevala, da nudi novim naseljem vso svojo pomoč, tudi na področju redarske službe. Gre za dosežek — je dejal prof. Romano — ki nas bo pripeljal, upam čimprej, do končnega cilja, se pravi do otvoritve zadnjih dveh postaj mestnih redarjev na Proseku in v Križu«. Prof. Romano je še posebej poudaril pomembnost redarske postaje v Bazovici, ki je bila zaprta v vsej tej povojni dobi. Potreba po učinkoviti redarski službi pa je postajala iz dneva v dan vedno večja, spričo velikega navala izletnikov in tujih turistov posebno ob nedeljah in praznikih. Prav v teh dneh se pojavljajo tam pereča vprašanja cestnega prometa, ki se utegnejo rešiti samo s prisotnostjo izurjenih redarjev. Poleg tega, je še pripomnil prof. Romano, pa je treba skrbeti tudi za zaščito gozdnih nasadov, bodisi občinskih, kakor tudi zasebnih. £ olske jesti Na znanstvenem liceju — Vrdel-ska cesta 13 — je na ogled šol- ska razstava, ki je odprta občinstvu od 9. do 13. ure. Poletni simfonični koncerti v Miramaru Kot je bilo že sporočeno, bodo v juliju v parku miramarskega gradu poletni simfonični koncerti orkestra gledališča Verdi na pobudo in v sodelovanju med avtonomno leto-viščarsko in turistično sezono ter upravo gledališča Verdi. Ciklus bo obsegal štiri koncerte v dneh 22 26. in 29. julija ter 2. avgusta z možnimi spremembami v primeru slabega vremena. Prvi koncert bo dirigiral Arman do La Rosa Parodi, sodelovala pa bosta violinist Franco Gulli in violist Bruno Giurana. Program bo obsegal: HaendelAVater mušic, suita v priredbi H. Hartyja; Mozart — Koncertna simfonija za violino in violo KV 364; Prokofieff — Poletni dnevi, op. 65 in De Falla — «E1 amor brujoo, baletne suite. Drugi koncert bo dirigiral Robert Wagner, solist pa bo kitarist Ali-rio Diaz. Program bo obsegal: Haydn - Simfonija št. 92 (Oxford); Castelnuovo-Tedesco - Koncert za kitaro in orkester (novo za Trst); Schuberrt - Simfonija »Nedokončana* in Rossini - Simfonija »Gazza ladra*. Tretji koncert bo dirigiral Elio Boncompagni s sodelovanjem so pranistke Siw Ericsdotter. Program bo obsegal: Geminiani «La follia* (concerto grosso); Beethoven - «1. simfonija*, Wagner - Pet spevov Matilde Wesendonck; Mendelssohn -«Sen kresne noči*, suita za orkester. Četrti koncert bo dirigiral Pietro Argento s sodelovanjem čelista Li-bera Lane. Program bo obsegal; Mozart — «Le petits riens», baletna suita; Bocherini - Koncert za čelo in orkester; Dvorak - Serenada op. 44 (novo za Trst) in Čajkovski -«Capriccio Italiano*. m V mali dvorani Kulturnega doma bo 15. t.m. ob 20.30 predaval dr. Drago Gantar o plačah in socialnem zavarovanju. Vabljeni! Krožek absolventov Slovenske trgovske akademije Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slavko Škamperle obvešča odbornike, da bo redna odborova seja v četrtek, 15. t.m. ob 20.30. Zaradi važnosti seje priporočamo točno in polnoštevilno udeležbo vseh odbornikov. Nazionale 16 «Cifrato specialen '.ech-nicolor. Lang Jeffries, Jose Gred. Excelsior 16.30 «Trappola per sette spie«. Yvonne Bastien, Carlo Glul-fre. Prepovedano mladipi P°4 *4-letom. , Penice 16.00 «Stalingrado». vojni film. Eden 16.00 «Un uomo. una donnas Technicolor. 2 nagradi Oscar A-nouk Atmee Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 «A qualcuno pla« caldo«. Marilyn Monroe. Jack Lem-mon, Tony Curtis. Ritz (Ulica San srancesco 10) 16.00 «11 sapore della pelle« Sexy. Prepovedano mladini pod 18. le-tom. Alabarda 16,30 «Zorro tl ribelle« — Technicolor. Hovvard Ross, Tina De Santis. Filodrammatico 16.30 «La ragazz« meravigliosa« Technicolor. Rosio Durcal, Fabrizio Morom. Moderno 16.30 «Come utilizzare « graconiere« Technicolor. Brian Bet. ford. . Cristallo 16.30 «Un milione di annt fi» Technicolor. Raquel VVelch. Aurora 16 30 «Wanted» prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.30 «La giumenta verde* Technicolor. Sandra Milo, Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «Scandalo al solen Technicolor. Sandra Dee. Prepovedano mladini pod 16. letom. Impero 16.30 «Caleidoscope, la truf-fa che piaceva a Scotland Yard». Vittorio Veneto 16.30 «U 112 assalto al Queen Mary» Technicolor. Frank Sinatra, Virna Lisi Ideale 16.00 «Anche gli eroi piango-no«. Deborah Kerr. Wi,Uiajn Ho*” den. Astoria (Ulica Zorutti, filobus št. D Počitek. Astra 16.30 «La grande notte di Rin‘ go«. Abbazia 16.00 «Le avventure dl Kavne BiH«. Klint Walker. LETNI KINO Sattelite (Borgo S. Sergio avt. fil. 20, 29) Blagajna ob 20.15 začetek ob 21. uri. Danes Vista-Vision «Orgoglio e passione« Tecn-nicolor. Sophia Loren, Frank Sinatra, Cary Grant. SPDT priredi 1*. t.m. Izlet na izbiro na Slavnik ob priliki planiškega tabora primorskih planinski društev, na Vremščico in na N3"'" z avtobusom, ki bo opravil krozn pot: Trst, Kozina, Podgorje, Kozina. Senožeče, Razdrto s povratkom skoz Markovščino v Trst. Slovenski film NE JOČI PETER predvaja, 16. junija ob 21. url prosvetno društvo «Slovan« n® Padričah. iiiiiiiiHiHMMHiiiiimiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiimHimmmimmmimmiiiiiHUHmmimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii VČERAJ OPOLDNE PRI ŠTRAMARJU Štirje ranjeni pri trčenju avtov na zdrsljivem asfaltu Avto, ki je zdrsnil, je z zadnjim delom zagrabil nasproti vozeči avto, nakar sta se oba zaobrnila okrog svoje osi in se pri tem raztreščila V Štramarju se je včeraj okrog poldne pripetila slikovita cestna nesreča, ki je terjala kar štiri žrtve. Pri trčenju dveh avtomobilov so se ranili in pobili 44-letna učiteljica Anita Bornigia por. Orlando iz Ul. Ginnastica 57/1, 44-letna učiteljica Evelina Bassani iz Ul. Crispi 35, 55-letna gospodinja Anita Guerra por. Larice in njen 61-letni mož Marino Lerice iz Miramarskega drevoreda 25. Larice je po Ul. Flavia proti Mi ljam vozil avto egiulietta* TS 35730, v katerem se je peljala tudi žena. Za seboj je Larice že pustil čistilnico «Aquila» in zapeljal navzdol po strmi cesti proti štramarju. Ko je bil na koncu strmine, je Larice iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad avtom. Po vsej verjetnosti je šofer zdrsnil po cestišču, ki so ga omočile prve deževne kaplje. Laricev avto se je tedaj zaobrnil okrog svoje osi in pri tem z zadnjim delom zapel zadnji desni blatnik in odbijač fiat 500 TS 37690, ki ga je nasproti privozila Borni-giova, zraven katere se je peljala Bassani jeva. Oba zapeta avtomobila sta se tako še obrnila in se tudi raztreščila. Pri zaporednih trčenjih in sunkih so se ranili vsi štirje potniki v obeh avtih. Bomigiova se je ranila po čelu, nosu in rokah ter se hudo pobila po prsih. Njena sopotnica se je močno pobila po grodnici in si jo verjetno zlomila, se ranila po obrazu in spodnjih udih, Guerrova je zadobila močne udarce po glavi in tilniku, medtem ko se je njen mož pobil po glavi, se opraskal po tilniku, se ranil po bradi in si zlomil levo zapestje. Vse tri ponesrečene ženske so v bolnišnico prepeljali z zasebnimi avti, Lariceja pa z avtom RK. V bolnišnici so Bornigiovo sprejeli na ortopedski oddelek s pro-•iup 0£ °P SZ P° bCubaodjo ozou8 na istem oddelku so pridržali tudi Bassanijevo, ki se bo morala zdraviti mesec dni. Guerrovo so sprejeli na nevrokirurški oddelek in bo okrevala v 10 dneh, njen mož pa se bo na ortopedskem oddelku zdravil 30 dni. Vse potrebne formalnosti na kraju nesreče so o-pravili karabinjerji. Vojne pokojnine Pokrajinska direkcija za zaklad sporoča, da poviški vojnih pokojnin na podlagi zakona štev. 318 od 18.5.1967 veljajo od 16.9.1966 naprej za neposredne pokojnine od I. do VI. kategorije, za posredne pokojnine tabele I In 0 ter za skrbstveno doklado, od 1.6.1967 pa za neposredne pokojnine 7. in 8. kategorije ter za posredne pokojnine G In M. Razlike bodo začeli plačevati 12. avgusta in 5. septembra. Invalidi prve kategorije, ki ne razvijajo nobene dejavnosti in ne plačujejo dopolnilnega davka, imajo pravico, na podlagi prošnje, do posebne doklade v znesku 60.000 lir letno. Prizadeti naj se za sestavo prošenj obrnejo na združenje ON IG, za informacije pa na zadevni urad omenjene direkcije na Korzu Cavour štev. 4. Ponovno žrebanje porotnikov Čez teden dni se bo začelo letošnje drugo zasedanje tržaškega porotnega .sodišča. Predsednik sodišča dr. Rossi pa je v hudih škripcih, ker se mu še ni posrečilo sestaviti sodišča. Od 10 odbornikov, ki so bili svoj Čas izžrebani, ne bo mogel niti eden opravljat te zahtevne službe. Nekateri so službeno odsotni, drugi nimajo predpisane šolske izobrazbe, ženske pa so zaposlene pri domačih opravilih. Zato bodo morali jutri ponovno izžrebati 10 drugih imen porotnikov. Kine na tne/t EEfri predvaja danes, 14. t.m. ob 18. uri zabavni film: METRO GOICWYN-MAVER i». STAN LiO e O Url O GL' AU-EGRI EROI STAN LAUREL OLIVER HARDY JUNE LANG VVIUIAM JANNEV VERNON STEEjJE ANNE GREY M* MMi S *►<>*•< MAl HjHCH JSl KINO PROSEK.KONTOVEL predvaja danes, 14. tun. ob 19.30 film: 7 CONTRO LA MORTE (7 PROTI SMRTI) Igrajo: Rossana Schiaffino, John Saxon in Brian Aherne Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 13. Junija se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 14 oseb. UMRLI SO: 80-letni Orazio Peve-rim, 78-letr.a Lutgia Sturm vd, Bar-caricchio, 8(Metni Vittorio Cherini, 79-letni Giovanni Zorzet, 79-letni Ettore Bernuzzi, 75-let.nl Giuseppe Starc, 64-letn! Mario Gec, 61-letni Stellio Rossi, 82-letna Anna Sedey, 82_letna Giacomina Tijan vd. Grego, 78-letni Lulgi Curvino, 66-letna Pie-rina Ki rim vd. Bab teh, 58-1 etni Giuseppe Marson, 8 nova, a vedno prijetna narodna -j pesem. MILKO BAMBIČ Gojenci nabrežinske podružnice glasbene šole GM, ki so pod vod 1 stvom svojih profesorjev nastopili v soboto zvečer v Nabrežini j' fSSUtmfSSSS «■11 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Orkester Giannija Safreda - 17.20 Zabavali vas bodo - 17.45 Nekaj jazza -18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Sopranistka C. Gherardini - 18.55 «The Charleston Hot Peppers* - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Zbor »Emil Adamič* - 19.50 Duo Morghen - Meltier - 20.00 Šport -20.35 Simfonični koncert - v odmoru: Socialne vede - 22.30 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi. SREDA, 14. JUNIJA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranja glasba -9.07 Zvočni trak - 10.05 Plošča za 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.40 «Madame Butter-fly», tretje dejanje - 14.10 Istrski motivi - 14.25 Strani iz tržaškega jamarstva. 