X/ LJUBLJANA, JUNIJ 1975 LETO IX —6 XNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXNN>XNXXXXXXXXXXX\NXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\XXXXXXX\NXXNNV>NXXVN\XX\NXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXNXXXXX\XXXXXXXXXXX\XXXXXXVSXV> ! ,™„. _»| | v>&£a&kini aa^nim inaaiidom, mladini f | in a&em deLaanim Ljudem ^ociaii&ticne \ \ &amaupcaane ^ug^a&Laai^e ce&titam& | | za c&an batca, U. }uii£ f 1 I š\NXXVsX\>XNVNXNVNV\XXNNXVXs J\X^V^VSXNXSXNXNXV\X\'\VVX\VSNX\NX\NX\XVNXVX'''XXSX\X\NNXVNX\XVNXVXX'■^NW>XNNXVNXWVW\X\NXVXVXXXXXX\XNWWXXX\XXWWNXXVW\XVX'>XVXX\XNXWVWNXVNXNXVNXWX\X' XNNNXNXVSXW\XSXNWXX»N2 Organizacije, ki vključujejo mlade Da bi zagotovila idejno, politično, programsko in akcijsko povezanost in enotnost slovenske mladine ter združevala mlade na interesnem principu delovanja, se bo ZSMS angažirala za krepitev idejne usmerjenosti in akcijske učinkovitosti mladinskih specializiranih organizacij in društev, ki vključujejo mlade in si tako širila fronto mladih borcev za samoupravno socialistično usmerjenost mlade generacije, s tem pa hkrati prevzela skupaj s specializiranimi organizacijami in društvi svoj velik del odgovornosti za razvoj družbe v celoti. Seminar za mlade komuniste Komisija za idejnopolitična vprašanja, vzgojo in izobraževanje komunistov pri Živilskem kombinatu ŽITO je za novo sprejete člane Zveze komunistov organizirala dvodnevni seminar. V gostišču Zajčja dobrava se je 10. in 11. junija zbralo 25 mladih komunistov. Teme predavanj so bile zelo zanimive in aktualne. O družbeno ekonomskih in političnih odnosih v Jugoslaviji je govoril tovariš Milivoj Samar. Natančneje se je zadržal pri zgodovinskem mestu samoupravljanja in nekaterih njegovih poglavitnih značilnostih ter pri samoupravnem povezovanju in združevanju dela. Udeleženci so z zanimanjem poslušali predavanja o aktualnih družbenoekonomskih in političnih odnosih v današnjem svetu, ki ga je imela tovarišica Zofija Klemen, tudi razprava potem je bila zelo živahna. O religiji in klerikalizmu je govoril tovariš Ciril Brglez in tudi o tej problematiki se je razvila zanimiva diskusija. O prelomnih obdobjih v razvoju Zveze komunistov in o vlogi ZKJ v samoupravni družbi je predaval tovariš Janez Hafner, statut ZKJ je obrazložil tovariš Kopinič. Zadnje predavanje je imel tovariš Miran Heric, in sicer o uresničevanju ustave in vlogi ZKJ. Udeleženci seminarja so bili zelo zadovoljni s temami predavanj in tudi z načinom podajanja. Bili so enotnega mnenja, da so takšni seminarji zelo potrebni in si želijo, da bi občasno organizirali razgovore z ožjo problematiko, na primer o kakem določenem aktualnem problemu. Specializirane organizacije in društva, ki vključujejo mlade, da na osnovi delegatskega sistema zagotavljajo svoj vpliv na širša družbena dogajanja in s tem premagujejo zaprtost v lastno, specifično programsko in akcijsko usmeritev. To je eden od bistvenih pogojev, da bo zagotovljena idejna in akcijska enotnost mlade generacije v socialistični družbi. Zato se bo ZSMS zavzemala za samoupravno delovanje specializiranih organizacij in društev, za takšno kadrovsko politiko, ki bo omogočala dogovarjanje v njih in vpliv članstva na delo organiza- cije, hkrati pa zaostrila odgovornost za realizacijo dogovorjenih programov. ZSMS se bo zavzemala za širše vključevanje mladih iz vseh struktur dela in življenja v vse oblike interesnega združevanja in s tem omogočila slehernemu mlademu človeku, da ne pokaže le svojih interesnih nagnenj, temveč da jih realizira in s tem postane soustvarjalec in kreator enotne politike in akcije. ZSMS se bo zavzemala za takšen razvoj telesne kulture, ki bo zagotavljala množičnost in uveljavljanje interesov na tem področju, ter omogočila, da bo vsak občan imel enake možnosti za šport in rekreacijo, izhajajoč pri tem predvsem iz potreb družbe in posameznika po športni vzgoji in rekreaciji. Množičnost, samoupravni odnosi, jasna in idejna usmerjenost, skrb za materialno osnovo telesne kulture, nadaljnji razvoj samoupravnih skupnosti — za ta načela in takšno usmerjenost se bo ZSMS zavzemala v enotni akciji skupaj z delovnimi ljudmi, družbenopolitičnimi organizacijami in mladimi, ki delujejo na področju telesne kulture, in tako dosegla, da ta pomembna družbena dejavnost ne bo ločena od dogajanja v družbi, temveč bo njen sestavni del. Dajmo, dajmo! 