Poštnina piačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 169 (8875) TRST, nedelja, 21. julija 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi Izjava SKGZ o mednarodni konferenci o manjšinah Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na seji dne 15. t. m. podrob-no obravnaval potek dan prej zaključene mednarodne konference o manjšinah v Trstu in izrekel naslednjo oceno: Prva mednarodna konferen-ca ° manjšinah z udeležbo zastopnikov samih manjšin Je bila sklicana v Trstu za-radi nerešenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski kra-Jini. Prvotno zamišljeno delovno konferenco o slovenski manjšini, ki bi se morala zaključiti s stvarnimi sklepi, j® nadomestila mednarodna konferenca. To spremembo je med drugim treba spravljati v zvezo z odporom odgovornih političnih sil, ki se še vedno upirajo prevzeti trdne in časovno programirane obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti. _ številna prisotnost in kvalificirani nastopi znanstvenikov in preučevalcev manjšinske problematike in močna udeležba predstavnikov evropskih manjšin in njihova obtožujoča, samozavestna, pa tudi z zadoščenjem prepojena pričevanja so ponovno Potrdila nujnost sistematičnega in s predsodki neobremenjenega reševanja manjšinskih problemov, ki v sodobni družbi postajajo vedno bolj ovira za družbeni razvoj na splošno in so v vedno večjem razkoraku s splošnim stremljenjem človeštva po odpravi neenakosti med ljudmi in skupnostmi. Kljub mednarodnemu značaju konference so v vsej celovitosti prišla do izraza vsa odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini zaradi primerne prisotnosti njenih pripadnikov, temeljite obdelave raznih tem in številnih pričevanj na sami konferenci. V komisiji za jezik, kulturo, šolstvo in sredstva javnega obveščanja je bilo število referatov izjemno visoko. Slovenski govorniki so orisali izčrpno sliko stanja naše narodnostne skupnosti na tem področju in smiselno drug drugega dopolnjevali. Žal pa je v tej komisiji ostalo na ravni medsebojnega obveščanja in ni prišlo do nikakršnega dialoga, ki edino lahko omogočil tudi neke zaključke. Do dialoga pa ni moglo priti predvsem zaradi popolne odsotnosti italijanskih tržaških in drugih deželnih kulturnih delavcev, ki so s tem dokazali, da se jih večina še vedno izogiba ustvarjalnega sodelovanja z manjšino. V komisiji za družbenoekonomske probleme so obširno razpravljali, kakšni u-krepi so na gospodarskem področju potrebni, da se prepreči asimilacija manjšin. Predvsem je bilo ugotovljeno, da je politika odprte meje in gospodarskega sodelovanja ob njej med bistvenimi elementi za vsesplošni gospodarski razvoj in obstoj ruanišine. Nadalje je bilo poudarjeno. da ic treba omogočiti nrinadnikom manjšine zaposlitev in razvoj na vseh ftkonom^V'b sektorph, da bi bila omogočena enaka socialna struktura manjšine z ve-'"’oskim narodom. Tudi str-"'enost ozemlja, na katerem ;e maHšina naseljena, je po-"oj za njen obstoj, zato je treba pritegniti pripadnike manjšine k odločanju o gospodarskem načrtovanju. C ’ govorni dejavniki bi mor ii v svofi politiki do s’ .v-liske manjšine te ugotovitve upoštevati in uresničevati. Komisija za institucionalna in politična vprašanja manjšin bi bila morala po namenih prirediteljev konference osvetliti s stališča večinskih narodov in narodnih manjšin vprašanja oblasti in politično pravnih ukrepov, ki bi bili potrebni za instituciona-lizacijo dejanske in vsebinske enakopravnosti narodnih manjšin na vseh področjih javnega in zasebnega življenja ter na področju individualnih in skupinskih pravic. Zastopniki manjšin so postavili v ospredje vprašanje političnega in pravnega subjekta, ki naj soodloča o lastnih vprašanjih v okviru držav, v katerih živijo. Politični in znanstveni udeleženci iz vrst večinskih narodov zahodne Evrope so se izognili temu vprašanju s priznavanjem njegove važnosti v teoriji in z zanikanjem njegove smotrnosti in upravičenosti v praksi. V tem pogledu so