CEUE, 7. DECEMBRA 1972 — ÄTEVIIJCA « — LETO XXVI — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Slovenske konjice z reševanjem konkretnih italog po Titovem pismu so pričeli tudi v Slovenskih Ko- njicah. Lotili so se enega najbolj perečih vprašanj — itanovanjske problematike. Občinska skupščina je na svoji zadnji seji sprejela od- lok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanj- skem gospodarstvu, pa tudi odlok o redni nadomestitvi stanarine. Oba odloka sta izrazito so- cialne narave in tako je vzkli- lo vsaj majhno upanje za vse tiste občane, ki jih je preko tisoč in znaša njihov mesečni dohodek na člana 35.000 sta- rih dinarjev, da bodo prišli v relativno kratkem času do- stanovanja ali pa vsaj nado- mestila zanj. Z denarjem solidarnostne- ga sklada v višini dva milijo- na dinarjev, ki se bodo ste- kala iz proračunov delovnih organizad] in zasebnikov, hi tako v Slovenskih Konjicah lahko zgradili vsako leto le osem stanovanj, kar je spričo potreb malo. V petih letih bi to zneslo 40 stanovanj, potre- be po njih pa so veliko več- je. štirikratne. Zaskrbljujoče pri vsem tem je le dejstvo, da delovne or- ganizacije, ki bi morale pod- pisati samoupravni sporazum za stanovanjsko izgradnjo, tega v večini primerov še ni- so storile. Od 60 organizacij je samoupravni sporazum podpisalo le osem organiza- cij Struktura finančnega na- črta je delovne organizacije resnično prizadela. Že tako same vlagajo ogromna lastna sredstva za stanovanja svojih delavcev, zdaj pa jih je sa- moupravni sporazum očitno zelo prizadel, saj 30 odstot- na prispevna stopnja od najnižjega odstotka sredstev, ki so ga organizacije v občini določile za potrebe razširjene reprodukcije, ni malo. V Konusu so izračunali, da bi s tem samoupravnim spo- razumom izgubili 90 milijo- 'nov sredstev, ki bi jih mora- li odvajati v solidarnostni sklad. Sami pa imajo svojega in njihova lastna težnja je ta, da ga ohranijo in s tem tudi sami rešujejo pereče stano- vanjske probleme, ki jih je še vedno dovolj. Svoje pomisleke je izrazila tudi Kovaška industrija Zre- če, saj je tudi ona tista, ki prav v zadnjih letih vlaga v stanovanja največ sredstev. Dvom okoli pereče stano- vanjske politike in solidar- nostnega sklada oziroma konkretna uresničitev tega je bil zato opazen tudi na zad- nji seji občinske skupščine, ko so imeli nekateri odbor- niki tehtne pomisleke. Nihče pri vsem tem ni dvomil v po- zitivno načelno stališče in ta- ko v ódpravo socialnih raz- lik, marsikdo pa se je vpra- šal, ali bo začasna zameglje- na pot prinesla učinkovit re- zultat. ZDENKA STOPAR NA 10. STRANI: KONUS MED NAMI IN OTO VMES! Mladinska revija »Mladina« iz Ljub- ljane je letos prvič razpisala natečaj za najboljšega slovenskega pevca, pev- ko, skladatelja, popevko, ansambel in oddajo. Med pevci je premočno zma- gal Celjan Oto Pestner, Id je osvojil 4433 točke, drugi za njim pa je bil Janko Ropret s komaj 1805 točkami. Pesem v Otovi interpretaciji »Mati, bodiva prijatelja«, ki je na letošnjem stovenskem festivalu osvojila prvo me- sto strokovne komisije, pa je bila med popevkami uvrščena na drugo mesto za popevko »Otroci morja«. Torej po- polni uspeh mladega pevca, Id se je uspel T slabih dveh letih prebiti v sam vrh slovenske zabavne glasbe. Pode- litev nagrade »Zlati M« bo т sredini decembra v uredništvu organizatorja akcije mladinskega lista »Mladina« Ob dnevu republike so na Polzeli svečano izročili v obratovanje novo pletilnico. Poleg odbornikov občinske skupščine občine 2alec in predstavnikov vodstev vseh družbeno političnih organizacij se je svečanosti udeležil tudi član republiškega izvršnega sveta MILOVAN ZIDAR. O dosežkih podjetja ter perspektivnem razvoju je govorH predsednik delavskega sveta ERVIN JA- NE2IČ. Nova pletilnica ima 2.700 kvadratnih metrov površine, v njej pa je nameščenih kar 700 pletilnih strojev. Skupno bodo v tem novem ifl sodobnem obratu dnevrvo izdelali nič več in nič manj kot 85.000 parov noga- vic. Kolektiv je v izgradnjo in opremo tega obrata vložil skoraj tri milijarde starih dinarjev sredstev. 2e sam po- gled v pletilnico obiskovalca prepriča o visoki stopnji avtomatizacije proizvodnje, o dosežkih tehnike, fci se zlasti hitro razvija ravno na področju tovrstne industrije. Predsednik delavskega sveta je govoril tudi o drugih dosežkih kolektiva. V tem letu dosegajo pomembne poslovne rezultate, s svojimi proizvodi pa se vse močneje uv&ljavljajo tudi na tujih tržiščih. Znatno so v letošnjem letu tudi izboljšali osebne dohodke aposlenih delavcev. Močan je tudi fx)rast skladov p>odjetja. Po kulturnem programu, v katerem sta sodelovala polzelski moški pevski zbor in godba na pihala iz Zabu- kovice. je najstarejši delavec v pletilnici RUDI VIDMAJER prerezal svileni trak in s tem simbolično izročil v obra- tovanje novo polzelsko pletilnico. FOTO: BERNI STRMČNIK Javrm radijska odduja v Slovenskih Konjicah je mimo. Tehnika nam je sicer malo ponagajala, pa je bilo zato navdušenje v dvorani toliko večje — seveda, posebej takrat, ko so nastopili kvartetovci z Otom Pestnerjeri. Prihodnja javna radijska oddaja bo v Šempetru. V redakciji Novega tednika in RC razmišljamo tudi o načrtu, ki bi ga najbrž veselo pozdravili naši najmlajši — o rednih otroških jav- nih oddajah v občinah. No, o tem več, ko bo »padla« odločitev. Danes zaradi tehničnih razlogov ni objavljena reportaža v seriji Na^e šole vsepovsod. Prihodnjič pa pridejo na vrsto Crešnjice, tam- kajšnja osnovna šola. In kaj preberite v današnjem NT? Polemiko o proizvodnji mle- ka, o problemih nepismenega milijonarja, o obisku v krajevni skup. nosti Ponikva, razgovor z osebo tedna . . . in seveda dve strani pi- sem bralcev. ^aš urednik 2. fttrMi NOVI TEDNIK it. 49 ^ 7. december 1972 Kadrovska politika Zv&zA kic>mumstx>v bo izo- strila svoj odnos do kadrov- ske politike — to je bila na- poved, kd dobiva v zadnjih mesecih vse bolj konkretno podobo. Obeta tudi nekatere resnične spremembe. Ne le v kadrovski politiki znotraj ZK, ampak tudi pri uresničevanju skupščinske resolucije o os- novah kadrovske politiike v SR Sloveniji. Najoëitnejài ko- rak predstavlja v tem trenut- ku oblikovanje družbenih do- govorov o enotiiih osnovah kadrovske politike v občinah, o čemer je na zadnji seji raz- pravljal tudi komite občinske konference Zveze komunistov v Celju. Vendar pa je ZK na celj- skem območju postavljena pred nekatere naloge, ki jih je nakazal CK ZKS, a jih nad- vse očdtno potiskajo na plan konkretne razanere v kadrov- ski politiki znotraj ZK. V ce- ljski regiji je na mnoga vpra-, šanja odgovorila raziprava o socialnem sestavu ZK, o de- javnosti in o pripravljenosti članov ZK za aktivno delova- nje. Kadrovske komisije pri občinskih komitejih ZK pa morajo po 29. seji CK ZKS vključiti v delovne načrte no- ve in pomembne naloge: — oživeti mora delo kad- rovskih koordinacijskih odbo- rov pri občinskih konferen- cah SZDL — ojačati je potrebno kad- rovske službe pri občinskih skupščinah — kadrovske komisije in komisije za idejno usposablja- nje komunistov morajo omo- gočiti stalno politično uspo- sabljanje evidentiranih kan- didatov za posamezne funkci- je — v sodelovanju z oddelki ZK je potrebno povečati spre- jeme v ZK, zlasti naprednih proizvajalcev in mladine, da se bo hitreje spreminjal soci- alni sestav ZK — komisije morajo razčle- niti delo odgovornih politič- nih delavcev in ugotoviti, ka- ko p>oteka evidentiTanje kan- didatov za funkcije v republi- ških in zjveznih organih ZK itd. To je bil le kratek povze- tek bistvenih nalog kadrov- skih komisij pri komiteju, če- prav bi lahüco njihovo delo strnili v tri glavne oilje: v ZK moramo stalno spremljati ak- tivnost članov ZK, doseči več- jo usposobljenost komunistov in z načrtnejšim sprejemar nJem delavcev v ZK spreme- niti sestav ZK, da bo resnično tudi рк) sestavu in po deležu delavcev-komunistov v vseh partijskih organih dejanska avantgarda delavskega razre- da. Vsaka delovna sredina mo- ra konkretizirati te cilje. Ne- kateri se v zadnjem času ču- dijo, kako to, da ZK izrazito izpostavlja, na primer, upo- števanje moralnopolitičnih la- stnosti pri kandidatih za vo- dilna delovna mesta. АЦ pa zakaj ZK toliko p>oudarja, da mora pomeniti kadrovsJca po liftdka sestavni del samouprav nega dogovarjanja in odloča nja. V Elektro Celje nikakor niso mogli razumeti, da je se- kretar komiteja občinske kon ference ZKS Celje na seji de- lavskega sveta predlagal prelo- žitev izvolitve direktorja, ker prej o kandidatu niso razpra vljali v vseh enotah podjetja (Elektro Celje pa pokriva šir še celjsko območje). Delav- ski svet je predlog sprejel nekateri vodilni komunisti pa so ta normalen poseg ZK oce- nili kot vmešavanje. Ta pn mer ni osamljen. Kaže torej, da bo preteklo še nekaj časa. preden bodo celo temeljna na čela delovanja ZK na področ- ju kadrovske politike osvoje- na kot nujna, vsakodnevna praksa. Vedeti namreč moramo, za kaj ZK ob notranjem kadrov skem presnavljanju postavlja v močno luč tudi svojo vlogo pri reševanju konkretnih kad- rovskih vprašanj. Vsak komu- nist, na kateremkoli delov- nem mestu, je za svoje politi- čno delo odgovoren ZK. Naj- bolj izjfiostavljena so zlasti vo- dilna delovna mesta. Dosedaj premlačno opredeljena odgo- vornost vodilnih delavcev-ko- mimistov do ZK pa je prive- dla do slabosti in nasprotij, ki So se nemalokrat spreme- nila v politične bitke. Močnejša prisotnost ZK na področju kadrovske politike se izraža tudi pri uveljavlja-, njiu temeljnih družbenih dogo- vorov, kamor nedvomno sodi prav dogovor o enotnih osno- vah kadrovske politike. Občine na celjskem območ- ju so osnutke tega dogovora pripravile z veliko stopnjo medsebojnega sodelovanja. In vse tudi kaže, da ga bodo v več občinah kmalu sprejeli. Celjski komite je na zadnji seji o družbenem dogovoru razpravljal več ur in tudi pre- dlagal nekaj konkretnih iz- boljšanj. Opozoril je na vlc^o samoupravnih organov pri spreminjanju sedanje kadrov- ske politike, na odgovornost raznih inštitucij za organiza cijo dopolnilnega izobraževa- nja in pri spreminjanju kad rovisikih struktur zaposlenih ter na nujnost okrepitve kad- rovskih služb v delovnih orga- nizacijah. ölani komiteja so v razpravi menili, da je v dogo- voru tu in tam preočiten for- malističen pristop v nekaterih določbah. Vendar pa so sogla- šali, da mora pomeniti dogo vor predvsem osnovno ix)liti- čno usmeritev, z določenimi konkretizacijami, vsem samo upravnim in družbenim orga- nom pa političnim organizaci- jam pri uresničevanju njego- vih določil. O dogovoru raz- pravljajo tudi organizacije. Ugotovitev celjskega koona- teja, da stanje v kadrovski politiki ni rožnato, spreminja mo ga pa prepočasi, je enako veljavno za vse občine naše- ga območja. To kažejo vsi statistični kazalniki. Razvese- ljivo Pa je, da postaja kad- rovska politika vse bolj tema dneva. No, res je, da o njej premalo razpravljajo pred- vsem tisti, ki bi morali biti med prvimi — samoupravni organi v delovnih^ organizaci- jah. ORIENTACIJSKI POHOD V REČICI Na območju Rečice in šmohorja je bil v nedeljo orientacijski pohod v poča- stitev dneva republike. Ko- misija za SLO pri OK ZMS Laško je organizirala tekmo- vanje med mladinskimi ak- tivi in specializiranimi mla- dinskimi organizacijami v orientacijskem pohodu. Mladi iz Laškega, Sedraža, Rečice in Rimskih Toplic so v lepem, sončnem vremenu iskali kontrolne točke po zasneženih pobočjih Maliča in Smohorja med dveumim pohodom. Start pohoda je bil v Hudi jami pri Sindi- kalnem domu, kjer so ekipe opravile teste iz poznavanja zgodovine NOB na področju Rečice in prve pomoči. Cilj pohoda je bil na Planinskem domu na šmohorju, kjer je bila tudi razglasitev rezulta- tov. Prvo mesto je zavzela eki- pa mladinskega odseka pri Planinskem društvu Laško, pred ekipo MA ELKOV — Laško in ekipo MA Sedraž. A. Mavri Športni delavci govorijo Jože Grozdnik Venčeslav Tajnik Vera Zupančič Z anketo športni delavci go- vorijo smo tokrat nadaljevali v Velenju ter tam poiskali tri špo(rtne delavce. Kot v prej- šnjih dveh smo tudd njim za- stavili ista vprašanja — kako gledajo na množični šp>ort in kvaliteto ter kdo bo športnik oziroma športnica leta. VERA ZUPANČIČ — pred- sednica atletskega kluba Vele- nje: Množični šport bi po mo- jem morali še bolj negovati. Ce bomo uspeli, da bomo množičnost še obogatili se bo tudi kvaliteta ekip in posame- znikov dvignila. To pa lahko danes dosežejo le šolska športna društva, saj imamo le v teh društvih še mladega in zdravega človeka. Za šport- nika leta predlagam Mira Ko- cuvana, za športnico pa Nata- šo Urbančič. VENČESLAV TAJNIK — predsednik Nogometnega klu- ba Rudar Velenje: Pri nas se premalo zavzemamo za mno- žični ši>ort. Ljudje, ki so od- govorni v posameznih podjet- jih, premalo delajo. Kvaliteta pa bi morala biti glede na fi- nančno stanje boljša, kot jo imamo. Res je, da smo v zad- njem letu dobili kaj dva pred- stavnika v II. zvezni logi, ven- dar, kot je videti, se jim, po- sebno któarki, slabo godi. Za športnico leta predlagam Na- tašo Urbančič, za športnika I» Mira Kocuvana. JOŽE GROZDNIK — aiktí- ven atlet in sodnik: Množične- ga športa je še premalo, zato bi morali razvijati rekreacij- ski šport v delovnih organiza- cijah, saj možnosti obstajajo. Kvaliteta športa upada, zato bi morali klubi na območju združiti kvalitetne igralce iz istih disciplin in tako bi se kvaliteta nedvomno dvignila. Športnik leta naj bi bil Miro Kocuvan, športnica pa Nataša Urbančič. Teikst in foto: T. Tavčar. Meja WOO novih dinarjev Lani decembra in do marca letos so v v^h kra- jevnih skupnostih laške občme glasovali za uved- bo krajevnega samopris- pevka, v okolišu Radeč za šolo, v okolišu Rimske To- plice in Laško pa za šolo in ureditev cest. Na mno- žičnih' sestankih je bilo takrat med drugim rečeno, da se bo m.eja osebnih dohodkov, ki deli občane med pLačnike in neplačm- ke samoprispevka spreme- nila s spremembo in na- raščanjem življenjskih stroškov. Občani so takrat sicer imeli prip>ombe, da nekatere občine ruso po- stavile mejo pri 800 novih dinarjih kot v laâki obči- ni. No, рк) nakajmesečnem plačevanju samoprispevka je v laški občini že prišlo do sprememb. Občinska skupščina je na zadnji se- je sprejela sklep, da se me rilo za oprostitev plačeva- nja samoprispevka рк>так- ne od 800 na 1.000 dinar- jev osebnega dohodka, po- kojnin in letnega kataster- skega dohodka za kmete. Po prvem januarju bodo sarnopirispevek plačevali le tisti občani, katerih osebni dohodek je looo dinarjev in več. Enako bo- do obremenjeni tudi upo- kojenci, ki imajo 1.000 di- narjev pokojnine in več ter kmetje, ki dosegajo letni katasterski dohodek looo in več dinarjev. Tudi določilo, da so prispevka oproščeni občani v večjim številom vzdrževanih dru- žinskih članov, se je spre- menilo. Odslej bodo plače- vanja prispevka, če vloži- jo za to prošnjo, oprošče- ni tisti, katerih dohodek, porazdeljen na vzdrževa- nega òlana, ne presega 500 novih dinarjev. Dosedanja meja je bila 400 dinarjev. Kr. JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ DIPL. INŽ. LUDVIK MALI, GLAVNI DIREKTOR RUDNIKA LIGNITA VELENJE oprostite, da se tokrat z javnim vprašanjem ob- račam na vas. Gre namreč za nekaj vprašanj, ki za- devajo širšo javnost pa bi vas zaradi tega prosil, da nanje tudi odgovorite. Prvo vprašanje je tesno povezano z lignitom kot blagom široke potrošnje. Ne gre samo za dejstvo, da je dobawa lignita po- trošnikom, ki so ga pri tej ali oni trgovski orga- nizaciji naročili pozno, ne- koliko v zamudi. Bolj je zanimivo vprašanje, kak- šna je sploh perspektiva prodaje velenjskega ligni- ta med individualne po- trošnike? Pn tem imam v mislih tudi prihodnjo zah- tevo šoštanjske termoelek- trarne po tej osnovni energetski surovini, ki se bo prav gotovo močno po- večala, zlasti še ob pred- videni gradnji četrte faze. Prav tako bo zanimivo brati odgovor na vpraša- nje, kakšna je perspektiva velenjskega rudnika in v tej zvezi, v kakšne name- ne bo koriščen kredit, ki bi ga naj vaš kolektiv do- bil od Sovjetske zveze? Tretje vprašanje se vra- ča na prireditev v okviru letošnjega praznika velenj- ske občine. Tedaj ste v govoru ob otvoritvi nove. ga objekta v Pesju opozo- ril na težak položaj rud- nika, na nekatera nereše na sistemska vprašanja pa tudi na položaj kolektiva znotraj obóine, češ, da ga mnogi podcenjujejo, ker trenutno ne more odvajati večjih sredstev za financi- ranje splošnih družbenih potreb. Četudi smo v po ročilu o tem dogodku va- še stališče posebej komen- tirali m napisali, da je težko sprejeti to kritiko, saj je vendar velenjski ru- dar v najširšem pomenu besede tisti, ki je ustvaril temelje novega Velenja (na to pa Velenjčani ne bi smeli nikoli pozabiti!) in bo tudi v prihodnje, ko se mu bo položaj izbolj- šal, med tistimi, ki bodo odvajali več sredstev za skupne potrebe, vas ven- darle prosim, da odgovo- rite, kako to, da ste to vprašanje odprli na slav- nostnem zboru. Gotovo ste za to imeli tudi vzro- ke. Kje tičijo oziroma so tičali? Že v naprej hvala za ra- zumevanje in odgovore. Milan Božič, novinar Nerazumljivo ravnanie Na zadnji seji žalske občin- ske skupščine so predstavni- ki vseh delovnih organizacij iz Šempetra podali pred skup- ščino poročilo o delovanju, dosežkih, problemi|:i in per- spektivnem razvoju posamez- nih podjetij. Odborniki so skrbno poslušali poročila ter se zlasti zanimali za bodoči razvoj podjetij, ki delujejo v tem kraju. Govorili so tudi o povezanosti s krajevno skupnostjo in sodelovanju pri naporih za še hitrejši razvoj Šempetra in njegove okolice. Poročali so predstavniki vseh podjetij, le poročilo o delu obrata LIK SAVINJA v Šempetru je izostalo. Odbor- niki so se začudeno spraše- vali, zakaj ni na seji pred- stavnika tudi tega celjskega podjetja. Takšen odnos so ostro kritizirali, še zlasti, ker z dosedanjim razvojem tega obrata LIK SAVINJA, n)SO najbolj zadovoljni. Vse delovne organizacije Šempetra so bile pravočasno obveščene, da morajo pri- praviti omenjena poročila. Vse so to tudi opravili. Od- borniki pa so menili, da bi se predstavniki LIK SAVI- NJA lahko vsaj opravičili, če iz tehtnih razlogov tega po. fočile niso mogli pripraviti. Sprašujemo se, kako je mo- goče, da ima nekdo takšen odnos do najvišjega samou- pravnega organa v občini, na katere teritoriju deluje obrat nekega podjetja? Je to odraz malomarnosti nekoga, ki je bil za to zadolžen, pa je na to pozabil, če je tako naročilo sploh bilo oddano? Bodi že tako ali drugače, po- ročilo je pred skupščino iz- padlo in odborniki so izrek- li ostro kritiko ob takem neodgovornem ravnanju. Ob dejstvu, da bi bilo potrebno pristopiti k skupnemu reše- vanju nekaterih problemov in zlasti perspetkivnega razvoja obrata, pa je tembolj nera- zumljivo, da predstavniki pod. jetja niso smatrali za po- trebno, da se s poročilom pojavijo pred skupščino. Kako je možno opravičiti tako ravnanje? Pred dobrim tednom je občinska konferenca ZMS Celje v sodelovanju z JLA iz celjske gamizije organizirala kviz, ki se ga je udeležilo precejšnje število mladih in starejših občanov mesta Ce- lje. Udeleženci kviza so odgo- varjali na vprašanja o mar- šalu Titu in njegovem času. V celjskem kvizu so sode- lovali pripadniki JLA skupaj z mladimi. Kviza so se ude- ležile tri skupine, ki jih je iz- brala JLA, in pa dve ekipi, izbrani iz vrst mladih iz celj- ske občine. To je bilo tudi izbirno tekmovanje za final- no prireditev, ki bo 16. de- cembra v Ljubljani. Na ljub- ljansko prireditev bo iz Celja odšla skupina šestih mladih, sestavljena ix treh članov Ј1Л in treh mladincev. Vsaka sodelujoča ekipa je dobila knjižno nagrado, ki jo je podarila občinska konfe- renca ZMS Celje. Jasno je, da je to le simbolično pri- znanje za skupne napore, ki jih že dolga leta vlagajo v sodelovanje celjska gamizija in mladi občani Celja. Sko- rajda bi lahko rekli, da je ni večje prireditve, na kateri ne bi sodelovali tudi pripadniki JLA in zato velja takšnim in podobnim prireditvam vse priznanje, da ne rečemo tudi vsa podpora tako s strani ob- činske konference ZMS kot tudi s strani vseh ostalih fak- torjev, ki jim je mar za kul- turno udejstvovanje v Celju. M. S. It. 49 — 7. december 1972 NOVI TEDNIK stran 3 Bančna politika v Več razlogov je govorilo v prid odločitvi za razgovor z Zdravkom Trogar- jem, direktorjem podružnice Ljubljanske banke v Celju, Prav gotovo ne le uspešno bančno poslovanje v podružnici, ki ima kar 10 ekspozitur in 13 agencij na celjskem območju in v Posavju ter 248 zaposlenih. Pač pa pred- vsem to, da ugotovimo, kako je s poslovanjem podružnice v zapletenih gospodarskih razmerah, kako bančni delavci ocenjujejo možnosti razvoja gospodarstva na celjskem območju in kaj je tisto, kar hromi življenjsko moč naših gospodarskih kolektivov. Koliko lahko v oživljanju gospodarske aktivnosti pomaga dobro začrtana bančna politika? Kako v celjski podruž- nici ocenjujejo doslej besedno dokaj spodbudne integracijske procese v regiji? Z eno besedo — kako je torej zavel nov veter v odnosih med banč- no ustanovo in združenim delom. Še posebej pa dokaj ostrih družbenih kritik, češ da je v preteklosti gospodarstvo premalo vplivalo na poslovne odločitve banke. Po sprejetju ustavnih dopolnil so v Ljubljanski banki pristopili k snovanju nove samoupravne zgradbe. Z njo se niso spremenili samo odnosi znotraj banke oziroma položaj podružnic, temveč se je v mnogočem drugače ovred- notila neposredna udeležba predstavnikov gospodarstva v poslovni politiki bančne ustanove. Tudi v podružnici na našem območju. In na koncu — ali je res, da bodo v prihodnjem letu zmanjšana potrošniška posojila? To so bila nekatera izhodiščna vprašanja za pomenek z Zdravkom Trogarjem. NOVI TEDNIK: Naše bral- ce bo najprej zanimalo, kak- šni so letošnji poslovni uspe- hi podružnice Ljubljanske banke v celjski regiji. Ti po- datki bodo še posebej zani- mivi v primeri s stopnjo varčevanja prebivalstva, gle- de na znane, dokaj neugodne razmere v gospodarstvu in glede na smotrnost naložb, sredstev, ki jih je banka vlo- žila v nekatere gospodarske projekte na celjskem območ- ju. Ali po domače — kako je z vašo bilanco po letošnjih devetih mesecih poslovanja? ZDRAVKO TROGAR: Naša podružnica razpolaga s 171 starimi milijardami in smo letos (vsi podatki veljajo za stanje na dan 30.9.1972) za 16 odstotkov bogatejši — ali za nekaj manj kot 24 starih milijard. Do zvišanja bilan- čne vsote je prišlo zaradi po- rasta sredstev gosixKiarstva in negospodarstva in zaradi večjega varčevanja. Tu mi- slim na vlogo prebivalstva — hranilne vloge na vpogled in z odpovednim rokom, sred- stva na deviznih računih m na žiro računih. Veseli -mo, da naši občani čedalje več varčujejo. Sredstva prebival- stva predstavljajo najbolj trdno denarno osnovo in so letos porastla za okrog 14 od- stotkov. V prvih devetih me- secih dosegamo že 31 starih milijard sredstev naših obča- nov in delavcev, skoraj 4 milijarde več kot lani. Res pa je, da smo okrepili pro- pagando, pri gospodarskih in drugih organizacijah se do govarjamo o prenašanju oseb- nih dohodkov na hranilne knjižice, odprli pa smo tudi več novih bančnih enot, da smo vse bolj pri roki varče- valcem. Bilančni rezultati ka- žejo torej na porast poslova- nja, kar je samo v korist na- šemu gospodarstvu. NOVI TEDNIK: Denarja je več, kar pomeni, da ste naj- brž zadovoljili želje marsika- tere gospodarske in delovne organizacije. Cemu in komu ste namenili bančna sredstva? ZDRAVKO TROGAR: Pove- čana nelikvidnost, naraščanje cen, pretirana poraba in še druge nestabilizacijske slabo- sti so v resnici zmanjšale po- rast sredstev v podružnici. Največ posojil smo odobrili za obratna sredstva delovnim organizacijam, za investicij- ske naložbe, za stanovanjsko komunalno graditev in druge namene. Vendar pa smo bili tudi mi varčni in smo poslo- vali skladno s stabilizacijski- mi ukrepi. Naša podružnica je na primer v tem letu odo brila kratkoročne kredite predvsem tistim delovnim or- ganizacijam, ki dobro gospo darijo, proizvajajo tržno bla- go, povečujejo izvoz, omeju- jejo investicijsko porabo v normalne okvire in ki vlaga jo mnogo lastnih sredstev za povečanje obratnih sredstev. Zahtevkov za razna kratko ročna posojila je bilo letos 822, naSa kreditna komisija pa jih je odobrila 765. Kredi- ti za obratna sredstva so bi- li povečand za 21 odstotkov (skupaj čez 9 milijard). Kre- dite za razne investicijske naložbe smo odobrili skupno 27 podjetjem na našem ob- močju, največ pa so med nji- mi prejeli BobOT (Šentjur), Alpos (Šentjur), Opekama (Ljubečna v Celju) Kors (Ro- gaška Slatina), Metka (Celje). Garant (Polzela), EMO (С^ Ije), Ferralit (2alec), Kera- mična industrija (Liboje) in drugi. Omenil sem samo tiste organizacije, ki so sprejele nad 200 starih milijonov. Mo- ram še dodati, da smo v naši poslovni politiki dajali dolo- čeno prednost manj razvitim in smo jim za osnovna ter obratna sredstva namenili za 3 milijarde kreditov. Na os- novi sklepa o prenosu kredi- tov iz centrale na podružnico smo prevzeli še kredit, odo- bren Rudniku Laško (nad milijardo in pol). NOVI TEDNIK: Naš ča- snik je o nekaterih predvide- nih ali že na pol uresničenih investicijah pisal. Vaš odgo- vor kaže, da je banka zelo- pozorno plasirala sredstva v interesantne projekte in da se morda gospodarstvu našega območja obetajo že kmalu večji uspehi. Povejte, kako ocenjujete možnosti razvoja gospodarstva regije glede na njegovo sedanjo preskromno odločnost, pogum in zastare- lo tehnologijo, pa glede na nekaj že skoraj zaključenih investicij? ZDRAVKO TROGAR: V po- slovnih odločitvah podružnice najbolj pozorno ovrednotimo ponujeni program kreditoje- malca. Dobri programi z ustrezno analizo trga, z zani- mivimi artikli, ki imajo zago- tovljen prostor na domačem in tujem trgu, bodo še pove- čali vitalno moč gospodar- stva, našemu izvršilnemu od- boru pa olajšali odločitve. V zadnjih dveh letih opažamo pri pripravi programov bi- stvene premike. Na našem območju sedaj lu^ničujejo nekaj pomembnih projektov: EMO-Conteiner, Avto Celje, Opekarna Ljubečna, Garant Polzela, KerEimična Liboje in še nekateri. NOVI TEDNIK: In če po- gledamo še bolj v notranjo sposobnost gospodarskih or- ganizacij in poskušamo ugo- toviti, koliko se odražajo pro- cesi znanstveno tehnološke revolucije v delovnih kolekti- vih, v modernizaciji proizvod, vodnje, v novi tehnologiji, v razvoju in raziskovalni de- javnosti, v marketingu in po- dobnem — kaj bi rekli? ZDRAVKO TROGAR: Rekel bi, da smo na samem začet- ku, čeprav nekatere panoge in delovne organizacije pred- njačijo. Mislim, da dobro išče svojo novo pot tekstilna industrija, potem Kovaška industrija v Zrečah, Alpos, Konus, podjetja v žalski ob- čini, Libela, Savinja, Železar- na Store. Uvajanje