2 »ŽITO« Žito na 4. mestu Skoraj 800 športnikov — živilcev, se je v soboto 7. junija zbralo na igriščih Slovana na Kodeljevem. Prišli so iz vse Slovenije kot predstavniki 16 podjetij živilske stroke, da bi se borili za barve svojih delovnih organizacij na II. poletnih športnih igrah živilcev Slovenije. Organizator letošnjih poletnih živilskih športnih iger je bil rekreacijski aktiv ŽITA. Za zelo uspešno opravljeno delo zasluži vso pohvalo. Tovariš Stane Aljančič se je po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov in plaket lahko res upravičeno in z zadovoljstvom oddahnil kot predsednik organizacijskega odbora. Otvoritev II. poletnih športnih iger živilcev Slovenije je bila ob osmi uri na rokometnem igrišču na Kodeljevem. Tekmovalce in goste je najprej pozdravil Stane Aljančič kot predsednik organizacijskega odbora. Dejal je, naj bi bila množičnost simbol teh sindikalnih športnih iger in hkrati preizkus športnega tekmovalnega duha, utrjevale naj bi se in krepile prijateljske vezi med delavci živilskih podjetij. Pokrovitelj tekmovanj je bil RO sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji, v imenu pokrovitelja je zbrane pozdravil predsednik Anton Jereb. Športnikom je zaželel veliko športne sreče, dobre rezultate ter potek iger v športnem duhu, vsem ostalim pa prijetno počutje. Uradno je otvoril poletne športne igre živilcev Slovenije glavni direktor ŽK ŽITO Ljubljana tova-( riš Franc Puterle. Ob pol devetih so vsa igrišča oživela. Tekmovanje se je začelo v malem nogometu, rokometu, namiznem tenisu, Streljanju, balinanju, kegljanju, šahu, vlečenju vrvi in krosu. Moški so nastopili v vseh teh disciplinah, ženske pa le v namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in krosu. Mali nogomet in vlečenje vrvi sta bili najbolj razburljivi panogi in sta tudi imeli največ gledalcev in navijačev. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu in tovarištvu. Prav gotovo pa bi bilo vzdušje še prijetnejše, če bi bilo več gledalcev. V žitu smo imeli prosto soboto, kar 61 tekmovalcev se je borilo za naše barve, razen tega smo bili mi organizatorji, pa je bilo zelo malo članov našega kolektiva, ki bi bodrili svoje. Kako to? če se kdo vsaj mimogrede zanima za šport, dobro ve, kaj naredi vzdušje, borbeno razpoloženje, ki ga pomagajo ustvariti gledalci. Res škoda, da smo to zanemarili in skoraj malce netovariško do tekmovalcev je naše nezanimanje. In kakšne rezultate smo dosegli? V skupni uvrstitvi smo zasedli 4. mesto, s katerim smo lahko kar zadovoljni, Po posameznih panogah je bil naslednji vrstni red: Mali nogomet 1. Kolinska 2. Intes 3. Žito 4. Fructal 5. Tališ 6. KK Radgona 7. KK Vipava 8. Pivovarna Union saj le za 6 točk sledimo tretjeuvrščeni ekipi. Najbolje so se odrezali vrva-ši, saj so si privlekli kar prvo mesto in zlato plaketo. Odlično drugo mesto v krosu so zasedla dekleta. Še dve tretji mesti sta bili naši, in sicer v šahu, krosu za moške in malem nogometu. Končni vrstni red ekip je bil naslednji: 9. Peks 10. Ljubljan. mlekarne 11. Slo vin 12. Merx 13. Tobačna tovarna 14. Mlinotest 15. Etol Rokomet 1. Merx 2. Slovin 3. Intes 4. Mlinotest 5. Fructal 6. Kolinska 7. Ljubljanske mlekarne Namizni tenis — moški 1. Tališ 2. Slovin 3. Tobačna tovarna 4. Fructal 5. Mlinotest 6. Intes 7. Merx 8. Kolinska 9. Žito 10. Ljubljan. mlekarne 11. Etol 12. Pivovarna Union Namizni tenis — ženske 1. Slovin 2. Ljubljanske mlekarne 3. Intes 4. Kolinska 5. Tališ Streljanje — moški 1. Intes 2. Tališ 3. Slovin 4. Etol 