bili izjema udeleženci iz Jugoslavije, ki so teoretično in praktično zastopali stališče narodnosti kot subjekta na vseh področjih življenja. Večina italijanskih političnih in znanstvenih udeležencev je zastopala stališče, da je nujen korak dalje k pojmovanju kolektivnega znača-jia manjšin, ko pa je šlo za konkretna vprašanja Slovencev v Italiji, je prišel do izraza odpor proti celoviti rešitvi vprašanj. Navajali so razliko med Francozi v Aosti in južnimi Tirolci ter Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini s poudarkom na nerazčiščeno vprašanje zavesti in pravic beneških Slovencev. Na ta način sta se jasneje kot doslej izkristalizirali dve stališči, ki se na konferenci sami nista približali: slovenska zahteva po globalni, celoviti, vsebinski in dejanski institucionalni rešitvi odprtih vprašanj ter italijansko priznanje, da je treba najti oblike reševanja v globalnem duhu s postopnim in posamičnim ukrepanjem in ga podrediti splošnim razmeram in razvoju v državi, kar naj bi pomenilo, da za uresničenje vseh slovenskih zahtev čas še ni dozorel. Kljub vsemu SKGZ sodi, da predstavlja konferenca pozitiven prispevek k splošnemu poznavanju manjšinske problematike. To bo nujno moralo vplivati na razumevanje za položaj slovenske narodnostne skupnosti, kakor ga sama skupnost presoja, na večjo odprtost za njene težnje po uveljavljanju in za njene želje po enakopravnosti nje kot celote in posameznih njenih pripadnikov. Da bi se to čimprej uresničilo, je potrebno, da Slovenci tudi v bodoče nastopajo tako enotno, kakor so to storili na konferenci s pričevanji in s skupnim pismom predsedniku konference. Enotna zahteva po globalni in hitri rešitvi je prišla vseskozi do izraza in bo kmalu uresničena, če bodo vse stranke u-stavnega loka dosledne izjavi, ki so jo podpisale ob konferenci in kjer so potrdile potrebo, da se na temelju u-stavnih določil globalno zaščitijo pravice slovenske narodnostne manjšine z zakonodajnimi akti države in dežel in upravnimi ukrepi krajevnih ustanov. SLOVENCA KULTUr”0 GOSPODARSKA ZVl. A v Trstu, 15. julija 1974 OB ZORI SE JE 6.000 TURŠKIH VOJAKOV IN 40 TANKOV IZKRCALO NA CIPRU Vdor turških oboroženih enot na Ciper odgovor na vojašhi udar grških častnikov Hudi spopadi v samem glavnem mestu Nikoziji - Poseglo je tudi turško letalstvo - V Grčiji splošna mobilizacija Napetost na grško-turški meji - Obsedno stanje v Turčiji ANKARA, 20. — Ciprska kriza, ki ja ža nekaj dni tlela pod pepelom se je danes zjutraj sprevrgla v oborožen spopad, ko so se turške enote izkrcale na ciprsko obalo. Turški napad se je začel takoj po zori, ko so letala turškega letalstva preletela Nikozijo in druga ciprska mesta, istočasno so se z ladij izkrcale turške čete na področju Kyrenie, na severni obali otoka ter pri mestu Limasol, na jugu. Pri Kyrenii je sedež turških čet, ki so na Cipru v okviru sporazuma iz leta 1960. Istočasno so letala spustila več padalskih enot na področju Nikozije in nekaterih drugih mest. Po poročilu turškega radia na Pripadnika ciprske narodne garde v zaklonu ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Vse struje soSidarne s Fanfanijem, razen levice V posegih je prevladovala skrb, da bi ne preveč zrahljali strankinega vodstva, v pričakovanju prihodnjih deželnih volitev RIM, 20. — Vsedržavni svet krščanske demokracije bo nadaljeval zasedanje tudi ponoči. Tako so sklenili po kratkem odmoru nekaj po 22. uri. Danes se je ves dan nadaljevala razprava o poročilu tajnika Fanfanija. Vsi govorniki so bili precej previdni. Večina od njih je izrazila solidarnost s Fanfanijem in soglašala z njegovim poročilom. Obenem pa so nekateri poudarili, da bi se morala stranka posodobiti in spremeniti vodilne strukture, da bi bilo njeno delovanje bolj prožno in bolj v skladu z dinamiko sodobnega političnega življenja. Predstavniki levičarskih struj niso odobrili Fanfanijevega poročila in so poudarili, da sedanje zasedanje ne bo ničesar pomenilo, če ne bo sklepalo tudi o