nove pro- izvodnje . in obetavni progra- mi — to že sedaj daje posa- meznim kolektivom vstopni- co za prodor na domačem in tujem tržišču. V vseh teh raz- mišljanjih pa postavljam na prvo mesto kadre, ljudi, ki bodo sposobni za ta prodor, za boljšo organizacijo dela, za sprotno analizo tržišča, za dobro načrtovanje progra- mov, skratka za uspešno ko- sanje s svetovnimi gospKxiar- skimi procesi Nekaj pa bo- mo morali spremeniti v si- stemu načrtnega usposablja- nja perspektivnih kadrov za vodilna delovna mesta. NOVI TEDNIK: Ali bi la- hko omenili še kakšne poseb- ne slabosti našcgra gospodar- stva, take, ki bi jih lahko učinkoviteje spremenila tudi odločna in jasno začrtana bančna politika? ZDRAVKO TROGAR: Ka- kšnih posebnih slabosti, ra- zen teh, ki sem jih že ome- nil, gosi>odarstvo celjskega območja nima. Tudi po no- vem letu zaradi blokade žiro računov oziroma nelikvidno- sti, kar bi zahtevalo 90 od- stotne osebne dohodke delav- cev, ne bo prizadetih mnogo delovnih organizacij. V teh dneh bo deblokiran EMO, kar seveda mnogo pomeni. Nekateri delovni kolektivi pa bodo morali diferencirati ti- ste kupce, ki so starejši od 90 dni, oziroma s pomočjo ko merciale in finančne službe opraviti izbor tistih kupcev, ki promptno plačujejo. Tu bo potreben odločen poseg. Več moramo še nadalje vladati v modernizacijo proizvodnje, manj pa v objekte, če hoče- mo prerezati dediščino stare- ga industrijskega središča. Z banko je takole — v vsakem racionalnem gospodarstvu pomeni denar kri gospodar- stva. Kri pa mora krožiti skladno z jasno poslovno po- litiko. NOVI TEDNIK: Prav goto- vo ste seznanjeni, da poteka v zadnjem času več razgovo- rov o možnih integracijah med posameznimi delovnimi organizacijami in grupacija- mi. Kaže tudi, da se ponekod možnosti vse bolj krhajo (Aero -f- papirnica Radeče), nekje pa so razgovori v zaga- ti. Kako vi ocenjujete te in- tegracijske procese, kaj la- hko to pomeni za banko in kaj mislite o predvideni inte- graciji med trgovino in de- lom kovinsko-predelovalne industrije? ZDRAVKO TR(XÎAR: Go- spodarsko povezovanje v raz- nih oblikah je nujnost današ- njega časa in spoznanja, da moramo na različne načine doseči boljše tehnološke, ko- mercialne in finančne učinke. Zato podpiramo vse vrste po. vezovanja. Osebno sem sezna- njen z raznimi programi, ki so pripravljeni. Vendar pa naša podružnica v zasnove ne- katerih sedanjih projektov ni bila vključena. Vsako pobudo za integracije pozdravljamo in jih bomo v okviru mož- nosti finančno podprli. Ko- vinsko predelovalna industri- ja je že sedaj močna in ne bi kazalo zamuditi možnosti za razvoj. Sicer pa moramo ve- deti, da pomeni jačanje go- spodarstva tudi jačanje po- tenciala naše podružnice. Po- družnica bo sposobna dati gospodarstvu več, če bo to gospodarstvo močno in pro- domo. NOVI TEDNIK: NačeU ste temo, ki je bila y sedanjem družbenem trenutku večkrat pod ostro kritiko — češ da združeno delo, neposredni partnerji ic gospodarstva niso imeli dovolj vpliva na politi- ko delitve sredstev т banki. Kaj menite o tem in kolikšne so spremembe po sprejetju ustavnih dopolnil, ki ste jih, kakor se ve, v Ljubljanski banki začeU zelo kmalu pri- lagajati konkretni praksi? ZDRAVKO TROGAR: S podpisom pogodbe o ustano- vitvi LB smo začeli v praksi uveljavljati določila ustavnih sprememb in zakona o ban- kah ter odpravljati vse, kar je bilo ocenjeno kot negativ- no. Naša pogodba ne pozna več kreditnih odborov in kre- ditnih komisij in smo korak pred drugimi. Prejšnji kredit- ni odbor je uresničeval po- slovno politiko, toda sestav. Ijali smo ga samo bančni de- lavci. Sedaj pa je dobil več pristojnosti družbenosamo- upravni organ — izvršilni od- bor, ki ga sestavljajo uprav- Ijalci iz združenega dela. Gk> spodarstvo bo poslej aktivne- je sodelovalo v neposredni politiki naše podružnice. Ker imamo kot temeljna organi- zacija združenega dela sedaj več samostojnosti, je seveda to zelo pomembno. NOVI TEDNIK: Na koncu pa eno nadvse »odprto« vpra- šanje. Govori se, da bodo po novem letu zmanjšana po- trošniška posojila. Ali je to res? ZDRAVKO TROGAR: Tre- nutno je v veljavi predpis Narodne banke, da se smejo vsi krediti, tudi potrošniška posojila povečati v primeri z letošnjim avgustom le za 2 odstotka. Predpis velja do konca leta. Ce ne bo nobenih zveznih omejitev, bo obseg potrošniških posojil še nada- Ije v mejah 60 odstotkov hra- nilnih vlog na vpogled. Se pravi — več hranilnih vlog, več kreditov. Moram pa po- vedati, da naša podružnica daje kratkoročne kredite 22 trgovskim delovnim organiza- cijam, ki lahko tako omogo- čajo potrošniška posojila. Le- tos jih je bilo že za 7,8 mili- jarde. Pa tudi preko poslov- nih enot podružnice smo da- li posojil za nekaj več kot milijardo, kar pomeni, da je bilo potrošniških posojil v ce- loti več za 6 odstotkov kot lani. Za zaključek — v podružni- ci Ljubljanske banke so se po pismu predsednika Tita sesta, li tudi komunisti in polno podprli uresničevanje novih samoupravnih aktov — ti za- htevajo boljše samoupravne odnose znotraj banke, pred- vsem pa nujno, neposredno in večjo vlogo gospodarstva ▼ poslovanju podružnice. Ali ni prav to tisto, kar zahteva- mo v tem trenutku in kar je naš družbeni cilj — da s sredstvi razpolaga tisti, ki jih ustvarja. J02E VOLFAND 4. fttrMi NOVI TEDNIK it. 49 ^ 7. december 1972 Laško "predvsem varčevanje Na minuli seji občinske skupščine v Laškem so odbor- niki sprejeli izhodišča o teme- ljih družbeno ekonomske poli- táke zbiranja in uporabe sred- stev za splošno potrošnjo v prihodnjem letu. Tako naj bi bila p>olitika zbiranja sredstev strogo namenska. Namenska naj bi bila sredstva za stabili- zacijo gospodarskih gibanj v občini, le ta pa namenjena v prvi vrsti delovnemu človeku ob njegovi povečani samoup- ravni vlogi. Izhodišča postav- ljajo v ospredje razbremenje- vanje gospodarstva, ki naj v prihodnje ne bi bilo bolj ob- remenjeno z deleži v skupnih akcijah, pač pa bi se moral povečati delež občanov v po- budah in interesih, ki nasta- jajo v okviru vse bolj razvite krajevne samouprave. Takšno pobudo so pokazali na primer občani Brez ob gradnji ceste iz Brez v Osredek, enako ak- cijo podvzemajo občani kra- jevne skupnosti Marijagradec a zbiranjem dodatnih prispev- kov za podaljšanje asfaltira- nja ceste čez mejo planirane- ga odseka. Posebno pozornost F>osve- čajo izhodišča odpravljanju socialnih razlik, ki bodo po- leg politi&iega vpliva morala temeljiti tudi na boljšem de- lu, večjem družbeno-politič- nem posluhu davčnih in in- špekcijskih služb. Seveda iz- hodišča vsebujejo tudi načelo, da naj se splošna potrošnja giblje v mejah produktivno- sti dela, pri čemer bi varčeva- nje ne smelo prizadeti pod- ročja vzgoje in izobraževanja, ki še vedno močno zaostaja za potrebami. Dokument, ki je bil sprejet, posebej izpostavlja davčno politiko. Ugotavlja, da bo pre- dlagani novi sistem obreme- nitve gospodarstva vplival na abiranje sredstev za občinski proračun. Prav zato naj bi otočinski proračun za prihod- nje leto temeljil na doseženih dohodkih proračuna v letoš- njem letu. Enak dohodek bo jsategadelj terjal večjo varč- nost ob dejstvu, da potrebe Se vedno moéno presegajo možnosti. Povsem razumljivo je, da Izhodišča močno poudarjajo dolžnosti in vlogo davčne slu- žbe, ki tx) s svojo strokovnost- jo i¡n političnim posluhom morala bremena razporediti F>o kriterijih dejanskih zano- žnosti zavezancev, ker terja mnogo več dela. Pri tem se je namreč treba povsem odreči tehnokratskemu razrezu. 2e to, da bo cilj obremenitev vseh občanov, premostil do- sedanje primere, ko mnogi niso nič prispevali, so pa za- to drugi več,da so bile potre- be pokrite. In končno dokument usme- rja tudi namenske sklade jc varčevanju, k čim večji izko- riščenosti in učinkovitosti sredstev. Sklad za postopno reševanje problemov v manj razvitih območjih občine naj bi bil v bodoče razdeljen po ustreznem predlogu konferen- ce SZDL. -ec CEUE Stanovanja in davki Jutri, v petek, 8. t. m. bo 47. skupna seja članov obeh zborov skupščine ob- čine Celje. V predlogu dnevnega reda je sedem točk, glavna pozornost pa bo prav gotovo veljala prediogom sveta za druž- beni plan in finance. Svet za urbanjzem je na- mreč za jutri.šnjo sejo ob- činskega parlamenta pri- pravil nekaj odlokov, ki zadevajo stanovanjsko po- litiko v občini. Vrh tega bo v tem delu seje beseda tekla še o odloku o pre- skrbi z industrijsko vodo v občini. Svet za družbeni plan in finance je med drugim pripravil nekaj odlokov in poročilo o izvajanju davč- ne politike. Zaključni del jutrišnjega zasedanja pa bo veljal po- ročilu sveta za notranjo politiko in splošne zadeve o varnosti cestnega pro- meta v občini. МБ Ob navzočnosti števihiih gostov, med njimi sta bila tudi BORIS ŠNUDEllL, član Zveznega izvršnega sveta ter spomeničar PETER STANTE — SKALA, so ob Dnevu republike v Ljubečni svečano odprli nov obrat ljubečenske opekarne. Zbralo se je več sto ljudi, predstavniki skupščine in družbeno političnih organizacij občine Celje ter zastopniki podjetij, ki so sodelovala pri izgradnji in opremi te moderne to- varne. V novi opekarni bodo po najsodobnejšem tehnološkem postopku izdelali letno 24 milijonov opečnih enot. S prerezom svilenega traku je nov obrat izr(»čil svojemu namenu najstarejši delavec opekarne Ljubečna IVAN BELAK. Ob otvo- ritvi je bil obsežen kulturni program, v katerem je sodeloval pevski zbor iz Voj- nika in pihalni orkester Železarna iz Štor. Foto: B, Strmčnik koliko gospodarstvu? Ko so pred meseci kropar- sik.i kovači začeli delati nekaj sobot zapored in tako zaslu- ženi denar sklenili dati v sta- bilizacijski sklad, je ponekod to naletelo na odobravanje in posnemanje v tej ali oni obli- ki, drugod pa tudi na začude- nje. Ker — roko na srce — res smo se že kar odvadili takih ali drugačnih solidar- nostnih potez, ki so terjale nekaj odrekanja, požrtvoval- nosti in varčevanja. Vendar smo s takimi prizadevanji ure. dili že marsikatero zahtevno vprašanje. Zdaj ob tem kaj radi rečemo — ni denarja. Leta in leta smo ob nekaterih zadevah, ki terjajo duh soli- darnosti, zmigovali z rameni in gledali, kako se kopičijo. To ne velja za vse, vendar za številne delovne organizacije, občine in krajevne skupnosti, kjer so vsako stvar gledali le ekonomističko skozi dinar, rentabilnost in nekatere dru- ge tehnofcratske aU birokrat- ske kriterije. Medtem so dru- god ob medsebojnem razume- vanju in čutu za medčloveško pomoč z manj denarja lahko veliko naredili. Lahko rečemo, da to spoz- nanje o nujni solidarnosti p>o 3. konferenci ZKS in po Pis- mu znova pridobiva tisti pro- stor pod soncem, ki mu gre v socialistični družbi. Referen- diuTi o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, solidarnost zapo- slenih pri gradnji stanovanj, ki bo po občinah v glavnem stekla po novi zakonodaji ob začetku leta 1973, predvideni stabilizacijski prispevek, s ka- terim imj bi občani z višji- mi dohodki prispevali v stabi- lizacijski sklad v prihodnjem letu v vsej Jug<»lalriji 700 do 900 novih milijonov, številni samoprispevki, ki jih občani zavestno plačujejo iz svojih osebnih dohodkov Za otroške vrtce, šole in komimalne na- prave, kroparska in druge po- dobne akcije, varčevanje pri novoletnih darilih v delovnih organizacijah in druge poteze — to so dokazi za zgoraj omenjeno trditev. Lahko pri- čakujemo, da jih bo v prihod- nje še več. Obenem so to pre- pričljiva in neovrgljiva dejst- va, da so delovni kolektivi in občani kot posamezniki pri- pravljeni prispevati veliko de- narja za skupne družbene po- trebe, če so le natančno obve- ščeni, za kaj gre, če vedo, da bodo lahko vplivali na smotr- no porabo zbranega denarja m če jim izkušnje oziroma sadovi takih odrekanj in sku- pnega varčevanja dejansko zagotavljajo ureditev tega ali onega problema, ki ga sami čutijo iz dneva v dan. Ce želimo v prihodnje po tej poti še kaj več narediti za naš družbeni razjvoj in to je nujno, potem mora delovni človek v celoti razpolagati s sredstvi, ki jih daje za skup- ne družbene potrebe, pa naj gre za denar iz skladov pod- jetja ali iz žepov posamezail- kov Delegatski sistem kot os- nova delavnja skupščin, ki ga snujemo v drugi fazi ustavnih sprememb, mora prevladati povsod: v skupščinah, inte- resnih skupnostih, pri rednih in občasnih skladih; skratka p>ovsod, kjer se zbira denar za ureditev tega ali onega vprašanja skupnega pomena. Le tako bodo delovne organi- zacije in delavci pripravljeni še z večjo mero solidarnosti in raííumevanja sodelovati. In drugič — nujno je vnaprej še dosledneje spoštovati razmer- ja v delitvi med družbo in delovnim organizacijami, ki smo jih sprejeli ob začetku gospodarske reforme. Takrat smo se odločili za 70 30 % v korist delovnih organiza- cij. Sedem let je poteklo od te odločitve in še vedno ni v celoti uresničena. Ko bo dru- žba pri fiskalnem obremenje- vanju gospodarstva te, raz- merja spoštovala, lahko ob prostovoljni odločitvi delav- cev marsikje pričakujemo še več sredstev, s katerimi bi so- lidarno odpravili številne te- žave. Predvsem tiste, ki ovi- rajo oblikovanje ustreznih so- cialnih odnosov v naši druž- bi. Tone Krašovec JUBILANT J. KOTNIK Nedavno so imeli upokojen] prosvetni de lavci svoj redni me- sečni sestanek. Zberejo se iz Celja in bližnje okoli- ce. Vodi jüi tovariš Top- lak, a duho\'ni vodja je književnik Pran Roš. Na sestanku se je tova- riš Toplak spomnil pred- metnéga učitelja Jožeta Kotnika, ki je pred počit- nicami slovU 75. obletni- co. Jubilant je priznani prosvetni delavec, ki je bil pred leti predsednilr šolskega sveta v Celju in je bil kot tak zaslužen pn gradnji novih osnovnih šol v povojni dobi. FrariC Roš mu je spisal lepo primanje v oblik; pesmi. 2elja vseh kolegov je, naj jubilant še plodno ust var ja. S.S. OKROGLA MIZA Uredništvo NT in RC bo pripravilo v ponedeljek okro- glo mizo z delavci iz delovnih organizacij na celjskem ob- močju. Tema razgovora bo — delavčev glas v samoupravlja- nju. Naši znanci PIŠE: J. KRAŠOVEC RAZOČARAN V UJETNI- ŠTVO Podporočnik Tone Maslo ni bil nikoli slep zagrize- nec, toda da se je stara Jugoslavija tako hitro se- sula in razpadla, tega ni fnogei razumeti. Najbolj je osupnil, ko so njemu in ostalim pri Sarajevu preprečili odstopnico usta- ši ter jih pognali v roke Nemcem. Bil je osupel, kako je prebivalstvo trga- lo z njih uniforme, češ saj jih ne bodo več rabili. Otopelega v razočaranju je Toneta vodila pot, tra- jala je dolge dneve, v nemško ujetništvo. Lako- ta, šikaniranje jih je spre- mljalo ves čas. V Osna- briicku, v ujetniškem ta- borišču je začel globlje sp>oznavati vzroke tako na- glega konca. Nemci so za- čeli načrtno razslojevati ujetnike po narodnostih. Najprej so seveda izpustili tiste, ki so se proglašali za Volksdeutscharje, po- tem one, ki so bili Hrvati in priznavali Paveličevo Hrvaško. Najdlje, večina do konca, so ostali v ta- boriščih Srbi in Slovenci, no pa tudi mnogi, ki raz- kosanja Jligoslavije niso priznavali, ne glede na na- rodnostno pripadnost. Med Slovenci, ki so se rešili u- jetništva, so bili predvsem tisti, ki so se priglasili kot sinapatizerji priklju- čitve štajerske in Gorenj- ske nemškemu rajhu. Ko so tako politično raz- kropili oziroma razdelili ujete častnike, so ob kon- cu leta 1941 poiskali še ti- ste, ki naj bi bili po roj- stvu italijanski državljani. Bolj lakota, kot to, da bi med dvema okuijatorjema izbiral boljšega, je Tone- ta pripeljalo k odločitvi, da se je priglasil. Z osta- limi vred se je spet vračal iz Nemčije čez Celje proti Ljubljani. Najbolj mu je živo v spominu ostal Zi- dani most, kjer so jim de- lavca na progi skrivaj me- tali svoje malice v zastra- žene vagone. MENJAVA OKUPATORJA VENDARLE KORISTNA Primopredaja v Zalogu je bila prava komedija. EK) meje so jih pripeljali Nemci z maloštevilno stra- žo, Italijanov pa se je v splošni hrupnosti nabralo Posnetek i« leta 1941 т nenvkera ujetništvu. Tone Maelo je tretji z leve v prvi vrsti. TONE MASLO toliko, da je domala vsak ujetnik imel svojega oseb- nega čuvaja. Isto pot, kot ob izseli- tvi iz Italije, je zdaj delal Tone kot ujetnik. V otro- ških letih tako priljublje- na Reka ga je sprejela so vražno. Tu so se poslovili tisti oficirji, ki so imeli koga, ki je garantiral nji- hovo lojalnost do Italija- nov, ostale pa so peljali v osrednjo Italijo. V italijanskem ujetni- štvu so le bile spremem- be. Ne samo, da je bila hrana za kanček boljša. Tudi razmere. Ob zadrtem komandantu taborišča je bil namestnik, tih antifa- šist. V tem taborišču se je začela med ujetimi ča- stniki samodejna diferen- ciacija. Vesti o bojih v domovini p>od Titovim vodstvom niso obšle ujet- nikov. Mlajši oficirji so se navduševali in sanjali o tem, kako bi se zdaj mo- gli vendarle boriti. Med njimi je bil tudi Tone. Na- sprotna stran so bili mo. narhistični skrajneži, skraj- ni desničarji in ni bilo redko, ko je po besednih spKjpadih prišlo tudi do fi žičnih obračunov. Ob neki taki priložnosti so Italija- ni z orožjem posegli v tak pretep, da je bilo celo ne kaj žrtev. Napredno usme- jeni ujetniki so organizi- rali marksistične krožke. Tudi pouk ruščine so ime li. Medtem so se zavezniki izkrcali v Italiji. Ko pa je padel z Musolinijem faši- zem, so se napredni čas- niki v dogovoru z itali j ari skimi stražami prebili iz taborišča, pri čemer so stražarji srtreljali le v zrak. Tone je moral zdaj svo- je mladostno sovraštvo do Italijanov korigirati. Me- sece so se ob podpori ita- lijanskih protifašistov in preprostih kmetov gibali na svobodi in se skušali prebiti čez fronto. Prihodnjič: V partizane It. 49 — 7. december 1972 NOVI TEDNIK stran 5 SPREVODNIK že več let se vozim z Izletnikovim avtobusom na relaciji Slivnica—Šent- jur—Celje. Kot vsako drugo jutro sem se tudi 7., 11. 1972 pe- ljala v šolo in z mano tu- di drugi učenci Osnovne šole , štore — ob 7.30 od Opake do Godeča. Ko smo vstopili na Opoki v avtobus, nas je sprevodnik nejevoljno pogledal. Pripe- ljali smo se do štor in nas je z grdimi besedami hotel spodit] IZ avtODusa Toda mi nismo izstopili, ker so nam na Izletniku objubili, da se bomo vo- zili do Godeča. Kajti us- lužbenec — uslužbenka ki piše na Izletniku naše vo- zovnice, je pomotoma na- pisal Opoka—Store. Na nekaterih vozovnicah pa še celo piše Opoka—Go- dec. Ko smo se prii>eljali do Godeča je šofer peljal na- prej, ser mu sprevodnik ni dal signala, da izstopi- mo. Zato se je neka sta- rejša tovarišica oglasila, češ kam nas peljejo, saj gremo vendar mi v osnov- no šolo Store Ko sem pa rekla spre- vodniku, da na moji vo- zovnici piše Opoka—Go- dec ne pa Opoka—Teharje ali pa Opoka—Celje, se je z grdimi besedami obreg- nil, da ga to prav malo briga. Tako nesramno obnaša- nje se je ponavljalo cel te- den in še sedaj ni nič boljše. Pa tudi proti dru- gim odraslim ljudem se obnaša neolikano. Upam, da je še nekaj izobraženih ljudi na svetu, ki bi se 2aiali obnašati do ljudi do- stojno m da bi vsaj po- staje dobro poznah ne pa, da poznajo samo de- nar, trgati vozne lističe in črtati mesečne vozovice. Upam, da ne bo treba sedaj že nam osnovnošol- cem in potnikom opozar- jati sprevodnike, saj so vendar sprevodniki plača- ni, da opravljajo svoje do. ločeno delo, za katerega so se šolali. Mislim, da imamo tudi mi osnovnošolci nekaj pravic, da bi se vsaj v šolo in domov lahko vo- zali na »Izletnikovih avto- busih«. Moji izjavi se pri- družujejo tudi součenci z osnovne šole Store, ki se vozijo iz Prožinske vasi do Godeča. Zdenka Romih, osnovna šola, štore PIJANEC Pij, tovanš.' Pij! Pozabi, kaj te muči, du- šo si odpočij. Nihče me ne pozna, nihče v tem krogu brezu- pa, rotim, kličem vas. Nikjer za pijanega ni ze- mlja suha! Daj, še ga nalij! Pozabil bom na bol, na dušo, prodal bom sebe, svojo rodno rušo. Zdaj je lepo, ko živim s tabo. Danes ne poznaš me, obraz tvoj se pači, poznati nočeš tovariša, ki plača Pij tovariš! Pij! Pozabi, kaj te muči! Dušo si odpočij! Kaj jutri bo, me ne skrbi. Smrt, ta je še moj prija- telj, če trezen sem ali pijan se smehlja in mi kliče: »Pij tovariš! Pij!« D. M. Mozirje TA TIHI DAN Mrzel jesenski dan je. Vsepovsod vlada mrtva tišina. Stojim na pokopa- lišču Ob drobcenem gro- bu in nemo zrem v svetel plamenček drobne svečke. Misli se mi vpletajo zdaj v en, zdaj v drug dogo- dek. Toda vse te moje misli, vsi ti moji spomini so pri tebd moj bratec. Kajti tu počivaš, tu v tej hladni zemlji, tu pod to brezo, ki je v pozaii je- seni z mehkim listjem pre- krila svoj grob. Spomin- lam se. dolgo, dolgo je že od takrat, ko sem prvič uzrla tvoje lepe, modre OČI. Kot triletno dekletce sem si neskončno želela bratca, ki bi se igral z menoj, s katerim bi pre- življala srečne dneve mia dosti In želja se mi je izpolnila. Bila sem srečna. Kolikokrat sem staLa ob tvoji posteljici in te gleda, la, kako si spal, koliko- krat sem gledala tvoj mili obrazek, ki se mi je tako prisrčno smejal in koliko- krat sem gledala tvoje mo- dre oči, v katerih se je zrcalüa vsa modrina ne- ba. O, kako želela sem si, da malce odra&teš, da bd postali dnevi in tedni sa- mo najini, da bi skupaj uživala to brezmejno sre- čo. Toda usoda je hotela dmigače. Nekega dne sem opazila, da tvoj obraz ni več tako rožnat, da v tvo- jih očeh ni več tiste svet- le lučke. Zbolel si. Moiral si v bolnišnico. O, kako žalosten je bil zame ta dan. Tolažila sem se z mislijo, da se kmalu vr- neš zdrav, da te kmalu zopet vidim. Toda to se ni zgodilo. Videla te nisem nikoh več. Zvončki so ove- teli, ko so te položili v to pusto zemljo, kjer ш živ- ljenja, kjer ni petja drob- nih pitičk, kjer ni razigra- nega smeha, kjer je le ti- šina. Pretekli so dnevi, piretekla so leta, toda v mojem srcu je še vedno skeleča rana. Ob vsakem spominu nate mi zakrva- vi. Pusti so mi dnevi, pu- ste so mi ure brez tebe Kaj bi dala, da bi še en- krat uzrla tvoj obraz, kaj bi dala, da bi te še enkrat objela? Vse cvetje, vse travnike, vsa polja, ves šimi svet. Toda vem, da se to ne bo nikoli zgo- dilo. Vmila se bom v svoj svet, živela za seo- žgal in še vse do danes ti ljudje nimajo v celoti obnovljenih domov, za kar je v dobršni meri kri- vo tudi to, da v teh kra- jih ni makadamske ceste. Iz teh vasi je bilo mnogo borcev v NOV in številni so tudi padli v NOV. Te vasi so po vojni veliko prispevale za rešitev kri- zie, v kateri smo takrat ži- veli. Menim, da so tu lju- dje, ki naj bi dobili borih 6 km makadamske ceste na relaciji Loke — Le- dinšca to že med vojno in {X) njej to krepko za- služili. Ljudje teh krajev so tako oddaljeni od cest, da niti mleka, kakor tudi ostalih kmečkih pridelkov ne morejo spraviti v pro- met. Bolniki čestokrat ostajajo brez nujno po- trebne zdravniške pomo- či, ker v kra.je nd spelja- na cesta. Delavci, ki so zaposleni v Šentjurju, Što- rah in Celju, morajo tudi po uro daleč hoditi do prve avtobusne postaje itd. Glede sestanka pri tova- rišu Brileju v Ljubljani pa tole: Že več let smo ga nad- legovali in prosiU za po- moč, ki nam je nujno po- trebna, če naši ljudje sploh hočejo priti do ce- ste. Dvakrat sem ga jaz pismeno prosil za sest« nek in se v ta namen po- vezal tudi s tovarišem To- vornik Ivanom in Koče- var Francem. Ko smo se mi trije končno sestali s tovarišem Brilejem v Lju- bljani, smo zastopali na- še ljudi, ki so prostovolj- no in brezplačno odstopili zemlio za gradnjo orepo- trebne cestne povezave na relaciji Loke — Ledinšca in pa vse taste ljudn — predvsem kmete in delav- ce, ki jih bo ta cesta po- vezala s svetom in jdh v perspektivi tudi rešila go- gospodarske zaostalosti. Tudi naša šolska mladina, ki hodi v šolo, mora hodî- di po uro in več daleč peš, da pride do šole že izmu- čena in zaradi tega v šoli dosega slabše rezultate, kot bd jih, če bi se lahko prevažali s šolskim avto busom. Menim, da bi mo rali takšno akcijo vsi Koz- janci — vsaj moralno pod- preti, ne pa ovirati, kor je tUdI to neka vrsta »> cialne diferenciacije. Protesti nokaterih Koz- jancev prot: graditvi na- vedenega odseka škoduje- jo celotnemu napredku Kozjanskega. Menim, da je tistih, kd vodijo proti- akcijo, sselo malo, naspro- tujejo pa, čeprav sami z gradnjo ceste Loke — Le- dinšca ne bodo ničesar iz- gubili, ampak prej prido- bil Perčič Jožef Planinska vas 9 SIMBOL — ČRNA METLA Prav prijetno sem bila kot občanka našega »Be- lega mesta« presenečena, ko prebiram v časnikih o dodeljevanju »Zlate, srebr- ne m bronaste vrtmce« kot spodbude za lepo okolico in lepo mesto. Še lepše je iz branja ugoto- viti, da je eno izmed na- grad dobila skupina dru žin, ki je nesebično ure- jala okolje z ljubeznijo do cvetja in lepega mesta. To je torej ena plat me- dalje, pogledati pa bi bilo treba medalje še na dru- gi strani. Videla sem red In urejenost na Jožefovem hribu, Selcah, Miklavž- kem hribu in drugje. Ta- kega ttania pa ni mogoče vzdržati v ulici V. preko- morske brigade, predvsem med našo in Vojkovo uli- co. i^-e si p>ovprečen ob- čan pogleda okolico in ze- lenice, nd potrebno, da je član Olepševalnega drišt- Vd, bi videl, da sploh ni mosroče govoriti o redu in urejenosti. Mnogo je ti- stih, ki se resnično tra- dijo Za čistost okolja, te- ga pa ni mogoče doseči, ker skozi okna leti od- padni papir, trgajo se ve- rižice, ki varujejo zeleni- ce, p>a tudi parkiranj in voženj F>o zelenicah ne manjka. Ni zameriti ma- lim otrokom, vsekakor pa doraščajoči mladini in od- raslim, ki se ne obnašajo, kot to narekujejo družbe- ne norme. Pogledati bd si bilo treba elemente, ki so bili pripeljani za postavi- tev klopce, sedaj pa so {»vsem razbiti. Po Novem letu bo zopet mogoče videti, kako bo »okrašena« naša okolica s suhima novoletnimi jelka- mi in drugim. Ali ne bi bilo dobro ta- ke kraje, kot ga ome- njam, označiti s tablo ve- likosti 2x1,5 metra, na ka- teri bi bil simbol »črna metla«? Marica Stanič Prekomorske 6, Celje Avto je neslišno drsel po mokri, skoraj prazni cesti. Zleknila sem se na mehkem sedežu in gledala njegov profil in njegove kretnje, ko je brezskrbno arzai voian v roki. Vozila sva se brez cilja kot že tolikokrat prej. Njegove oči niso bile modre. Tudi niso bile vranji črne. Imele so barvo peska, posutega г drobnimi tem- nimi kamenčki. Ko sem zrla vanje, so se mi nasmeh- nile in v njih je zasijalo tisoč sonc. Takrat so zabrisale v meni vse dvome, vsa vprašanja, še preden so sr porodila. Sama ne vem, zakaj sem ga imela tako rada Morda sem se zalmbila v njegovo preprostost, v njp qove lepe, pametne besede ali pa sem v njem iskala tisto očetovsko ljubezen, ki sem jo vedno pogrešala. Avto je požiral kilometre, moja roka je varno po- čivala v njegovi. Želela sem, da bi se čas ustavil. V kikšnih trenutkih sem pozabila na to, da je poročen, pozabila sem na vse. Zunaj je padal dež, jaz pa sem srečna. »Sončece, ali veš za kakšen kotiček, kjer bi lahko bila urico in pol sama?