5. Kolinska 6. Merx 7. Pivovarna Union 8. Žito 9. Mlinotest 10. Ljubljan. mlekarne 11. Tobačna tovarna Streljanje — ženske 1. Kolinska 2. Intes 3. Mlinotest 4. Fructal 5. Etol 6. Žito 7. Pivovarna Union Točke 1. KOLINSKA 113 2. INTES 113 3. MLINOTEST 87 4. ŽITO 81 5. SLOVIN 74 6. TALIŠ 70 7. FRUCTAL 60 8. MERK 46 9. PIVOVARNA 39 10. LJUBLJANSKE MLEKARNE 33 11. KK VIPAVA 25 12. TOBAČNA TOVARNA 25 13. ETOL 22 14. KK RADGONA 11 15. PEKS 7 Tri bronaste, ena srebrna in ena zlata plaketa za šah, kros moški in ženske ter vlečenje vrvi in nogomet Žito na 4. mestu Balinanje 1. Kolinska 2. Slovin 3. Mlinotest 4. Žito 5. Pivovarna Union 6. Intes 7. Fructal Kegljanje — moški 1. Intes 2. KK Vipava 3. Tališ 4. Kolinska 5. Tobačna tovarna 6. Fructal 7. Žito 8. Mlinotest 9. Merx 10. Pivovarna Union 11. Ljubljan. mlekarne 12. Slovin 13. Etol 14. KK Radgona Kegljanje — ženske 1. Mlinotest 2. Kolinska 3. Tališ 4. Žito 5. Fructal 6. Slovin 7. Pivovarna Union 8. Merx 9. Ljubljan. mlekarne 10. Intes Šah 1. Intes 2. Kolinska 3. Žito 4. Merx 5. Ljubljan. mlekarne 6. Slovin 7. Mlinotest 8. Tališ 9. Etol 10. Fructal 11. Pivovarna Union Vlečenje vrvi 1. žito 2. Kolinska 3. Pivovarna Union 4. Mlinotest 5. Intes 6. Fructal 7. Slovin 8. Tališ Kros — moški 1. Mlinotest 2. Fructal 3. Žito 4. Intes 5. Pivovarna Union 6. Etol 7. Kolinska 8. Ljubljanske mlekarne Kros — ženske 1. Mlinotest 2. Žito 3. Intes 4. Kolinska 5. Fructal Svečana razglasitev rezultatov in podelitev plaket in pokalov je bila v hotelu Lev. Uradni del II. poletnih športnih iger ži-vilcev je zaključil glavni direktor Žita tovariš Pu-terle in predal štafetno palico organiziranja tekmovanj za prihodnje leto Fructalu in Mlinotestu iz Ajdovščine. Po večerji so se udeleženci II. poletnih športnih iger živilcev Slovenije ob glasbi in plesu v veselem in prijateljskem razpoloženju zadržali še pozno v večer. no izobrazbo, poznavanjem financ, proizvodnje in marketinga. Najti take delavce je zelo zelo težko, kar se kaže tudi v naglem porastu osebnih dohodkov direktorjev nabavne službe. Anketa bruseljske firme kaže, da je poprečen osebni dohodek vodje nabavne službe v evropskih srednje velikih firm doseže okrog 26.237 dolarjev letno, kar je za 36 odstotkov več kot v preteklih dveh letih. Nekateri trdijo, da ta poprečna višina osebnih dohodkov ne kaže adekvatne višine, ki jo lahko prejme vodja nabavne službe. Nekatere dalekovidne organizacije poudarjajo funkcijo nabave na najvišji nivo, nekatere pa se niti najmanj ne trudijo za njen napredek. V neki britanski firmi je pred dvema letoma nabavna služba imela komaj kaj več kot administrativno funkcijo. Potem so za to mesto poiskali samozavestnega človeka, ki se je lagodno počutil za mizo med ostalimi člani upravnega odbora firme in se bo za nabavno funkcijo zavzemal močno in prepričljivo. Uspeh ni izostal. Delavcem v nabavni službi dajejo vse več svobode, da pokažejo lastno iniciativo in da so udeleženi tudi v večjih poslih. Strokovnjak v nabavi mora na funkcijo nabave gledati z aspekta celotnega podjetja. Prihranki pri nabavi lahko prihranijo tudi ostalim delom organizacije. Strokovnjaki za nabavo polagajo več pozornosti dobaviteljem, seznanjajo jih s svojimi plani in hkrati preverjajo njihovo finančno stanje, rentabilnost poslovanja in potencialno rast. Vodje nabavnih služb zajemajo nova področja te dejavnosti. V sedanjem trenutku je izkušnja manj pomembna kot sposobnost. To je področje, ki se hitro menja. Nahajamo se v sferi ugodnih prilik in podjetništva. Strokovnjak mednarodne federacije vodij nabavnih služb trdi: Potencial je ogromen, še toliko večji, ker je bila nabavna funkcija tako dolgo zanemarjena. Kljub prosti soboti in 61 našim tekmovalcem je bilo navijačev — Žitovcev zelo malo Organizacija in tehnika nabave Tuje izkušnje pri vedno večjem pomenu nabavne službe. . Ce danes iščete v podjetju vodjo nabavne služ-be,_ ga boste najverjetneje hašli v prostorih, kjer zaseda naj