7.30, Koper 8.30, 12.30, 14.00, poletje - 11.00 Triptih - 11.30 Bellini, Rossini, Puccini - 12.05 Kontrapunkt - 13.33 Nepozabne pesmi - 14.40 Ital. pesmi - 16.00 Program za mladino - 16.40 Plošče - 17.20 Jazz - 17.45 Tedenski kulturni pregled - 18.15 Glasba za mladino - 19.35 Luna park - 20.00 Rossinijeva opera »Pepelka*- II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.40 Glasba po željah - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Tenorist G. Savelli -15.35 Komorna glasba - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Enotni razred - 20.00 Glasbeno-govomi spored - 20.30 — Poročila - 9.05 Glasbena matineja - 9.55 Pravljice in zgodbe - 10.10 Revija zabavnih zvokov - 10.45 Glasbena pravljica - 11.15 Dva umetnika iz Maribora - 11.45 Človek in zdravje - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Ansambla šlonsk in Mazovše - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Jug. pevci zabavnih melodij - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Iz Leoncavallovih »Glumačev* 14.30 Priporočajo vam... -15.05 Melodije za razvedrilo - 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.30 Pol ure romantike - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Mladina sebi in vam - 19.00 Aktualnosti doma in po svetu - 19.15 Iz naših studiov - 19.45 Naš razgovor - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Čajkovski: »Jevgenij Onjegin* - 23.10 Za ljubit >lje jazza 23.50 Edvard Pe-tiška: Pesmi - 24.05 Za lahko noč. Ital. televizija 17.00 Giocagid - 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Vulkani na Aljaski - 19.15 Zna 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Jug. narodni plesi - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah -14.10 Ritmi in pesmi - 14.40 Mladinski zbor iz Sežane - 15.00 Glasbeni vrtiljak - 16.00 Valčki - 16.45 Od Soče do Drave - 17.15 Plošče - 17.30 Otroški kotiček - 18.00 Operna glasba - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 23.15 Orkester Glea-son - 23.35 Dve Mendelssohnovi romanci. III. program 10.00 Operna glasba - 10.30 Gua-mi, Ciampi - 12.20 Scarlattijeve skladbe za klavičembalo - 12.55 Simfonični koncert - 14.30 Baritonist E. Battaglia - 15.10 Rimski-Korsakov - 16.10 Debussyjeve skladbe - 17.40 Duo Salvitto-Pez-zullo - 18.30 Mednarodna lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - Slovenijo 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 19.15 Koncert - 21.00 Potovanje med ljudožerce - 22.30 Literarna oddaja. stvena oddaja - 19.45 Športne ' sti in ital. kronike - 20.30 Dni nik - 21.00 Spomini naše dobi Dva bloka - 22.00 Športna sreda 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Angleščina - 21.00 Dne nik - 21.15 Ajshilovi «Perzijci Jug. televizija 18.25 Naše prijateljice živali 18.55 Obzornik - 19.15 Tisočkr zakaj — oddaja za otroke - 20. Reportaža: Sarajevo - 20.30 Na dokumentaristi: Dragoslav Lazič 21.00 in 22.50 Dnevnik - 21.1 Ekran na ekranu - 22.38 Bise glasbene literature. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI 3,2 milijarde lir bo veljala izvedba splošnega načrta za mestno kanalizacijo Deželni prispevki za športne objekte ■ Olajšave za stanovalce Doma počitka - Revizija družinskega davka Občinski odbor v Gorici je na avoji zadnji seji pod vodstvom župana Martine odobril načrt kanalizacijskega omrežja za Gorico, ki sta ga po naročilu, občinskega sveta izdelala inženirja Lodovico De Vito in Roberto Foramitti. Ta splošni načrt zbirnih kanalov odpadnih voda, ki zaobsega celotno območje, na katerem naj bi se predvidoma — v skladu z regulacijskim načrtom — razvilo naše mesto, predvideva 3,2 milijarde lir stroškov, od katerih bi 2,9 milijarde lir potrošili na dražbah, 147 milijonov za odkup zemlje, 153 milijonov pa za tehnične stroške. Zupan Martina je v uvodu poročal o svojem potovanju v Berlin, kjer je prisostvoval kongresu evropskih občin ter imel na njem tudi govor o naših razmerah, ki smo o njem poročali v včerajšnji ttevilki. Seznanil je nadalje odbornike z deželnimi prispevki za izgradnjo športnih objektov poleg šole Ascoli, v Ločniku in na Rojcah. Odbornik za osebje Candussi je predložil zapisnike upravne komisije občinskih podjetij, nakar so odobrili upravo mestnega avtobusnega prevoza, ki je v mesecu februarju bremenila občino za 3,8 milijona lir. Odbornik za zdravstvo Tomassich je opozoril odbornike na nekatere o-lajšave, ki naj bi jih bili deležni stanovalci Doma počitka v Ločniku. Pristojnemu odborniku in županu so naročili, naj se z zadevo temeljiteje seznanita, da bi ugotovila, kaj v tem pogledu občina lahko napravi. Odbornik Sfiligoj je prikazal u-spehe dosežene pri reviziji družinskega davka. Ker so se skoraj vsi Gorica VERDI. 