« se je nenadoma obrnil k meni. Začudeno sem ga pogledala. »Ob sedmih imam sestanek. Ni ga bilo mogoče preložiti.« Molčala sem. Danes, ko sem mu hotela povedati, da imam rojstni dan, da sem polnoletna, da nisem več njegov otrok, njegov mali bedaček, ampak veliko, odraslo dekle, on nima časa zame. Saj to ni mogoče, to vendar ne more biti res. Za hip, samo za hip, so se mi v očeh nabrale solze. Nato sem pogled, v katerem sta se mešala razo- čaranje in bol usmerila skozi okno in topo strmela v bežečo pokrajino. On pa je govoril, kar naprej je govoril: »Kadar bova imela več časa, bova odšla na daljši izlet. Zelo so mi všeč izletniške točke, ki se kon- čajo na kakšnem gradu. Imaš rada gradove? Pa ti me sploh ne poslušaš, sonček?!« »Da, seveda. Lepo bo,« nekako se mi je posrečilo, da sem se nasmehnila. Odgovarjala sem mu samo na vprašanja, kajti preveč sem bila zaposlena z lastnimi mislimi. Danes ima sestanek, zadnjič ga je čakal prija- telj, da mu bo vstavil neke nove dele v avtomobil. Pa prihodnjič? Bo imel prihodnjič tudi sestanek? Ze dolgo nisem šla domov s tako zbeganimi občutki. Bila je sreda, čakala sem ga pred veliko samopo- strežbo. Počasi sem stopala od izložbe do izložbe in gledala, gledala, ne da bi videla. Spomnila sem se te- tinih besed: »S tem boš seveda prenehala! čimprej! Ne smeš se igrati z ognjem!« »Tako. prekinila bom,« sem pomislila, »čemu pa zdaj čakam tu? Ti moj Bog, ali veš, čemu čakam tu?« Na zahodu so bili oblaki ožarjeni od zahajajočega soitca. Ze se je mračilo. Mimo so hiteli avtomobili s prižganimi lučmi. Vsakokrat, ko se je za ovinkom posvetila rdeča barva, me je stisnilo pri srcu. Vendar njega ni bilo. Francka Spoznala sva se, ko je z edine breze v parku že davno odpadel poslednji list. Ko sva se prvič poljubila, je padal prvi sneg. Tekala sva za belimi kristali in gledala, kako so se nama topili v dlaneh. Ko sva se ob reki ustavila, si тг rekla, da me ljubiš. Jaz sem v svojem srcu čutil isto. Srečen sem bil. Nekega večera potem SI s konico dežnika napisala v sneg moje ime. Potem Sì mi dala vse, kar si mi mogla dati. Sebe. Kot tisti sneg tudi najina ljubezen ni dočakala po- mladi. Pomlad pa je kljub temu prišla. Morda so cve- tele češnje še lepše, morda je bila trava še bolj zele- na kot sicer A le zate. Rekla si mi, naj pozabim na vse, kar je bilo med nama Zakaj, nisi povedala. Potem se nisva več srečala. Le znanec mi je sredi poletja mimogrede omenil, da si se poročila. Včeraj pa sem te srečal Lepa si bila kot nekoč, morda še lepša, črni lasje, ki so ti že lani segali preko ramen, so bili tokrat še daljši. Jesenski veter se je poigraval z njimi. Le oči . Oči niso bile več take kot nekoč. Kot da je v njih nekaj ugasnilo. Kdo ve kaj? Morda sreča. . V mirnem kotičku kavarne sva si povedala vsak SVOJO zgodbo. Ko sem te vprašal, če si srečna v zakonu in kje imaš prstan, si se nejevoljno obrnila vstran. »Ločila sva se Ne sprašuj me o njem, prosim te . .« Potem sva se nekaj časa nemo gledala. Zdelo se mi je, da po dolgem času spet čutiva isto . . Bilo je to mrzlično iskanje skupnih točk: bilo je obujanje spomi- nov, ki jih je že začel prekrivati prah preteklosti In vendar se je v tem kratkem letu zgodilo toliko stvari .. Preveč, da bi še mogla najti pot, po kateri sva hodila nekoč. Poslovila sva se kot bežna znanca, ki ju je usoda nekega dne združila, a ju že hip nato ločila — za vedno. Ob slovesu sem ti dejal: »Morda bo nekoč drugače, Ursula...« Pogledala si mi v oči. Videl sem, da ne ver- jameš v tisti »morda«. Tudi sam — nisem verjel. Zvone 6. fttrMi NOVI TEDNIK it. 49 ^ 7. december 1972 SVET, V KATEREM ŽIVIM, IN SVET, KI SI GA ŽELIM Megleno novembrsko ju- tax) je. Spodaj je nekdo prižgal radio. Poročila. Ni- xon bo še naslednja štiri leta predsednik ZDA. Zmaga na volitvah je tudi njegova osebna OTiaga. Po- litika me zanima ravno to- liko kot matematika, ki se mi adi dolgočasna, a glede Nixona mi ni vse- eno. Občutek imam, da jaz ne bi glasovala zanj. Samo zaradi Vietnama ne bi mogla. Pozneje. Pred- stavnik južno vietnamske vlade v Parizu je izjavil, da ameriški bombniki se- jejo smrt kot že dolgo ne, čeprav je povsod v zraku čutiti obljube o mira. Kdaj bo podpisan spora zum? Eîni trdijo, da zavla- ču.jejo ZDA, drugi to pri pisujejo Vietnamu. Stis- nem dlani in si iz srca za- želim, da bi končno zma- gal mir, da bi mir dobil .strašno vojno negotovost. Poročila o žrtvah tega konca sveta so že vsak- danjost in napovedovalci jih verjetno sprejmejo kot obvezno službo. Potem .. Ugrabiteljem letala bo so- dilo hitro sodišče. Smrt, kazen ... Stečem po stopnicah. Tudi mene lahko v šoli doleti kazen, ôe ne bom imela telovadnih copat. Saj res, moje copate, kje so? Mudi se, zato za&iem mrzlično razmetavati stva- ri. Moje copate, trenirka! Problem Vietnama mi v skrbi zase postane tuj, namesto napovedovalca slišim svoje tarnanje, med katerega se vmeša materin glas: »Poglej v omarico za čevlje!« Pogle- dam, tam so. Oddahnem si in že hitim v šolo. Ve- dno hitim, ker ss bojim, da bom zamudila pouk. Vsi ljudje po ulicah hiti- jo, življenje hiti z ne- ustavljivim tempom. V šo- li se skregava s sošolko. In veste zaradi česa? Za- radi majhne bele radirke Vprašana sem. Ne gre ta- ko, kot bi moralo iti. Spet raaačaranije. Sama v sebi se raziveselim, ko zadnjič zapoje zvonec. S prijate- ljicami se igramo s sme- hom na licih, hodim pro- ti domu. Lepo je, ker nas je veliko, ker smo istih misli. Od nekod se pnka že sonce in prepara no- vembrsko meglo. Kako ču diovito! Ne maram vojn, lakote, smrti, afere film skih igralcev in pevcev se mi že gn-.isijo in sovražim v samoti in tuhtanju za pravljen čas. Kaj ko bi vsi/ áistó vsi ljudje na svetu zaplesali v kolu pri- jateljstva? Ni mi všeč, da par lju- di odloča o usodi milijo- nov, ob mesecih, letih problemov pa zatisnemo oöi. Ne želim živeti v New Yorku, Parizu, raje imam Celje in ulico, kjer sta- nujem, pa našo staro šo- lo. Nič ne hrepenim po udobju, pa razkošju v iz- ložbah, brezmejno srečna pa sem, kadar se na poti domov zaklepečem s prija- teljic,ami, kadar tekamo po travnikih naše brez- skrbnosti. 2elim si samo mladosti brez solz in son- ca miru, po katerem hre- penijo ljudje na drugem koncu sveta. Posl-išam ra- dio, gledam televizijo, be- rem časopas, uživam mla- dostno brezskrbnost, spo- 2!navam veličino sveta in njegov napredek in se za- vedam, kako malo si prav- zaprav želim. Spet delam vse to, ži- vim, pa vidim, da je tisto »malo«, danes še neskonč- no »veliko!« Zorko Karmen 8. b razred I. osnov. šole Celje OPAZOVAL SEM MAVRICO Bil je deže\'en jesenski dan. Sedel sem ob oknu in opazoval dežne kaplje, ki so padale na šip«. Med glasbo v radiu se je po- mešal še štropot dežev- nih kapelj. Po cestah so hodili ljud- je z živobarvnimi dežniki. Otroci, poviti v pelerine, so z največjim veseljem skakali po velikih in ma- lih lužah. Nekajkrat je veter moč- no zapihal m drevesa so se upognila skoraj do tal. Dež je počasi pojenjal. Veliki, sivi, temni oblaki so se začeli rajgrinjevati in že so med njimi priku kali prvi, topli, zlati žar ki bleščečega sonca. Dež je p>očasi čisto nehal pa- dati. že sem hotel oditi od okma, ko nenadoma zagledam nad hribom ma- vrico. V velikem loku, fci je bil ves živobarven, se je razprostirala nad ob- zorjem. Barve so bile ču- dovite. Druga se je preliva- la v drugo, rumena v ze- leno in rdečo, tako da je človek dobil občutek, kot da je sredi najlepših dre- ves, ki so vsa odeta v je- senske barve. Bil sem ves zamišljen v to lepoto narave, zato tudi nisem slišal, da mi je v kuhinji prekipelo mleko. Ko je prišla do- mov mama, se je močno razbudila. Dejala je, da sem kot petletni otrok, ki Se mu vse razbije, razlije in podobno. Ni mi bilo žal, če je mleko prekipelo, bolj bi mi bilo žal, če ne bi videl mavrice. Vendar si tega mami nisem upal jxjveda- ti. Mislim pa, da bi bila mama tudi vesela, če bi videla kaj tako lepega, kot je mavrica. Cafuta Dušan Osnovna šola I. celjske čete — Celje DVOJEZIČNOST NA DOLENJSKEM Ni moj namen, da ugo- varjam podjetnosti naših gostilničarjev, pač pa da grajam početja, ki nam niso v čast. Zelo sem bil presenečen, ko sem pred dovozom na avto cesto iz Krške strani opazil go- stilno z dvojezičnim na- pisom. Zamislil sem se in se spomnil na dogodke v zamejstvu, pa ne morem mimo ugotovitve, da je to narodna sramota! Veliko sem potoval po raznih de- želah in povsod naletel na mednarodne obcestne zna- ke, ki so napovedovali »prenočišča, restavracije, mehanične delavnice« in podobno. Pri nas pa še vedno naletimo na table z napisi »Zimmer« ali »Gasthaus« in tako dalje. Vprašujem se, kako mi- slijo na to po.5lovna zdru- ženja gostincev? Ali je prav, da ima omenjena gostilna takle napis: »Go- stišče ob avto cesti Dmo vo Gasthaus?« Ali so sa- mo nemško govoreči tujci na poti tod mimo! In če tudi so — kaj mish last- nik o prizadevanju naše države, da bi pomagala koroškim Slovencem do njihovih osnovnih zahtev v borbi za narodnostne pravice? Ali pa pozablja- mo vsi skupaj na čase, ko so taki napisi na Slo- venskem bili obvezni, ven- dar brez slovenskih pripi- sov? Majerič Janko Celje Savinjsko nabrežje 1 NAŠ ASFALT Cesta Ratanska vas — Sp. Negonje — Kostrivni ca je pravo razdejanje. »Sama jama« bi ji lahko rekli. Golo kamenje se dviga precej iï tal, da moraš biti pri hoji res previden. Mnogokrat se nenavajeni pešec spotak- ne, da komaj obdrži rav- notežje. To res ni nič čud- nega, četudi si še tako tre- zen. Obcestni jarki, koli- kor jih sploh je, so ne- očiščBini in zaraščeni Tu in tam sameva ob cesü kup gramoza, ki čaka na usmiljenje. Pa ni nikogar, ki bi ga razmetal... Poleti in v s'Jhem je hoja zelo neprijetjia, po- sebej še do betonarne, kajti tovornjaki Splošne- ga gradbenega podjetja iz Rogaške Slatine neusmi- ljeno vozijo gor in dol — neprenehoma. Tudi oseb- nih avtomobilov ne manj ka. Za vsemi temi se dvi- ga val prahu in uboga pe- ščeva ali kolesar jeva oble- ka je vsa bela, čevlji pa sploh spremene bar\4). Prah se ti zareže v oči in usta, da še komaj dihaš. In če pri vsakem tovor- njaku počakaš, napredu- ješ le počasi. Pravo gorje za nas pa je, kadar dežuje. Takrat se naša cesta spremeni v nešteto »jezerc«, nekatera pa prerastejo celo v pra- va »jezera« čsz vso cesto. Ko bi v tem času vsaj vozniki bili malo bolj pre- vidni! Res mnogi vozijo počasi, toda koliko je ti- stih, ki z vso hitrostjo pripeljejo preko mlak. Zo- pet je pešec tisti, ki je deležen »plohe«. Kaj ta- kega se mi je že večkrat zgodilo. Sicer se pa tudi umakniti ne moreš nika- Л10Г. Kadar je naliv, se naša cesta spremeni celo v po- tok, kajti voda dere iz jarkov na cesto in dalje po njej. S sabo vali ka- menje in pesek in ko se vse umiri, je vožnja s kolesom ali moi>edom ne- mogoča. Dolgo se že sh- Šijo pripombe, češ, saj bo mo dobili asfalt, čeprav samo do betonarne. Toda obljube se prenašajo od pomladi na poletje, od po- letja na jesen in zopet znova. Gradbeno podjetje bi lahko vsaj malo poskr- belo za ureditev, če ne z drugim, vsaj s primernim gramozom. Res smo bili pred krat- kim presenečeni nad ku- pi gramoza ob cesti in smo mislili, da bodo ven- darle pričeli z asfaltom. Pa je bilo vse tiho. Ne- kega popoldneva se je bi- lo treba res začuditi. Na cesti je bilo precej delav- cev, ki so pridno razme- tavali gramoz in veliko kamenje tudi drobili. To so bili vaščani sami. Z dobro voljo so naredili precej, a za vse jame ni bilo gramoza. In zdaj je t-j čas, ki smo se ga najbolj bali. Dež opravlja svoje, pripo- more pa tudi sneg. Ob jarku, ki ga kopljejo bli- zu odcepa v Rogaški Sla tiná in bo najbrž za kana lizacijo, voda pa nam sega sKoraj do giežnjev. Sreča, da so se spomnili m vsaj malo posuli Toda to je tako skromno, da te avto poškropi, četudi pe Ije čisto počasi. Še to: del jarka, ki ga še niso za suli, a že kopljejo precej najprej, bi lahko vsaj s prometnim znakom zava rovali. Tudi most v Ratanski vasi nas bo najbrž kma- lu zapustil. Kolikor toli- ko trdna lesena ograja se je zlomila — seveda še ne cela. Tam se ossta vedno bolj spodkopava. Na po pravilo še najbrž nihče ne misli, toda ko se bo zna šel v potoku in bo morda tudi precej materialne škode ali pa celo člove ška žrtev, bodo že počasi kaj ukrenili. Ko tako hodim vsak dan — v sončnem in v dežju — imam čas premišljeva- ti. Zanima me, in najbrž še katerega, к<Љ) je odgo- voren za to našo cesto? In če je kdo, zakaj se ne bi vsaj malo potrudil, da bi nam pripeljali gramoza in priskrbeli kakšnega ce starja, ki ga že tudi lep čas nismo videli. »Naš asfalt?« To je sa mo naša velika želja. Ve seli pa smo, da imamo vsaj razsvetljavo m se v temi lahko izognemo naj- večjim lužam. Morda smo bili enkrat ali dvakrat brez luči, da je bilo treba kolovratiti po kamenju in vodi, a dragače je v redu J. š OBISK v MAJDANPEKU Ob lanskoletnem sreča- nju na oktobrski proslavi v Kragujevcu so koroški borci in upokojenci iz šotstanija navesiali stike tu- di s člani Udruženja pen- zionera iz Majdanpeka. Na njihovo vabilo smo bi- li v dneh od 13. do 15. novembra t. 1. njüiovi go- stje tar si z njihovim po sredovanjem in organiza- cijo ogledali borski rud liik in hidrocentralo Djerdap — Kladovo. Izie ta se je udeležilo 17 čla- nov koroških borcev s svojci iz Šoštanja, Vele- nja in Gornjega grada pod vodstvom predsedm ka koroških borcev šo- štanj — Franja Stanov- ska. Ob prihodu v Majdan- pek so naše izletnike pri- čakali na železniški po- staji člani ta-nkajšnjega Udruženja penzionera ter nas z avtobusom odpelja- li v 8 km oddaljeno me- st». V hotelu Kasino je mestna občina priredila slavnostno kosilo, katere- ga so se razen funkcionar- jev Udruženja udeležili tudi predstavniki družbe- no političnih organizacij občine in ZZB, Zbrane go ste je pozdravil sekretar Udruženja ter predsednik skupščine občine, zahval- ne bsede pa je izrekel naš vodja skupine. Po kosilu je sledil og- led barskega rudnika v Majdanpeku, kjer smo si po zaslugi tamkajšnjih upokojencev, ki so v veči- ni upokojenci tega rudni- ka, ogledali odkop rude na terenu ter ogromno li- varno bakra, zlata in sre- bra. Naslednji dan smo ob spomeniku padlih borcev prve svetovne vojne ter padlih žrtev druge svetov- ne vojne izvršili komemo- racijo, položili lovorjev venec s slovensko troboj- nico in rdečim trakom. Po vrnitvi s pokopališča je sledil ogled mesta in zlatarne, kjer nas je po- novno pozdravil predstav nik občine ter nam pode- lil pozlačene značke me sta Majdanpek in srebrne značke tamkajšnjega rud nika. Nato smo krenih z avtobusom proti Djerdap ski ožinj ob Donavi do Djerdapa, kjei smo si og- ledali bai-vni film o 7-letni gradnja giganta hidrocen- trale ter notranjost hidro centrale ob spremstvu vo diča in tolmača Nato smo si še ogledali obale Do nave do Kladova, od ko der pa je bilo !ep>o vide- ti romunsko pristanišče Tum Severin. Po vrnitvi v Majdanpek smo si ch- iedali mesto še ob večer ni razsvetljavi, nakupili v zlatarni nekaj spominkov, se ponovno odpeljali na večerjo in prenočišče v Blagojev kamen, od koder smo se drugo jutro ob 3. uri odpeljali na železni- ško postajo Majdanpek od tam pa smo se z br- zim vlakom vračali proti Beogradu. Vreme je bilo vse dni toplo in sončno, kar nam je še F>olepšalo naše bi- vanje, tako da smo zapu- ščali Majdanpek in gosto ljub je tamkajšnjih upoko- jencev z najlepšimi vtisi in spomini, v kolikor tega v zadnjem trenutku po krivdi vlakovnega odprav- nika ni zasenčila promet na nesreča enega izmed udeležencev našega izleta. St. F KAM NAJ SE OBRNEM? Najbrž postanem kar redna dopisovalka v NT. Saj sem komaj oddala pismo na pošto, že pišem drugo. Vendar pisma s takšno vsebino, kot je to, še verjetno niste dobili. 2aiostna resnica in spo- znanje, obiskovati večer- no srednjo šolo, kjer pač nimam nobenih poznan- stev na vodilnih mestih, ki bi laliko rekli kakšno besedo. Trkam na vrata različ- nih podjetij, čeprav ne eno ne dr-igo ne sodi v moj poklic, še manj v bo doči poklic. Vendar — sprejela bi vsako delo, sa- mo da bi lahko v popol- danskem času obiskovala predavanja. Bila sem pre- pričana, da bom le enkrat odprla prava vrata, kjer bodo imeli razumevanje, da nisem zadovoljna s svojim pK>klicem in sá ga želim z nadaljnjim študi- jem spremeniti. Vendar vse zaman. V podjetju, kjer sem bila najprej za- pK>slena, so obljubili, da bom lahko menjala tiste dni, ko delam na popol- danski izmeni, vendar kas- neje niso hoteli o tem nič slišati. En obrok šolanja sem že plačala, pustiti se- daj šolo bi bilo nespamet- no, ker nimam toliko de- narja. Že takoj po osnov- ni šoli je bil moj namen nadalievati na kakšni sredAji šoli. Starši so mi t» preprečili. V meni pa je ves čas tlela želja po šolanju. Pa spet nastopi- jo težave, pridem v oko- lje. kjer mi iz škodoželj- nosti nočeio omogočit^ do poldansko delo v dneh preda:\'anj. šolami je ved- no Domenila več kot vse ostalo. In tako tudi sedaj. Zapustila sem to delovno orffa.nÍ7!aci1o v uoariiu. da na idem razum evani e dru- gje. Na žalost sem se zmotila. Sooznanle, da za- me nimaio nikier razume- vania. nočeio razumeti, da si želim naóredovat.i, biti nekoč neka' več. kot sem sedal, da nisem zadovolj- na s svoiim trenutnim znaniem. želim si več mnogo več. Pa ne na.idem razumevajočih ljudi, ki o: mi pomagah. Kaj naj sto rim sedaj? Mar naj pu stim šolanje, če nikjer ne dobim primerne zaposlit ve? Težko je razmišljat: o vsem tem. Nekaj bom morala ukreniti. Brez za poslitve in brez zavarova- nja ne morem več biti Saj sem tega prikrajšana že ves mesec. Ali pa se mi morda na smehne sreča, da odprem prava vrata? S tem se ne smem sprijazniti, ker vem, da brez p>oznanstva danes ne gre več. Kam naj se še obrnem, da bom dobila Kaposlitev, poleg katere bom lahko obisko vala predavanja? Sama ne vem več, ker bom zdaj zdaj obupala. Brez po- srednika ne bo šlo, to vi- dim. Samo, kje to osebo najti? Svetujte mi še vi, prosim! —ak Odgovor: Oglasite se v redakciji NT in RC — v urednikovi sobi, da se po- govoriva in vidiva, kaj lahko storimo. KDO LAŽE? Prosim, če objavite še enkrat resnico o finansira nju zdravstvenega varstva po združitvi delavcev in kmetov. Gre namreč za- to, da nekdo, po mojem laže. VeUko se govori, da upokojenci ne bodo nič prispevali. V zadnji šte Vilki tednika pa je pisa lo, da tudi upokojenci, in sicer od 60 starih tisoča kov navzgor ne prispevajo nič več kot 0,5 %. Ker se bojim, da bi nas skrom na pokojnina, ki jo je mož služil 40 let v tovarni in katero deli z ženo, ki ni ma nič dohodka, res hu do prizadela Prav je, da bi bili vsi enaki. Sem za to, samo od takih upoko jencev, bi ne smeli nič vzeti, saj tudi zraven nič ne dobimo. Kmet bo imel sedaj ko line, doma ima vse dobro in težko ga je primerjat: z delavcem. Sliši se, da se bo stano vanje podražilo, tudi hra na se je in človek sploh ne ve več, kako bo živel Poglejte po tržnici: en ko ren za juho stane dva di narja, jajčka 1,50, fižoi 13 dinarjev. Saj še zdaj ko maj živimo! še te uboge govedine si ne moremo privoščiti, da ne govorim o sadju, ki bi ga tud- moral človek več užiti. Zelo se čutim prizadeta ko vidim, da imajo neka teri vsega preveč. Se več je socialne razlike bi vi dela, če bi tistim, z niz kimi dohodki kaj vzeli Vsaka odločitev o podra žitvi prizadene najbolj nas, upK>kojence in delav ce. Nihče pa se ne spravi nad »fušarje« raznih pokli cev, ki 2iajslužijo po več kot za tri pokojnine me- sečno. Ce imajo nekateri res tako velike pokojni- ne, da jih radi delijo s komerkoli, kar naj jih, saj bi jo tudi jaz, če bi imel več kot samo za skromno življenje. Zato pričakujem točen odgovor, ne pa da se go- vori tako, piše pa druga- če. Bom zapisal svoj da, če se mi ne bo nič odte govalo, ker še za sebe in za ženo nimam dovolj. UcK>kojenec Odgovor: Žal nam je, ker objavljamo pismo še- le danes. Verjetno ste glasovali za, saj se vam ne bo nič odtegnilo. Gletle ostalih vaših kritik, zlasti podražitev, soglašamo. Pri- znati pa morate, da sedaj na področju socialnega razlikovanja marsikaj spremJn.iamo. It. 49 — 7. december 1972 NOVI TEDNIK stran 7 OBSOTEUE JE SLAVILO Slavnostna številka našega časopisa je prehitro izšla in preveč smo bili preobreme- njeni z delom, da bi lahko posvetili nekaj besed otvorit- vi šole v Podčetrtku. Da ne bi kdo slučajno mislil, da se nam to ni zdelo pomembno? Ne, pač pa, vse, kar je bilo potrebno narediti, je že odšlo T tiskamo in tako nam je preostalo le še to, da odide- mo na otvoritev. Jasno je, da nam ni bilo žal. Karkoli pač narede v tem kaju, se splača videti. Tolikokrat izrečena pa- rola, da tam prebivajo pridni in marljivi ljudje, je bila res- nična tudi tokrat. Marsikaj je bilo videti in prav zaradi te- ga nam ni bilo žal. Ob otvoritvi se je zbrala na novem, asfaltnem igrišču, ki ga je Podčetrtčanom darova- la armada, ko je gradila ce- sto, velika množica ljudi. Program, ki so ga pripravili mladi, je bil takšen, kot pač vedno: dinamičen, naladosten in prisrčCTi in najbrž je vsak, ki je pozneje odšel s kraja prizorišča, odnesel nepozabne vtise na ta dogodek. Tik ob novi šoli, ki jo je zgradilo z malenkostno zamu- do Splošno gradbeno podjet- je iz Rogaške Slatine, je kot prvi spregovoril predsednik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah, Beno Božiček, ki je v svojem govoru orisal vee trud in prizadevanje občanov in občinske skupščine, da ob- čina stopi iz svoje že legen- dame zaostalosti, ki jo zad- nje čase uspešno premostu- jejo. Za njim je povzel bese- do član izvršnega odbora re- publiške izobraževalne skup- nosti, Jože Simčič, ki je tudi prerezal trak in tako simbo- lično predal šolo učencem, pedagogom in vsemu Obsote- Iju, tistemu Obsotelju, ki se je na ta dogodek tako dolgo pripravljalo. O kratki proslavi, ki so jo pripravili učenci osnovne le Podčetrtek, ne bi govoril. Kaj znajo in kako znajo, ta- ko ali tako vemo iz naših po- ročil in člankov. Nekaj več besed bi posvetil šoli sami. Presenetili so me kabineti, ki bi jih šoli v Podčetrtku za- vidala marsikatera šola v Sloveniji. Še zlasti preseneča kabinet za pouk tujih jezi- kov. Ob tem lahko rečemo le to, da so si učenci in peda- gogi v Podčetrtku to tudi za- služili, saj je ta šola že dol- go časa znana kot avant- gardna v naši prosvetni skupnosti. To pa je hkrati tudi dolg naše skupnosti Ob- sotelju in Kozjanskemu. MILENKO STRAŠEK Ob otvoritvi šole v Podčetrtku. Nastop učencev na telovadnem igrišču, ki je ponazarjal mladost in ustvarjanje, šola т Podčetrtku je okras Obsotelju in znanilec novih dni. Zvedave otroške oči... odločne besede iz otrošlcih ust. Besede posvečene ob- ljuba. Obljuba posvečena delu, učenju in spoštova- nj.u pridobitev revolucije, narodno osvobodilnega bo- ja. Obljuba za delež pri gradnji in utrjevanju sa- moupravnega socializma. Obljuba cicibanov, ki so v trenutku obljube postali pionirji, postali so člani svoje organizacije. Dobili so modro čepico, rdečo rutico okrog vratu in zna- čko pionirske organizad. je. In tako je bilo po vseh krajih ob dnevu republike. Domovina je povečala svo- je vnste rnladih gradite- ljev. Mojca, Tatjana, Dar- ko, Miha, Janez, Spelea ... Foto: D. Medved JANKO LESKOŠEK Ce bi anketirali občane v krajih ob Gračnici od Rimskih Toplic do Mrzle- ga Polja, od Vrha nad La- škim in do pobočja Lisce, kdo je najbolj znan občan na tem območju, bi Jan- ko Leskošek gotovo г ve- liko večino zmagal. Ni čudno. Ta na videz miren in skromen občan je bržčas tudi edini v kra- jevni skupnosti Jurklo- šter, ki osebno pozna ma- lone vse občane in teh je v njegovi matični evidenci trenutno 1.445. Izjema so le tisti najmlajši, katerih imena je že vpisal, pa se trenutno vadijo v vekanju in joku po zibelkah in ko- šarah. Janko, ki je sicer rojen Jurklošterčan, že dvajset let opravlja službo vodje krajevnega urada v Jur- kloštru — mimo ostalega. No, in tega »ostalega« je čeden kup. Kajti Janko je funkcionar s 13 funkci- jami. Je najmanj šest- kratni tajnik: pri krajevni skupnosti, v krajevni or- ganizaciji SZDL, v gasil, skem društvu, pri Rdečem križu, v strelski organiza- ciji in pri poravnalnem svetu. Vprašal sem ga, kakšne so dobre plati javnega de- la med rojaki domačini. — Najbrž to, da svoj kraj in ljudi zelo dobro poznam, da kot domačin lažje najdem г občani stik in da sem kot občan г njimi vred močno zagret za napredek kraja, oziro- ma bolje rečeno, za pre- magovanje teže nerazvito- sti. In slaba plat? Je kakš- na? — O, pač. Ravno, tisto kar je dobro, da se z ob- čani dobro poznam, je tudi slaba plat. Zame namreč. Ne verjamem, da bi si ob- čani tujca tako privoščili, kot sž sem in tja kdo me- ne. Ne rečem, da bi kdaj doživel kaj hudega, zares neprijetnega. Toda zgodi se, da kdo stresa slabo voljo name tudi čisto po nedolžnem. In še to je povedal, da je pogosto ponosen na svoje soobčane. Zlasti ta- krat, kadar $ polno za- vestjo opravljajo svojo dolžnost, kot je bilo ob volitvah, referendumih in podobnih priložnostih. Ce* prav so pri dobrinah na- šega razvoja navadno pri- krajšani. se svojih druž- benih dolžnosti zavedajo bolje kot marsikje drug- je. Ni pa nič povedal, da je letos za praznik repub- like bil odlikovan г redom dela s srebrnim vencem. Odlikovan za 20-letno le- žavno in odgovorno delo med občani ob svoji živ- ljenjski petdesetletnici. To povemo pač mi, ker smo bili o tem obveščeni in zato, da mu boste stisnili roko, ko ga prvič srečate. J. Krašovec Prvi sneg in sonce na Golteh. Turistični center na Golteh je zaživel zlasti med prazniki konec novenv bra. Smučišča so bila lepo urejena, čeprav smega m bilo na pretek. Obiskovalcev je bilo veliko. Za- četek je bil torej obetajoč, poznejše poslabšanje vremena pa je spet prineslo prekinitev. Dež je po- bral nekaj snega. In spet je na vrsti čakanje na novo zimo. OBSOTELJE TURISTIČNA POKRAJINA Že dalj časa obstaja zamisel, da naj bi se kompleks med Rogaško Slatino in Virštanjem zajel v takoimenovano turistično črto, za katero naj bi v najkrajšem obdobju izdelali natančne urbanistične načrte. Načrt bi zajeanal zdravilišče Rogaško Slatino, zdravilišče Atomske toplice, drugo najstarejšo apoteko v Evropi v Olimju, vonarsko akumulacijsko jezero in virštanjske gorice kot vikend območje. Pri ureditvi tega kompleksa naj bi sodelovali urbanisti, na tem območju že prisotna Ljubljanska banka, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, ki se je prav tako že angažiralo v Atomskih toplicah, zavod za napredek gospodarstva in druge specializirane organi- zacije. Ker se na tem delu šmarske občine iz leta v leto več gradi, bi bilo skoraj nujno, da bi bili vsaj idejni projekti rešeni že naslednje leto, da ne bi prišlo do nelju- bih napak, ki so, žal, tako pogoste v našem turističnem prostoru. Območje ob Sotli bi na takšen način postalo pomenv ben nosilec turističnega gospodarstva v občini, čigar za- četnik je že vrsto let zdravilišče Rogaška Slatina. Projekt bi hkrati E>omenil močan razvoj tega sicer precej nerazvi- tega območja. Ob načrtovanju takšnega projekta, še posebej z ozirom na predvideno gradnjo Atomskih toplic v naslednjih letih pa bi bilo potrebno op>ozoriti na sklop vzporednih prob- iMnov. Ker je pokrajina ob Sotli zaenkrat še to, kar je bila pred mnogimi leti, najbrž ne bi bilo prav, če bi pri načrtovanju novega projekta urbanisti pozabili, da je to specifiko treba obdržati za vsako ceno. Morda izgleda naše opozorilo smešno in laično, ▼ zagovor pa lahko nave- d«iK) le to, da so taikšna opoaorila čestokrat enostavno ргеигИ in da modemisitične stvaritve urbanistov sredi nepokvarjenega sveta, ki ima svoj stil gradnje prebivališč, nikakor ne delujejo osvežujoče. MST SLABO PRIPRAVUENI Četudi so poročila o pripravljenosti na letošnjo zim- sko sezono govorila vse najboljše, je sneg, ki je več ali manj presenetil zadnje dni novembra, vendarle nekatere spravil v zadrego. Dejstvo je, da tiste dni niso delale vse smučarske vlečnice, da so tu in tam kot na primer pri Celjski koči šele zaključevali ureditev vlečne naprave. Prav tako je zašepala proi>a^anda аИ z drugimi besedami osnovna in- formacijska služba o snežnih razmerah. Zdaj, ko smo spet na kopnem in v drugem pričako- vanju zime, bi kazalo prve slabosti odstraniti. Te so zna- ne, in prav bi bilo, da bi se ob drugem snegu ne po- javile več. Prav tako gre nekaj kritičnih besed na račun tistih, ki pripravljajo takšne ali drugačne prireditve v zimskem času. Znana so samo silvestrovanja, vse druge večje prir reditve v tem času pa so zavite v meglo. Skoda! 