višje vodstvo de-°vne organizacije. Vodst-y° Podjetja konsultira vodjo nabavne službe o ciljih m dolgoročnih planih podjetja. On sodeluje pri najvažnejših odločitvah bolj Ko* kdajkoli in vpliva na splošno politiko podjetja. Vedno pomembnejša vloga nabavne službe je bila neizbežna in sedanja kriza surovin in materiala je samo pospešila ta proces, je rekel predsednik mednarodne federacije vodij nabavnih služb. Anketa, ki jo je izvedel časopis Sodobno kupovanje, je pokazala, da je med vodji nabavnih služb v Veliki Britaniji samo 14 odst. vodilnih izšlo iz nabavne službe, tretjina je izšla iz proizvodnje, 29 od- stotkov pa iz marketinga. Firme doslej enostavno niso jemale ljudi z ustrezno širino niti niso zagotovile predvidenega napredovanja kadrov v nabavni službi. Zdaj so izkušeni in kvalificirani ljudje več kot potrebni, a jih ni mogoče dobiti, ker jih enostavno ni. Včasih so organizacije iskale nabavne referente, zdaj pa želijo vodje nabavnih služb in direktorje. Pri tem iščejo ljudi s tehnič- Pesem, ti nas vodi... Ti, ki izpoveduješ našo preteklost in opozarjaš na jutrišnji dan, ti, ki ohranjaš in vzbujaš upanje in hrepenenje, opevaš ljubezen in bolečino... ti nas vodi! V najtežjih dneh naše zgodovine si — sprva boječe in tiho, nato glasneje in odločneje — bodrila trpeče in zatirane in si bila nemalokrat edino upanje in orožje. Kolektiv TOZD »Imperial« Krško je bil pokrovitelj koncerta, ki je bil 14. 6. v domu Svobode v Krškem. Posvečen je bil tridesetletnici osvoboditve in petindvajsetletnici samoupravljanja. Koncert je izvajal mešani pevski zbor »Viktor Parma« iz Krškega, ki je zapel pod vodstvom zborovodje Adolfa Mošltona 17 pesmi borbe in zmag. Koncert so popestrili recitatorji, harmonikar in godba na pihala. Uvodne besede je imel predsednik SZDL občine Krško tov. Štih Lojze. Pohvalil je naš kolektiv ob organizaciji koncerta. Poudaril je, da bi moralo biti več takih kolektivov, ki bi posvečali tudi kulturni dejavnosti več pozor- nos^‘ Rosvita Kuselj cSLG&en&ka pe&em Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo jim kri biriči, en sam milijon, ki ga trpljenje krotoviči in vendar ga nikoli ne uniči! Nikoli in nikdar! Zato ker nismo trhle bilke, ki po toči ovene, ker mi nismo le številke, smo ljudje! Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo da bi v uporu vse pobralo ... O, če ljudi bi ne bilo pri nas, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo! Kajuh Obratovalni čas v trgovini na drobno Predsedstvo republiškega sveta ZSS je na svoji 8. seji posvetilo velik del razprave vprašanju obratovalnega časa v trgovini. Republiški odbor sindikata delavcev trgovine Slovenije je namreč predložil obrazložitev in stališča za spremembe delovnega časa. O tem so se posvetovali -tudi v drugih republiških odborih posameznih sindikatov in podprli predlog ter predložili predsedstvu RS ZSS že svoje pripombe. Načeto vprašanje je precej občutljivo, zadeva v različne in velikokrat tudi v nasprotujoče si interese. Prosta sobota je pri nas zares uveljavljena za večino zaposlenih, nimajo pa je poleg delavcev v trgovini še mnogi drugi, npr. v zdravstvu, v družbeni prehrani, v večini komunalnih dejavnosti, v prometu itd. Prav to so dejavnosti pri katerih je čutiti pomemben povod za fluktuacijo tudi zaradi delovnih sobot; iz trgovine — kjer je največ (po nekih podatkih nad 80%) zaposlenih žensk — še posebej. Gre za prosto soboto, ki je namenjena za marsikaj. To prosto soboto so na splošno mnogi namenili za nakupe, ki zahtevajo svoj čas. Tak je sedaj ustaljen ritem in trgovina izkazuje na ta dan še vedno največji promet. Seveda je treba vse to uskladiti. Enostranska rešitev bi lahko vsilila marsikako nevšečnost. Prav zato, ker gre pri spremembi obratovalnega časa v trgovini na drobno dejansko za zapletene odnose, je edina racionalna rešitev iz tega rešitev po samoupravni poti. Le tako bodo mogli biti upoštevani po svojem obsegu in pomenu vsi