17.15—22.: «Colorado Jess». C. Connors in K. Devi. Ameriški barvni film. CORSO. 17.00: «E la donna čred l’amore». Oliver Despax in J. Vil-lard. Francoski film; mladini pod 18. letom prepovedn. MODERNISSIMO 17.55—22.; «Clint il solitario». G. Martin in F. San-cho. Italijanski kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 17.30: «Ombre sul ma-re». G. Ford in E.G. Robinson. Ameriški film. VITTORIA. — Zaprt. Tržič AZZURRO. 18,—22.: «Sciarada per 4 spie». Lino Ventura. V kinema-skopu in barvah. EXCELSIOR. 17.30-22.: «L’uomo dalla pištola d’oro». J. Mihonej in F. Sancho. V kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 18,—22.; «Tamburi sul grande fiume-i. R. Todd in M. Cokh. V kinemaskopu in barvah. /tonke EXCELSIOR. 19.30—22.: »Joe Mitra«. E. Constantine. RIO. — Danes zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38. tel. 22-68. RONKE Ves dan ln ponoči je dežurna le kama «Alla Stazione# dr. Matitti, Drevored Garibaldi 3, tel. 75-046. TR2IC Dane, ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «S Nicolb« dr. Olivetti, Ul. I. Maggio 94, tel. 73-328. davkoplačevalci sporazumeli s pristojnim uradom, so s tem dokazali visoko civilno odgovornost ter še enkrat potrdili vzajemno razumevanje, ki mora prevevati odnose med davkoplačevalci in občino. Na njegov predlog so sklenili predlagati občinskemu svetu obnovo davčnega sveta za leto 1967-1968. Ob koncu je odbornik De Simone poročal o ukrepih finančnega značaja. Sindikalne vesti Za delovno pogodbo stavbenikov bodo imeli v petek, 16. t.m. sestanek na sedežu zveze industrij-cev v Gorici. Ob tej priliki bodo skušali doseči sporazum med sindikati in predstavniki delodajalcev za dopolnilno pokrajinsko pogodbo, Stavka v tovarni vijakov v Trži ču se nadaljuje. Včeraj so stav kali dve uri in sicer od 16. do 18 ure za obnovo pogajanj in spre jetje sindikalnih predlogov. Na sedežu CISL v Tržiču je bilo včeraj popoldne zborovanje delavcev tega podjetja. V Venetu bodo bančni uslužbenci stavkah 19. in 20. junija za obnovo svoje delovne pogodbe. Blasi in Vanda Sever, trije imajo popravne izpite; 4. razred: vseh o-sem dijakov so pripustih k uspo-sobljenostnemu izpitu. 4. gimnazija (8 dijakov): izdelali so Franka Ferletič, Silva Hvala in Nadja Nanut, izpit ima 5 dijakov; 5. gimnazija vseh pet dijakov so pripustih k sprejemnemu izpitu za prestop na licej. 1. hcej (5 dijakov); izdelali sta Savina Gravner in Ana Primožič, trije dijaki imajo popravne izpite; 2. hcej (5 dijakov): izdelali so vsi dijaki: Nevina Brešan, Marija Koren, Leopold Mervič, Ida Primožič in Bernard Spaz-zapan; 3. hcej: vseh 9 dijakov so pripustih k zrelostnemu izpitu. ZANIMIVO PREDAVANJE V SREPISCU RIZZflTTI V sociološkem pogledu je Gorica mesto z mednarodno bodočnostjo Poudarek na pomenu večnarodnega in jezikovno mešanega območja za aktiven razvoj njene posredniške vloge «Gorica ima v sociološkem pogledu zagotovljeno mednarodno bodočnost«. S temi besedami je zaključil svoj govor prof. Franco De-marchi s tržaške univerze, ki je imel prejšnji večer v okviru središča Rizzatti predavanje pod naslovom ((Sociologija obmejnega mesta«. V njem je analiziral Gorico z dveh vidikov: kot pokrajinsko središče in kot obmejno mesto. Da-siravno so politične omejitve coklja za razvoj, je vendarle priznal po zitivnost naših razmer v spodbud-ljivi združitvi inteligence in intuicije na kulturnem in ekonomskem poprišču. Poudaril je pomen zaslužka, tesno povezanega z izrazitimi delodajalskimi sposobnostmi, ter omenil negativni element v hipnem začrtanju nove meje, ki je Slovo kvestorja dr. Guide od Gorice Danes odhaja na svoje novo službeno mesto v Trstu dosedanji go-riški kvestor dr. Guida. Včeraj je sprejel goriške novinarje ter se od njih poslovil; pri tem je dejal, da je v štirih letih svojega službovanja v Gorici deloval za mimo in prijateljsko sožitje ob spoštovanju vseh etničnih skupin. Jutri nastopi svoje službeno mesto v Gorici novi kvestor dr. Do-menico Chinni, ki prihaja iz Bergama in ima sedaj 58 let. Tudi novi kvestor ima že nekaj let službovanja v obmejnih mestih ter si je v tem oziru pridobil že dovolj prakse. Zaključna produkcija šole G. m. v Sovodnjah Danes, v sredo 14. t.m. bo zvečer ob 21. uri v prostorih prosvetnega društva v Sovodnjah zaključna produkcija gojencev šole Glasbene matice iz Gorice, na kateri bodo nastopili skoro izključno gojenci te šole iz sovodenjske občine. Ker bodo ob tej priliki pokazali uspehe, ki so Jih dosegli v letošnjem letu pri pouku, vahimo vse starše in