8. fttrMi NOVI TEDNIK it. 49 ^ 7. december 1972 vuojos oSauao3/ij oSa^sfjao fa¡ qi 27. novembra je minilo de- set let, ko je büa v celjskem Likovnem salonu prirejena razstava »Izbor ie sodobne slovenske grafike«. Tako le- txxs proslavlja to celjsko po- klicno likovno razstavišče majhen, a ne nepomemben jubilej, saj je do danes šlo skozi ne ravno velik razstav- ni prostor na tisoče obisko- valcev, njim pa se je predsta- vila cela vrsta likovnih ustvar- jalcev. Njihova paleta je bila zelo pestra, saj smo imeli pri- ložnost videti retrospektivne razstave pa tudi likovna dela najsodobnejših iskalcev svoje- ga izraza v nikoli dodelanem likovnem prostoru. Toda celjski likovniki ne že- lijo proslaviti omenjeni praz- nik z velikim truščem in zve- nečimi besedami. Pripravili so razstavo v okviru kulturne akcije, njen glavni namen pa 3e doseči trenutek, da bodo kvalitetna likovna dela dosto pna za vsak žep. Razstava bo odprta od 8. decembra v Likovnem salonu, nanjo pa so povabili — za so- delovanje seveda — vrsto slo- venskih likovnikov — grafikov. Zakaj grafike? Iz preprostega razloga, ker so to najcenejša likovna dela, vse graiike na razstavi pa so namenjene za prodajo. Najnižja cena bo 300,00 dinarjev, najvišja pa 1500.00 dinarjev. Vsa dela bo- do lahko kupci plačali na ob- roke, in sicer na največ deset obrokov. Posebnost bo tudi v tem, da bo kupec lahko sliko odnesel takoj in mu ne bo tre- ba čakati konca ra2istave. Vnaprej bo treba plačati sa- mo en obrok, ne bo pa mož- no grafiko vnaprej rezervirati. Izkušnje iz preteklosti kaže- jo, da so nekateri rezervirali po pet slik, kupili pa mso no- bene. In zakaj takšna razstava? Tudi na to vprašanje je zelo preprost odgovor. Desetletne izkušnje celjskega Likovnega salona nasprotujejo nekate- rim povsem laičnim ugotovit- vam, da si naši občani ne že- lijo originalnih likovnih umet- nin. Poleg tega so ljudje zelo slabo seznanjeni o možnostih nakupa slik Razširjeno je tu- di mnenje, da so postavljene za originalna likovna dela astronomske cene. To temelji na posameznih', redkih ekstre- mih, tega pa ne kaže posplo- ševati. Iz teh spoznanj prireja Likovni salon prodajno raz- stavo grafik. S tem, da bo laJiko vsak kupec nesel sliko takoj domov in mu ne bo tre- ba čakati do konca razstave, želi razstavošče omogočiti ku- pcem, da bodo grafike kupo- vali tudi kot novoletna darila. če se bo ta poskus obnesel v okviru kulturne akcije, na- merava celjski Likovni salon tovrstne prodajne razstave prirejati vsako leto v mesecu decembru. Razstavljali pa bo- do naslednji likovniki: Zvest Apollonio, Bogdan Cobal, Da- rinka Pavletič-Lorenčak, Vla- dimir Makuc, Pavel Medve- šek, Gorazd Šefran, Melita Vovk-štihova in Karel Zelen- ko. Vabilu Pa se niso odzvali vsi vabljeni slovenski likovni- ki, čeprav je razumljivo, da morda kdo ne bi mogle raz- stavljati. Toda ker so to veči- noma isti, ki nikoli »ne more- jo sodelovati«, je očitno, da imamo opravka z določenim elitizmom in nekateri niso na vabilo niti odgovorili. Kakorkoli že, prodajna raz- stava grafik, ki jo prvič orga- nizira celjski Likovni salon in to ob svoji desetletnici obsto- ja, je odraz želje in volje rea- lizirati kulturno akcijo v kar najširšem obsegu in s tem do- dati nov, jXMnemben delež k zbliževanju kulture in njene- ga potrošnika. Drago Medved Vladimir Makuc: »Cvetlica« — 1968 S svečane akademije ob dnevu republike v Narod- nem domu. Najprej je spregovoril sekretar komi- teja občinske konference zveze komunistov v Celju Stane Seničar, nato pa je nastopil mešani pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Edija Goršiča. Recital so izvedli čiani amaterskega gledališča »2e- lezar« Celje-Store, večer je zaključil nastop moškega komornega zbora pod vod- stvom Egona Kimeja. Vse je pozdravil in se jim za- hvalil Ivan Bele, predsed- nik Občinskega sveta ZKPOS Celje, in izročiS predstavnikom vseh treh skupin nagrade. Po kul- turnem sporedu je bil v zgornji stranski dvorani sprejem, ki ga je pripra- vil predsednik celjske ob- čine inž. Dušan Bumik. Foto: D. Medved V petek, 1. decembra so se spolnila dolga pričakovanja. Celjsko gledališče je dokončno rehabilitiralo Cankarjev dramski prvenec ROMANTIČNE DUSE, ki je celih 50 let moral čakati na ponovno uprizoritev. Temu delu so vse- skozi oporekali gledališko uporabnost in ceto Cankar sam se mu je pod težo neovrgljimh dokazov kritikov in tedanjih ravnateljev gledališč odpovedal, češ da je res prešibko in odrsko neuprizorljîvo. Celjsko gledališče je z režiserjem Dušanom Mlakarjem preverilo te neovrgljive argumente in uspešno utrlo pot ROMANTIČNIM DUŠAM na oder sloven- skih gledališč. In še nečesa smo veseli: ponovno se je po- kazala umetniška homogenost celjskega ansambla. To je bila tudi garancija za tak uspeh. Po Cankarju in Županči- ču in Levstiku bomo v prihodnjih sezonah še postavljali na celjski oder po krivici pozabljena dela slovenskih gle- daliških klasikov. Tudi v tem se kaže avantgardna vloga gledališča, ki hoče biti sodobno. Celjsko Kinopodjetje, kul- turna skupnost in občinski svet Zveze kulturno prosvet- nih organizacij v Celju so se odločili za organizacijo »film- skih srečanj«. Srečanj zahtev- nejšega dela filmskega občin- stva s kakovostnimi stvarit- vami iz svetovne kinemato- grafije. Kakšna je zamisel te kulturne akcije na področju filmske vzgoje, tega načrtne- ga približevanja umetniško vrednih stvaritev širšemu krogu ljubiteljev sedme umet- nosti? V krajšem časovnem ob- dobju bo Kinopodjetje v ve- černih predstavah (ob 20. uri) zavrtelo za začetek štiri manj znana oziroma manj popularna in komunikativna filmska dela, ki v rednem predvajanju skorajda niso imela gledalcev. Z uvodno be- sedo, idejno in vsebinsko pa estetsko analizo predstavlje- nega filma naj bi vse več gle- dalcev odkrilo v teh neko- mercialnih stvaritvah nezna- ne vrednote, take, kakršne si- cer ne zaznamo v vsem raz- galjenem poprečju rednega filmskega programa. Sooče- nje in odkrivanje, razmišlja- nje in določanje novega od- nosa do predvajanih filmov bo zahtevalo vnovična sreča- nja z umetniškimi resnicami časa, življenja in nenehnega ustvarjalnega iskanja filmske- ga izraza, filmske govorice, vedno znova žive in nenad- kr il j ive. Torej — to ne bodo samo vzgojna filmska srečanja. Ni- ti ne le zavestno iskanje ka- kovostih, ki je sicer na film- ski njivi plevela stežka od- krijemo. Filmska srečanja naj pomenijo ustvarjanje no- ve navezanosti gledalca, lju- bitelja sedme umetnosti na živo umetniško vrednost, na njeno nepotvorjeno govorico, na odklanjanje vsega zlagane- ga in naplavljenega v svetu f Umske nepoduhovljenosti, vampirizma, krutosti in ne- človečnosti. 2e v ponedeljek, 11. decem- bra ob 20. uri bodo zavrteli sovjetsko melodramo Sence pozabljenih prednikov iz leta 1964. O filmu, ki ga je po ro- manu Mihaila Kocjubinskega režiral talentirani Sergej Pa- radžanov, je kritik zapisal, da je znal režiser napolniti me- lodramatično zgodbo (motiv Romea in Julije) z močnimi čustvi in življenjsko prepri- čevalnostjo. Drugo filmsko srečanje bo s francosko komedijo (Лосћ- merle iz leta 1947, s filmom, ki ga je režiral Pierre Che- nal. Ta komedija izraža glob- ljo poslanico in je še danes dobro znana kot odlična-sa- tira. Tretji film bo drama oziro- ma bolje švedska legenda De- viški vrelec, režiserja Ingmar- ja Bergmana. Za Deviški vre- lec je zapisano, da je v tem filmu duh prastarih legend utelešen s tako poetično moč. jo in vizualno lepoto, kakrš- no redko kje najdemo v zgo- dovini kinematografije. Vsi ti trije filmi bodo pred- vajani v redni zadnji javni predstavi, čeprav bodo na filmska srečanja še posebej povabljeni gledalci in peda- gogi, ki se s sedmo umetno- stjo tako ali drugače ukvar- jajo. Zadnji film iz četverice filmskih srečanj bo kriminal- ka Vrv, režiser je Alfred Hit- chcock, posneta pa je bila 1948. V njej je mojstrsko po- dana študija o patologiji zlo- čina. To zadnje delo pa bo predvajano na zaprti pred- stavi. Izbor stvaritev za filmska srečanje je upošteval žanr, nacionalnost kinematografij in kvaliteto kot temeljno me- rilo. Filmska srečanja so pred nami. Začetek je v ponede- ljek. Pozdravimo to kulturno akcijo kot nov prispevek J- poživitvi kulturnega življenj» v celjski občini. J. V» It. 49 — 7. december 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Vrtiljak dogodkov CELJE Aktiv mladih komunistov Na predzadnlj pi-edseastva občinske konference ZKS Celje so soglasno podprli iaejo o ustanovitvi aktiva mladili komunistov, ki soosta- vil v teden pred predvolilnim shodom liberalne stranke. Pred nami stojita dva narod- na veljaka: dr, Mlakar, advo- kat, deželni in di^vni posla- nec, in dr. Delak. Z Mlakar- jem se nekaj dogaja. Že od- stopa od predvolilnega boja. Dovolj mu je delovanja »za blagor domovine« — vabi ga tihi svet ljubezni cio Pavle Zamikove, rejenke т hiéi pirof. Maka. Mlakar si je že popolnoma .svest svojca umazanca delovanja na poli- tičnem polju in t^a niti ne skriva — tako je nekoliko po- dob«! kasnejšemu Cankarje- vemu jimaku — Kantorju. Nič boljši ni na osebnem pK)diroč- ju. Z ženskami se igra — do- kler ga ne zajame resnična ljubezen do Pavle. To pa ni samo ljubezen, je tudi skrito hrepenenje po svetu čiste le- pote in dobrote. Ko zagleda- mo tudi Pavlo na odru, se nam odkrije drugi pol tega hrepenenja: tudi ona hrepeni stran iz tega življenja ~ pa naj bo kaikorkoli in kamor- koli. Njeno predajanje lju- bezni je pravzaprav beg iz vsakdanjega v lepši, sanjski svet. Mlakarjev predvolilno boj je posâavljanje od zunanjega umazanega sveta, kater^a najslabši predstaivnik je sam. Tako se trikrat odloči za boj proti svojemu tekmecu dr. Delaku — in trikrat odstopi. Dedak ga že s samim svojim nastopom izziva, zato ne bo dal kar tako vajeti iz rok. K temu ga süi njegov značaj in VSa njgova bit. Od političnega delovanja za blagor domovine se poslovi, ko Pavla doživi svoj polom. Pobegne z dr. Strnenom, bivšim Mlakarje- vim koncipientom. Pavli po- meni pobeg pot v uresničeva. nje njenega sanjskega sveta, Stmenu i>a samo kratko do- godivščino in sprehod. Pavlin svet se podre, ostane ji samo še pot v bolnico in še en po- skus — ljubezen z Mlalcar- jem. Srečanje med obema je pravzaprav idejni vrh drame. Pavli se sanje ne uresničijo, prehiti jo smrt, Mlakar pa se dokončiK) poslovi od delova- nja Za blagor domovine, saj »mrtvi ne rabijo mandatov«. Glavna junaka sta poražena: Pavla plača svoje sanje z živ- Ijenem, dr. Mlakar pa z oseb- nim zlomom. Druge osebe so samo spremljevalci te romantične igre, Vrančič, Prole in Jereb so občinski svetniki in kole- bajo od Mlakarja k Delaku — kot zahteva politični položaj, podobno igro zaigrajo kasne- je učitelji v Hlapcih. Vranči- čeva in Makova žena sta po- dobi naših malomeščanik ob koncu 19. stoletja: neumnost in Mepetavost sta največji njvmi značilnosti. Ivanka, Vrančičeva hči, ju samo do- polnjuje. Skočir in Mrmolja sta agitatorja — in nimata več besede kot navaden sluga. Mlakar in Delak pa sta lite- rarno zanimiva le v toliko, v kolikor se ponovita v drami Za narodov blagor. Drama nam je prav gotovo danes bližja, kot je bila na- šim prednikom. V Mlakarjevi usodi vidimo oddaljevanje od nečednih političnih poslov v vrstali liberalnih veljakov in oživljanje jimakovega etične- ga sveta, ki živi v njem, če- prav ga cinično poriva na dno. V tem smislu se dejanje strmo dviga proti vrhu, ki je hkrati tudi katastrofa drame. Tekst danes zaživi v novih di- menzijah, saj je čas tak, da nas ponovno opozarja na fra- zerstvo in demagogijo. Svet ljubezni, ki ga drama odkri- va, pa lahko razumemo tudi v posplošeni razsežnosti. Dramo j® režiral Dušan Mlakar. Spretno še ohranil časovno patino, saj je naáe dede oživil kot figure na stari orumeneli slifld. S scenogra- fom (Avgust Lavrenčič) je lepo nakazal težnje liberalr¿h veljakov: osebno dviganje pod parolo delovanja га narodov blagor. Jimaki prihajajo s ku- pa narodopisnih predmetov in pohištva, iJisarniška miza je lahko govorniška tribuna, po. čivališče p>a tudi mrtvaški oder sanjske Pavle. Tabla s parolami nam bije v oči s po- plavo črk in besed — hkrati pa zakriva pravo podobo člo- vekovega sožitja — RodinoT kip Poljub, ki ponazarja cäo- vekovo ljubezen. Mi j a Jarčeva s kostumi nd pretiravala. Kroji so današnji, le žive narodne in druge bar- ve razkrivajo nekdanjo poli- tično razcepljenost. Frazer- stvo je ponazorila s poplavo črk, koketiranje z milim na- rodom pa s pečami. Bermež je .svojega Mlakarja popolnoma obvladal. Bolj pa je poudaril njegovo politično besedilo kot lirično izp>oved. V Vodopivčevem Delaku je bilo skoraj premalo temperamen- ta, čeprav tekst pyoudarja nje- govo zadržanost. Anica Kum- rova pa je zašla preveč v zu- nanjo igro, v togost. Pavla je prav gotovo zasanjano dekle, ne moremo pa je sprejeti kot kakšno zamaknjenko. Prav simpatičen je bil klepe- tavi duet, ki sta nam ga po- sredovali Marija Goršičeva in Nada Božičeva v vlogah Ma- kovke in Vrančičevke. Njuno karikiranje ni bilo vsiljivo in ne pretirano. Isto bi lahko re- kli za igro Ljeike Belakove. V ostalih vlogah je bilo manj individualnih potez. Celjsko občinstvo je dramo lepo sprejelo, prav gotovo bo tako tudi na drugih sloven- skih odrih. JANEZ ERKLAVîX: Dijakinje Ekonomskega šolskega centra razstavljajo v uredništvo sta prihiteli dijakinji 4. f razreda EšC v Celju. Na vprašanje, kaj želi- ta, sta kar obe hkrati začeli pripovedovati: »O naši raz- stavi bi radi nekaj povedali, o razstavi ročnih del. Za roč- no delo nas je navdušila so- šolka, ki je zelo rada vezla. Njeni izdelki so nam bili ta- ko všeč, da smo še same ho- tele poskusiti. Tako se je za- čelo. Vezle smo okrasne vzorr ce na prtičke, namizne prte, robčke, blazine, pa tudi na obleke. Vzorce smo prerisale iz raznih revij kot so Naša žena, Burda in Narodni vez na Slovenskem. Ves material smo si nabavljale same. Pro- fesorji so v začetku z neza- upanjem gledali na to »akci- jo«, ko pa so videli, da na- ša prizadevanja porajajo sa- dove, so bili navdušeni. Pred- lagali So nam, da bi svoje izdelke razstavile in še z več- jo vnemo smo se lotile dela. Vezle smo doma po pouku, pa tudi v šoli med odmori, včasih celo med uro, seveda pod klopjo. Profesorji So se temu kar privadiU in ob pri- hodu v razred so s smehom dejali: »Ročna dela takoj po- spravite!« Pripravile smo raz- stavo v naši dvorani in dija- ki ter profesorji pa tudi na- ši starši so si jo zelo radi ogledali. Nekdo je predlagal, da bi bilo dobro, če bi to razstavo videla širša javnost. Tako smo se odločile, da jo organiziramo. Prosile smo upravo gledališča, če nam od- stopi foyer in naši prošnji je ugodila. Pri kritju izdatkov sta nam priskočili na pomoč z denarnima prispevkoma v reklamne namene trgovski podjetji Tkanina in Volna. Razstavo smo same aranžira- le in v soboto je bila že otvoritev. Tudi vstopnino po- biramo po 2 dinarja, saj ve- ste, na maituirantski ialet gie- mo letos in vsak dinar nam pride prav. To bi bilo vse. Zdaj pa vas vabiva, da si na- So razstavo ogledate.« Raz- stavo sem si res ogledala in bila prijetno presenečena. Iz- delki so čudoviti, natančno in skrbno izdelani. Prizadeva- nja marljivih dijakinj EŠO so res pohvale vredna, saj ta domača umetnost že močno izumira. Njihova ročna dela si lahko ogledate vsak dan do sobote 9. decembra od 8. do 19. ure v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. DOMINIKA POS Takšni so izdelki dijakinj 4. f razreda ESC. Upajmo, da bo ta razstava našla odmev v jav- nosti, saj so takšne vezenine danes zelo redke. (f^ M. .Stnwek) 1«. tiran NOVI TEDNIIC 5t.48 — 28. november 1972 Javna radijska oddaja v Konjicah KONUS MED NAMI IN OTO VMES... T^ole polno je bilo v dvorani kulturnega doma v Slovenskih Konjicah. Na.smeški, pogledi, vse je bilo usmerjeno na oder, kjer so s pestrim programom navdušili vsi. Domačini in gostje! Zadnja nedelja oziroma pr- va v tem mesecu je bila v Slovenskih Konjicah v zna- menju pričakovanja. RADIO CELJE in NOVI TEDNIK sta se ponudile že nekaj me- secev prej, da skupaj z New swing kvartetom prirede v Solvenskih Konjicah javno radijsko oddajo. Od pogovo- rov do uresničitve se je čas kmalu iztekel in po etru so v nedeljo stekle prve besede. Malo jecljaje sicer, a prve težave so kmalu premostile odlično pripravljene točke nastopajočih domačinov. Navdušili so otroci iz glas- b«ie šole, mladinci in mla- dinke njihovega instrumen- talnega orkestra, pa pevski instrumentalni ansambel Ju- reta Zdovca in gostje — NEW SWING kvartet iz Ce- ljem. In Oto PESTNER! Dvorana je bila polna, da niti slanaice ne bi spravili vanjo. Glava pri glavi, buč- ka otrok poleg bučke, okoli 800 ljudi je prihitelo, da vidi- jo odda-jo, ki je bila prva te vrste v mestecu ob Dravinji. Oddajo KONUS MED NA- MI je pripravil industrijski gigant, ki v tem malem pro- storu zasluži ta naziv. Ker se vedno bolj vključuje т F>odobo mesta in tudi kroji njegovo usodo, saj je tu za- poslenih veliko konjiških prebivalcev, je skrb zanje zadnje čase posebno velika in v sklop tega spleta pri- zadevanj sodi tudi nedeljska oddaja, še posebej so bili počaščeni z nastopom celj- skih pevcev, ki v Slovenske Konjice pridejo izredno ra- di. Štajerci med Štajerci, je zbor Ivo ŠTRUC iz Sloven- skih Korxjic, pevci iz Loč, njihovo geslo, ki je prišlo posebno do izraza т njiho- vem samostojnem showu, ki so ga imeli po končanem radijskem programu. V dvorani smo bili priča naslednjemu prizoru. Med množico otrok, ki so z od- prtimi usti fK)žirali vsako O- tovo kretnjo, je bil tudi maj- hen petletni »možic«. S seboj ga je pripeljala deklica, ver- jetno je bila sestrica, ki je morala paziti nanj. Pred sa- bo ga je stiskala z rokami da ga kdo ne bi zanečkal. Ko je Oto odpel, se je spu- stil v jok in sestrici potožil: »Kaj Pešner ne bo več pel?« Oto je s svojimi fanti tako navdušil mlade poslušalce, da so takrat, ko so prepevali o živalih, še dolgo mrmrali njihove melodijo. Po žival- sko seveda, a bili so! Psički, račke, mucke, piščančki! Za nekaj časa so ljudje T dvorani pozabili na svoje skrbi. Pustili so Jih doma in po končani oddaji, pn- šedši domov, so bile veliko lažje. Urica in pol resničnega umetniškega doživetja, ki se je zrcalilo v očeh obiskoval- cev, ko so zadovoljni odhaja- li iz dvorane, je vsakemu po- sebej pustila nekaj svojega. Vsakemu tisto, kar je iskal. Vsem i>a je bila skupna že- lja, da bi bilo takih prire- ditev več in poslanstvo, ki ga je pri tem prispeval Ko- nus, ne bo nikoli poplača- no. ZDENKA STOPAR Fotografije Berni Strmčnik Si upa katera od gledalk kritizirati takšnole večerno oble- ko, ki je povrhu še narejena iz usnja? V Konusu dobro vedo, kaj je lepo in zato to tudi pokažejo. Manekenka Mtrebnem), so bile koče, v katerih so stanovali rev- ni pK>ljski delavci in za stanovanje in bomo hra- no garali leto in dan. Med hlap>ci tujega po- sestnika je bil tudi Kari Vidic, mož Johane, še da- nes krepke dvamšestdeset- letnice. Ko je bila stara 18 let, se je rodila prva hči Zofka. Potem so otro- ci začeli polniti borno »štaiatnarsko« hišo. Doma- la vsako leto po eden več. Za Zofko je privekala Mi- ci, za njo Kirh, pa Fran- ci, Cvetka, КагИпса. Jo hanca, Mirko. Anica, Ton- ček, Peter, Ida ter na koncu Vinko, ki mu je letos 17 let Mirko in Pe- ter sta umrla Od trinaj- stih jih ima pri življenju še enajst, zdravih, kot je sama, ki nI nikoli v živ- ljenju videla bolnišnice od znotraj. — Kako je bilo, vpraša- te. Hudo, da huje ni mo- glo biti. Mož Kari, je ob borni plači dobival na dan po poJ kili^ama kruha in pol litra tolkovca. Jabolč- nik je spil, kruh prinašal otrokom. Navadno so mu ga izvlekli iz žepa, še prej ko jim ga je mogei razdeMti. Hodila sem h kmetom v »taverh«. Za eno brazdo zemlje, ki so jo dali v najem za prlse- vo, sem morala delati ves dan. Kmet, ki sem mu vsak drugi dan nosila v mlin, mi je dal malico, ki sem jo pod predpasni- kom prinesla otrokom, vsako leto pa pol škafa ži- ta za plačilo. — Mama Johana je pripo- vedovala, da je bil fižol F>ogosto pravo bogastvo v hiši. Nasula ga je otrokom v prgišča kot češenj, če ga je le bilo. Vse otroke je rodila doma. Pri dveh, treh ji je prišla pomagat kak- šna ženska, pri dveh, treh je bil za pomoč mož, ve- čino pa je -pravila na svet kar sama. Ko jo je zgrabilo, se je zaprla v č-jmnato, da otroci niso mogU k дјеј, in opravila. Najhuje je bilo med voj- no. Devet lačnih ust v hi- ši, pogosto pt tudi polna hiša partizanov, ki so pri Vidičevih imeli bolj str^o kot kaj drt^ega, saj sami niso imeM ničesar. — Malo pa je manjkalo, da bi bila znorela tisto leto pred koncem^ ko so požigali. V hlevu sem zbrala otročad okoli sebe in drhtela kot šiba na vo- di. Niso nam zažgali hiše, najbrž ne zato. ker tako ni bila naša, marveč Nem- čeva. Toda ničesar nd bilo za pod zob Tudi pri so sedih, ki so jim p>ožgali domačije, niso mogli dati nič. Sem in tja malenkost, ki je bolj razdražila, kot potešila lakoto — Po vojni so Vidičevi do- bili malo manj kot tri hektarje zemlje in hišo, v kateri živijo Od takrat so zares na svoji zemlji. Bo- lje je šlo, čeprav je zemlje malo za takšno družino. Večina Johaninih otrok je poročenih, imajo vsak kaj svojega, šolati ni mogla dati nobenega, tako dobro jim tudi po vojni ni šlo. S Karlom, fci je na zdrav- ljenju v ToF>oIščici, imata že 19 vnukov, samih zdra- vih čvrstih fantičev in de- kličev. — Mislim, da sem od vseh pa vendarle še naj- bolj pri močeh sama. če je kozarec dobrega vina, zemlja kar frči od motike — Tako je povedala, se postavila za slikanje z vnukinjo Ivico pred hišna vrata, ml segla v roko in odhitela na Planino na se- jem. J Kr. Fenomenalna kokoš Vstopil je v mesnico in poprašal — seveda šefa, od njega največ m najtoč- neje zveš — alt imajo ko- koši. Seveda zaklane, ne žive, samo da so kokoši tiste lepo zavite v polivi- nilaste vrečke in označene, kolika jim je teža ter ce- rta. Sef v snežno beli halji je odgovoril pritrdilno in prinesel kokoš Mož, кг jo je želel kupiti, jo je polo- žil v košaro in odnesel do blagajne, plačal in se po- slovil. Do tu je vse lepo in prav, kajti kokoš je skozi svetlo polivinilasto vrečko izgledala povsem normal- na, kot vse tiste kokoši, ki se podijo po vrtovih in travnikih. Razlika 7e bila — vsaj zaenkrat — samo v tem, da je to bila inže- nirska kokoš, ne pa doma- ča. Imela je tudi dvoje pe- ruti in dvoje nog Glavo so zagnali proč. Pravilno! Pravilno pa ni nekaj drugega! Ko je doîna žena kokoš potegnila iz polivinila, je začela drezati v njeno no- tranjost. To ji pri prvih poskusih ni uspelo, saj je bila kokoš zmrznjena, kot da bi štirinajst dni ležala zakopana v snegu pod Hi- malajo. Ko se je kokoš končno zmehčala, je žena previd- no izvlekla drobovino. Os- tala je presenečena. »Pepi, poglej, pa saj to je znanstveno zanimiva ko- koš. Je brez jeter in 2 dvema želodcema. Kako je to mogoče?« Pepi se je sklonil nad drobovino in se čudil. »Po- drezaj v notranjost, mor- da pa so kje, jetrca nam- reč.« Zena dreza, vendar nič Nič! Jeter ni, pa pika ali klicaj, kakor hočete. Osta- ne pri kokoši, ki je zani- miva kot fenomen za znanstvenike! »Veš, Pepi, ne smeš mi- sliti. da samo ti nosiš do- mov takšne kokoši Mem se je to že večkrat zgodi- lo. Enkrat je bila brez sr- ca, drugič s tremi želodci, največkrat pa manjkajo jetrca.« »Kaj češ, najboljša so«, je klavrno pripomnil Pepi in še vedno otrplo zrl v kokoš brez jeter ter z dve- ma želodcema »Drugič se lahko zgodi, da bodo začeli prodajati kokoši brez perutnic ali nog, kar pač jedo mesarji in njihovi svojci Mi pa naj plačujemo takšno bla- go«, se je razburila žena »Tudi pn teh inženir- skih kokoših in piščancih bo treba nekaj ukreniti, poklicati mesarje na odgo vernost, poslati v tečaj matematike in biologije, če pa tega ne bodo pošte no obvladali, pa odstaviti Takšnih pomanjkljivosti ne trpim!