momenti za spremembo in proti njej. V takem primeru je najboljši samoupravni sporazum v okviru občine. Zato je predsedstvo RS ZSS glede obratovalnega časa v trgovini sprejelo naslednje sklepe: 1. Predsedstvo RS ZSS meni, da si je treba prizadevati za zboljšanje delovnih razmer, vezanih na delovni čas v trgovini, s tem pa tudi za zboljšanje delovnih ter življenjskih razmer predvsem žena in mater, ki v trgovini pred- Pri naši zavarovalni skupnosti ste sklenili kolektivno nezgodno zavarovanje za svoje delavce. Tako kot ostale organizacije združenega dela ste se za kolektivno nezgodno zavarovanje pri SAVI odločili zaradi zelo ugodnih pogojev. Nizke premije, visoke zavarovalne vsote in širok obseg jamstva so tiste lastnosti zaradi katerih se je ta oblika zavarovanja tako razširila, da skoraj ni organizacije združenega dela, ki koristnosti tega zavarovanja ne bi uvidela. S kolektivnim nezgodnim zavarovanjem smo zajeli pri SAVI že več kot 700.000 delavcev. Upamo, da ste zadovoljni tudi z našim poslova- stavljajo večino med zaposlenimi. Predsedstvo podpira iniciativo trgovinskih delovnih organizacij in akcijo občinskih oziroma medobčinskih organizacij sindikata trgovinskih delavcev Slovenije za postopno ukinitev obratovalnega časa ob sobotah popoldne. 2. Ob prizadevanjih za zboljšanje delovnih razmer trgovinskih delavcev pa predsedstvo upošteva tudi dejstvo, da z ukrepi v tej smeri ne smejo biti pri- njem pri reševanju zavarovalnih primerov. Prizadevanja samoupravnih organov zavarovancev in delovne skupnosti so nenehno usmerjena v to, da bi kar najbolj izboljšali zavarovalno zaščito in da bi zavarovancem nudili še nove ugodnosti. V zvezi s tem vam sporočamo, da so naši samoupravni organi nedavno sprejeli pomemben sklep, po katerem imajo zavarovanci PRAVICO DO UDELEŽBE NA POZITIVNEM REZULTATU NEZGODNEGA ZAVAROVANJA. Ugotovljeno je bilo ob tej priliki, da je zavaro- zadeti niti interesi občanov potrošnikov niti interesi turizma. Zato naj delovne organizacije natančno proučijo želje in potrebe na svojem območju in na tej osnovi izdelajo ustrezne predloge glede obratovalnega časa. 3. Za primerno ureditev delovnega časa v trgovini ob sobotah popoldne predlaga predsedstvo, da občinske organizacije sindikata: — vprašanje delovnega časa v trgovini ob sobotah valno-tehnični rezultat nezgodnega zavarovanja pozitiven, da so k takemu rezultatu predvsem prispevali tisti, ki so združevali sredstva v kolektivnem nezgodnem zavarovanju članov delovnih in drugih organizacij — naša oznaka I/KOL — in sklenjeno, da naj bodo pozitivne razlike deležni ti zavarovanci. Z ozirom na to, da je osnovni namen nezgodnega zavarovanja nuditi zavarovancu največ kar je mogoče tedaj, ko je prizadet zaradi posledic nezgode, so samoupravni organi namenili del pozitivnega rezultata za povečanje odškodnin, del sredstev pa za odpravo oziroma zmanjševanje vzrokov nastanka nezgod. popoldne obravnavajo, sprejmejo o tem stališča in ustrezno ukrepajo; — da tam, kjer delovne * organizacije niso dale iniciative, sprožijo to pobudo in predlagajo prouči- |( tev stanja glede na delovni čas in gostoto števila 11 kupcev ter druga dejstva, l’ pomembna za oblikovanje Ij najprimernejših rešitev. „ Predsedstvo RS ZSS j sklene, da s tem proble- , mom seznani pristojne re- * publiške organe Socialisti- s čne zveze delovnega ljud- t stva Slovenije. Pravico do povečane odškodnine imajo vsi zavarovanci, ki so bili kolektivno nezgodno zavarovani na dan 31. 12. 