KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKGA Velecenjeni gospod Doropoljski! sojevalno čita moj kotiček. Naj si to pismo Sem jako vesten čitatelj »Zvončka«, ki naši,kotičkarji zataknejo za klobuk ali pa mi je prijatelj že celih 5 let. zapisejo za usesa, da nc pozabijo, kako Prebiraje 5. številko XXVIII. letnika Va< nJlh P««Pevke prematrajo — stroge oci! šega cenjenega lista, sem nalctcl v »Ko» * tičku gospoda Doropoljskega« na nekaj, Velecenjeni gospod Doropoljski! kar je pojasnila potrebno. Stanka Nova* Ne zamerite, Ijubi gospod, da se danes kova je namrec kar dobesedno prepisala prvič javljam. dasi sem že dolgo časa naro. del Županciceve pesmi in da bi čitateljc čena na ta velečislani list. — Hočem Vam tem bolj uvenla, da je pesem res njeno opisati starodavno svoje rojstno mesto delo, je v svojem pismu celo napisala: »Ce Kranj. To mesto je zidano na visoki skali. Vam ugaja ta pesem, prosim, da bi jo pn* Na eni strani teče mogOčna reka Sava, na obcih.« Na slične nedostatke sem nalete drug(i pa njcn dotok Kokra imamo tri tudi v nekatenh prejšnjih letnikih, med cerkve. V mestu je tudi več tvornic kakor katenmi je nedvomnc) najzanimivejši om n. pr. za kavčuk, pivovarna, puŠkarna, zi. na 240. stram XXIV. letnika, kjer je Julij dajo tudi tvomice za pletenine, verisje, Essih nekatere stavke naravnost prepisal iz imamo velik mlin. Tudi Narodni dom ' je spisa »trospod Mirodolski«, drugi pa vsaj dogotovljen dišijo po njem. šedaj Vas prav Iepo pozciravlja So pa med kotickarji tudi taki, ki pisejo Sonja Sokličeva precej dovršeno nekateri pa kažejo celo učenka IV. razreda osnovne šole v Kranju. talent za eno ah drugo panogo leposlovja „ , (pod tema smatram namreč pisanje v prozi. ucigo\or. S ' ' t. j. nevozani besedi in pisanje v vezani JU a 50nJa- besedi). Med te spada predvsem Alma Pa še iz drugega vzroka je Kranj zna« Svobodova (XXVI. letnik, str. 223), dalje memto mesto posebno za vsakega Slovenca: Mira Kepova (XXIV. letnik, str. 227) in tamkaj počiva v večnem snu največji slo= še mnogo drugih. Med pisci XXVIII. let» venski pesnik France Prešeren in pevec nika sta se v prvih petih številkah odliko^ Sorškega polja — Simon Jenko. Kakšen vali predvsem Uka Vasiljeva in Breda Pod* naPis ima vsak na svojera grobu? gornikova. * H koncu naj še omenim, da je kotiček Spoštovani gospod Doropoljski! pismo predolgo vrstice v svoj kohcek. Sem ucenec IV. ra* 7 ^ii^irn !nn?fn „, ¦ m reda osnovne šole v obmejnem Št. Il]u v Z odhcnim spostovanjem slov g0]. Imamo jako dobrega uLiJtelja V ^Mil n K a f f o u 2OSP- Adam-a Sardoča, ki nam večkrat pri= poveduje lepe povesti in nas tudi izredno To zanimivo pismo priobčujemo, ker nas lepo uči, da bomo imeli nekoč veliko ko= veseli, da naš dopisnik tako pazno in prc» risti od tega. Pa tudi mi najbolj ugaja po 143 ZVONČEK XXVIII—6 vest »Kocljeva osveta«. Z veseljero priča* KOTIČKOV ZABAVNIK. kujem »Zvončka«. V iskalnici zvezka št. 4. sem tudi jaz odkril klobuk na drugem dre* Iz moJe «>rbice. VeSU'^ i- \r Moj osliček. Pozdravlja Vas ucenec Josip Dolinšek, Svojega oslička Selniaa ob Muri. jaz jaham Odgovor: in malo se pobaham. Ljubi Josdp! Kako se ne bi? Saj je nov V obmejnem Št. Ilju čvrsto «toj na straži L g^omo^ *' za cast m pravice naroda ln domovme! Bistre oči, čvrsta pest, rodoljubno srce — Mojapunčka. tako bodi pripravljen za veliki dan, ko nam bo treba osvoboditi neosvobojene brate! Ima °čke kakor lučke, nosek kakor pticek kosek, * ličeca rdeča, Spoštovani g. DoropoJjski! usteca blesteča. Danes se prvič oglašam v Vašem cenje« P a 1 č k i. nem listu z nado, da mojega pisemca ne Paički ™ Ietalčki vržete v koš. Sem učenka I a gimnazije. p" majbTifii5S Naredila sem vseh pet razredov osnovne * kd' id« fc sole z odhko. Kako bo sedaj, ne vem V bfž ZP dimo> petem razredu smo igrale ucenke v tukaJf i§ « .f ^^,,; snjem dramskem gledaliscu pravljicni lgnci J !«••"«• »Dve Marički« in »Povodni moi«. V obeh Tatjana Kozinova. sem imela glavno vlogo, in sicer v prvi kra= , ljično Maričko in v drugi vlogo Lenčke. Žele smo vse skupaj mnogo slave, kakor Mladi risar. tudi naša takratna gdč. učiteljica M. Groš» . , ... ljeva, ki je igrici spisala. — Tudi jaz sem Pnobcil Fr. Jordan. vneta naročnica »Zvončka«. Dasi sem na=_______________________________ ročena nanj šele letos, Vam obljubljam, da " ^ 1 ¦¦¦;-;.?. ostanem vedno njegova verna prijateljica. fja ¦ — Ako dovolite, Vam drugič pišem več. S/KL Željno pričakujoč odgovora, Vas po* ^^_^ ^KmBfet Čul sem že, kako pridne so nekatere de« ^*Mrrr~^l[ ^klll^^^h^i^ Idice v Ljubljani — in tudi pogumne. da W»M m '^wBESSllfe se upajo stopiti na pravi pravcati gledališki L' mm B \ K^nHjHjffui oder, kjer igrajo in se kretajo kakor po= ¦ B«i H ¦ I^mi^^JUu^T 1 UaIIl klicne gledališke umetnice. No, ker smo ¦; \