preureditvi vodilnih organov. Iz današnjih posegov veje predvsem skrb, da bi ne zrahljali že itak šibke vezi strankinega vodstva v sedanjem položaju, zlasti pa še pred pripravami za deželne in upravne volitve, ki bodo prihodnjo spomlad. To skrb je odkrito tolmačil predsednik demo-kristjanske poslanske skupine Pic- iiiuiiiiiiiiiiiiiuiHtiiiiimiinniiiiiiiiiiinimiiirniinamniiMiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiimfiiiiiiiiiimniHiiiiiimi V avgustu 10 točk draginjske doklade RIM, 20. — Zaradi naraščajoče draginje predvidevajo, da bo dra-ginjska doklada v avgustu narasla za nadaljnjih deset točk. To pomeni, da bo za draginjsko doklado izplačanih 800 milijard lir več kot sedaj. Po nekaterih podatkih naj bi letos dosegli rekordno število točk draginjske doklade, in sicer najmanj 35. To je izraz stalnega naraščanja življenjskih stroškov, ki ga v Italiji v zadnjih 20 letih ne pomnijo. Letošnje povišanje draginjske doklade bo več ali manj e-nako, kot je bilo v rekordnih letih 1972 in 1973 skupaj. Skupni izdatki za letošnje točke draginjske doklade bodo znašali 2.800 milijard lir. RIM, 20. — Tukaj so sporočili, da se bo «zelena lira» v ponedeljek razvrednotila za 12,5 odstotka. Njena vrednost velja pri izračunavanju takoimenovane «računske enote», na osnovi katere so določene cene kmetijskih pridelkov v mejah Evropske gospodarske skupnosti. Od sedaj naprej bo ena računska enota veljala 801 liro. Ta odločitev gospodarske skupnosti je v korist Italije, še posebno pa italijanskega kmetijstva. coli, ki je dejal, da deset mesecev pred trdimi in zapletenimi deželnimi volitvami, med katerimi bo prišla na dan resnica strankinega odnosa do države, si ni mogoče privoščiti neenotnosti. V diskusiji so posvetili pretežen del tudi gospodarskemu vprašanju v državi in odnosom s komunisti. Bivši tajnik Forlani je zavrnil katerikoli dogovor s komunistično partijo, medtem ko je bil Piccoli bolj odprt in je dejal, da je treba voditi račun s comunisti, kot z veliko politično silo, ki ima za seboj 9 milijonov volivcev. Bolj stvarno so o odnosih s komunisti govorili predstavniki levice, ki so poudarili, da ni mogoče zapirati oči pred stvarnostjo. Galloni je poudaril, da če se komuniste vključuje v ustavni lok in med stranke, s katerimi se je treba posvetovati, ni mogoče govoriti, da zaradi ideoloških vzrokov ni možno njihovo sodelovanje v vladi. Vsi so poudarili, da je treba čim boljše rešiti gospodarsko krizo in podpreti napore predsednika vlade Humorja. Andreotti pa je v zvezi z notranjim položajem v stranki dejal, da bi morali v najkrajšem času sklicati širok posvet strankinih struktur Cipru je prebivalstvo dočakalo turško vojsko zelo prisrčno, radio turške vojske pa je neprestano oddajal pozive prebivalstvu, naj ostane na svojih domovih, češ da gre za zgolj policijsko akcijo in ne za vojaško operacijo. V nasprotju s temi pozivi pa je ciprski radio, ki je v rokah novega fašističnega režima, pozval prebivalstvo, naj prime za orožje in naj se zoperstavi turškemu zavojevalcu. Dve uri po začetku vojaške operacije je bilo slišati rafale brzostrelk in eksplozije min vzdolž takoimenovane «zelene črte», ki deli grško skupnost od turške. Turška letala so v več valovih napadla nikozijsko letališče, kjer je bilo zbranih več oddelkov ciprske narodne garde. Iz kasnejših poročil turškega radia je razvidno, da se Turki bližajo Nikoziji, poročila ciprskega režima pa so diametralno nasprotna. Po teh poročilih naj bi Turki naleteli na hud odpor ciprske vojske, tako da se je pri Nikoziji baje že predalo sto Turkov. Iz poročila ni razvidno ali gre za turške vojake ali za pripadnike turške manjšine na Cipru. Po poročilih tujih dopisnikov v Nikoziji so turške sile, prevzele nadzorstvo nad cesto med Kyre-nio in Nikozijo, po pričevanjih očividcev pa so se boji pri Kyrenii nekoliko polegli, ciprska protiletalska obramba pa baje ni več tako učinkovita. Potniki, ki so pri-speli v Nikozijo pravijo, da so po cesti videli