1974 kot člani delovnih in drugih organizacij po tarifni skupini I/KOL. OB IZPLAČILU VSAKE ODŠKODNINE V LETU 1975 BODO PREJELI 20 ODSTOTKOV VEC V posebno zadovoljstvo nam je, da vas o novi ugodnosti v korist zavarovancev obveščamo ob 30-letnici osvoboditve in socialističnega zavarovalstva. ZAVAROVALNICA SAVA CENTRALA Oddelek zavarovanja oseb Udeležba zavarovancev na pozitivnem rezultatu nezgodnega zavarovanja — povečanje odškodnin Šport v Pekarni v Tržiču Izgradnja nove Jugoslavije z napori vseh delovnih ljudi so povezani tudi z izgradnjo socialističnih temeljev našega športa, s prizadevanjem za množičnost, za športno moralo. Z veseljem lahko ugotavljamo, da je skrb za napredek športa in rekreacije v kombinatu in v posameznih TOZD organizirana. Delavcem nam je omogočeno udejstvovanje na številnih športnih področjih, da si naberemo moči in volje za uspešno in produktivno delo. Prav letos smo priča poživljene skrbi za šport in rekreacijo v delovnih kolektivih. Ob 25-letnici samoupravljanja smo se športniki pekarne Tržič udeležili športnih iger, in sicer smo tekmovali v nogometu in streljanju. V načrtu pa imamo še pet nogometnih srečanj, priredili bomo približno 25 kilometrov dolg pohod do partizanske tiskarne Kokrškega odreda pa kegljanje in planinstvo. Tudi vsem ostalim športnikom v kombinatu želimo veliko športnih in delovnih uspehov. Martin Zagoršek II. poletne športne igre živilcev Slovenije je otvoril Anton Jereb, predsednik RO sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji tdaj in kako pridobim pravico do pokojnine? STAROSTNA POKOJNINA Osnovne pogoje za pridobitev pravice do pokojnine ie določil zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega 11 invalidskega zavarovanja enotno za vso državo, po-^el pa jih je statut skupnosti pokojninskega in inva-'idskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 1/1973) in jih ^koliko dopolnil predvsem glede gostote pokojninske •t°be. V bistvu se pogoji za pridobitev pravice do pokojnine niso veliko spremenili, če ne upoštevamo dej-s*Va, da po 1. januarju 1974 v naši republiki ni možno teč uveljaviti pravice do predčasne pokojnine. ske dobe 40 oziroma 35 let, mora izpolnjevati še drugi pogoj, to je pogoj starosti. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska) starosti, če ima vsaj 20 let pokojninske dobe. Zavarovanec, ki tega pogoja ne izpolnjuje, pridobi POGOJI za priznanje starostne pokojnine Vrsta opravi- čencev Zaverovanci — osebe Starost let Pokojn. doba let Posebni pogoji Predpis, statut člen I m. | ž. m. ž. zavorovanni 60 55 20 20 — 42/1 in 335 C 03 > O in osebe, ki imajo lastnost zavar. po 1. 1. 1965 65 60 15 15 vse mora biti zavar. doba + gostota: 40 mes. v zad. 5 letih 80 mes. v zad. 10 let. 42/2 in 335 > N S O o« UD — — 40 35 — 42/3 in 335 osebe, ki po 1. 1. 1973 in po L 1. 1965 nimajo last. zavarovanca 65 60 30 25 — 336 •c F 55 50 20 20 od skupne pok. dobe najmanj 15 let zavarovalne dobe 168/1-2 zavarovanci in vse druge osebe — — 15 15 isto kot prejšnji + priznanje posebne komisije za borce 168/2 ■Ocš — — 35 30 168/1-1 Sa?ri ugotavljanju pogojev Priznanje pravice do rjuostne pokojnine ima a1 točilno vlogo okoliščina iuia predlagatelj last-Ls“ zavarovanca ali ne. n^toost zavarovanca ima v66°a> ki je v času vložit-^ zahtevka pokojninsko j invalidsko zavarovana i1 oseba, ki je bila po 1. ČgjUarju 1973 vsaj nekaj Pokojninsko in inva-tus ■ zavarovana. V štabov imamo še določbo, da gQ,. bijo pod enakimi ponj1 . kakor zavarovanci Oseh1C° do Pokojnine tudi 1973’ P° 1- januarju Cj t niso bile zavarovanji Cie s.° imele to lastnost b0n~- januarju 1965. Zato tohi °iV tem sestavku upo-izraz »zavarovanca V ^ršem smislu, to je le VSe *tote osebe, ki so bi-Pelf°- 1' januarju 1965 vsaj ipv v časa Pokojninsko in ijJ^udsko zavarovane, kot bor^aVar0vane osebe« pa ki n° ™enovali vse tiste, Po 1. januarju 1965 niso imeli lastnosti zavarovanca. Prvi pogoj za pridobitev starostne pokojnine je pokojninska doba. Zavarovanec, ki je dopolnil 40 let in zavarovanka, ki je dopolnila 35 let pokojninske dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine ne glede na starost. V pokojninsko dobo štejemo zavarovalno dobo, praviloma gre za čas, ko je bil zavarovanec v delovnem razmerju, in pa posebno dobo. V slednjem gre za obdobja, ko zavarovanec ni bil v delovnem razmerju, pa se mu vseeno štejejo za pokojnino (udeležba v vojnah, internacija in