« je vpil Pepi žena mu je ponudila ko- zarec hermelike, namoče- ne v žganje, da mu je od- leglo. Mesarjem, ki to berejo, pa ne verjamem, da bo kaj odleglo in da bodo začeli delati tako, kot je treba — pošteno! tv шшшш Seja skupščine občine Žalec uresničevanje solskega programa Dan pred praznikom republike je bila v Šempetru v Savinjski dolini redna seja skupščine občine Žalec. Ustaljena praksa je že, da je seja pred tem praznikom vsako leto v drugi krajevni skupnosti, ker tečejo tudi osrednje prireditve ob Dnevu republike. Po seji so vsi odborniki odšli na svečano otvoritev nove pletilnice v Tovarni nogavic na Polzeli. Otvoritvi na Polzeli pa je sledila še sveča- nost v AERO, obrat Šempeter, kjer so spustili v pogon nov, sodoben stroj za izdelovanje samolepilnih etiket. Po ogledu SIP Šempeter so imeli od- borniki skupno kosilo, zvečer pa jebil a v Zadružnem domu svečana, osred- nja proslava ob Dnevu republike. Odborniki obeh zborov žal- ske občinske skupščine so najpre, poslušali poročilo o delovanju, o dosežkih, uspe hib in problemih ter bodočih načrtih v krajevni skupnosti Šempeter. Poročilo je podal predsednik KS, LOJZE SE- LAN Poudaril je pomembne uspehe, m so jih občam te krajevne skupnosti dosegli v minulih letih, še zlasti je pod- črtal pomen pripravljenosti občanov, da pri vseh akcijah sodelujejo tako s prispevki kakoi tudi s prostovoljnim delom Veliko so v minulih letih dosegli na p>odročju ko- munalnega arejevanja Sem petra m tudi okoliških kra jev. Zgrajenih ш obnovlje rúh je bilo veliko krajevnih cest, uspešno pa so rešili tudi številne druge probleme. De- lovne organizacije so v mmu- lem obdobju pokazale dokaj- šnje razumevanje za akcije krajevne skupnosti ter jih podprle z dodelitvijo denarnih sredstev. O dosežkih, uspehih in per- spekjvnem razvoju so poro- čali tudi predstavniki posa- meznih delovnih organizacij. Vsi so pred odborniki razgr nili predvsem načrte za v bo- doče. SIP, AERO, Prevozm- štvo Šempeter ter druge delovne organizacije predstav Ijajo za nadaljnji razvoj kra- ja pomemben dejavnik, saj so že v preteklosti dokazale, da razumejo meje tesne poveza- nosti z okoljem, v katerem delujejo, V osrednji točki dnevnega reda so odborniki obravnava 11 problematiko s področja vzgoje, izobraževanja ter fi- nanciranja šolstva. Ugotovili, so, da so bih v minulih letih na tem področju doseženi po membm uspehi, še zlasti je veliko k doseženim uspehom prispeval referendum. Pred- sednik upravn^a odbora sklada za izgradnjo in obnovo šol, JOŽE JAN je podal poro čilo, IZ katerega Je razvidno, da se ob referendumu postav Ijeni program v celoti dosled- no izvaja, še več, v pK>samez. nih primerih Je bilo opravlje- nega celo več dela, kot je bilo s programom predvideno Trenutno sta v občini v grad- nji dve osnovni šoli, m sicer v Šempetru ter v Vinski gori. Vse pa je že tudi pripravlje no za gradnjo nove šole na Vranskem. O vsebinskih, učnih ter vzgojnih dosežkih in proble- mih na tem področju ^e go- voril predsednik sveta za šol- stvo FRIDERIK DOSEDLA. Opozoril je na bistveno izbolj- šanje učnih uspehov v zad- njem obdobju, o znižanju osi- pa terizboljšanih pogojih, v katerih deluje šolstvo. Tudi on je p>oudaril p>omen ureje- nih materialnih pogojev ter izrazil prepričanje, da bodo v šolstvu v tej občini ob izka- zani družbraii pKMlpori v bo- doče dosegli še večje rezul- tate. Na seji skupščine občine Žalec so spregovorili tudi o predlogu, da bi se Ferralit in Sigma integrirala v združeno podjetje ki bi povezovalo ne- katere delovne organizacije kovinsko predelovalne indu- strije celjske regije in Kovi- notehne ter Tehnomercatorja. Po poročilih predstavnikov obeh pod,jetij je podal načel- nik oddelka za gospodarstvo tudi stališče predsedstva skupščine. Kolektiv Sigme je podrobno analiziral bodoči položaj in možnosti razvoja te delovne organizacije v okviru predvidene integraci,je in pri tem ugotovil, da zaen- krat ni ustreznih zagotovil, ki bi dokazovala, da bi kolektiv v omenjeni integraciji, saj dosegel Iiitre.jši razvoj, kot ga lahko zaeotove sami. Zato so sklenili, da se zaenkrat ne morajo odločiti za sodelovi^je v amenjeni integraciji, saj jim lastni program razvoja za- gotavlja hitrejši napredek v prihodnjih letih. V Ferralitu pa so se odloči Ii, da bodo še nadalje prouče- vaU možnosti ustrezne inte- gracije, saj se pojavljata v tej delovni organizaciji kar dva potencialna kandidata za inte- gracijo. To sta Kovinotehna in Litostroj. Obema bodo nu- dili na razpolago ustrezno do- kumentacijo, o integraciji pa se bodo odločili kasneje. Skupščina je v zvezi s tem sprejela sklep, da sicer pod- pira sleherna utemeljena inte- gracijska gibanja tako zno- traj kakor tudi zunaj občin- skih meja, vendar kaže s po- sameznimi akcijami počakati tako dolgo, dokler ne bo iz- delan srednjeročni program razvoja celotne občine. Načrt pripravlja Zavod za produk- tivnost dela v Ljubljani. Ta program bo gotovo čez nekaj več kot pol leta. Da ne bi ru- šili konceptov, ki bodo izobli- kovani v tem dokumentu, so odborniki sklenili, da se z omenjeno integracijo do na- daljega še počaka B. STRMČNIK Gostje med ogledom nove pletilnice v Tovarni nogavic na Polzeli. Drugi z leve .je član Republiškega izvršnega sveia MILOVAN ZIDAR. KJE PA JE POVOZEMI? Pred veleblagovnico T v Celju se je pred izložbenim oknom ustavila punčka. Ni štela več kot tri leta, saj jo je bila sama kapica in ko- smati škorenjci Se zlati la- ski so komaj našli pot, da so pokukali izza pisane kuč- mice. Zazrla se je v okno in dolgo strmela vanj. Nikoli še ni videla vlaka, pa elek- trične železnice, pa timic, pa vsega ostalega, kar sodi zra- ven, in je bilo še v škatlah razloženo. Ker vsega tega ni dobro doumela, se je pomak- nila na drugi konec izložbe. Tam je opazila razstavljene avtomobile m tudi ceste, ki vozijo po njih. Začela se je prestavljati in babica, ki jo je spremljala, je vedela, da jo nekaj vznemirja. Dekletce je postalo še bolj čudno m zato jo je vprašala, kaj ji je. Pa ji punčka ni odgovo- rila, le potegnila jo je v no- tranjost trgovine. Z name- nom, da ji nekaj lepega kupi (katera babica pa nima ta- kih želja!) jo je peljala na kraj, kjer so stale razpostav- ljene realistično krojene in tudi pocukrane pupe. Kaj hi- tro je naše dekletce opravi- lo z njimi! Preletela jih je ■ IIMIIIII II > < I 11 I ■ |ИИ11 z emm pogledom m za ču- do — nobene si ni zaželela. Babici to ni šlo v račun. Ve- dela je, da je z njeno punč- ko nekaj narobe. »Kaj pa tvoje punčke doma, Barbka, kaj misliš, da ne bi bile ve- sele 'nove sestrice'?,« jo je spraševala. »Kar naj spijo, kar počivajo naj,« ji je od- govorila vnukinja. »Babi kaj se je zgodilo s tistim, ki s7no ga videli po- voženega? Na razstavi v iz- ložbi ga ni bilo?« Zdaj je babica bila prva, ki je zajela sapo. Barbka ne- sreče, ki so jo videli pred шштватташ^-вшштшшшт dnevi, ni pozabila. Več dni se je pletla po njeni glavici in zdaj je bruhnila na dan. Zdaj ve, zakaj je taka, zdaj ve, zakaj molče hodi poleg nje. Nesreče ne more poza- biti, zato jo je iskala tudi v izložbenem oknu. Otrok je krut v svoji res- ničnosti, ne pozna usmiljenja in zahteva resnico, pa prav samo v izložbenem ok- nu. Sam do sebe nepopust- ljiv, saj Barbko ni zamikal niti blišč pocukranih lutk, ki mu je vedno klonila. Res- ničnost je bila močnejša. ZDENKA STOPAR AKTIV ZAŽIVEL Mladinski airtiv na Polzeli, ki je za nekaj časa prenehal s svojim delom, je zopet za- živel. Mladinci tega predela so se zbrali ter za predsedni- ka izvolili Janeza Steblovnika. V prc^ramu imajo kulturno in športno udejstvovanje ter disco klub. T. T. PEVSKI ZBOR v Vinsiki gori so že dalj ča- sa želeli, da bi ustanovili mla- dinski pevski zbor. Ta želja Se jim je pred dnevi le ures- ničila. Zbor vodi Marjan Koz- mos iz 2alca. Tako bo sedaj v Vinski gori življenje mladi- ne vsekakor drugačno. T . T. OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ Pod predsedstvom VENA SATLERJA je bila v Žalcu pretekli ponedeljek redna se- ja Medobčinskega sveta Zve- ze sindikatov celjskega ob- močja. V osrednji točki dnevnega reda so obravnava- li gospodarska gibanja na na- šem območju, zlasti pa o tem, v kakšnem položaju se bo znašlo naše gospodarstvo, ko bodo z novim letom priče- li veljati novi ukrepi in pred- pisi za odpravljanje nelikvid- nosti gospodarstva. Opozori- li so na to, da morajo samo- upravni organi ter vodstva podjetij nemudoma pristopiti k pripravljanju posameznih ukrepov, kajti v nasprotnem se bodo nekatera podjetja, posebno tista, ki so blokira- na za visoke vsote, znašla v silno težavnem p>oložaju. Na seji Medobčinskega sve- ta pa so ocenili tudi aktiv- nost sindikatov pri nedavno uspešno izpeljanem referen- dumu o združitvi pravic zdravstvenega varstva delav- cev in kmetov. IZOBRAŽEVALNE AKCIJE Mladi v žalski občini so na zadnji seji občinske konferen- ce sprejeli tudi program dela in aktivnosti za obdobje do marca prihodnjega leta. V okviru uresničevanja tega programa pa bo v mesecu de. cembru več izobraževalnih akcij. Tako bodo v tem me- secu organizirali politično šor lo za mlade samoupravljalce in mladino v krajevnih skup- nostih. Sola bo predvidoma trajala en mesec. Za kmečko mladino pa bo vodstvo občin- ske konference pripravilo po- sebna strokovna in družbeno- politična predavanja, ki bodo v posameznih krajih širom po žalski občini. Poleg teh izobraževalnih akcij bodo v mesecu decem- bru mladi v žalski občini pregledali tudi uresničevanje stališč na področju stanovanj- ske politike ter se dogovori- li, kako je potrebno pristopi- ti k čim učinkovitejšemu re- ševanju tudi teh vprašanj. V MARIJAGRADCU DODATNO ZBIRANJE ZA CESTO Začetek rekonstrukcije m asfaltiranja ceste iz Laškega v Marijagradec je priložnost, da bi asfaltni trak potegnili tudi Čez mejo, ki je predvide- na v programu spomladi spre jetega samoprisi)evka. Kra- jevna skupnost gre skupaj z terenskimi organizacijami v dodatno - nabiralno akcijo. V naslednjih dneh se bodo pri občanih zglasüi odborniki in Č'laLTi vodstev KS in političnm organizacij z bloki po 1.000 starih dnarjev. Vsi bloki. Ki jih bodo dobili občani kot potrdilo za prispevke, so op- remljeni s številkami. Ob koncu akcije, katere smoter je asfaltiranje ceste čim dlje po dolini, bo žrebanje, tako da bodo nekateri deležni tu- di lepih dobitkov. LOKAL »ONA« — »ON« Na Mariborski cesti, na- sproti nekdanje železniške postaje, bo kmalu odprt nov trgovsi lokal trgovskega pod- jetja »ONA« — »ON«. Tu je pred leti že bil trgovski lo- kal, pa tudi gostinsko pod- jetje je imelo tu svoje pro- store. Zdaj oba prostora združujejo in bodo tako pri- dobili moderen trgovski prostor, ki bo nudil pestrej- šo izbiro V. L. VRATARNA ZA PRAZNIK v torek, 28. novembra je LIP v Slovenskih Konjicah slavil svoj praznik. Na slav- nostni seji centralnega delav skega sveta, katere so se ude- ležili tudi predstavniki ob- čine Kosjerič, ker je bilo tega dne tudi sklenjeno po- bratimstvo med omenjeno občino in Slovenskimi Konji- cami, so ocenili letošnje de- lo, ki ni bilo majhno. Predsednik delavskega sve- ta Ivan Benec in direktor podjetja Miomir Delovič sta v uvodnem govoru orisala uspehe podjetja in pri tem poudarila, da je bilo letoš- nje leto nekaj izjemnega. Vrednost proizvodnje se je v tem letu povečala za več kot trikrat. Po njimih besedah je bila letos konč&na prva faza rekonstrukcij, odprta je nova proizvodnja hala — za gradbeno pohištvo, v Oplot- nici pa končujejo novo več- jo delavnico. Vzporedno s tem pa so rastli tudi osebni dohodki in akumulacija. Zniževanje poslovnih stro- škov, iskanje notranjih re- zerv in stalna skrb za kvali- teto izdelkov, so bili vedno prisotni dejavniki v kolek- tivu lesno industrijskega ob-' rata v Slovenskih Konjicah. Posebno mesto so posve- tili tudi izobraževanju, kajti izkušnje so pokazale, da je to najbolje naložen kapital. Tudi v bodoče mislijo rav- nati tako, da bo imelo samo- upravljanje v temeljnih eno- tah dela najboljše pogoje, ki bodo z uvajanjem ustavnih dopolnil dobili tudi dokonč- no trdno obliko. Na slavnostni seji lesno in- dustrijskega obrata v Sloven- skih Konjicah so razdelili nagrade delavcem, ki so v podjetju zaposleni nepreki- njeno 20 let. V. L. OBČNI ZBOR GOZDNEGA OBRATA Člani osnovne sindikalne organizacije gozdnega obra- ta so imeli občni zbor, ka- terega udeležba je büa pol- noštevilna. V p>oročilu in razpravi so kritično presodili prehojeno pot in pri tem po- udarili, da morajo s tako resnim delom, kot so ga po- znali do zdaj, tudi nadalje- vati. Z delom se bo spoprijel na novo izvoljeni izvršni od- bor, pri tem pa je bilo iz- postavljeno delo sindikata, katerega aktivnost bo mora- la biti v prihodnje konkret- nejša in to morala zajeti vsa delovna področja. V. L. NOVOLETNA PREDSTAVA Amatersko gledališče žele- zar štore-Celje ima tudi letjos namen pripraviti novoletno predstavo za šolarje. Uprizo- rili bodo mladinsko igro »Me- dveaek na obisku«. Igralci bo- do vadili na odru kulturno- prosvetnega doma v štorah pod vodstvom režiserja Zdrav- ka Ivačiča. Z vajami so priče- li šele ta teden, kar je razme- roma pozno za to precej zah- tevno mladinsko delo. Reži- serju je povzročala težave iz- bira igralcev, ker so skoraj vsi angažirani pri uprizoritvi Golairjeve »Vdove Rošlinke«. Problem so rešili z zmanjša- njem števila vaj za veseloig- ro, tako da se bodo igralci lahko posvetili pripravljanju »Medvedika na obisku«. POSVETI O DOPOLNILIH Na pobudo Republiške kon- ference SZDL bodo 11. do 16. decembra 1972 po vsej Sloveniji, in tudi v občinah cet j skega območja, posveti o uresničevanju ustavnih dopol- nil. Posveta v Mozirju se bo udeležil Janez Viï>otnik, v Ce- lju Viktor Avbelj, v Velenju in 2alcu Tina Tomlje, v Laš- kem, Šentjurju in Šmarju Le- nart Šetinc in v Slovenskih Konjicah Nada Majcen. RAZREŠEN DOLŽNOSTI Na zadnji seji deîavskega sveta v Cestnem podjetju v (3elju je bil razrešen delovne- ga mesta direktorja Stane Divjak; ki je bil pred meseci izključen iz CK. Stane Div- jak doslej še ni prejel nove službene dolžnosti. ZAHVALA: Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka VINKA 02IRJA se najtopleje za- hvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem, znancem, družbeno politič- nim organizacijam ter vsem, ki so ga v tolikšnem številu spremljali na njego- vi zadnji poti in prerani grob prekrili s toliko ven- ci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Mi- nerva Zabukovca za denar- no pomoč. Iskrena hvala duhovniku za tolažilne be- sede, godbi in pevcem iz Griž. Toplo se tudi za- hvaljujemo zdravstvenemu osebju Onkološkega inštitu- ta v Ljubljani za njihov hu- mani odnos in pomoč. Ža- lujoči: žena Angela, hčerki Tatjana in Milena ter osta- lo sorodstvo. Pongrac 28. novembra 1972. таП {!т(гу]и Vprašuje Zdenka Stopar Odgovarja Breda Gorjup Med dekleti, ki so na prvi javTvi radijski oddaji v Slovenskih Konjicah vzbujale pozornost, je bi- la prav gotovo Breda Gor- jupova iz Slovenskih Ko. njic, ki se je za nekaj do- pK>ldanskih ur prelevila v ■ manekenko. V dvorani kul- turnega doma je sprejema- la goste, ki so prihajaU na prireditev. Njeni kolegici sta poplesavali po odru, ona pva se je v prelei)em kožuhu »šopirila« drugje. Predno je slekla dragoceni plašč, smo jo poprosili za razgovor. Ste zaposleni v Konusu? »Da, tu sem že nekaj časa in mislim tudi ostati. In- ženirka kemije sem, ozi- roma čaka me še diplo- ma. V kratkem mislim na- praviti tudi to in ix)tem se bom zagrizla v delo.« So v Konusu ustvarjalni pogoji v redu? »So. Ima- mo laboratorij in posebej še raziskovalnega. Na ta- kem delovnem mestu bi si želel vsakdo delati.« Preidiva na danavšnjo javno radijsko oddajo. Vam jfe ugajala in zakaj? »Mislim, da bi morali ime- ti tega v Konjicah še in še. To imajo ljudje radi in pc^lejte. dvorana, ne ponmim, kdaj je bila tako nabita, kot je danes.« Je tudi vas najbolj nav- dušil Oto Pestner? »Seveda, tega nam ne smete zame- riti. Redko ga vidimo pri nas in navdušeni smo nad njim, zlasti mladina. Pri- naša svežino in jaz sem še vedno navajena ljubljan- skega vrveža. Tu pa je več ali manj mimo in zato je vse, kar prihaja, zaželje- no.« Bi morali s takimi od- dajami nadaljevati? »Še in še, nikoli jih ne bi bilo preveč.« - \ Tovarišici Bredi smo za- želeli sreče na prvem de- lovnem mestu, obenem pa •smo si njene misli zapisali za uho. še večkrat med ljudi in še pogosteje opraviti poslanstvo, ki ga prinaša pesem in dobra beseda! PUSTA TRŽNICA Prav nič prijetno ná pi- sati o trgu, kjer ob vsa- kodnevnem sprehodu ugo- toviš, da je dobro založen le s solato in kisUm ze- ljem ter rep>o. Slednja dva artikla kislega izvora smo v preteklem tednu kupo- vali po 5 ali 6 dinarjev, solato pa p>o 5 do 7 dinar- jev. Tudi špinača ni zni- žala svoje cene, po 13 do 15 dinarjev je. Zelje v glavah so prodajali po 3 dinarje in cvetačo po 6. Krompirja se je spet ne- kaj nabralo po 2 dinarja, manj pa je bilo orehov po 20 dinarjev. Za kompot smo lahko izbirali med su- himi sHvami po 7 dinarjev in jabolkami po 5 dinarjev. Cena jajčk se je s-jka- la od 1,30 do 1,50. Med nežnimi cvetovi smo pose- gli po nagelj'nih, po di- narju za kos. _ Kakor vsako leto se je tuck] letos svet za preventivo { vzgojo v cestnem prometi ¡] pri skupščini občine Celji ( vključil v republiški prograq i prometno vzgojne akcije. AJ| | cija je tokrat sestavljena |¡ ^ treh dejavnosti: varnost prQ ) meta v naselju, alkohol varnost prometa in nove ођ ste in varnost prometa. ¡ Akcija bo trajala od 1. no vembra pa vse do konca j» nuarja prihodnjega leta. i Osnovni namen akcije > pravočasno in nenelmo opo zarjanje udeležencev prome ta na spremenjene vozne po goje v jesensko zimskem ča su. V tem letnem času so po gfO'ji zaradi pogoste megl^ dežja, poledice in snega pre cej drugačni kot v normalna okoliščinah. OF>ozorilo velji poleg posameznikom pred vsem voznikom težkih kamio nov, ki jih imajo podjetja Stolpnica v ozadju in p potrjujejo, da ni bil ta^lij toliko bolj izražajo ta ckj /i/o ya šola v Vinski gori so pred t pričeli z gradnjo nove š streho. Imela bo štiri u» pritikline. Z opremo vr« í! fi 'i. ц п.Ч ' E ^li J s prav tako žeie s tem opozo- iti na f>ogosto vinjenost voz- lov pred in po vožnji. Vod- iva gospKxiarskih organiza- lij naj bá ne samo v času Icoije, pač pa tudi na spioš- Џ) prilagodila vožnjo svojih Ifansportnih vozu spremenje- lim vo2mim pogojem. Tako m se zavarovad voznik pa tu- ji sovozjnika ob njem ter vsi, Џ. uporabljajo cestišče. Pre- jtïremerxjenost na cesti često Ustvarja takšne situacije, ki Iprjajo celo hude prometne eesreče ali nepotrebne zasto- je prometa. Vsem nam mora biti jasno, da akcija Varnost prometa m in ne more biti le enkrat- na, pač pa, da je to pred- isem opoBoriilo in da jo je |o«t takšno treba tudi obrav- eavarta. Varnost na cesti naj bo ob slehernem trenutku in ae samo do febraarja. MST ^TORK. JA NA y Brez dvoma so štorklje na širšem oeljsikem ob- močju prava redkost. Za- to so se toliko bolj začu- dili tisti Soštanjčani, ■ ki so pred dnevi proti večeru opazili na dimniku hiše znanega pevovodje Ivana Naraločnika pravo pravca- to izredno veliko štorkljo. 2al pozna ura ni omogo- čila boljšega posnetka, pa tudi štorklja verjetno za- radi velike utmjenosti žal ni dvignila glave, da bi se ix>kazala v običajni dosto- janstveni drži. Kako je osamljena štorklja zašla v šoštanj, je res prava uganka. Upamo, da se je na toplem dimniku preko noči vsaj za silo odpočila in da je sedaj že med os- talimi vrstnicami nekje na toplem jugu. Srečno in drugo leto na svidenje smo ji želih šte- vilni občudovalci, saj štor- klje v Šoštanju res še nismo videli. Morda je ravno zato bila deleàna to- liko večje pozornosti mi- moidočili Viktor Kojc poslopje, kjer so celjske družbenopolitične organizacije, Dwnetek narejen drugi dan po končani zadnji vojni. Toda »v^hiša na desr»i in neurejen parkirni prostor. Foto: D. Medved drri delavci gradbenega podjetja Gradnje iz Žalca Investitorji in graditelji upajo, da bo šola še letos pod J^ce, vzgojno varstveno ustanovo ter vse ostale potrebne ""O stala 1,7 milijona dinarjev. Tekst in foto: T. Tavčar VLOGA MLADIH V ZK Po pismu predsednika Tita in po obeh sejah se je poli- tično življenje pri nas zelo razmahnilo. Ta dejavnost, ki nkrati pomem tudi določene premike v naši vsakdanjosti, pa je pustila svoj odraz tudi na mladi generaciji. Mladi trdno vedo, da spremembe ne morejo in ne smejo iti mimo njih in zato se aktivno udeležujejo pri reševanju vseh pomembnejših vprašanj. Morda je pri tem njihova vloga močnejša kot kdajkoli, jasno pa je predvsem to, da je potrebna, zakaj mladi bodo tisti, ki bodo izvajali naloge, ki jih bo pred nje postavil čas. Kaj menijo o mladih mladi, smo povprašali v celjski Zlatarni. Kakšna je njihova angažiranost in kaj menijo o pismu? O vsem tem bo govorila naša mala anketa. Iztok Zagožen, referent v komerciali, 26, član ZK od 1965: »Zase menim, da delam do- volj, bi pa seveda tu in tam lahko še bolj, kar najbrž Ш- dá bom, saj se zavedam, da ZK potrebuje delavne ljudi. Zelo sem zadovoljen z ukrepi zadnjega obdobja. Sploh še, ker so se nekatere stvari začele od- vijati drugače, kot so pred^ videvaJd nekateri. O delu v našem kolektivu ne bá mogel povedati kaj več, ker sem član kolektiva komaj nekaj mesecev.« Branko Smerc, zlatar, 21, član ZK od 1968:' »Po pismu predsednika Ti- ta smo dobili konkretne na- loge. Osebno sem zelo zado- voljen z iikrepi, ki jih izva- jamo, menim pa, da bi te stvari morale priti prej, mo- rale bi biti vzporedne s po- javi. Zakaj nismo oi>ozx>riii nanje takrat, ko so se doga- jali? Vedeli smo, pa nismo ničesar naredili. Mogoče smo zaradi tega krivični do ljudi. Titovo pismo bi moralo priti že davno prej.« Franc Lotrič, vodja labora- torija, 33, član ZK od 1961: »Pridružujem se mnenju to. varišev. Pred pismom tovari- ša Tita dedo v naših vrstah ni bilo tako intenzivno, po njem smo Smell vrsto se- stankov, ki so tudi prinesli konkretne reeultate. Pretresli smo vse, od kilometrin do re- prezentance in ugotovili, da smo lahko zadovoljni. Pri tem sem se angažiral tudi sam.« Branko Vivod, zlatar 29, član -ZK od 1968: »O mojem angažiranju v 2Ж ne bi mogel povedati kaj več, ker sem se pred enim me- secem vmil iz vojske. Vidim pa, da se je v zadnjem času marsikaj spremenilo tudi pri nas, v Zlatarni. Zadovoljen sem, ker opažam, da mladi delajo iz dneva v dan bolj, kolikor morem, F>a se jim pridružujem še sam, menim le, da nas je premalo.« Marjana Požek, zlatarka, 25, član ZK od 1968: »Mislim, da smo dovolj de- lali. Tudi sama, vendar jaz kot moji kolegi menim, da bd morali še bolj. Bes je, da nas je malo in da smo moč- no angažirani. Podpiram Ti- tovo pismo, priznati pa mo- ram, da sem bila malo pre- senečena pa tudi razjočarana nad nekaterimi odstopi. Tudi jaz mislim, da smo dokaj pozno reagirali na nepravil- iKKsti.« Dolgo smo se pogovarjali z mladimi v celjski zlatarni in na koncu ugotovili, da delajo toliko, da so s svojim delom lahko zadovoljni. Seveda smo hkrati ugotovili sku- paj z njimi, da bi lahko narediU še več, da pa se vseh stvari kar naenkrat ne da postaviti na glavo. Stvari bo treba reševati z veliko mero potrpežljivosti in predvsem vložiti mnogo, mnogo napora, so ugotovili mladi zlatarji. MST 14. stt^n NOVI TEDNIK St, 48 — 28. november 1072 Polemika o proizvodnji mleka Odgovor Celjske mlekar- ne na tednikov »Razgovor s kmetom Načetom Simon- čičem iz Vrhovega« Članek v Novem tedniku z vpadljivim naslovom »Ka- ko so mi požrli veselje z mlekom« je med bralci imel velik odmev. Mnogi bralci so kmetje, ki tudi sami odda- jajo mleko, pa jih problem, ki je bil obravnavan v ome- njenem članku živo zanima. Pisec članka novinar Novega tednika Jure Krašovec oziro- ma njegov sobesednik v Ted- nikovem pogovoru s kmeti namreč ugotavlja vrsto ne- pravilnosti v odkupu mleka. V slabo luč je postavljena mlekarna, ker je kot pravi naslov »požrla naprednemu kmetu veselje do mleka«. Vrstijo se očitki na račun ugotavljanja tolšče v mlekar- ni, nizke cene. razlik v iz- merjeni tolšči, ki so vedno v škodo kmeta. Pri majhnih količinah mleka je ugotov- ljena visoka tolšča, pri več- jih količinah pa nizka. Dalje, očitki na račun ve- terinarja, ki kmeta ne pod- pira v njegovem pravičnem boju z mlekarno. Vse te ugotovitve so pri- silile kmeta, da mleka ne od- daja več v mlekarno, ampak ga doma predeluje v sir. »Od ličen sir iz mleka, ki po ana- lizah mlekarne nima dovolj maščobe«. Do takih zaključkov je pri- šel napreden kmet Ignac Si- mončič iz Vrhovega pri Ra- dečah. Ce bi bilo vse to res- nično, bi se mu godila velika krivica. Ker pa to nI res, bo to osamljen primer kme- ta, ki za svoje néznanje išče krivca drugje. Mleko se pri plačevanju vrednoti po odstotku mleč- ne tolščobe. Prav ta tolšča pa marsikaterega proizvajal- ca hudo vznemirja. Zakaj? Tolščo v mleku merimo v občasno vzetih vzorcih 2 — 3 krat mesečno. Za mesečni obračun mleka upoštevamo povprečje rezultatov analiz vseh odvzetih vzorcev za do- ločen mesec. Tako določena tolšča je osnova za izračun cene mleka, kot jo določa odlok o odkupni ceni v Urad- nem listu SRS. Nepoučene proizvajalce naj. večkrat naoti ugotovljen nizek procent tolšče oziroma ni- hanje količine tolšče od ene do druge kontrole. Tu je treba strokovno po- jasniti vzroke nihanja odsto- tka tolšče, ki tako pogosto razburja proizvajalce. Tolš- čoba v mleku ni nekaj stal- nega, temveč se stalno spre- minja, iz dneva v dan, od molže do molže. Tolščoba v mleku je različna od krave do krave (dedni činitelji). Tolščoba se med laktacijo stalno spreminja. Obnaša se ravno obratno od količine namolženega mleka. Ko mle- čnost doseže svoj vrh, je tol- šča najnižja oziroma preden kravo presušimo, je odstotek tolšče v mleku zelo visok. Tolščobnost je odvisna od prehrane oziroma od struk- ture dnevnega obroka, nanjo pa vplivajo še: — klimatski faktorji (tempe- ratura, vlažnost, zračni pri- tisk), — delo z živino, — starost krave molznice, — zdravstveno stanje, — pojanje, — odstavljanje sesnih telet itd. Našteti so razlogi za niha- nje tolšče v mleku, vendar nekateri proizvajalci teh raz- logov ne poznajo ali pa jih radi pozabljajo. V prepričanju, da je mleko njihovih krav po maščobni vrednosti odlično, radi išče jo vzroke za ugotavljanje sla- be tolšče drugje Kriviti kravo za nizek od- stotek tolšče? Kdo bi se bo- del s kravo? Nesmisel! Krivi so tisti, ki jemljejo vzorce! Krivi so tisti, ki dela- jo analize! Kriva je kmetij- ska zadruga, ki mleko pla- čuje! Neobjektivno oziroma pri- stransko jemanje vzorcev lahko živo prizadene pošte- nega proizvajalca. Teh prime- rov pa je gotovo zelo malo. Vzorce mleka posameznih proizvajalcev namreč jemlje- jo zbiralci, ki so običajno sa- mi proizvajalci in se zato zavedajo resnosti tega dela. Bojijo se tudi očitkov sose- dov, ako bi njihova malo- marnost oziroma nevestnost koga izmed njih prizadela. Res je, da je v verigi ugo- tavljanja odstotka tolšče v mleku jemanje vzorcev zelo pomembno. Mlekarna preko svoje kon- trolne službe jemlje samo skupne vzorce na zbiralni- cah, ki služijo za plačevanje na relaciji mlekarna — zad- ruga Pri tem vzorčenju so zbiralci prisotni in lahko jamčijo za objektivnost vzor- čenja. Kar pa se tiče objek- tivnosti analiz, je treba po- jasniti, da' je vedno dana možnost kontrole. Na željo zbiralca ali kmetijske zadru- ge vzame kontrolor mlekar- ne na zbiralnici dva vzorca, od katerih enega prepusti v analizo drugemu usposoblje- nemu laboratoriju, da se ugo tovi odstotek toLčc Le-ta potem tudi služi za določa- nje cene. Priznati je treba, da nastopajo včasih tudi od- stopanja pri teh kontrolnih analizah, Hot je to norma.en pojav pri vseh meritvah. Me- ritev tolšče v mleku pa je še posebej komplicirana ana- liza. Zato odstopanje, četudi za nekaj desetink odstotka ne smejo pripeljati do dvo- ma v strokovnost ali pošte- nost ljudi, ki to opravljajo. Pravt ako nas primerjave analiz istih vzorcev v mle- karni ali na živinorejskem zavodu ne pripeljejo do ugo- tovitve, da so meritve v la- boratoriju mlekarne v ško- do proizvajalcem. Možna so majhna odstopanja navzgor ali navzdol pri posameznih vzorcih, kar pa se v povpreč- ju izenači. Naj pojasnimo še en nesporazimi. Ali je sir iz mleka, ki po analizah mle- karne nima dovolj maščobe lahko odličen? Seveda je lah- ko odličen! Saj se v tehno- logiji sira mleko tipizira celo na 2 o/o maščobe (trapist) in tolšča ni odločilna za njego- vo kvaliteto. Do takih ugotovitev pride prejkoslej vsak, ki hoče pri- ti v tej stvari do dna. Tu- di Ignac Simončič bi prišel do take ugotovitve, če bi bil objektiven in vsaj malo sa- mokritičen. Moral bi tudi u- poštevati m ceniti dobrona- merne nasvete in pomoč ve- terinarja Vahtarja ter pospe- ševalne službe zadruge Läs- ko m ostalih, ki bi lahko in ki radi pomagajo. O ugotavljanju tolšče le še tole: — Poprečna tolšča mleka, odkupljena iz kooperacijske proizvodnje, je bila v letu 1971 3,86 o/o, kar je gotovo odlično. — Mlekarna ne nasprotu- je, da bi analize na tolščo vršil drugi uspK)sobljen labo- ratorij, npr.: Živinorejsko- veterinarski zavod. Ce bo do tega prišlo, bo marsikateri proizvajalec moral priznati, da so kritike, ki zdaj letijo na mlekarno, neutemeljene. Saj problemi s tolščo ne na- stopajo v laboratoriju, am- pak na kmetiji v hlevu. Toliko o tem problemu, ki je bil nakazan. Gotovo bi o obravnavanem problemu la- hko i>ovedala svoje tudi Kme- tijska zadruga Laško. Kombinat »Hmezadt »MLEKO« CELJE ZA 240 TISOČ DIN ŠKODE v ponedeljek popoldne je nastal na stroju rahljanja v Tekstilni tovarni Prebold po- žar. Požar je verjetno povzro- čil kovinski predmet, ki je bil med bombažem cjgenj se je hitro širil na sosednje stroje v bližini ter na kup bombaža. Zgoreli so trije stroji Ш okoli 12 ton bomba- ža in le zaradi hitre interven- cije celjske poklicne gasilske čete ter gasilcev iz Prebolda in Grobelj se pKDžar ni raz- širil še na sosednje obrate, m tako m povzročil še večje škode, ki znaša okoli 240.000 HiriQTlAT/ Bližal se je kongres. Dekan ;e postal Oolj prijazen. Tisti teden pred kongresom sem se večkrat peljal k admi- nistratorju Grafiču. Dekan mu je po meni pošiljal navo- dila Vsi smo se pripravljali na veliko slovesnost, ki bi morala nadomestiti slovesnosti zadnjih let Ves mesec pred kongresom smo pridigovali po cerkvah v dekaniji m vabili vernike na pobožnost. Tudi časopisi so prinašali vesti o pripravah Cotlin je skrbel za to. Za Grafiča nisem vedel, kaj bo ukrenil zaradi salezi- jancev. Mislil sem, da bo spovednike sprejel neprijazno, kakor je njegova navada, da bo očital dekanu Jerebiču njegove prikrite namene. Pa ni. Administrator Grafič je bil vse dni najboljše volje Tudi jaz sem pomagal spove- dovati pn njem Salezijancem ^e stregel celo sam Nobena stvar ni smela manjkati. Ni mu bilo mar. če bodo nabirali koruzo ali pšenico, on je bil brezbrižen, kakor da га na- stavljeno past ne bi vedel. Posebno me ;e osupnilo, da je bil ljubezniv z dekanom Jerebičem. ko je prišel ta nekega dne v Turnišče Govorila sta kot prava prijatelja. Sploh je med nami duhovniki zakoreninjeno veliko zahrbtno sovraštvo. Za dekana Je- rebica sem vedel, da se zna spretno pritajiti. Grafiču pa sem se čudil. V Turnišču sem se počutil kot doma Drugi so spove- dovali, midva z Grafičem sva v farofu medtem mnogokrat kramljala. Ljudje so prihajali od vseh strani. Mnogi so prišli kar s polja Zunaj pred cerkvijo so postavljali motike in grnb- Ije, si brisali nosove in stresali prah z obleke Nato so stopili v cerkev Po prstih so prihajali po hladnem ce- mentu do spovednic in se postavljali v vrste V spovednici sem imel zastor odgrnjen. Slab zrak sem težko prenašal. Ljudje so dišali po potu. tobaku, česnu in čebuli. Pri salezijancih so bile vrste najdaljše Do redovnikov imajo ljudje mnogo več zaujxmja. kakor do nas. posvetnih, domačih duhovnikov Nemo propheta in patria. Po večerji sva še z Grafičem posedela sama v obednici Po farofu Jé dišalo po pečenem mesu že v petek Sobota je sobota. Takrat ni mogoče vsega pripraviti. »Govorniki iz Ljubljane pridejo jutri?