prijatelje mladine, naj se udeležijo te prireditve v čim večjem številu. Izidi na slovenskih višjih srednjih šolah S šolsko mašo v stolnici se Je včeraj zaključil pouk na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Dijakom so profesorji nato razdehh spričevala, njihove ocene pa so objavljene tudi na šolskih oglasnih deskah. Slovensko učiteljišče: 1. razred (12 dijakov); izdelala je Verena Buzzi, popravne izpite ima 10 dijakov, zavrnjen je eden; 2. razred (5 dijakov): izdelali so Miryan Hvala, Marijan Kramer in Miryan Leban, dva dijaka imata popravni izpit, zavrnjen ni nihče; 3. razred (5 dijakov): izdelali sta Kazimira lliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI KRŠENJA SINDIKALNIH PKAVIC Uspela 2-urna stavka kovinarjev v SAF0G Ravnateljstvo noče razbremeniti v proizvodnji člana notranje komisije, da bi opravljal sindikalno delo Delavci SAFOG in Nuova San Giorgio so včeraj stavkali zadnji dve uri vsake izmene, da bi protestirali zaradi svojevoljne odločitve ravnateljstva, ki je odreklo enemu članu notranje komisije pravico, da ne sodeluje v proizvodnji, zato da bi se posvetil (v skladu s sporazumom) delovanju notranjih komisij. Stavko so soglasno proglasila pokrajinska vodstva treh sindikalnih organizacij kovinarjev CGIL, CISL in UIL. Ob 12.30 je imel odgovorni tajnik CGIL Fulvio Bergomas zborovanje pred vhodom v podjetje, na katerem je opisal razloge, zavoljo katerih so delavci pričeli stavkati. Sindikalna vodstva so nadalje sestavila vrsto zahtev tovarniškega značaja, ki izhajajo iz nespoštovanja sporazumov podpisanih 1960 in 1961. leta. V včerajšnji stavki so sodelovali skoraj vsi delavci. Danes se bodo sindikalisti znova sestali in se pogovorili o nadaljnjem vodenju borbe. Film «Ne joči Peter» v Gorici in Sovodnjah Slovenska prosvetna zveza, ki je že z uspehom predvajala več celovečernih slovenskih filmov na Tržaškem, je začela s predvajanjem teh filmov tudi na Goriškem. Danes, v sredo 14. t.m. ob 20.30 bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici predvajali film «Ne joči Peter«. Jutri, 15. t.m. zvečer pa bodo isti film vrteli tudi na sedežu prosvetnega društva v Sovodnjah. PISMO UREDNIŠTVU Za Rupo in Peč pravočasno poskrbeti mlatilnico Sedanje deževno in hladno vreme ni ravno najbolj primerno za | zorenje žita, toda rastline kar dobro uspevajo ter bodo po krajšem toplejšem razdobju, ki nanj ne bomo dolgo čakali, godne za košnjo. To se bo zgodilo povsod istočasno, in tisti kmetje, ki si bodo poprej poskrbeli kosilnico in mlatilnico, bodo na boljšem. Zato sodim, da bi morali odgovorni za vasi Rupo in Peč že sedaj stopiti k tistim, ki imajo te stroje, ter določiti čimbolj ugoden dan, da bi nanje ne čakali predolgo. Vsakdo namreč želi pridelek čimprej spraviti h kraju, se pravi ga požeti, omla-titi in prodati, če ga že ne namerava obdržati zase. (sledi podpis) Iz tržiške bolnišnice S češnje je padla Elizabeta Silič, por. Legiša, doma iz Medje vasi št. 17 ter si je zlomila desno ramo. V bolnišnici so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. V Škocjanu je avto podrl 47-let-nega kolesarja Edoarda Russija iz Ul. Brunner 12. Zlomil si je levo stegnenico, se ranil v tilnik in se odrgnil po glavi ter se bo zdravil 40 dni. Z motociklom se je zaletel v drevo 32-letni Giorgio Zorba iz Turjaka; udaril se je v glavo ter si zlomil levo ključnico. V bolnišnici se bo zdravil 15 dni. Mizar se je ranil pri delu Včeraj zjutraj ob 8. uri, ko je prišel na delo v mizarsko delavnico Mauri, v Ul. Poggio, se je pri delu ponesrečil 22-letni mizar Aldo Cozzutti, iz Gorice, Ul. Vicenza. S skobelnikom na motorni pogon se je porezal na kazalcu in sredincu leve roke. Gospodar ga je takoj z avtom odpeljal v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Kolesarji «Alpe-Adria» danes skozi Gorico Kolesarji mednarodne kolesarske dirke «Alpe-Adria», ki je startala preteklo nedeljo iz Zagreba in prišla včeraj do Vidma, bodo danes popoldne vozili tudi skozi Gorico. V dopoldanskih urah se bodo vrnili v tekmi na kronometer do Seslja-na, popoldne ob 14. uri pa bodo startali iz Sesljana proti Gorici na progi do Bovca, ki je dolga 98 km. V Gorici bodo vozili po Tržaški cesti in cesti III. armata do Rdeče hiše, kjer bodo prešli mejo in nadaljevali pot po Soški dolini do Bovca. V Gorici bodo predvidoma v času od 14.30 do 15. ure. ustvarila problem novih nadzgradb. Govoreč o regulacijskem načrtu, je omenil premik mestnega baricen-tra proti jugu in opustitev starega zgodovinskega središča. Pri industrijskem razvoju je treba upoštevati nagel razvoj motorizacije, tako da razdalje niso več tolikšnega pomena. S tem v zvezi že prihajajo v poštev urbanistični načrti na medobčinski ravni. V trgovskem pogledu lahko prevzame Gorica vlogo geografskega posrednika, vendar pa zanjo potrebuje avtomobilske ceste, železnice itd.. Pozitivna značilnost Gorice temelji predvsem v njeni zemljepisni