drugo). V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, ko je bil zavarovanec pokojninsko in invalidsko zavarovan kot oseba, ki je izenačena z osebo v delovnem razmerju ali pa kot oseba, ki opravlja samostojno dejavnost. Zavarovanec, ki ni izpolnil pogoja polne pokojnin- pravico do starostne pokojnine šele, ko dopolni 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) starosti, če ima vsaj 15 let zavarovalne dobe. Razen tega mora tak zavarovanec izpolnjevati še tretji pogoj, to je pogoj gostote zavarovalne dobe. V zadnjih petih letih je moral biti vsaj 40 mesecev pokojninsko in invalidsko zavarovan oziroma v zadnjih desetih letih vsaj 80 mesecev. Poudariti moramo, da se za zavarovanca, ki je izpolnil 20 let pokojninske dobe, pogoj gostote ne zahteva, ta je potreben le za zavarovanca z manj kot 20 leti pokojninske dobe. Ta mora imeti vsaj 15 let zavarovalne dobe, v to zavarovalno dobo pa se šteje z dejanskim trajanjem tudi čas, ki se sicer računa dvojno v pokojninsko dobo. čas podaljšanega zavarovanja, ko je zavarovanec prostovoljno plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje, se ne šteje v minimalno dobo niti za gostoto zavarovalne dobe. Vse, kar smo spredaj navedli, velja za zavarovance. Za nezavarovane osebe so pogoji strožji in je tem osebam po sedanjih predpisih teže pridobiti pravico do pokojnine, kakor po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1972. Te osebe pridobijo pravico do starostne pokojnine samo v primeru, če so — moški, dopolnili 65 let starosti in 30 let pokojninske dobe ter — ženske, če so dopolnile 60 let starosti in 25 let pokojninske dobe. Za borce narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 in španske borce veljajo milejši pred- pisi. Zanje ni razlike med zavarovanci in nezavarovanimi osebami in pridobijo pravico do starostne pokojnine, če so kadarkoli dopolnili pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske) ali pa, če so stari 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske) pod pogojem, da imajo 20 let pokojninske dobe, od tega vsaj 10 let zavarovalne dobe. Izjemoma lahko prizna posebna komisija takemu borcu starostno pokojnino ne glede na starost, pod pogojem, da ima vsaj 15 let pokojninske dobe, od tega najmanj 10 let zavarovalne dobe. V to zavarovalno dobo se šteje z enojnim trajanjem tudi čas udeležbe v NOV, ki se sicer računa dvojno. Upokojenci iz Lesc Lesce so se kopale v lepem jutranjem soncu, ko smo se na povabilo sindikalne organizacije zbrali upokojenci TOZD Triglav na veselo vsakoletno tovariško srečanje. Bilo nas je kar precej, saj smo se letos prvič srečali tudi z upokojenci priključene pekarne Tržič. Sprejela sta nas direktor tov. Pintar in predsednik sindikalne organizacije tov. Skočir Danilo. Tov. direktor nas je tudi letos ob dobri zakuski seznanil z življenjem in delom ter z napredki in uspehi ter težavami, ki tarejo TOZD Triglav in celotni kombinat. Po ogledu novega dela obrata, kjer se oblivajo izdelki mehkega peciva s čokolado, so nas sodelavci s svojimi vozili odpeljali v Počitniški dom v Bohinj, kjer se je ob skrbno pripravljenem kosilu nadaljevalo naše srečanje. Dovolj smo si imeli povedati in tudi imamo še vedno živo zanimanje za uspehe in nadaljne načrte Kombinata v celoti, saj smo preživeli po pekarnah oziroma mlinih pod težkimi delovnimi pogoji dolgo vrsto let, zato zanimanje v nas ne more ugasniti. Kot upokojenci se vsi radi spominjamo preteklosti, zanimamo se za sedanjost ter načrte prihodnosti, in prav zato si vsi upokojenci želimo, da bi od uredništva redno prejemali naše glasilo. Z dobro kapljico smo si odžejali naša grla ter si ogledali še bližnjo okolico, že pa so nam zadišali okusni čevapčiči. Ker pa so se kazalci na uri premaknili čez 18. uro je bil čas, da se pripravimo na povratek. Za popotnico smo prejeli kar obilne zavitke dobrega peciva. Srečanje je bilo res tovariško in prisrčno. Prav lepo se zahvaljujemo direktorju