« sem vpra^i Grafiča. »Ne vem, res ne vem. Gospod dekan in Cotlin skrbita za to,« je smeje se dejal Grafič Dobro je bil razpoložen. »Se je prijavilo kaj gospodov?« »Je « Segel je v žep po beležnico Bral je imena. Nisem, si ga upal vprašati, ali salezijanci pridno nabi- rajo koruzo in pšenico On to gotovo ve. Vprašal ga nisem, ker sem menil, 'da mu ne bi bilo prav. Ko sem se vračal, sem stopil k maten Spil sem neka,j kozarcev vina m pogovori z Grafičem so mi dali poguma in moči Ta človek je kakor železo »Ne bom jedel, mati.« sem rekel. »Spovedoval sem Tudi salezijanci spovedujejo v Turnišču.« Moja mati je molčala. Poznala je zgodbo o salezijancih. Zakaj ne mara govoriti o tem. kar zadeva Jerebiča in Cotlina! Zakaj govori in joče takrat, ko sliši kaj o meni? »Nič mi ne reečte. mati. da to ni prav? Ce bi delal jaz kaj takega.« »Ti boš dajal Bogu o sebi račun, ne boš ga daial o plebanušu in dekanu « Umolknila je. Gledala me je resno Moja mati je govorila vedno pametno. Vedel sem, da ima prav. vendar nisem molčal. »Vi gledate samo mene. Dovolj sem star « »Bom jaz skrbela, da boš hodil po pravi poti, ali boi skrbel ti sam?« Ničesar nisem rekel Sel sem Mati ni prišla na stopnice pod izabelino brajdo Ostala je v sobi. V soboto popoldne pred kongresom je bil pri nas na farofu v Lendavi mir Dekanova mati je plela grede in metala plevel na klanec, na katerem je bila debela plast prahu. Stanca je bila sključena nad zelenjavo, m ko je nabrala kup plevela, ga je prijela m vrgla čez ograjo. Dekan je bil v svoji pisarni. Zadnje dni se ni premak- nil iz nje. Služinčad je bila na njivah. Odprlo se je jesensko delo in kmečkega človeka takrat ni bilo doma. Bili so po nji- vah, tu dva, tam trije. Ravnina je bila polna prašnatih, delavnih ljudi. Kot sršeni so bih v tistem času. Na farovskem dvorišču je brskalo nekaj kur. Med nji- mi so se sukali golobi in grulili. Drugače se na farofu ni nič premaknilo Tudi v hribu se ni nihče oglasil Le v gradu je pei vojak po južnaško nekako, jokajoče Bogve na kaj je mislil Mogoče ima ženo kje daleč na jugu, mo- goče dekle, ki hrepeni po njem. kot on po njej. Domotožje mu trga srce Spomnil sein se Rahele. Zmeraj sem se spomnil nje. kadar sem se prijetno počutil. Z vsakim junakom v knjigi sem ji govoril sam, sam sem se po- slavljal od nje. Molče sem ji govoril, molče sem se ji spovedoval In zdaj. ko sem slišat Srba, sem poln nekih posebnih čustev begal z njim Ce bi bila Rahela pri meni, bi se JI najbrž izpovedal na isti način. Mislim, da je mnogo ljudt na svetu srečnih. Nič jim ne manjka. Jaz pa se moram odpovedovati vsemu Kaj bo г menoj? Rahelo čuvam v sebi kakor svoje oko Slu- tim, da se bo nekaj zgodilo, kar тг bo prizadejalo mnogo bolečin Ne, nič se ne sme zgoditi. Na gradu je vojak nehal peti. Dekanova mati je še plela. Sedel sem in zopet začel brati časopis S Krampa- čevimi in Briinnerjevtmi smo se dogovorili, da se drugega dne po maši odpeljemo г avtomobilom v Turnišče na kongres. Radi bi videli veliko slovesnost, za katero so se že toliko časa pripravljali po vsej ravnini. Tisto popoldne sem nameraval nesti materi grozdje. Poslal mi ga je Krampač iz svojih goric Imel sem še čas. Komaj pol treh je bilo. Mati bo ob takem času gotovo doma. Veverica se je na divanu igrala. Ta živalca mi je ublažila mnogo težkih ur. ki sem jih preživel na fa- rofu. Včasih, ko sem se vrnil truden m bolan, mi ie skočila naproti, vedno z istim dobrohotnim začudenjem, ki je blagodejno vplivalo name. Nekdo je pn vrtu govoril Stopil sem k oknu Dekanova mati se je zravnala. Vrata ria prikletu so se odprla. Mislil sem, da bo kdo prišel k meni Prišlek je zaprl vrata m postal v prikletu. Tako omahuje pred vrati vsak. kdor pride na farof Po- trkal je na vrata pri dekanu m vstopil Sel sem k omari, kjer sem imel grozdje. Grozd za grozdom sem jemal iz košare in ga ogledoval Polagal sem ga na papir V tistem pa pride dekan Potrka in ves bled vstopi. Začudil sem se Dekana m bilo v moji sobi. kar pomnim. V roki je držal brzojavko. 48 — 28. november 1972 MOVI TEDNIK •trwi IS ìlje - Otok polnočni jrim'í î dolgu lega, ko smo so k'eselili novega gostinskega »la na Otoku ob Ljubljan- cesti. Zdaj pa so mnenja pm, vsaj pri nekaterih, bi- »no drugačna. Posebno na u Otoka se je od tedaj rsikaj spremenilo. Ii najhuje, če ti nočni mir li kakišna vesela in glasna ižbiea. Huje je, če te sredi ;i privabi k oknu lirup in zatem opazuješ, kako ti estna in z alkoholom oja- la skupina na rokah pre- naša avto, ki je sicer parki- ran ob robu ceste. Tako se ni treba čuditi, če najdeš zjutraj avto na zelenici pa tudi brez kljuke ali s pokvarjeno klju- čavnico. Tem nočnim sprehajalcem pa so preozke tudi sicer ši- roke ceste. Zalo jih zanaša na vrtove, kjer jim prav pri- de kakšna ograja, cvetice pa tudi smreka jih ne zadrži, da bi jo ne zlomili. ¡Morda si mi- slijo, da delajo uslugo njene- mu lastniku, ki jo bo lahko kmalu uporabil za novoletno jelko. Morda bi po vsem tem pri- hodnje leto uvedli nagrade za najbolj uničene vrtove? Ra- zen tega pa s takšnimi poho- di in početji odpade tudi del skrbi za telesni razvoj noč- nih sprehajalcev, saj so si tu na Otoku našli hvaležno trim stezo. Koliko pa je to zabav- no za ljudi, ki so prizadeti ob takih sprehodih in počet- jih, si lahko mislite. B. F. Oseba tedna: HEDVIKA UPNIK UČITELJICA POD BOČEM 2e enajst let živi Hedvi. ka Lipnik, učiteljica v ko- strivniški šoli, med šmar- skimi ljudmi. Ni Smarčan- ka, Celjanka je, a vendar se počuti med temi ljud- mi kot doma in pravi, da jo ne mika nikamor dru- gam. Pravzaprav, čemu go- vorimo o ceh stvareh, če- mu sploh beseda o učite- ljici Hedviki, ki si je ustvarila dom v Kostriv- nici, v prečudovitem kra- ju pod naostrenim Ho- čem? Tistega one, ko je naš časopis objavil, da je uči- teljica Hedvika izbrana za osebo tedna, njej sami sploh ni bilo jasno, da je temu tako in presneto je bila presenečena, ko so ji novico povedali sosedovi otroci. Nekdo naših jo je posnel na večeru sloven- skih literatov in čisto ja- sno je, da so tovarišico Hedviko najprej spoznali njeni učenci, nato njeni sosedi in konec koncev še njeni prijatelji in znanci iz Celja, od koder je uči- teljica Hedvika doma. Pi- sma so začela deževati na naše uredništvo in zato prav gotovo ni slučaj, da smo jo izbrali za osebo te- dna. Prav je tako. Učiteljica Hedvika to zasluži. Pridno in marljivo dela na šoli in če lahko povem resni- co, sploh nisem pričako- val tako mirne učiteljice. Usodo ji je skrojila šmarska štipendija in pri- šla je sem, da bi vlivala učenost v glavo mladih Kostrivničanov. Navadila se je na ljudi, na mir, ki ga je tukaj na pretek, na njihove navade. Ustalila se je v tretjem razredu, razen tega pa pomaga pri vseh proslavah, ki jih pri- rede na njihovi šoli. Mor da bo kdaj odšla, morda jih bo zapustila, pozabila pa jih ne bo nikoli. Hudo je tukaj, hudo je, ker ni- majo ceste, ker nimajo avtobusa, ker so odrezani od sveca in učiteljica He- dvika si gradi nov svet, ne daleč vstran, a vendarle. Boli jo, da imajo ti otroci manj, ne boli je toliko njeno življenje. Koliko- krat se spomni, da so šo- le na svetu kjer imajo učenci vse, kar jim duša poželi in takrat se v spo- minu ozre na mlade Ko- strivničane, ki iztisnejo i? sebe, kar pač morajo po urah in urah hoje do raz- drapane šole. In takrat učiteljica Hedvika ve, da se bo v Kostrivnico še vr nila. Ni dosti govorila uči- teljica, ki je tukaj že enajst let, a vendarle do- volj. Te ijudi ima rada .. Milenko Strašek Učiteljica Hedvika s« j« po- stavila tik ob okno. Bilo je namreč žc malce temno, ko smo jo slikali, zato smo t«, sicer zelo nehvaležen posel o- pravili kar zunaj. Okoli nas * Je zgrnila kopica otrok, ki so z zanimanjem opazovali, kaj pačnemo z njihovo tova- rišico. 16. stran NOVI TEDNIK St. 49 — 7. decenrìber 19^ Na drugi strani ceste SLABO JE, ČE SI SIROMAK, NIČ BOLJŠE PA NI, ČE SI BOGAT. ZDAJ ME VSI VIDIJO, VSI SE VTIKUJEJO V MOJE ŽIV- LJENJE. HODIJO ME CELO TOŽARIT NA SOCIALNO, ČEŠ DA NE ZNAM RAVNATI Z DENARJEM IN OTROKI, KER SEM NEPISMENA . . . Koraki so trdo odzvan- jali na lesenem podu. Raz- ločno jih je bilo slišati med šumenjem vode, ki je razivlekla svojo uspava- nko v potoku. Oba sva prisluhnila tem korakom. Zimaj je bila noč, megla je objela dolino in večer spreimenila v še večjo pu- ščobo. Z obraza sem ji razbral, da je spoznala te korake. Vprašujoče me je pogledala in rahlo zarde- la. Vsaj zjdelo se mi je tako, čeprav je električna svetilka na njen obraz vr- gla senco. Nervozno si je zvila roke. Ni vedela, da poznam njeno romanco. Verjetno je pričakovala, da bo iz mojih, tujčevih ust še bolj trdo izzvenelo vprašanje, kdo bi naj ob tej uri pri- hajal k njej. Bila je nam- reč vdova, že nekaj let. Ovdovela je s tremi otro- ki. Moža ji je pobrala tu- jina. Mogoče ni niti pre- več žalovala, ona, skoraj trikrat mlajša od njega. Rosno jo je snel s pobočij Vetemika. Srečno, da si je ob odliodu s čevljev na travi obrisala hribovsko ilovico in paišla v dolino. Ni važno, če je v pomlad- ni večer naslanjala uho vriskom fantov in utripu pomladi. Ko je prišel on, je odšla z njim. Predtem si ga je ob nedeljski ma- ši dodobra ogledala. Vse drugo so ji tako povedali drugi. Eni zaupno, drugi, teh je več, zbadljivo. Ko- maj je v njej dodobra pre- pudil žensko, ko je v svo- jem izsušenem telesu kdaj odkril moškost, je že od- rinil v tujino. »Ja, tako je to,« je rek- la naposled. Kot bi si od- dahnila ob branju mojih misli. Z enako žilavostjo so njene oči plesale po mojem obrazai, kot moje ÏK) njenem. Otipavala sva se, kot sovražnika, da bd drug drugemu odkrila oro- ^e. S sreči ga jaz nisem imel skritega. Zakaj neki? Mar nima pravice do svo- jega življenja? Mlada vdo- va na vasi! No ja, mlada, rosno mlada ne, zrela pa. To pa, zireJa kot buča na koruznični njivi. Oblači se po mestno, stanovanje je urejeno moderno, kot si na podeželju predstavljajo okus. Velik televizor, fo- telja, na širokem kavču razkoračena pupa s Ponte- rossa. Na zidu pa vezeni- na s tistim kliširanim stav- kom:» . . . srce moje i tvoje v ljubavi stoje .. « V kotu je viselo razipeflo, edini prašni kos pohištva. Na odprti polici omare je st^ steklenica likerja. Ko sem vstopü in ji vo- ščil dober dan, je oneme- la, da bi me takoj zatem prebodla s pogledom. Poz- neje mi je piriznala, da je videla v meni enega od onih z občine, čeprav ti pc^osto hodijo za dne. Ko sem ji povedal, kdo sem, ji to ni razgnalo nezaup- ljivosti, saj ni vedela, kam bi me naj uvrstila. Ali med tiste, ki ji žele slabo, one, ki jim ne moreš ver- jeti niti »dober dan«, ali one, s katerimi se pač moraš pogovarjati, č^rav točno ne veš, kaj hočejo. Dobro uro sva se tako na- penjala, dokler nama be- seda konično le ni steifcla. »Ko sem se z njim po- ročila, so me vsi obsojali, češ, kaj boš s takim star- cem, ki je vdovec povmu in ima otroke. Potem, ko je odšel, je večina moških iskala priložnost, da bd mi potisnila roko pod ki- klo. Kaj boš tako mlada, so govorili. To se nikjer ne pozna, in če se razu- memo, je za vse dovolj. Pa nisem popuščala. Včasih mi je bilo res hudo, ta- krat ni bdio pri roki no- benega, p>ozneje pa sem se otrezniia. Tako so tekla leta. Ko se je mož vra- čal, bi rada z njim podo- živela vse tiste dolge mi- nute samote. Za naprej in nazaj. Skoraj ob vsaki vr- nitvi se je število družin- skih članov povečalo. Pre- den je prispelo prvo pis- mo, sem se jaz že odebe- lila čez trebuh. Potem sem videla, da tako ni prav, saj je bilo moža ob vsaki vrnitvi manj. Rekla sem: ena in ena je dve, hudi- ča, otrok je vse več, tega je zdaj dovolj . . .« — Saj res. Kako to, da ste nepismeni? »Kdo vam je to rekel. Torej so tudi vas naplah- tali. Znam pisati, če samo podpisati? Toliko znam, kolikor jaz potrebujem. Kaj to koga briga. No ja, otroci zdaj že bolje piše- jo od mene. Toda tudi bo- lje živijo. Vse imajo, kar si požele. Ko sem dobila za moža tisti denar, bilo ga je mnogo, milijoni in miüjoni, dia jih jaz ne bi mogla niti prešteti, so re- kli: ne smemo ji dati ta denar. Nepismena je in ga ne bo znala pametno uporabiti. Zapravila ga bo, da otrokom ne bo ostalo nič. Kje pa so bili takrat, ko sem se s tistim i>olnim trebuhom vlačila po njivi in garala, ko črna živina. Takrat ni büo niti moških, da bi me vprašali, vsaj Zia vreme. Barabe, šli so celo tako daleč, da so me tožarili na socialno. In sta prišli neki gosi)e, dober dan, dober dan, veste sem, vestje tja, dokler se ni- sem razkajiala. Nepisme- na gor, nepi.smena dol, če sem bila dobra za otroke delat, bom dobra tudi za njegov denar prejemat. Da mi bodo otroke vzeli, so rekli. Kdo? Rada bi ga od blizu videla, krščen duš. In to vse zaradi denarja. Hudiči so in ne ljudje. Za- •»TOhali so ta prekieti de- nar rn se kar vsuli v hi- šo. Povem vam, da je či- sto vseeno ali si ubog ali bogat. Vedno imaš svinje okrog sebe. Ha, ha, ha, ha in potem snubci. Mojbog, kako sem nenadoma po- stala zanimiva. Moje raz- kvašeno telo je nenado- ma postalo »mlado«, »fejst«, »prima« in kaj ti jaz vem. Poskušali so me otipavati, ščipati, toliko, da mi niso šteli zobe v gobcu, kot konju na sej- mu. Jaz sem pa stisnila zobe, nekaj časa vse to trpela, dokler jih nisem pognala čez prag. Zakaj pa oni v Rogaški, ki je na loteriji dobila milijone, ne vzamejo otrok in de- narja? Ha? Pa si ga ni prislvižila s telesom, kot so prasci meni reikli. In vendar sem moža imela rada. Vprašajte danes po hribih dekleta, če ne bi storila enako, ko jaz, da bd se rešile siromaštva. Mladih ni, zdaj že skoraj starih ne bo več, kaj šele tistih, o katerih sanjajo mlada dekleta. Jaz nisem kriva, če je umrl. Kakšen je bil, takšen je bil, bolj- ši je bil, kot pa nič. Tako je to. Kdor pravi drugače laže ali pa je bedak. Toč- no, nisem pismena in ne učena. Vem pa mnogo več, kot marsikatera baba, ki je enako stara kot jaz. Koz- jansak šola pa je več kot osemletka. Mi verjamete, da denarja nisem zapravi- la? Nakupila sem te in ono, uredila dom, rada bi avto, pa ga ne znam vo- ziti, oblekla otroke, drugo pa v banko. Tam te ne vprašajo, če daš podpis ali križec. Samo, da imaš denar. S penzijo počasi živimo, drugo pridelamo doma . . .« Ko so se odprla vrata, predtem so koraki ropo- tali v preddverju, je med vrati obstal mlad fant. En gumijast škorenj z no- go je bil v izbi, ostalo je obviselo v polmraku veže. Buljil je vame, nato v njo in premikal ustnice. Zme- den, kot bi naletel na pri- kazen. »Prišel je gledat televi- zor,« mu je pomagala. »Kar naprej.« Pogledal sem škornje in videl, da jih je malo prej obrisal v travi. Z njih je snel hri- bovsko üovico. Bil je ras- no mlad. z. r. Srečanje z najstarejšima Lučanoma Njo, TEREZIJO KLADNIK, sem pravzaprav poznal že dolga leta. Zad- njič sem jo srečal, ko so upokojenci pripravili pogostitev vseh nad 80 let starih občanov krajevne skupnosti Luče in med njimi je bila tudi ona. De- vetdeset jih je izpolnila, pa ji tega ne bi prisodil. Niti po obrazu, razr- vanem sicer od številnih gub, dokaz dolgega in vse prej kot lahkega življenja, niti po hoji in obnašanju. Njega, FRANCA SUPINA, pa sploh poznal nisem in le po naključju sem zvedel zanj. Nedavno tega jih je izpolnil 94, pa se še vedno čvrsto drži. Živi v svoji leseni koči, kjer se po domače pravi pri Mohorju. Pa je naneslo tako, da sem nekega dne dobil dopisnico, s katero me POLDE SUPIN iz Luč obvešča, da bi ona rada obiskala njega, da bi rada, da se kot najstarejša Lučana, malo pomenita o davnih dneh in spre- govorita tudi o načrtih za bodoče. Da, tudi za bodoče ... Kot nalašč je tistega dne, ko smo se domenili za njimo srečanje, deževalo ves dan. Sprva je spričo vremena Te- rezija nekaj časa oklevala, potem pa se je le odločila, da gremo na obisk k France- tu, ki živi tam gori v bregeh pod ponosno Raduho. Hitro se je opravila (mlade pri tem nikoli niso tako urne) in že smo stali na hišnem pragu. Poprimem jo pod pazduho, da bi ji pomagal do avtomo- bila, pa je pomoč vljudno odklonila rekoč: . »Nikar se ne trudi, sem še kar šikana ...« In res, ur- nih nog je stopila do avto- mobila in se razkomotila na zadnjem sedežu. S seboj je vzela svoj cekar in v njem liter vina. Polde je prisedel k meni na prednji sedež in že smo odrinili. Le s težavo je avtomobil premagoval strme klance go- zdne ceste, ki je bila kopna le tam, kjer so jo zvozili tež- ki tovornjaki. Vse okrog nas je bila pokrajina obeljena s snegom, dež pa je nevljudno padal in padal. Prispeli smo. Od ceste do Mohorjeve hiše pa je bilo treba nadaljevati peš. Pot je bila ledena, polna snega in velikih luž, po kate- rih so žuborele debele kaplje jesenskega dežja. Polde je prijel Terezijo pod pazduho, z drugo roko je pridržal dež- nik in tako smo krenili. Gle- dal sem ju, hodeč za njima in opazoval njene sigurne korake. Spretno se je izogi- bala gladkemu ledu, lužam in vzravnano stopala po poti. Koliko stopinj so opravile te noge? Koliko je prehodila za svojega življenja ženska, ki je s svojimi devetdesetimi le- ti umo stopala pred ma- no...? Franc Supin je bil seveda doma. Deset let je že minilo, odkar je bil zadnjikart v va- si. Ne upa se več izdati na tako dolgo pot, čeprav misli na obisk v vasi še ni opustil. Spomladi, ko bo toplo, je kasneje povedal, bo šel po- gledat, kaj vse je novega v Lučah. Res imel bo kaj vide- ti. Prav gotovo. Na lepo urejenem ležišču ob toplo zakurjeni kmečki peči je ležal in nemalo je bil presenečen, ko smo vstopili v njegovo izbo, kamor obi- ski (razen domačih seveda) le redko prihajajo. »Snubit sem prišla!« je rekla Jerčela, tako pravijo Tereziji Kladnik po domače. »Snubit? Ja koga pa?« se je pozanimal Mohor. »Koga vendar? Tebe! Naj- starejša sva, oba vdovca, pa bi bilo lepo, ko bi se na sta- ra leta vzela. Skup>aj bi pre- ganjala dolgčas in obujala spomine na dolga leta.« »Hja, če obljubim, potem moram to tudi storiti! Naj- brž ne bo nič. Se mi zdi, da sem le nekoliko prestar,« je še dodal in se prešerno na- smejal. »A, potem ne bo nič. Jaz sem pa sklenila, da ne grem prej od tod, preden mi ne obljubiš, da se bova vzela,« je nadaljevala Jerčela. »Se bova pa drugič pome- nila o tem, sicer pa itak ne pride v poštev, saj sva ven- dar čisto ta prava bratrana.« Tako je dokončno končal po- govor o tej temi Mohor, za- vedajoč se, da je vse skupaj le šala. Seveda je tudi bila, ustvarila pa je vzdušje, v ka- terem smo razpletali niti dvoje dolgih in z življenjski- mi izkušnjami bogatih živ- ljenj. Vsega popisati niti ni mogoče... Stekla je dolga in zaninö va pripoved. Kot bi čital skrbno urejen roman, tako sta pripovedovala vsak svojs doživetja. Veliko jih je, zato bomo vsako pripoved zapis» li posebej! (nadaljevanje prihodnjič) BERNI STRMCNIS TEREZIJA KLADNIK ia FRANC SUPIN med pogo- vorom .., Takole je POLDE SUPIN pomagal Tereziji na njeni po^* k »sr i bi jen ju« za poroko na stara leta ... št. 49 — 7. december 1972 NOVI TEDNIK 17. stran 5 poti po Kosovu in Srbiji — Piše: Drago Medved Na Prizren, mesto, ki je bilo za Turke »živa zgoda«, je legel prijeten mrak s toplim vetrom, ki je naslednji dan potegnil s Šare dež in sneg. Minareti 30 ždeli v noč. slavnostno okrašeni z lučmi, oznanjajoč ramazan, po ulicah pa je bilo živahno kot le kaj. Ta večer smo bili povabljeni v turško hišo, ki je zaščitena, v njej pa stanuje stari Dukagjini s sinom, ki je magister geografije in političnih ved, njegova žena je učiteljica, imata pa dva otro- ka — hčerko Noro in sinčka Leko. Ti gostitelji so nas ta večer z vso svojo prizadevnostjo seznanili s funkcionalnostjo stare turške hiše in nekate- rimi običaji v njej. Da ne bo pomote — samo hiša je turška, stari Dukagji- ni je po veroizpovedi musli- man, a po rodu Albanec. Na vratih nas je pričakal pro- fesorjev oče in nas povabil v veliko dvorišče, kjer smo kljub mraku takoj opazili obilico cvetja in majhen od- prt kanalček, ki je tekel po sredini betoniranega dvoriš- ča. Takoj smo zvedeli, da so v celem starem delu Pri- zrena vsa dvorišča povezana s takšnimi kanali in skozi zidove, ki ločujejo dvorišča, 60 narejena tudi majhna vratca za prehod. Voda v ka- nalu mora biti brezhibno či- sta in sramota je velika, če priteče k sosedu umazanija. V preddverju (čardaku) si sezujemo čevlje, v notranji veži pa nas pričaka sedem- letni Leka in vsakemu sti- sne roko, Nora pa nas po- pelje v veliko moško sobo. Naše ženske so imele veUko čast sedeti z nami in poslu- šati besede Enverja Dukag- jina, sicer pa to pri njih sploh ni dovoljeno (govorim o preteklosti). V sobi, kjer je prijetno toplo in lepo ure- jeno, posedemo po minder- jih (klopi ob zidu). V kotu nad minderjem je skrinjica na polici, na skrinjici pa do- prsni kipec Skender bega — prvega upornika proti Tur- kom iz 15. stoletja, ki ima v Rimu svoj spomenik. Toč- no pod njim je posvečeno mesto in tam lahko sedi le najveljavnejši mož (oseba), ki je na obisku, če pride v sobo, ko gostje že sedijo, še kakšen veljavnejši (v mestu je znana ta hierarhična lest- vica) morajo vsi vstati, ker mu s tem izkažejo spoštova- nje in ga s tem tudi pozdra- vijo, obenem pa se vsi za korak neopazno pomaknejo v levo, da lahko sede na svo- je častno mesto. Ce kdo tega ne naredi in se mu ne umak- ne, bo pač prišlec sedel tam, kjer je še prostora, a naslednji dan bo celo mesto vedelo za sramoto tistega, ki ne pozna spoštovanja in nikoli več si ne bo privoščil takšno nepoznavanje bonto- na. Trideset nas je v sobi. Nora in Leka nam ponudita cigarete. To je na Kosovu navada, četudi nihče od do- mačih v hiši ne kadi. Tudi prižigata sama. V hipu je so- ba zadimljena, da se komaj vidimo med seboj. Pričaku- jemo, da bo kdo odprl okno ali vratá. Toda brez tega se v slabih petnajstih minutah dim popolnoma razkadi. En- ver nam je pojasnü sistem »klimatskih naprav«. Vse je v stropu, ki je lesen. Ta «li- ha« in vsrkava vase vse, kar se dviguje proti njemu. Pod stropom je tudi lesena po- lica, nad vhodnimi vrati, ki služi za pravilno kroženje zraka v sobi in vse je popol- noma izkoriščeno. Ob vratih v sobo je kopal- nica aU hamamdžik. Kuri se v hodniku, da v sobi ni umazanije od pepela ali drv. Pod podom so speljane po- sebne cevi, ki ogrevajo ploš- čad poleg kotla, kopalec pa najprej stopi nanjo, da ' se pošteno oznoji in šele potem se prične umivati z vodo. Hamamdžik ali mala kopal- nica je na notranji strani hi- še, kjer so debele lesene ste- ne do enega metra. Nasproti kopalnice je stena z okni na dvorišče, tam pa je debeli- na stene samo 15 cm. Vse to je iz statičnih razlogov. Na levi strani sobe je dolap, prostor za svete knjige, v nasprotni strani pa »vzidana omara«, imenovana jukluk, kamor se spravlja posteljni- na, kajti v tej sobi spi tu- di družina. Ob steni oče, na- to mati, pa najmlajši otrok, nato starejši in najstarejši. Ko smo prišli v sobo, je Enver prinesel dve veliki pi- štoli in jih obesil