legi, na stičišču dveh izrazitih industrijskih območij, ki imata zagotovljeno bodočnost: na eni strani Lombardija, ki se je razširila tja do Pordenona, na drugi strani pa Slovenija, ki je v Jugoslaviji najbolj razvita. Na osnovi te ocene je potrebno razviti sedanje večnarodno in jezikovno mešano območje, da bi bilo mogoče izvrševati aktivno posredniško vlogo. Po govorniku, ki ga je predstavil dr. Gregorig, so o slovenskih narodnih in gospodarskih vprašanjih spregovorili odv. Sfiligoj, prof. Rubino in duhovnik prof. Komjanc, ki je še prav posebno govoril o pritisku na Slovence, Lupieri o regulacijskem načrtu, Martina o industrializaciji, dr. Cian o sintezi vseh proizvodnih vej in študent Bru-nello o urbanističnem načrtu v Novi Gorici. V svojih zaključnih mislih je prof. Demarohi poudaril nujnost dejanskega združevanja gospodarstva, politike in kulture, če naj se uresničijo zamisli, ki ne bi smele ostati samo v teoriji. KOLESARSTVO ETAPNA DIRKA «ALPE-ADRIA» Član Roga F rane Škerlj prvi na cilju v Vidmu Del Bianco nova rumena majica - Včeraj kolesarji skozi naše vasi v gornji okolici Udeleženci dirke «Alpe-Adria» so včeraj popoldne prešli jugoslovansko - italijansko mejo pri Pesku in nadaljevali pot po naših vaseh proti Vidmu, kjer je bil cilj. Kolesarji so včeraj startali na Reki, kmalu po 14.30 pa je prva skupina, katero je vodil član jugoslovanske mešane ekipe Zdenko Kiš, vozila mimo italijanskega blo- ka. Takoj za Kišem je bil član ekipe Furlanije-Julijske krajine Iidio Pessot, ob njem pa je vozil član ljubljanskega Roga Štefan Hvastja. Skupina je s spremstvom brez formalnosti prešla mejo in se podala proti Bazovici, kjer je precejšnje število ljudi pozdravilo in bodrilo kolesarje. Ti so vozili mimo Pa-drič, Trebč in Opčin ter zavili proti Proseku. Na Opčinah so bili na čelu vodilne skupine kar trije Slovenci in sicer španinger, Marc in Fabjan. Na Proseku pa, čeprav je skupina strnjeno vozila, je bil na čelu Pessot, ki je skupno s Francem Škrljem in španingerjem diktiral tempo. Nekaj sekund kasneje je privozil osamljen Rudi Valenčič, kmalu za njim pa se je pojavila glavnina, ki je vozila z več kot enominutnim zaostankom. Na cilju v Vidmu je v sprintu zmagal član ljubljanskega Roga Franc Škerlj pred predstavnikom Furlanije - Julijske krajine Luigi-jem Del Biancom in drugimi 11 kolesarji. 1’30” kasneje je prišla na cilj glavnina, v kateri je bil Španinger najhitrejši. Del Bianco je včeraj odvzel rojaku Sanatoniu majico najboljšega, zaradi česar je splošna lestvica po včerajšnji peti etapi dirke »Alpe- niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOKMJ ITALIJANSKO PRVENSTVO Dragocena točka za US Triestino Tržačani v vodstvu pred Novaro in Amatori Drugo kolo italijanskega prvenstva v hokeju na kotalkah je poteklo brez večjih presenečenj. Favoriti so uspešno preskočili ovire, tako da je lestvica že precej jasno razporejena. Novara je brez velikih težav odpravila Arengo in potrdila, da letos lahko upa na boljšo uvrstitev. Monza je po spodrsljaju- v prvem kolu prišla do zmage na račun odporne Breganze, ki je v prvem delu celo vodila z zadetkom najboljšega italijanskega strelca Batistello. šele v drugem polčasu so domačini izenačili in nato osvojili zmago, ki se je glede na obnašanje moštev zdela marsikomu nezaslužena. Triestina je na težkem igrišču v Modeni odščipnila domačemu Amatori točko. Rezultat 0:0 je za ta šport vsekakor nenavaden, je pa jasen dokaz, da imata moštvi res močni obrambi, katerim ne odgovarjajo ravnotako dobri napadi. Triestina je morala dalj časa prenašati forcing nasprotnikov, ki so pokazali, da tudi brez nekaterih standardnih igralcev lahko zaigrajo kot se spodobi. Kljub temu so Tržačani zamudili priložnost, da bi odnesli dve zelo važni točki, ker so napadalci s hitrimi protinapadi večkrat presenetili nasprotnike, katere je rešila netočnost gostov. Kljub vsemu pa lahko ocenimo ta neodločen izid kot uspeh za tržaške barve. Ostale tekme so bile zanimive zaradi spopadov med moštvi, ki se bodo verjetno borila za obstanek. Pirelli je po katastrofalnem porazu v Trstu odpravil na lastnih tleh Follonico in tako delno popravili slab vtis, ki ga je zapustil v prvem kolu. Bassano pa je visoko premagal Marzotto. Za domačine je bila zmaga skoraj nepri- čakovana, ker je Marzotto v prvem kolu premagal italijanskega prvaka in vse je kazalo, da je moštvo na višku kondicije. Drugo soboto je na sporedu druga važna tekma: Triestina bo tokrat nastopila v Monzi ,na igrišču italijanskih prvakov. Slednji bodo morali pokazati, da sta slaba nastopa v prvih dveh kolih le slučaj. To pa bodo dosegli le z zmago nad direktnim tekmecem. Vsaka izgubljena točka bi lahko bila zanje odločilna, medtem ko bi tudi poraz za Triestino ne bil tako nevaren. V drugi ligi je slabo vreme preprečilo obe tekmi, Ferroviario in H. Triestina so odložili tekmo na četrtek (začetek ob 21.45). IZIDI Amatori — Triestina 0:0 Bassano — Marzotto 7:2 Novara — Arengo 6:2 Monza — Breganza 2:1 Pirelli — Follonica 5:3 Triestina LESTVICA 2 9:0 1 1 0 3 Novara 2 9:5 1 1 0 3 Amatori 2 4:3 1 1 0 3 Bassano 2 9:6 1 0 1 2 Candy Monza 2 4:5 1 0 1 2 Arengo 2 6:8 1 0 1 2 Marzotto 2 6:9 1 0 1 2 Pirelli 2 5:12 1 0 1 2 Breganza 2 4:5 0 1 1 1 Follonica 2 6:9 0 0 2 0 Adria« na 170 km dolgi progi Reka-Videm naslednja: 1. DEL BIANCO LUIGI (Furla-nija-Julijska krajina) 14 ur 30’17” 2. Gasparotto Antonio (F—JK) z istim časom 3. Škerlj Franc (Rog Ljubljana) - ' ? . ' ' ' z zaost. 