tov. Pintarju, vsem sodelavcem, ki so žrtvovali dan in ga preživeli z nami, upokojenci ter vsem članom kolektiva, da so s svojim pridnim in vestnim delom ustvarili uspehe podjetja ter s tem omogočili tudi nam, upokojencem, da smo preživeli tako lep in srečen dan! Z lepim tovariškim pozdravom! Kalan Anica, Jesenice DOPISUJTE V GLASNIK! Informiranje skozi stoletja Ste kdaj pomislili, kdaj in kdo se je prvi spomnil, da bi ljudi seznanil z dogodki preko časopisa? Poglejmo 2000 let nazaj. Obveščanje pred 2000 leti Leta 59 pred našim štetjem je v Rimu Julij Cezar izdal ukaz, naj nekatere zidove v mestu prebarvajo z belo barvo in nanje izpišejo poročila o delu senata. To je bil časopis, za katerega ve zgodovina. Z nastajanjem časopisa se je pojavil tudi problem njegove vsebine. Cezarjev zidni časopis je prinašal izključno vesti in poročila o delu senata, zato so tudi časopis imenovali acta se-natus. Toda hitro se je vsebinsko širil, kmalu so začeli objavljati letna poročila senatorjev, pretor-jev, rezultate tekmovanj vozov in druge vesti. V skladu z dopolnjeno vsebino so časopis preimenovali v acta diurna — dnevni akt, torej dnevnik. Po tem zgledu sta kasneje nastala francoski Journal in italijanski giornale. Sprva je bilo delo ljudi, ki so pisali časopis povsem tehnične narave — prepisovanje. Ko pa je vsebina postala raznovrstna, so morali delo deliti na tiste, ki so prepisovali, zbirali in analizirali. To so bili diurnorum soripturu — novinarji. Ta prvotni časopis je izhajal vse do propada za- hodnega rimskega cesarstva, toda način informiranja se je obdržal še naprej. Ob koncu srednjega veka so Mlečani izdali ga-zetto in notizie sorite, ki so bile ročno prepisane in razmnožene. Prvi časopis Prvi tiskan časopis najdemo na azijskih tleh leta 896. V Pekingu so začeli izdajati King Ku. 470 let pozneje je izšel prav tako v Pekingu drugi tiskan časopis King Pao. V Evropi se je tiskan časopis pojavil precej kasneje. Bil je to Vikelik Ti-dinke, ki je prvič izšel leta 1605 v belgijskem mestu Anvesru. Izhajal je občasno, po letu dni je postal že tednik. Južni Slovani smo dobili prvi časopis šele leta 1797, skoraj dve stoletji kasneje kot v Belgiji. Razumljivo, saj so v tem času anglosaksonske, germanske in romanske dežele razvijale svojo ekonomiko in kulturo izza pregrade, ki so jo Južni Slovani postavljali proti prodiranju Turkom v te kraje. Prav na današnjem ozemlju SFRJ je leta 1768 tiskan Sloveno serbski magazin. Namenjen ni bil samo Srbom, temveč vsem Slovanom. Vendar kljub vsemu to ni bil naš prvi časopis, saj je bil tiskan v tujini in je nastal pod posebnimi pogoji. Res naš prvi časopis je začel izha- jati 14. marca 1768 na Dunaju pod imenom Serbski-ja nivini. Založnik in lastnik je bil Grk Markides Puljo. Izhajal je samo eno leto, potem pa je bil ustanovljen časopis Slove-noserbskija vjednomosti. V Sloveniji je izšel prvi časopis 1843. leta in sicer Kmetijske in rokodelske novice. Obveščanje med NOB Partizanski odredi in NOV Jugoslavije so hkrati z borbo za osvoboditev dežele in uvedbo nove družbene ureditve tudi agitirali med borci oblike obveščanja. To delo je predstavljalo enega od pogojev za uspeh, zato je bila pozornost, posvečena tisku, zelo velika. Tisk v različ- nih oblikah — časopi^ bilteni, brošure — je iz dneva v dan bolj razšV jen. Proti koncu vojne vse to obsegalo v bort nih enotah blizu 3900 t tenov, v zaledju in L osvobojenem ozemlju rc nad 2000 biltenov in časra pisov. Začelo se je novo slil boš zato, ker te borf spomnil, da si vsak dal bližje smrti. Resnica je samo ena. Dan je sončen, deževen siv in proti večeru mord-ves posran, ker te je ž< pestilo petero, šestero ljub kih znancev, in je spet vc sel, razigran z usti do ušel in čez, ker te je hvalilo nc kaj teles ... Dan je od na-1 vseh. Povej temu, onemu: ka ko mora danes jesti, piti hoditi, kako naj si žvižga pa boš videl kako lepo zvonilo petero, šestero zv# nov v tvoji kolerični 1