na obešal- nik. To je znak poštenosti, odkritosti, pa tudi zaščite gost^. Za svojega gosta od- govarja gostitelj tudi na uli- ci, ne samo pod svojo stre- ho. V sobi smo na policah opa- zili kovinsko posodo. To je bila štiri sto let stara turška posoda, kovana iz bakra. Takšno posodo so najčešče uporabljali na svatbah, kjer je okrog ene same bakrene činije (okrogel pladenj, po- stavljen na tla kot miza) se- delo tudi do trideset gostov, obrnjeni drug za drugim, k j^em pa so segali z desni- co m s tremi prsti jemali hrano in jo nosili v usta. Ob takšnih priložnostih so naj- večkrat jedli sañoso in sof- ro, čorbo taso, paša čufte (nekakšna mešanica riža in mesa), vse skupaj pohano z jajci. Pojedina se je navad- no končala z baklavami (zelo sladko pecivo), toda po na- vadi so po baklavah nada- ljevali s sutfijašem (zelo sla- na jed), nato pa so jedli so- lato (da se okus pomeša) in tako so potem vse skupaj ponavljaU. Na stari posodi je vklesana še molitev. Ta posoda zdaj samo še počiva na pKDlicah in je tudi zaščite- na. Ogledali smo si tudi žen- sko sobo, ki je lepša od mo- ške, skrbneje pripravljena. Toda to je le del muzeja. Družina stanuje po moderno, v modemi kopalnici je tudi pralni stroj Gorenja, v zgor- njih prostorih so sodobne spalnice. Cas nas je priganjal, saj smo imeli potem še koncert poklicne folklorne skupine Sota iz Prištine, ki so nam s svojim programom še bolj približali ta neznani svet — skrajno mejo neke nam še znane zgodovine in že bliža- jočega in vplivnega orienta pa skrivnost sosednje Alba- rñje. Enver je vzel v roke čirak (svečnik) in nas pospremil na veliko dvorišče, kjer smo se poslovili. Obljubil sem mu, da ga bom naslednji dan obiskal. Povabil me je v kar zgodnjih jutranjih urah. Enver Dukagjini Velika vrata — pogled z notranjosti dvorišča Sezuvanje čevljev — prva in velika obveznost AUMA kovinsko predelovalno podjetje CELJE Izd'^lujemo vse vrste kovinske galanterije, značke, embleme, plakete, srebrne kontakte. Ko pridejo gostje v hišo, domačin obesi orožje na steno. Znak varnosti in predanosti pa tudi zaščite domačina aad gostom. S CESTE V JAREK LADISLAV GRAD, 40, iz Maribora, je vozil iz Polj čan proti Rogaški Slatini. V kraju Pečica je izgr-ibil oblast nad volanom — kot je sam povedal, ker si je prižigal cigareto — in za- peljal v jarek, tako da se je vozilo prevrnilo. Vo- znik Grad je dobil hude telesne poškodbe in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Delavci milice so ugotovili, da je veljav- nost vozniškega dovoljenja Ladislavu Gradu že pote- kla, nikjer pa niso uspeli najti niti prometnega do- voljenja niti potrdila o tehničnem pregledu avto- mobila. MED VOŽNJO JE IZSTOPAL ROMAN CRETNIK, 23, iz Celja, je vozil avtobus iz Žalca proti Velenju. V križišču v Petrovčah je za- vijal v levo, tedaj pa je s prvega sedeža vstal pot- nik FRANC LOMAR 55, iz Dobriše vasi, odprl vra- ta avtobusa ter padel po cestišču. Zaradi poškodb so ga prepeljaH v celjsko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI STANE BERICNIK 32, Iz Lokovice, se je pripe- ljal s kolesom s pomož- nim motorjem po Ašker- čevi cesti v Šoštanju do križišča z Lestikovo ce- sto, kjer pa m upošteval, da imajo prednost vozila, ki prihajajo iz desne stra- ni. Takrat je iz Velenja pripeljal z osebmm avto- mobilom jo?:f SKORN ŠEK, 21, iz Metleč, ki je kolesarja sicei opazil ш je zavrl, venaar je kljub temu prišlo do trčenja. Beričnika so zarad; tez j ili poškodb prepeljali v celj- sko bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 11 tisoč dinarjev NI OPAZIL PEŠCA ANTON POPRASK, 38, Iz Ljubije pri Mozirju, Je vozil po Koroški cesti v Velenju z zasenčenimi luč- mi. Pred njim je nodii pešec SLAVKO LETONJA, 17, iz Lepe njive. Ker ga voznik osebnega vozila ni pravočasno opazil, je pri- čel sicer zavirati, vendar je pešca kljub temu zbil po vozišču. Poškodoval si je levo nogo in dobil odr gnine po obrazu. NEPRAVILNO PREČKANJE CESTE DAMJAN GRABNAR, 45, iz Prekope, je v Prekopi v bližini gostilne Smerkolj prečkal cesto in se ni pre- pričal, če je prosta. Ko je biii skoraj že na sredini cestišča, je iz Vranskega pripeljal voznik osebnega avtomobila ALOJZ DRU- SKOVIL, 34, iz Vranskega, in zadel pešca ter ga zbil po cesti, pri čemer je do- bil Grabnar težje telesne poškodbe. Komisija za kadrovske in socialne zadeve pri trgovskem in proizvodnem podjetju SLOVENIJA LES LJUBLJANA, Beethovnova 11 razpisuje za poslovno enoto za prodajo lesa in gradbe- nega materiala v CELJU prosta delovna mesta 3 komercialistov (za nabavo in prodajo gradbenega materiala) 2 komercialistov (za nabavo in prodajo stavbnega pohištva) Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo imeti kandidati: — visoko strokovno izobrazbo (diplomo ekonomske ali biotehnične bakultete) z najmanj 2 letoma prakse na podobnih delovnih mestih ali — višjo strokovno izobrazbo (I. stopnjo ekonomske ali biotehnične fakultete, VEKS) z najmanj 3 leti prakse na podobnih delovnih mestih ali — srednjo strokovno izobrazbo (ESS, TSS — lesna ali gradbena smer, delovodska šola) z najmanj 5-letno prakso na podobnih delovnih mestih — aktivno znanje 1 tujega jezika. Poskusna doba traja do 6 mesecev. Prostih stanovanj podjetje nima. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o stro- kovnosti in z opisom dosedanjega dela v 15 dneh oddelku za kadrovske in socialne zadeve pri podjet- ju SLOVENIJALES, Ljubljana, Beethovnova 11, poštni predal 94. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega SREČKA KURETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo kolek- tivu Opekarne, upravi podjetja, gasilskim dru- štvom, Planinskemu društvu, govornikom za po- slovilne besede, pihalni godbi in vsem ostalim. 2alujoča družina Kuret Ložnica pri Žalcu, 27. novembra 1972 18. fttrMi NOVI TEDNIK it. 49 ^ 7. december 1972 Krajevna skupnost Ponikva pri Grobelnem Vrba, pravijo, je dala Prešerna in Vrhnika Cankarja. Kdo bi vse na- števal kraje, odkoder so njihovi sinovi ponesli njihova imena v vesoljni svet. Takšen kraj pa je tudi Ponikva pri Grobelnem, kraj ob železniški progi Grobelno—Maribor, po cesti pa lahko pridete v ta lepi kraj s šent- jurske strani ali pa od Šentvida po mnogo slabši cesti. Prišli boste v kraj, kjer, žive marljivi in zavestni ljudje, ki vedo, da razvoj kraja ni odvisen od lepega vremena. Sicer pa se je v neposredni bližini na Slo- mu rodil pred skoraj dvestotimi leti Anton Martin Slomšek, ki je znal sukati pero, da je nastala marsikate ra podučna beseda in nedavno je bila odkrita spominska plošča kartografu Blažu Kocenu. Toda kdaj drugič bo stekla beseda o vrlih možeh, ki so ponesli slavo svojega kraja preko naše dežele in še pre- ko meja. Danes bomo spre- govorili o delu in življenju ljudi, ki v tem trenutku skr- be za svoj kraj in ki si priza- devajo, da bi jim bilo življe- nje in življenje njihovih otrok vredno njihovega dela. Krajevna skupnost ne zaje- ma samo kraja Ponikvo, am- pak poleg njega še Hotunje, Žagaj, Lutar je. Slatino, Dobo- vec, Ostrožno, Dolgo goro. Srževico, Okrog, Boletino, Ponkvico, Podgaj, Uniše in Zgornje Selce. Sama Ponikva ima okrog dva tisoč prebival- cev in preko štiri sto se jih vsak dan vozi z vlakom ali avtobusom na delo in po opravkih. Kraj predstavlja najbolj razvito področje šent- jurske občine in v Ponikvi je tudi največ sodobnih kmetij, sicer F>a je sam predsednik Krajevne skupnosti kmet Alojz Senica tudi predsednik skupnosti kmečkega zavaro- vanja, dela pri republiški konferenci SZDL v sekciji za kmetijstvo, je predsednik ga- silskega društva in še bi lah- ko naštevali. Torej — od če- sa žive Ponkovljani? Največ sicer od dela v tovarnah v bližnjih industrijskih centrih toda, kakor sem že omenil, ne manjka sodobnih kmetij in v samem kraju je 5 do 6 ha hmelja, ki je v rokah za- sebnikov. Na sodobno kmeto- vanje pa ima gotovo vpliv bližina posestva na Slomu, kjer je preko 80 ha plantaž- nih površin, ukvarjajo pa se tudi z živinorejo. Potem je tukaj še lega kraja in nena- zadnje tudi tradicija dobrega kmetovanja. Največ pa odteh- ta velika zavest v teh ljudeh, saj so vsi vaščani zelo anga- žirani pri delu v SZDL, ki ji predseduje dolgoletna druž- beno politična delavka Vera Hlastec. Prav tako angažiran je njen mož Peter Hlastec, ki je med drugim tudi predsed- nik odbora za urejevanje kra- jevnih zadev. Med najpriza- devnejšimi občani руа sta prav gotovo ravnatelj šole Maks Kovačič in žena Slava, ki vodita kulturno življenje na Ponikvi, o čemer lx)mo posebej pisali v prihodnji številki. Omenimo naj samo, da ima Ponikva kulturni dom, svojo folklorno skupino, pev- ski zbor in sploh razgibano kulturno življenje. In zdaj — problemi, ki bi jih Ponkovljani najraje takoj rešili, če bi se le dalo. Naj- prej so na vrsti, ceste. Gre za cestno p>ovezavo s Šentjur- jem in upajo, da bodo asfal- tirali cesto že prihodnje leto, ker je bila do sedaj republi- ška, a po novem sklepu zad- nje seje občinske skupščine je postala to občinska cesta in si zato pomagajo s samo- prispevkom. še večji pro- blem pa so zdajšnje občinske ceste ali prejšnje ceste četr- tega reda, ki so najslabše vzdrževane in bo morala Kra. jevna skupnost slej ko prej namestiti plačanega cestarja. Samoprispevek je bil z izred- no večino sprejet letos juni- ja, s čemer so ljudje še en- krat dokazali svojo visoko stopnjo zavesti. Drugi največji problem kra- ja pa je voda. Ljudje se pri- tožujejo nad slabo vodo, ki menda včasih smrdi celo po gnojnici. Najhuje je v polet- nih, sušnih mesecih. Izdelati bo treba načrte in najugod- nejše zajetje za Ponikvo in ostale kraje bi bilo nekje pri Okrogu, tako da bi imeli Ponkovljani z bližnjo okolico popolnoma svoj vir vode. Si- cer je bila pred leti izvršena rekonstrukcija vodovoda, a kakor vidimo, rezultat ni ix>- zitiven. Nov vir vode bi po- menil za Ponikvo več deset- letno rešitev. Financiranje novega vodovoda bi moralo biti iz dveh virov, in sicer iz samoprispevka občanov in sredstev Komunalno-stano- vanjskega podjetja v šentjur- ju. Na Ponikvi pa so odločeni in to trdno odločeni, da bo- do gradili novo šolo. Sedanja je stara štirirazrednica, brez vsakršnih pritiklin, pouk pa se odvija v dveh izmenah. Neka učilnica je menda celo na podstrešju zaradi pomanj- kanja prostorov. In kako je z mladino? Predvsem se udejstvuje т družbenem življenju, kultur- nem in športnem, a kot or- ganizacija ni znala do sedaj združiti v svojih vrstah de- lavske, kmečke in dijaške mladine. Na Ponikvi si veliko obetajo od bližajoče se mla- dinske konference, ki bo še gotovo v tem mesecu. Ljudje so zelo ponosni na svoj novi lovski dom, ki je že dograjen, otvoritev pa bo maja naslednjega leta. Zgra- jen je bil s številnimi pro- stovoljnimi urami in lastnimi sredstvi občanov, pred do- graditvijo pa je tudi nov ga- silski dom, za katerega upa- jo, da bo gotovo prihodnje leto. V njem ne bodo imeli svoje prostore samo gasilci, ampak tudi Splošni ljudski odbor in Rdeči križ. Letos so odkrili spomin- sko ploščo svetovno znane- mu kartografu Blažu Kocenu — žal, jim njegove rojstne hi- še ni uspelo obdržati in je propadla. Toda Ponkovljani vedo, kakšen je njihov dolg do krar ja, v katei-em in za katerega živijo in delajo. Zato so do danes naredili zelo veliko, angažirali so se v družbeno političnem življenju, v kiâtuir- nem življenju, vse to pa nam daje zagotovilo, da bodo т prihodnjih obdobjih izpeljali tudi vse zastavljene naloge, čeprav so vezane na vrsto ne- majhnih problemov. DRAGO MEDVED It. 49 — 7. december 1972 NOVI TEDNIK stran 19 Gaberke KO FANTE UJEZIJO... v tem mesecu so se fantje T Gaberkah pri Šoštanju mo- rali kar dvakrat pošteno raz- jeziti. To pa zato, ker sta jim jnlada fanta odpeljala dve cvetici, ki sta rasli na vasi dvajset let. Z drugimi bese- dami povedano: SRANGALI SO. To pa pomeni, da je mo- ral ženin plačati primemo odškodnino za nevesti. 2e na predvečer poroke so te zbrali v gasilskem domu in skrbno zasnovali načrt, kako bodo ženina čimbolje »olužili«. In naslednji dan, kakor tudi še naslednjič, ko je odpeljal cvetko še drugi ženin... »2e gredo« je zaklical maj- hen fantič, ki je za grmom skrit oprezoval na svatbeno povorko, ki se je bližala ovin- ku jo bodo oskubiU za precej denarja. Pribrneli Sq avto- mobili in priči sta se ob po- gledu na polno mizo pijač pričeli prijemati za glavo, misleč da bo treba to popiti. Toda potek ni bil tak. Ko so vsi izstopili, se razvrstili ob pregradi, narejeni iz dveh smrek in tanke nitke, ki so jo fantje bili voljni prerezati le za dobršno vsoto novčičev, 80 jih obstopili vaški rado- vedneži in organizatorji, mia. di gabeški fantalini. Iz grupe je izstopil najmočnejši mož, ki so ga imenovali za »vrt- narja«. Ostali fantje so ga obstopili in dajali razne pri- pombe na njegov govor, ki je bil sestavljen z veliko skrbjo, da bi se v ženinu zbudilo resnično usmiljenje do mladih Gaberčanov, ki so izgubili najlepše dekle. Pri- čel je z nagovorom ženinu ter ga opozoril da lahko iz- voljenko odpelje le s po- gojem z visoko odkupnino, si- cer pa jo mora pustiti na va- si, da si jo izvoli kateri do- mačih fantov. In kaj mislite, kolikšna je bila odkupnina? Dvajset starih milijonov ... Da, da, nikar se ne čudite, res je. Seveda pa ženin ni imel toliko y jeipu in verjet- no tudi nikoli ne bo imel, za- to se je na vse kriplje ote- pal cene. Pričel je fantom za- stavljati uganke, ki so ga re- šile velike vsote. Seveda tudi fantje niso bili kar tako in so se po svojih močeh brani- li tako dolgo, da so nastavili ceno na petdeset jurjev. Ko pa se je oglasil Luki: »Veste, koliko je dal naš sosed za kozo, ki jo je kupil pred me- secem? Petinsedemdeset jur- jev, pa še i>arktjevko je do- bil od цје. Mar ne boš ti, dobrosrčni ženin dal za to lepotičko več?« Ženina je za- lila rdečica, da je začel vleči iz žepa neskončno dolgo nit- ko, za katero ni bilo slutiti konca. Toda po hudem napo- ru je le izvlekel iz žepa sta- ro, pošivano nogavico. Odmo- tal je vrvico in iz nje izvle- kel... Na mizo so se vsuli sami papirnati. Hitro so pre- šteli, podali darovalcu roko in mu izročili izvoljenko. De- narce je skrbno shranil (bi- lo je sto tisočakov) mladin- ski blagajnik. Nato so se najkorajžnejši usedli na mo- pede, ostali pa v avtomobile, ter se tako odpeljali pred matični urad, kjer sta mlada človeka zaprisegla drug dru- gemu zvestobo do smrti. To- da komu se je dalo misliti na smrt. Ko je matičar opra- vil vse formalnosti, sta za- konca odšla zopet na zrak, kjer so ju že čakali fantje ter jima čestitali ob tem ko- raku. Zopet So formirali ko- lono in ob hupanju avtomo- bilov mahnili še pred oltar. Tam so se mladi Gaberčani ločili od svatov in odšli po napornem delu omočiti grlo v bližno »oštarijo« PRI ČO- KU. Tako obujajo stare običaje v Gaberkah in pri tem tudi zaslužijo nekateri dinar, ki ga porabijo za dejavnost mladinskega aktiva. Slike in tekst: BORIS MLINAR Mladi v celjskem klubu želimo večje prostore Sobotni večer. Staro in mlado se zabava ob koncu tedna. Vsak po svoje. Mene je zanimalo, kje in kako pre- življa take večere celjska mladina, čeprav so večeri že hladni, soboto le malokdo prečepi ob televizorju. Mlade sem srečal povsod; sprehaja- li so se po glavni ulici, po- stajali pred železniško posta- jo, večino so imeli tudi ob »šankih« v vseh restavraci- jah, gostilnah in v obeh ba- rih. Pa sem se spomnil še na - MLADINSKI KLUB. Vstopil sem skozi ozka vra- ta in po strmih stopnicah prišel do prostora, ki naj bi bil namenjen VSEM mladim Celjanom. Mladinski klub se- stavlja pet prostorov. To ne pove veliko. V bistvu so to štirje prostorčki in malo več- ja soba, ki ji pravijo dvora- na. Ne vem, koliko mladih pre- bivalcev je imela stara rim- ska Celeia. Morda bi bilo te- daj v tem klubu prostora za vse. Toda danes je Celje že 6no največjih slovenskih mest! Poiskal sem upravnika klu- ba. Rad je privolil v razgo- vor. Ime mu je Ludvik Go- lob. Dolžnost upravnika Opravlja od 1. septembra. Je gotovo eden najmlajših u- Pravnikov mladinskih klubov v Sloveniji. Prosil sem ga, naj me na kratko seznani z dose- (ianjim delom in uspehi klu- ba. »Klub je v vseh letih delo- vanja dosegel vidne uspehe ile samo doma, ampak tudi * okviru republike. Leta 197Г *rno dosegli prvo mesto, letos Pa smo bili drugi v tekmova- '»ju »NAŠ KLUB« pri RK 2MS. Veliko aaslug za to ima dosedanje vodstvo kluba.« Pozanimal sem se za pogoje, v katerih klub dela. Upravnik si je segel z roko v lase. Kaže, da nerad govori o tem. »Kar poglej«, pravi »S prostori, ki jih imamo na razpolago, ne moremo biti zadovoljni. Veliko premajhni so. Stene so tanke, lesene.« Res, glasba iz »dvorane«, v kateri je bil ples, je prodira- la v vse, na videz še tako tihe kotičke. »Klub je imel do 8. septem- bra 965 članov, od teh je 370 aktivnih. V obdobju 70—71 je obiskalo klub povprečno 73 članov dnevno, v pretekli se- zoni pa se je število povečalo za okrog 30 odstotkov, na 102 člana. Toda to so po- vprečja, ki malo povedo. Ob sobotah, ko imamo ples, je dvorana čisto nabita. Kar 150 ali še več mladih se žeU raz- vedriti ob glasbi s plošč, če- prav imamo dovoljenje, da lahko sprejmemo le 100 oseb. Kaj ni to porazno? Ko bi bi- la dvorana večja, ko bi imeli boljšo opremo, bi gotovo pri- šlo najmanj 300 članov. Tako pa se danes mladina zbira po vseh mogočih lokalih. Mla- dinski klub zanje v takih po- gojih pač ni populareri. Mar- sikaj gradijo v Celju, le za mladino se brez samoprispev- ka težko najdeta volja in de- nar. Nekateri pravijo, da mladina samo pleše in nori. To pa ni res! Organiziramo vse kulturne manifestacije in proslave ob praznikih in raz- nih spominskih dnevih, še marsikaj bi lahko storili, ko bi nam omogočili normalno delo. Ko bi nas vsaj vzeli resno! Marsikdaj smo odvisni od prostora in sredstev. Vsak prostor ali uslugo moramo drago plačati. Organizacije, v katerih se zbirajo in delujejo mladi (ta- borniki, planinci, počitničar- ji, filatelisti,...), so raztrese- ne po vsem mestu. Njihovo delovanje bi bilo lahko us- pešnejše. Občinski možje bi morali končno začeti misliti na gradnjo mladinskega do- ma, v katerem bi našli svoje mesto vsi mladi Celjani, ki bi radi koristno preživeli svoj prosti čas!« »In vaš program za nasled- nje obdobje?« me je zanima- lo. — »Kljub razmeram, v ka- terih delamo, smo se odloči- li, da bomo vse napore vlo- žili v resno delo. Zato je no- vi program za leto 1972/73 še bolj pester in bogat, kot doslej. Več bomo delali na kulturnem področju. Pope- striti želimo tudi sodelovanje z družbeno političnimi orga- nizacijami. Zavzemali se bo- mo, da se bo v bodoče v klu- bu zbiralo še več mladih, želimo pridobiti še več de- lavske mladine (doslej je v klubu 32 odstotkov delavcev in 68 odstotkov dijakov). Za- čelo se je tekmovanje »NAŠ KLUB 73«. Tudi letos bomo sodelovali in upam, da spet osvojimo eno prvih mest. Po- segli bomo tudi na področje idejno političnega izobraževa- nja. Organizirali bomo pre- davanja in seminarje. Tu bo- do mladi razpravljali o vsem, kar se dogaja v naši družbi. Delali bomo, kolikor bomo mogli, če se bo zaradi težav, ki sem jih omenil, kdaj kaj zataknilo, bomo šli še bolj vztrajno v boj za svoj mla- dinski dom. Poguma nam ne manjka in čutimo, da smo močni,« je končal upravnik Ludvik (^lob. Pri delu ali zabavi sem za hip zmotil še nekaj obisko- valcev.' Povprašal sem jih, kaj menijo o klubu. Vsi so si bili enotni, da rabijo pred- vsem več prostora. Drugače pa so s svojim klubom kar zadovoljni. Na oglasni deski sem opa- zil poročila o uspehih kluba. Na stenah visijo priznanja in p>ohvale. Vsi si želijo, da bi s temi priznanji čimprej na- polnili stene novega mladin- skega doma. To so želje. Bo- do kdaj izpolnjene? No, res je, da se neke možnosti za nove prostore še obetajo. Odhajal sem v prepričanju, da celjska mladina ne zaliaja v gostilne zato, ker bi čutila potrebo po pijači, po zakaje- nem vzdušju, po razgrajanju, ampak preprosto zato, ker zanjo drugje ni prostora. Smo Celjani res tako revni, da mladini ne moremo nuditi prostora, kjer bi lahko pa- metno izkoristila svoj prosti čas? ZVONE KOKALJ Bilo je pred leti. Na seji športnega društva je bilo zmenjeno, da bomo igrišče posuli z lešem. Precej smo ga navozi H iz preboldske tovarne, nekaj prikolic smo ga dobili na žalskem stadionu. Za do- bri dve pi-ikoUci ga je še ostalo. Kdo ga bo naložil? Učitelj z otroki. Tovariš, imaš kaj proti? Nič. Vsako delo je častno, tudi nalaga- nje leša. Prikolici stojita, mi smo pripravljeni: jaz in trije čefcrtošolčki. Fantiči se kmalu utrudijo, proslovi jo se, ostanem sam. Zasajam lopato, mečem na prikoli- co; sonce pa žge, neusmi- ljeno peče, znoj curlja po obrazu in hrbtu. Tudi na stadionu je ži vo; igrajo nogomet, Zalča- ni in Celjani. Nogometaši z ž>ogo gor in dol, sem ter tja, navijači kričijo kot da preganjajo točo. Tek- ma je končana in tudi mo- ji prikolici sta polni. Po- ten in utrujen jo mahnem k Rizmalu na dva deci, kjer se je kar trlo imenit- nih meščanov, pristašev nogometa. In nek občin- ski funkcionarček zakriči čez mize: »Jaz sem pa mislil, kje so (jotovljani dobili takega osla, da v ta- ki vročini sam dve priko- lici leša naloži. Ha, ha, ha — si pa ti!« Najraje bi mu dal eno na orglice, pa sem raje pobral šila in kopita ter jo mahnil proti CSotov- Ijam. Neko nedeljo je privršal tak vihar, da je razkrival strehe, ruval drevesa, pre- vračal kozolce. Tudi na šoli je streho razkril, pre- ko sto opek je sfrčalo na cesto. Kdo bo strešnike podtaknil? Tečem na upra vo tega in onega ix>djetja. Ne, nihče ne mara takih malenkosti. Pa sva se stre- he lotila s snažilko Zinko. Jaz podtikam, ona poda- ja. Bdi sem tak kot dim- nikar, ko zaslišim s hod- nika droban ženski glas: »Halo, upravitelja iščem!« Zlezem dol in se predsta- vim. Mlada novinarka pa namrši obraz in me na- zmerja: »Če mislite norca iz mene briti, se prekle- mano motite. Olike bi se pa lahko naučili. Adijo!« In zaradi takega spodrs- ljaja nisem prišel v časo- pis. škoda. Fizično delo mi je bilo tako rekoč v zibel polože- no. Lopata in kramp, pa sekira, vile in grablje so mi kakor jedilni pribor. Za vsako tako stvar imam roke ravno prav ustva:-je- ne. Tudi za metlo. No, neke sobote pometam pred šolo, tudi konjske fige zmečem v samokolnico. Pa pridejo mimo šolarji iz žalske šole, ki so nekdaj tudi v našo šolo hodili. Gledajo me, posmihajo se, čudijo, nek pobič pa se ojunači in reče: »Tova- riš, vi ste ja prismojeni! Upravitelj — pa konjske fige pometa — ha, ha ha! Malo manj pa ga le bik- sajte, saj se vam bodo ljudje smejali.« Pa ga vprašam: »Ko boš vellik, kaj boš postal?« In se na- mrdne: : »Konjskih fig že ne bom pometal. Nak, de- lal pa ne bom. Se bom že v kako pisanx) zrinil. Hm!« Torej, zapomnite si: umazane roke dandanašnji počenega groša ne velja- jo! Prijatelj me je naprosil, da sem mu šel v reški graben pomagat naložit voz bukovih drv. Slabo vreme, kislo in deževno, v grabnu voda in blato, midva pa delava. T-adá sr- knila sva ga. To pa! Na večer pricijaziva z drvmi v Prebold, kjer sem lep čas kot učitelj služboval in si naibral lepo število prijateljev. Tudi vinskih bratcev. Vstopiva. Seveda Francelj je kmet, zanj vse lepo in prav. Jaz pa uči- telj in tako usran! Zgovo- ren pa sem tudi bil, saj sva čez dan pospravila ne- kaj litrčkov izabele reza- ne s šmamico. No, videl in slišal sem, kako se je znanec naginjal k znancu In mu govoril: »Ali ga ni škoda? Kar poglej, kak šen je! Zdi s" mi, da ni pri pravem. Včasih pa tak fant!« Velja si zapomniti: ako si upravičen na kravato, nikar ne hodi na svetlo s sivim predpasnikom! Na šoli se je pokvarila lončena peč. Pečar je ob- ljubil, da pride, če mu bo kdo pomagal. Kdo pa je najbolj pri roki? Jaz ven- dar! Ilovica gor, ilovica dol. Tudi prahu je na pre- tek. In saj. Toda rost je zanič. Ponj bo treba v Ža- lec, Žalec pa je mesto. Kdo bo šel? Jaz vendar! Naj si nadenem zakmašno obleko. Ah, ne splača se. Za pol ure že ne. Kar v batovclh in zaprašenem klobuku zajaham kolo. V trgovini srečujem mance. Tu in tam me kdo vpraša: Zidaš? Zidam! odgovarjam in vržem rost v cekar. Kaj pa običajna dva deci? Ma- doñea, brž k Mar joli! Pred bifejem sede ime- nitni meščani, oblečeni po najnovejši modi. Pozdra- vim, hočem prisesti, pa me nekdo opomni: Pardon, za- sedeno! Pa nič. Popijem stoje in i2sginem kot kaf- ra. Ko je peč ispravna, se spomnim, da imam v žalski šoli sestanek. Jaz pa sestankar z dušo in telesom. Se sekunde ne smem zamuditi. Kje pa! O, sedaj pa se tudi jaz oblečem. In nadišavim ter na plešo poveznem klobuk zadnje mode. Na sestanku bom posegel v debato. Ma- lo korajže pa že mora bi- ti. Zavijem k Marjoli. Tam me gospodje že od daleč vabdjo: »Kolega, prisedl! Kam si jo pa, prej popi- hal? Preklemano si nobl!« In res sem*bil. Popil sem, se globoko priklonil ter šel. Kmetavzar ne paše h gospodi! Iz navedenega sledi: ob- leka dela človeka, čeprav je pod obleko še tak kup umazanije. Fizično delo še zdaleč nima prave velja- ve. Vedno več je staršev, ki vneto zatrjujejo, da mora otrok naprej v šole, samo da ne bo delal, da ne bo imel umazanih rok, da bo v vsakem času ob- lečen po najnovejši modi, skratka — da bo gospod! kako pyotem z beseda- má, ki jim je že Marx po- vedal: DELU ČAST IN OBLAST?! DELU ČAST IN OBLAST 20. stran NOVI TEDNIK St. 49 — 7. decenrìber 19^ ZAKAJ SE NI POROČILA Z OČKOM? stara sem 14 let in šele sedaj ml je mamica ix)ver- dala, da sem nezakonska. Mama se je pK)ročila, ko sem bila stara štiri leta in tega se le bežno spomi- njam.. Vesela sem bila, da sem dobila očka in bi- la sem tudi prepričana, da je to moj očka. Vedno sem občutila, da me ima ma- mica vedno bolj rada kot oči, zato je bilo mamici včasih tudi težko. 