11” 4. Sanantonio Emilio (F—JK) * zaost. 19” 5. Španinger Anton (Odred Ljubljana) 2’47” itd. Danes bosta dve poletapi: zjutraj na kronometer Videm - Mesijah (45 km), kasneje pa Sesljan - Bovec (98 km). Start jutranje poleta; pe bo v Vidmu okoli 8. ure, pry1 prihodi na cilj v Sesljan pa bodo približno ob 9. uri. Udeleženci dirke vozijo skozi blok Skozi Prosek proti Križu in cilju iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikuiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii,um,mmniiiniiMH NOGOMET ZA ITALIJANSKI POKAL DREVI FINALE MILAN-PADOVA TV prenos tekme iz Rima RIM, 13. — Jutri zvečer bo na Olimpicu v Rimu finalna tekma za italijanski nogometni pokal 1966-1967 med Milanom in Padovo. Tekmo, ki se bo začela ob 20.15, bo direktno prenašala televizija. Finalni dvoboj bo sodil Tržačan Mario Bemardis, stranska sodnika pa bosta Farne in Orsi. SZ BOR Redna seja odbora bo jutt* v četrtek, 15. t.m., ob 20-3U na društvenem sedežu. Prosl' mo točnost In polnoštevilno udeležbo. Odbor za ekipne šport® 10. jubilejnih športnih i(Jer vabi predsednike ali odg®" vorne za nogometni odsek pri društvih, ki se nameravajo udeležiti nogomet' nega turnirja športnih iSer na sestanek, ki bo v ponedeljek, 19-m. na stadionu Prvi m*r MIHI lili lllll, lili..........Illllllllllllllllll.....11I lil IMIII1M1111111.....llllllllllll.....1........1111 lili 111M11111111IIIHII1111111 lil IH II111111II11IIIII11 IH lil 11111II111IMIIII11II111111II11111111...11M lltllll 111M1 ......................................................................................................Illlllllll... J John Creassy 3. LOBOV PEGAT V jr Inšpektorji so odšli v sosedni prostor. Sredi sobe je bila ogromna miza. Ob zidu so bili razvrščeni stoli, medtem ko je bila na nasprotni strani dolga klop. Na mizi so bili osebni predmeti, ki so jih našli pri zaporniku. Ura slabe kvalitete, nekaj drobiža, bankovec za en funt, žepni glavnik v etuiju, dva ključa, žepna svetilka, kos vrvi, tri kocke za kockanje, avtobusne vozovnice, star program konjskih dirk, žepni nož in polovica železniške povratne vozovnice. Vse to ni bilo zanimivo. Inšpektor West pa je osredotočil vso pozornost na predmet, ki je ležal nekaj vstran od naštetih predmetov. To Je bil majhen lovski nož, z držajem iz roževine, nož, kakršnega običajno nosijo skavti. Rezilo, ki se je kar bliskalo v svetlobi, je bilo dolgo 12 centimetrov. Očitno je bil nož dobro nabrušen — Ali bomo zvedeli, od kod izvira tale nož, Je zamrmral — Ne bomo, kot nismo zvedeli, od kod so bili drugi noži je odgovori Cortland. — Tovarniški znak so izbrisal z udar cem kladiva. Lobo ničesar ne prepušča slučaju. To je prvi krat, da smo našli železniško vozovnico. Vendar nam ne bo kdo ve koliko koristila Nosi datum od pred treh dni, kupljena pa je na postaji Waterloo. Je pa to povratni kupon za progo Hownslow — London. — Človek nikoli ne ve, je neodločeno rekel Roger West. Odšel je na drugi konec mize, kjer je bil razstavljen plen štirih vlomov: nekaj brošk, prstanov, uhanov, sedem ur, trije zlatniki, snopič bankovcev po en funt, igla za kravato in dva para ziatih gumbov za moške srajce. — Plen pa ni preveč bogat, je ugotavljal Bill Sloan. — Največ tristo funtov. — Mogoče, je rekel Cortland. — Vendar pomnožite to s tisoč in dobili boste zelo zanimivo število. Odkar je začel s temi organiziranimi vlomi, računamo, da je Lobo »zaslužil« 300.000 funtov. To pa vse na tak način, s takimile drobnarijami, ki jih je zelo lahko prodati. Ne govorite tako, kot najin prijatelj Roger. Sloan je molčal. Molčal je tudi Roger West. Ko je komisar Cortland tako pokazal slabo voljo, je bilo bolje molčati — Vse to me vodi v obup, je nadaljeval Cortland. — Vsa kokrat, kadar ujamemo člana bande, je vedno ista stvar Nima legitimacije, kar pomeni, da nimamo nikakršnih mož nosti, da bi ga identificirali. Ne moremo zvedeti njihovih imen. Tale v sosedni sobi ni rekel od trenutka, ko ga je mladi Quinn ujel, niti besede. Jutri v preiskavi se bo pesem ponovila. Med sodno obravnavo se bo zaprl v svoj stolp molka in ne bo se branil. Po obsodbi bo govoril edinole s svojimi prijatelji v celici ali pa na prisilnem delu... Ce bi se to zgodilo enkrat, v redu, vendar petkrat po vrsti, to je pa malce preveč. Treba je najti tega prekletega Loba. Nič nas ne sme ovirati. — Lahko ga bomo našli, če nas ne bo v tem oviral kup idiotskih predpisov, je rekel mirno Roger West. — Imate kakšno idejo? Povejte jo! — Sef, recimo, da nismo ujeli tega človeka. Recimo, da ga je Quinn sledil. Recimo, da mu je uspelo pobegniti. Ali bi lahko tedaj... — Ni govora, je zagrmel Cortland. — Ni govora o tem, moj mali West. Ne računajte name, da bom podprl takšne kombinacije. Sicer pa, kam pa nas bi to pripeljalo? Naj vrnemo Lobu njegovega človeka in da se nam naprej smeje? Ne, v to ne bom privolil. Roger West je menil, da je s tem zadeva razčiščena, in je obmolknil. — Sinoči smo ujeli tega moža, je rekel Bill Sloan. — Vendar jih je prav gotovo še pol ducata, ki «delajo», in pri tem nam ni treba Loba niti omeniti. To je njegov sistem: vsi na delo isto noč, potlej pa teden dni odmora... Ali ga boš poskušal »skuhati«, Roger? — Da, vendar pred pričetkom preiskave. To je trenutek, ko se bo najmanj upiral. Zdaj grem pa spat. Cortland ni ničesar rekel, vendar je bil njegov pogled takšen, da bi tudi sam šel najraje v posteljo. * * * Isto noč se Je v neki mirni ulici v četrti Hampstead neznanec, obut v čevlje z debelimi gumijastimi podplati in oblečen v temnosivo obleko, prav takšno kot zapornik v Scotland Kardu, z akrobatsko spretnostjo splazil skozi okence v osamljeno vilo. Ustavil se je pred stopnicami in prisluhnil. V hiši je bil mir. V desetih minutah je nabral vse dragocene predmete v pritličju. Položil Jih je na mizo v predsobi, se povzpel po stopnicah v prvo nadstropje in svetil pred seboj z žepno svetilko. Hodil je ob zidu za primer, da ne bi kakšna stopnica zaškripala. V prvem nadstropju je bilo pet vrat.' Dvojna so bila odprta. Neznanec je na hitro pogledal v oba prostora. En prostor je bila kopalnica, drugi pa opremljena soba. Vlomilec je potlej odprl vrata tretje sobe Tanek snop svetlobe njegove žepne svetilke je osvetlil bledomodri zid, okrašen z otroškimi risbami. V posteljici je mirno spal otrok. Neznanec je brez hrupa zaprl vrata za seboj in iskal naprej. Naslednja soba Je bila precej večja, spalnica z dvema posteljama V eni je ležala žena, katere lasje so bili razsuti po blazini, v drugi je spal mož. Vlomilec se je brž orientiral: krenil Je proti psihi, na ka- teri so v žarku njegove žepne svetilke zasijali dragulji- v je dva prstana, smaragdni obesek na zlati verižici in ne žensko uro, okrašeno z briljanti. Potlej Je iz desnega izvlekel kos vate, v katero je zavil dragocenosti in jih vtakn* v žep- 0, Tišino je nekoliko motilo le enakomerno dihanje konskega para. Vlomilec je krenil proti posteljama. Moška obleka j® b ^ vržena prek stola. Spretna vlomilčeva roka je pregledala s njič in našla denarnico in jo vzela. Nato je nočni valeč neslišno odšel proti nočni omarici med obema P°s ljama, na kateri je bila ročna torbica. V pritličju je stenska ura odbila štiri zjutraj. ^ Vlomilec je odprl ročno torbico. Zaponka je tiho zar0Pje tala. To je bil prvi šum, ki ga je vlomilec povzročil. ,fl stopil v hišo. Mož in žena se nista premaknila. Njuno diha je bilo še naprej enakomerno. V torbici je tat našel pudrnico, zdelo se mu Je. cJ8., v zlata, in denarnico, ki jo je, ne da bi jo pogledal, vtalc”l|jti. žep. Torbico je položil na nočno omarico in se pripravil oo* ko ga je krepka roka prijela za zapestje. Moški, za katef je mislil, da spi, je bi! buden in ga ostro opazoval. — Ujel sem te.. Mary! Zena se ni premaknila. Vlomilec Je bil videti kot P*, g, liziran od strahu. Stal je mirno, medtem ko je svetloba ^ gove žepne svetilke še vedno sijala v obraz moža, ^ spustil njegove roke. — Mary! oj J. Tokrat je žena slišala ln odgovorila nekaj nerazUn vega -jj. — Mary. ne razburjaj se Ujel sem vlomica Pokli# cijo Številka 999 Hitro! t Zena se je usedla na posteljo, si mahlnalno Pokrl gt#l rokami dekolte in zaprepaščeno gledala vlomilca, ki Je med posteljama. (Nadaljevanje sledi) ir*)- UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEC-OHI 6, II, TELEFON 98-808 in 94 638 - Poštni preda' «51, - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 94 Mttgglo Gl Telefon 33 82 iPRAVA TRST - UL SV FRANČIŠKA .1 A, - leielur tl .Lih 95 H2.1 . NUtiiCMM .ncseCn* HIK' Ul v,,"r 2* Četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 lir celoletna 7 700 tli - SFRJ posamezna tievilka . tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno lil din 0 188) sianh dinariev) letne mn din moikn starih v» - p..«tni Ci ra‘nn Aai DniMvu irlasaeaa r.iska Trsi 11 «3(4 ' ir SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telelon 32-207, tekoči i~čun pri Narodni Dank) v Ljubljani - 501 3-271; m -oa uk lasov /,» vsak mm v Sirim enega sroipca 'rg..vski |50 inaiično-i .ravn 95ti ismrinmr im n, 4(J (|I npsp(1() . oglas' goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih n. krajin Italije pri »Societa Pubbllcltš Itahana« - Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - Izdaia it lisk« /,ai omsivo (-/askega is- l rst