2e ko sem pričela hoditi v šolo, mi ni mamica smela po- magati pri učenju. Očka se je vedno razburjal, češ, kaj izgubljaš čas, če pa mi je mamica hotela kupi- ti novo obleko, je imel ve- dno pripombe — kaj ji ku- puješ, saj še ni pyotrebna nove obleke. Res je, da mi je tudi sam dal kdaj kakšnega tisočaka ali pa tudi kaj za obleči. Teh do- godkov se rada spomi- njam, hiMo pa je, ker mi jih očka vedno oponaša. Lahko rečem, da smo pov- prečna družina. Imamo hi- šo in avto in jaz sem edinka. Odkar sem izve- dela, da očka nI moj očka, mi je hudo. V šoli se ne morem zbrati, če- prav se trudim, da bd sledila, ponoči pa ne n>6- recn sFtâ-ti. Sprašujem se, zakaj se moja mamica ni poročila z mojim očkom. Pr(5sim vas, povejte mi! Kristina Draga Kristina, nisem vsevedna in zato ne vem, zakaj se tvoja mamica nI poročila s tvo- jim očetom. Prav gotovo ima globlje vzroke za to in ker se ji zdi, da si premlada, ti jih še ni ob- jasnila. Vprašaj jo sama, morda pa se bo le toli- ko zbrala in ti vse poveda- la po pravici. Ne joči za resnico, dokler je ne po- znaš, lahko je tako kruta, da td je mati z njo hotela prizanesli. Vem, težke čase preživ- ljaš. Iščeš salivo sebe in svoj jaz postavljaš v svet okolice. Da bi bil udarec nad spoznanjem, da očka ni pravi, hud, ne dvomim. Veadar sem se ob tvojem pismu spomnila na deklet- ce, Id me je v pismu spra- ševalo, ali je njen o«e res pravi — oče. ker je pre- tepal njeno mater in njo samo. Pomisli, ko ti bo hudo, da so na svetu àe veliko hujše tegobe in upam, da boš potem po- mirjena. Udarec, ki je pri- šel, je bil nepričakovan, zato pa .je bil toliko huj- ši. Pomiri se In skušaj sa- ma, ker si pametno dekle, najti pot, po kateri boš uravnavala odnose s svo- jim očimom. Svetovala bi tii, dia g» tudi potlej gle- daá kot očka in ne po- zabi, da mu ne boš kdaj naredila krivice. Ce kakšn« stvar odkloni, si ne misli, da je odklonil zato, ker nI tvoj očka. Vzgaja te, zato ima tudi pravic4>, da ti kaj reče. Ko boš odra- sla in boš lažje presojala vaše medsebojne odnose, boš iKičetu« odmerila ti- sti delež, ki mu gre. Naj- brž se takrat ne boš več spraševala o svojem »pra- vem« očku. PREDEBELA SONJA Staa-a sem 13 let in pol, velika 165 cm, tehtam pa 56 kg. Obseg t>okov imam 94 cm in predvsem me moti to, da sem predebe- la. Večkrat sem poskuša- la s primemo dleto, ven- dar nisem usi>ela. Telova- dim tudi, vendar je teža enaka. Koliko kilogramov se maram znebiti, da bom vsaj malo vitka in kakšne vaje naj telovadim? Sonja Sonjica draga, vaje tak- šne kot v šoli — poskok čez kozo in gibalne vaje, pa mami ne glej pod pr- ste, kadar bo kaj dobre- ga skuhala. Z dieto se ne igraj, izogni se sladikarij (ne taji, da ti ne dlše) in malo manj vtikaj prst v smetano, ki jo mama s^ri- va pred tabo na zgornjo polico shrambe, N.\TAŠA BOUTIQUE ZA PLITEK ŽEP Danes se homo zopet ustavili pri bolj športnem in udobnem oblačilu. To- rej ponuja se vam hlačni komplet, kateri pa mora hiti v teh dneh iz toplih mehkih materialov, npr. flanele ali toplega jerseya, in ne več v poyestru ozi- roma kavboj blagu, kot ste bile do sedaj navajene. Srednje oprijete hlače in јакш naj bodo popestre- ne z zanimivimi zadrgami ter z obšitimi robovi. Francoski rob hlač je lah- ko šivan z drugobarvnim sukancem, če niste pristaš preširokih hlačnic, naj vam povem še to. da zo- pet prihajajo v modo hla- če z ožjimi hlačnicami. O PODLOŽNIŠKIH OBVEZNOSTIH: ZEMLJIŠKA ODVEZA Zemljiška odveza se je začela pri nas izsvajati na podlagi zakona z dne 7. septembra 1848. Pri od- pravi kmečkega podložni- štva, z vsemi iz tega izvi- raj očimi pravicami in dol- žnostmi, je bilo eno od osnovnih vprašanj, aü naj se za to plača odäcodnina ali ne. Nek slovenski po- slanec je dejal, da so gra- ščaki tlačili diiha in ple- nih ljudstvu imetje. Ra- ne, iz katetrih je tekla pod ložniška kri, je treba za- celiti in je aato krivično nalagati kmetu davek za kri, ki ne bo več smela teči iz njegovih ran. Dolgo trajajoča krivica bi posta- la še krivičnejša In bi ni- koli ne zadobila veljave pravice. Po drugi strani pa je tudi marsikateri go- sp>oški trda predla. Mnogi so bili izključno navezani na dohodke iz desetine in pridelke od tlake, drugi pa so prav te dohodke za- stavili za najeta posojila. Zakon je tako že v prvi točki določil, da preneha zaveza med gosF>oskami in podložnik!, ter da so raz- veljavljene vse postave, ki so to medsebojno podlož- niško in zavetniško raz- merje urejevale. PodHožm- kova zemlja nima več no benih dolžnosti do gospo- ske, preneha pa tudi vsako razlikovanje med kmečko in gospoščinsko posestjo. Prenehajo vsa bremena, dela in dajatve, ki izvira- jo iz podložništva, vendar bo za nekatera od odprav- ljenih bremen treba plača- ti odškodnino, za druge pa ne. Brez odškodnine so odpravih vse pravice in dohodke, ki so izvirali iz osebnega podložništva, iz gosposkih in sodnij^ih opravil ali pa iz soseskne- ga gospostva. Cîosposka tu di ni dobila odškodnine za tista opravila in naloge, ki si jih je država pridržala zase (sodstvo, javna var- nost, novačenje, pK)biranje davkov itd.). V teku poletja 1850 so marale vse zemljiške go- sposke in drugi upravičen- ci pritegniti zemljiškood- veznim deželnim komisar- jem vse svoje urbarialne dohodke, ki so bili proti primerni odškodnini od- pravljeni: desetino, vse urbarialne dolžnosti v bla- gu, denarju in delu, vse stalne dajatve ш dajatve IZ dedno zakupnih zem- ljišč. Glede odškodnine so komisije vzele za podlago povprečni letni dohodek, ki ga je imela graščina od svojih podložnikov in nji- hovih zemljišč po ocenitvi pridelkov zemljiškega ka- tastra. Tlako so smeli oceniti s tretjino vrednosti svo- bodnega dela аЛа manj, desetino pa so takratno tržno vrednostjo žita, vi- na in ostaUli pridelkov. Odškodnino so slednjič i2!vedli takole: tretjino skupne cenilne vrednosti davščin se je morala ze- mljiška gosposka odpove- dati, ostaM dve tretjini pa sta v enakih delih prevzela podložnik in dežela. Pod- ložnik naj bi izplačal svoj delež v dvajsetih, dežela pa najkasneje v štiridese- tili letih. Enoletni dohodek so pomnožili z 20 in ta glavnica je potem kot hi- pKJteka. obremenjevala op- roščene kmetije. In kolikšna je bila od- škodnina, do katere so bi- le upravičene gospoščine na našem ožjem področ- ju? Windischgrätzom je bila za p>osest v Rogatcu, Strmolu, Konjicah, žičah in Podsredi odmerjena v višini 497.272 goldinarjev. Attends je samo za grašči- ni v Brežicah in Podčetrt- ku dobil 431.327 goldinar- jev, gospoščina Novo Ce- lje je bila ocenjena s 147.592, Blagovna 123.448, Zovnek 55.972, Velenje 54.876, Zalog 57.662, Vita- nje pa n. pr. z 32.813 gol- dinarji. Cena povprečnega teleta je bila 2 goldinarja, kar nam daje primerjavo za obseg odškodnine, ki jo je naš kmet moral pla- čati svojim bivšim gospo- darjem. Pisatelja Gandolina so povabili na kosilo; smola je hotela, da je dobil za soseda pravo ragljo. Kle- petal je venomer, čeprav se je pisatelj га vsako ce- no hotel izogniti pogovo- ru. Postregli so s čudovi- tim zobatcem in klejyetavi sosed je na vsak način moral nekaj pripomniti: »Navadno servirajo to ribo s cvetko v gobcu, čudno se mi zdi, da so se izneverili tradiciji-« »Uboga žival!« je vzklik- nil Gandolin, »mogoče je pa njena družina sporoči- la: ,Pokojnik je želel, da ne pošiljate cvetja.'« " -k * Italijanski skladatelj, av- tor opere Cavalleria rustí- cana, Pietro Mascagni je bil sit kritikov, zato je svoji operi Maske napisal tole posvetilo: »Samemu sebi v dokaz visokega spoštovanja in neomajnega zadovoljstva.« ♦ * • Ponosni oče trojčkov je s]X)ročU veselo novico predsedniku Theodorju RooseveLtu, ki je bil znan ^govornik številne druži- na, Roosevelt mu je česti- tal in poslal pokal ljubez- ni. Srečni oče se je v Pi- smu predsedniku prisrčno zahvalil in ga še vprašal, ali je pokal njegov ali ga mora osvojiti trikrat, da preide v njegovo trajno last. * -k * Francoska pisateljica Marie de Rabutin-Chantal, markiza de Sevigné je imela prijatšijico, nemško kneginjo, ki je bila v so- rodu skoro z vsemi evrop- skimi vladarskimi hišami in je hodila v žalni obleki zdaj zaradi tega kneza, zdaj spet zaradi onega vla- darja. Ko JO je nekoč sre- čala oblečeno v živobarv- no gizdalinsko obleko, ji je gospa Sevigné rekla: »Zelo me veseli, da je zdaj vsa Evropa popolno- ma zdrava!« * i: » Toscamni je vodil skuš- njo newyorškega orkestra. Pela je Geraldine Farrar- jeva. Med izvajanjem jo je dirigent moral opozoriti na neko nepravilnost. »Ah!« je nejevoljno vz- kliknila pevka »Da boste vedeli: jaz sem velika umetnica!« Nato je odgovoril Tasca- mm čisto resno: »Ne vznemirjajte se, go- spodična, saj ne bom ni- komur povedal!« * vV * Italijanski pesnik Trilus- sa je bil povabljen k pri- 'lateljem na večerjo. Na- slednji dan ga je prijate- ljica spraševala, kako je potekal večer. »Kdo vse je bil tam?« »Vse polno ljudi.« »Tudi grofica X?« »Da, sedela je meni na- proti.« »Kako je bila oblečena?« »Ne vem. Moral bi bil pogledati pod mizo, pa ni- sem-« « ^ « Kitajski voditelj Mao-Ce- Tung je med drugim de- jal: »Kravje blato je korist- nejše kot dogme. Iz njega lahko napravimo gnoj«. * î't * Znamenitega astronoma Williama Herschla je obi- skal kralj Jurij III. in ga olagohotno pobaral: »Nu, dragi Herschel, kaj je novega na nebu?« Herschel pa nasajeno: »Je mar veličanstvu vse staro že znano?« It. 49 — 7. december 1972 NOVI TEDNIK stran 21 v TVD Partizan - Kovinar Store malo kadrov! Samo šest Kilometrov iz Celja deluje eden od najbolj- šili športnih klubov pri nas v :eljski regiji To je TVD partizan—Kovinar Store, ki ima kegljalko, rokomeuio, nogometno, kosarkarsko in smučarsko sekcijo ter se:rci- ji za namizni !e.iis in spio? no vadbo. Vsega skupaj je preko 400 aktivnih Sianov m vsi oddelki, ra-en rokometa, imajo še žensko m mladin- sko vrrušeno nekdanje ravnotežje med um- sko in telesno vzgojo. Učni Programi so vse bolj zahtev- ni v splošnoizobraževalnih predmetih, terjajo pretežno Večino šolskih ur zase in ob takšnem režimu šolskega živ- ljenja vse bolj negativno vpli- vajo na pravilno rast in raz- voj mladega organizma. Z Uvajanjem inovacij v naše šo- le je na terenu že močno ču- titi zlasti na razredni stopnji v osnovnih šolah odvzem ur iz takozvanih vzgojnih podro- čij ( jx) »starem« veščin!) za dopolnilni ркзик v »težjih« predmetih. Pri tem je telesna vagoja najbolj izpostavljena. Že doslej minimalno število ur Za vzgojne predmete mar- sikje ná realizirano v prave namene. Ob tem šolska vod- stva in prosvetni delavci de- lajo mlademu rodu veliko kri- vico. Močno bi morali biti zaskrbljeni nad analizami zdravstvenih služb ob pregle- dih naše šolske mladine, ki kažejo, da je 30-^0 odstotkov vseh šolskih o'i;ok z različni- mi telesnimi okvarami in dru- gimi hibami, ki jih je mogoče odpraviti le v rosnih letih ot- roka ob doslednem izvajanju rednega pouka telesne vzgoje po predpisanem predmetni- ku, z uvajanjem dmgih pre- ventivnih ukrepov v življenje naše šole, ki bd naj dnevno podpirali zdravo rast jn raz- voj naših otrok in razvija- njem prostovoljnih dejavno- sti na tem področju, ki bi naj množično vključevale čim več šolske mladine. Prav pri tem delu imajo ŠŠD s svojimi pe- strimi oblikami dela in zdru- ževanjem mladih v različne interesne dejavnosti po svojih nagnjenjih in sposobnostih ter interesih svoj globok smi- sel in pomen. Pri vsem tran delu ne gre le za razvijanje tekmovalnega športa, priprav- ljanje ekip za medzavodna, občinska in drugih višjih vrst tekmovanja. Osno^vna skrb mora biti tudi za tistega ot- roka, ki mu je dopolnilna va- dba najbolj potrebna. Gre za organizacijo posebne vadbe Za otroke z deformacijami, za organizacijo posebnih sku- pin z vključevanjem otrok s pomanjkljivo gibalno izobraz- bo, za čim širšo akcijo orga- nizacij smučarskih in plaval- nih tečajev, izletov in pxoho- dov, za vkomponiranje pla- ninstva v dejavnost ššD, ta- bomištva in vseh drugih ob- lik zdravega razvedrila v na- ravi. Pri tem je treba v pri- hodnje bolj smo'rno izkori- ščati proste sobote, pa tudi zlati čas počitnic. Na šolah, kjer je že uveden eno in eno in pol izmenski pouk, pa je treba različne oblike dejavno- sti razširiti tudi na dneve med tednom, med prostim časom šolarjev. Takšna organizacija in obli- ke dela bodo terjale v ŠŠD več mentorjev, več strokov- njakov, več prostora z ureje- nimi igrišči in telovadnicami, čeprav je v zadnjem obdob- ju čutiti na tem i>odročju več prizadevanj odgovornih činite- Ijev, pa bo v prihodnje potre- bna še večja družbena ski-b in podpora za polnejše življe- nje in delo v ŠŠD. šole so po zakonu dolžne podpirati to deja\'nost, širša družbena skupnost pa bi naj prizadeva- nja naših šol na tem področ- ju pravilno ovrednotila in ma- terialno podprla. Le na ta na- čin bodo ŠŠD v naši družbi resnično postala osnovni no- silci naše ljudske telesne kul- ture. K. JUG BLOUDKOVI NAGRAJENCI V CELJU Profesor Kari J«g je la svoje dolgoletno delo na polju te- lesne kulture prejel letos Bloudkovo nagrado. To sa je vsckalivr zaKluM, kajti vsa povojna leta .ie športna dejav- no.st in razvoj športa v Celju tesno poveaana x delom in prispevkom tega velikega en- tusiasta. (Foto: T. TAVČER Pred praznikom republi- ke je predsednik skupšči- ne občine Celje ing. Du- šan Bumik priredil spre- jem letošnjim Bloudkovim nagrajencem iz celjske ob- čine — Milanu Hohnjecu, Itorlu Jugu in Tinetu Veb- ru. Ing. Dušan Burnik je vsem nagrajencem v ime- nu občine in družbenopo- litičnih organizacij izrekel iskrene čestitke in zahva- lo za koristno delo, ki so ga opravili pri razvoju te- lesne kulture. Takšna pri- manja so vsekakor tudi odraz uspehov in pozitiv- nih rezultatov na področ- ju telesne vzgoje in športa v občini Celje. Kot najviš- ja republiška športna pri znanja so obenem potrdi- lo, da imamo v celjski ob- čini športne delavce, ki s svojim delom preraščajo ozek lokalni pomen in se razraščajo v slovenski in jugoslovanski prostor. V enoumem razgovoru so le- tošnji Bloudkovi nagrajen- ci iz celjske občine sezna- nili predsednika občine z aktualnimi problemi na področju telesne kulture, prizadevanji zvez in dru- štev za vsebinsko izboljša- nje dela v osnovnih orga- nizacijah in ix)trebi, da bi širša družbena skupnost tudi v prihodnje z razu- mevanjem podprla priza- devanja telesnovzgojnih in športnih delavcev ter or- ganizacij za dosego še boljših rezultatov na tem področju. Ob zaključku razgovora se je v imenu vseh nagra- jencev zahvalil za роиог- nost, öesti+Ä'Ji in sprejem Kari Jug z zagotovilom, da bodo tudi v prihodnje po- svetili svoje strokovne sposobnosti Ш znan.ie na- predku telesne kiilture. KARATE v nedeljo ob 10. uri dopoldne bodo celjski tekmovalci v karateju uneJi v dvorani Ivanke Lranjek v Cei u ponovno priložnost /a afirmacijo. Na sporedu je namreč letošnje reptibliško prvenstvo v karateju {>ljanl bodo nastopili v popolni postavi. Najboljše moči pa bodo imen v Gobcu, Äpiljaku, Canžeku, Kranierju, Maruši, Ko. larju in števiintii mladih tekmovalcih ki so se resno pripravljali zadnje mesece. Omeniti moramo da so celjski telimovalci pii-želi na dosedanjih tekmovanjih za republiški naslov lepe uspehe. V i:elju bodo nastopili člani organizaci e Budokay. jk ŠAH ~ Republiško prvenstvo vzhodne skupine republiške lige se naginja h kraju Celjani so v nedel,jo igrali n.edzadnje kolo proti Kovinar- ju. Kljub nepopolni posUvJ .so Oljani dosegli lep uspeh. Igrali so neodločeno .5:.). Na razpredelnici so med najboljšimi tremi, žal pa bodo kljuD številnim zmagam samo tretji. Branik in Kovinar sta namreč brez l>orb dol4la več srečanj visoko in sistem tekmo- vanja je tako onemogočil Celjanom, ki so brez poraza, boljši uspeh. V srečan u proti Kovinarju so točke za Celje priborili Franc Pešec na prvi de^ki. mladinec Janez Pešec na mladinski deski in Hudni- kova na ženski deski, rtmizirali pa so Orakslej-, Bervar, Ostrež ter Pongrajčeva. Srečanje pa .so zgubili Štreiher, Pertinač In Koštomaj. V srečanju proti Kovinar u so točke za Celje priborili Franc Pešec ROKOMET Celjski rokometni veterani, sicer » nepopolni politavi, so sodelo. vali na tretjem srečanju veteranov » Umagu. Igrali so dobro in osvojili med 16 ekipami dobro deseto mesto Igrali so pet tekem, premagali Koper 10:5 in Mariboi 18:15 ter izgubili proti Medvešča- ku, Ljubljani in Rabotničkemu iz Skopja. Celjski sodnik Pavle Bu- kovac je bil proglašen za najboljšega sodnika turnirja^ Orač je bil med najboljšimi strelci Öerav-no so celjski rokometaši prekinili svojo sezono, aktivno še vedno Igrajo na rekreacijskih . vadbah S tem se že pripravljajo na zimsko ligo, Id se prične vrve dni januarja v Ljubljani. Tu bodo branili na.slov najboljše vrste v republiki. Uprava društva pa lie sočasno pripravlja na občni zbor, ki W moral prinesti precej novih prijemov in sprememb v tehničnem pogledu. Vse któe, da bo trenersko palico prevzel novi član. Vlado Bojevič, na.^bol ši slovenski mladinec, bo med osmimi delegati sloveniike delegacije na letni konferenci Rokometne zveze Jugoslavije v Beogradu Imenovala ga je skupK;ina Slovenije kot na,iboljšega mladinca ter bo zastopnik in predstavnik siovenskUi igralcev. Cel.jani pa bodo verjetno imeli še enega člana, in to Pavla Bukovca kot zastopnika .sodniSke organizacije. Kljub veliki želji ljubljanskih klubov, ne bo letošnji finale za pokal Madosti v zimskih mesecih v Ljub„am. Konferenca RZS je namreč sprejea sklep, da bo finalno tekmovanje za te največje pokalno tekmovan.}e v Sloveniji vedno v mesecu maju, in to ob tednu mladosti. S tem imajo vsi finalisti enake možnosti za vadbo in kandidaturo za pripravo tega tekmovanja. Letos so v finalu igralci C^lja in Slovana ter igralke Branika in Steklarja. Celjani pa se bodo XK>tegovaIi za organizcijo v Cel,ju. Ce osvojijo pokal, ga osvojijo v trajno last. Do sedaj so biti dvakrat sapored najboljši. Znani celjski igralec Niko .Markovič, ki se je pred dvema le- toma težje poškodoval v zadnji tekmi I. zvezne lige med t^eljem in Dinamom Iz Pančeva, je že en« leto trener mladinske moške re- prezentance Sloveni,Je in je požel mnogo uspehov. To funkcijo bo imel tudi v letu 19*3. ¿k JUDO Judoisti Ivo Reye iz Cel a nadaljujejo s svojim prvenstvom. V Tretjem kolu so nastopili » 2ireh in dosegli polovičen uspi'h. Premagali s« Rudarja 3:2 in izgubili proti domačinu Alpini 1:5. V posameznih borbah so Celjani dosegli sledeče uspehe: Celje : Vele- nje 3:?, zmagali so Tanko, Maruša in Operčkal. Neodločeno pa sta se borila Fabjan in Vaslljevič. V srečanju proti Alpini 1:5 pa je zmagal za celjsko vrsto Tanjko, neodločeno pa se je boril Cepraš Celjani so n» rapredelnici republiške lige šesti. jk STRELJANJE Zimska dejavnost cel.jskih in laških strelcev je izredno pestra >n množična. Tekmovan a se vrstijo vsako soboto in nedeljo. Tako beležimo dobre rezultate vseh nastopajočih. V La.škem so imeli ob- čiiMliO prvenstvo v strelj-anju z zračno puško. Med ekipami je zmagala vrsta Ико iz Laškega preed Papiirnico Radeče in Borom iz La.škega. Med posamezniki je zmagal Lavrinc (.432), pre4 Kendo (33«), Pfeiferjem (325) in Brečkom (325 krogov). V Celju so tekmovali za dan republike. V streljanju z zračno standardno puško je zmagal Dečman (Štore) 270. pred Seršenom 268, in Dobovičnikom 2«8, Jeramom (vsi Celje) 266 ter Štrejherjem (Tempo) 264 kroge. Sočasno pa so celjsfti strelci sodelovali tudi v Zaboku na medruštvenih tekmah. Tu je med posamezniki zmagal Jeram iz Cel a, ki je zadel 254 krogov. Najboljši celjski strelci pa so v nedeljo sodelovali na odprtem l»rvenstvu Cella v streljanju s precizno pištolo in pu.ško. KezuUati •o izredo dobri Zmagali pa >o: pištola: Lavrinc (Laško) 366, Štreiher (Tempo) 348 in Dobovičnik (Olje) Ш krogov. Puška: Dečman (Štore) 356, Seeršen 354 in Jeram (oba Celje) 350 krogov, HOKEJ NA LEDU Prihod češkoslovaškega trenerja in resni ter vsakodnevni tre- ningi so že prinesli prve sadove pri oeljsJtih hokejistih. Po srečanju rioti Crveni zvezdi so celjski igralci uspeli še proti vrsti Kranjske gore. Zmagali so v lepi in boljši igri z rezultatom 6:3 (2:0, 2:1, 2:2). Tekma je bUa izreden športni užitek v Mestnem parku in preko lOOO gledalcev ni zaman prišlo Zadetke so dosegli ta celjsko moštvo — Cvetko dva Kolent Kerkoš Dani, Cretnik in Les Jak. Boljšo igro pa so prikazali Cvetko, Lesjak, Kolenc ^5retnik, Dam Kerkoš in Sušnik Slabih točk v celjskem moštvu tokrat ni bilo. V sedmem kolu so celjski igralci gostovali v Beogradu. V are- Izgubili z rezulUtom 1:5. Po prvem krogu »o tako na zelo dobrem čanju proti močni vrsti Partizana so igrali zelo dobro in srečanj šestem mestu s štirimi točkami. Celjski hokejisti 90 nspeU. V prvem krogu državnega prve^tva ■o premagali Zvezdo 3:1 in Kranjsko goro 6:3. S tem so potrdili, da napredujejo. Ti u.spehi pa so vzrok, da se vsako soboto .vse ^ prijateljev zbere v Mestnem parku. Ш posnetku vidimo prvi wlMi Koleoc - Dani Kesrkoš - Cretnik » borbi z gosloatwIkinM hokejisti Jeseničani. ^foto: i. 22. stran NOVI TEDNIK St. 49 — 7. decenrìber 19^ It. 49 — 7. december 1972 NOVI TEDNIK stran 23 s poti po INDIJI (3) - Piše: Jure Krašovec INDIJA NI PESNIŠKA VIZIJA O DEŽELI, V KATERI SE CEDITA MED IN MLEKO. JE DEŽELA, V KATERI EVROPSKA MERILA ODPOVEDO. če bi pesnik Oton Žu- pančič še živel, bi ga ne- mudoma šel vprašat, ka- ko je izitubtal tisto: Tam v Indiji, tam v Ko- romandiji bonboiički visijo raz veje m izpod grmiča se vsake- ga ■medena potičica smeje. Ob taki pesmici se ot- ročaju zaiskrijo očke, na- berejo sline v ustih in misel poleti v daljno de- želo na vejah visečih bon- bončkov, v grmovju vabe- čih medenili potičk . . . NAROBE KO- ROMANDUA Pa sem videl otročaje v tej čudežni deželi. Na raz- sežnem bazarju okoli ču dovite mošeje Jama Mas- jid se v tropih zbirajo okoli tujcev. Samo velike čme očke so jih. Drobna telesca na še bolj drob- cenih bosih nožicah vam sledijo kot drsajoče sen- ce. Niso kričavi in vsilji- vi kot njihovi airabski vr- stniki. Njihove koščene ro- čice krilijo v prošnji, po- tem pomenljivo kažejo z drobnimi prstki ene roke v usta, druga ročica i>a v krogu gladi goli trebušček: »Sahib, one rupi j, sahib, please!« Ne kričijo, šepetajo. To- da to šepetaAje prodira do mozga, polni ušesa kot neznosen hrušč.. Sežem v žep. Trop ot- ročajev v hipu naraste v pravo čredo, kot bi vznika- li iz rdečkaste zemlje. Drobcena ročica stisne ko vanee, krdelo pa šele zdaj plane v glasen jok. Eden je srečen, vsi ostali steza- jo roke, jočejo, rotijo, človek bi bil v trenutku ob vse, bil bi siromašnej- si odmjih in "še bi bile roke, ki bi se stegovale, če bi vdirali ihteči glasovi v zavejit Segel sem v žep po pest bonbonov, jih vr- gel med ploveški drobiž in pobegnil v bližnji taksi. Osramočen, nemočen, zbegan, nesrečen, zgub- ljen. In tako je bilo vsakič, kadar sem sklenil kjerkoli storiti nekaj korakov peš, pa naj bo to v starem Delhi ju, v Agri, na cesti po podeželju. Le na pi'o- storih, kjer je treba plače- vati vstopnino, tam tega beraškega сиолг^а ni. So pa zato branjevci, proda- jalci sp>ominkov. Toda tam je drugače. On ponu- ja, kupi. Ti odkloniš, češ, nisem kupec. Tu se vztraj- nost in trmoglavost meri- ta, tam med otroci pa člo- vek nima mirne vesti. Ne moreš reči, briga me, če ti sestradano dete, otroč-e doi>oveduje, da je lačno. BO KORO- MANDIJA RES KDAJ? Tvegaš in vprašaš, kako je z revščino. Povedo ti, da je že mnogo bolje, da so nekoč desettisoči umi- rali od lakote. Najbrž res. Videl sem tudi drugačne otroke. Videl sem deklice in dečke v sprevodih. Ena ko oblečene, vesele, razig- rane. To so bili šolarji. V Indiji sta izobrazba in načrtovanje družine steb- ra socialnih sprememb, šol manjka, zato vsepov- sod vidite šole pod šoto- ri, na vaseh tudi na pla- nem, v senci nimbovih krošenj. Ti otroci ne ste- zajo več svojih rok v prošnji. Radostno maha- jo z njimi v pozdrav. Moma Shafi, eden od taksistov, ki me je vozil, je član vladajoče kongres- ne stranke, je gotovo na- prednjak: »Indija je po osamosvoji tvi napredovala in se hkrati znašla v slepi uli- ci. Ko je bilo več hrane, jih je manj pomrlo od la- kote, več otrok ostalo pri življenju. Napredovalo je zdravstvo in ker je manj kužnih bolezni, epi- demij, je več ljudi ostalo pri življenju. Revež, ki bi umrl, če bi ne bilo brezplačnih bolnišnic, os- tane po zdravljenju živ, a je še naprej revež. Zača- ran krog.« Si moremo zamisliti ta дasprotja? Preprečiš umi- ranje Od lakote, da so milijoni bolj lačni kot si- ti. Ozdraviš bolnega, da spet lahko sega po hrani za zdrave. Postaviš tovar- no, da bd dežela industrij- sko napredovala, pa stro- ji odrežejo kruh premno- gim. Na bazarju pod mogoč- nim obzidjem Jama Mas- jid je v nepregledni vrsti uličnih prodajaln, ki zigle- dajo, kot bi jüi zaiosila na kup monsunska p>oplava, je bila ena prav nenavad- na. Nad pločevinasto stre- ho je v vetru plapolala rdeča zastava s srpom in kladivom v zgornjem kotu ob drogu. POD ZNAME- NJEM SRPA IN KLADIVA Vstoç)im. Prodajalec me obsuje s ponudbami. V' harmoniko vezane panoramske posnet- ke Delhija ponuja, fili- granske izdelke vsiljuje in kar osupne, ko sliši, da bi se rad pogovarjal. Med prodajnim blagom uzrem slabe reprodukcije Marxa, Engelsa, Lenina, Maoa. Nekje sem imel zapisa- no ime sobesednika, pa sem listek bržkone izgubil. Vsekakor vem, da je bil Singh in da je tudi on bdi Sikh. Vprašal sem ga, ka- ko si komunisti predstav- ljajo rešitev Indije iz rev- ščine. V polomljeni angle- ščini pojasnjuje, da bi se morala Indija vzgledovati ■■■■шввшавввнвааввшш po Kitajcih, da bi morala doživeti svojo socialno in kulturno revolucijo. Gr- mel je proti zasebnemu kapitalu v Indiji, najbrž upravič-eno dolžil Angleže za revščino. Ker sem ugo- tovil, da imam pred se- c>oj človeka, ki ognjevito zagovarja priučena poli- tična gesla, sem ga opom- nil, da tudi vlada Indire Gandí ukrepa s svojim programom izobraževanja in planiranja družine. Pa je možak prezirljivo za- mahnil z roko: ULICA, SPAL- NICA REVEŽEV — Kakšno je to načr- tovanje družine, če pa ima predsednik vladne komisi- je za to akcijo sedem ot- rok in s tem ponuja In- dijcem prav slab vzor. Ker nismo prišli v Del- hi posedat po evropsko urejenih hotelskih soba- nah, jest dunajske in pa- riške zrezke, se je skupi- na vedoželjnih Slovencev prvi večer napotila v sta- ri Delhi v znano indijsko restavracijo Moti Mahal. Mestni predel Darya Ganj je na moč podoben sara- jevski Baščaršiji, le mno- go bolj skromen, siroma- šnejši, bolj nesnažen. Po večerji, precej neenavadni 2A naše želodce (o indij- ä'ki hrana bom še pisal) Simo se napotili i>eš po okolici restavracije. Bilo je že pozno. Ulični trgov ci in branjevci še niso ne- hali trgovati in tudi kra- ve še niso polegle. Sti- kale so med smetmi za hrano, pospravljale tudi papir ter sem in tja smu- kale zelenjadarjem kakšno glavo solate ali sočivja s stojnice. Iz temnih kotov je zaudarjalo po urinu, v te vonjave pa se mešal opojni duh kadil, ki so jdh prodajali posebni trgovci ter za reklamo prižigali svoje izdelke. In v tem vrvežu, brnenju motorjev, avtomobilov, motornih rikš so najrevnejši med Indijci že legU k počitku. Kar na ulici, p>o pločnikih. Tam kjer člani najnižjih kast zvečer razgrnejo ro- goznico, raztrgano odejo, zmečkane liste časopisov, tam je njihova spalnica. Nihče jih ne ovira, nihče ne preganja, pa tudi zme- ni se nihče zanje. Tam, xjer jih zateče noč, tam spijo. Prežene jih le po- letni monsun. Takrat se zgnetejo v javna poslop- ja, v pošte, v urade, tudi v cerkve in templje. Spi- jo po stopniščih, v vežah, preddverjih, kajti v Indi- ji so med 450 milijoni pre- bivalci še vedno milijoni^ ki jim je košček imiazane tkanine okoli ledij edá no premoženje. O, ko bi le bila Indija tudi zares pesnikova Ko romandija! Indijska ulica. Takšne so po vaseh in ludi т starih delih DeUiija. Prodajalne, delavnice, branjarije kar na cesti. Posnetek je iz okolice Delhija.