dokajšnje število turških vojakov, ki nemoteno napredujejo. Iz hotela «Ledra», kjer so zbrani skoraj vsi tuji dopisniki, poročajo, da so videli več sto turških vojakov, ki napredujejo proti grškemu sektorju in da so v teku spopadi med turškimi in grškimi silami. Nad mestom je videti oblake dima, ki se dvigajo iz vojašnic narodne garde in grških oddelkov v predmestju. V turškem delu mesta so pristali tudi turški padalci, ki so se izkrcali tudi med Nikozijo in Kyrenio. Poročajo tudi o izkrcanju pri Koki-niju (severozahodno od Nikozije) in pri Lapithosu. Po istih poročilih iz krogov tujih časnikarjev na Cipru so turški padalci zasedli področje med središčem Nikozije in letališčem, kjer je večina prebivalstva grška. Doslej naj bi se na otoku izkrcalo približno 6.000 mož in približno 40 tankov. Popoldne je turško letalstvo ponovno bombardiralo nikozijsko letališče, ki ga še vedno nadzoruje ciprska narodna garda. Istočasno so se spopadi med kopenskimi oddelki obeh vojska zaostrili. Iz poročil radia Nikozija je ciprska narodna garda doslej sestrelila sedem turških letal Kot je torej razvidno se je turški napad danes zjutraj razvil na dveh področjih: v bližini Kyrenie na severu ter pri Limasolu na jugu. Oddelki, ki so se izkrcali na teh področjih so se nato usmerili proti Nikoziji, ki je oddaljena kakih 30 km od Kyrenie. Istočasno je prišlo do izkrcanja večjega števila padalcev pr Nikoziji sami. Popoldne se je v Ankari razširila vest, da so turške čete zasedle Nikozijo, česar pa tuji dopisniki v ciprskem glavnem mestu doslej niso potrdili. Pri Limasolu in pri Famagusti je prišlo do triinpolurnega premirja, da bi omogočili odhod sorodnikov britanskih vojakov, ki se nahajajo na otoku. Uradna poročila v Ankari, med katerimi sta tudi izjavi ministrskega predsednika Ecevita in načelnika generalnega štaba Sancar-ja. poudarjajo, da je bila Turčija primorana posredovati na Cipru na podlagi sporazumov, po katerih jamči Turčija za ciprsko neodvisnost ter zato, da bi ohranili demokratično ureditev na otoku, ne samo v interesu ciprskih Turkov, temveč predvsen. v interesu tamkajšnjih Grkov. Poročila zatrjujejo, da turške čete ne bi odprle ognja, če ne bi naletele na odpor. Medtem so proglasili obsedno stanje v štirinajstih turških pokrajinah, med katerimi so tudi Istambul, Izmir, Ankara ni druge Obsedno stanje, ki ga je turški parlament ratificiral danes popoldne, bo trajalo mesec dni. Ukinili so letalski promet, prepovedano je leteti v turškem zračnem prostoru. V Ankari tudi zatrjujejo, da so turške operacije na Cipru zelo uspešne in da so doslej nevtralizirali večje število (Nadaljevanje na 10. strani) iiimiiiitiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitmiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimin tMW V mn PO TURŠKEM VKRCANJU NA CIPRU NAPSEDN SVET OBSOJA GRŠKE PUSTOLOVCE ZDA ne smatrajo sovjetskih ukrepov za sovražno dejanje WASHINGTON, 20. — Davi je glasnik ameriškega državnega tajništva Robert Anderson, potem ko se je telefonsko povezal z ameriškim državnim tajnikom Kissin-gerjem v San Clementeju, izjavil: «Mi obsojamo turško vojaško akcijo, kakor tudi obsojamo prejšnje grške akcije, ki so bile predhodnice krize». Anderson je še izjavil, da je Kissinger v trajnem stiku s predsednikom Nixonom in z vsemi zainteresiranimi strankami. Ameriška izjava o krizi na Cipru je značilna, posebno še zaradi nadaljnjih pojasnil, v zvezi z vojaškimi premiki na področju vzhodnega Sredozemlja. Angleži so že sporočili, da bodo poslali na tisto področje svoje vojaške okrepitve (vse kaže, da gre pravzaprav le za malenkostne vojaške enote pomorske pehote in drugih oddelkov, ki naj bi okrepili angleški oporišči na otoku). Amerikan-ci so tudi ukazali svojim enotam 6. brodovja, naj križarijo v bližini otoka Cipra. Ukaz zadeva letalonosilko «Forrestab ter križarko «Little Rock» ter druge manjše enote. Kaj nameravajo Sovjeti pa je še neznanka. Amerikanci so sicer sporočili, da je v pripravljenosti sedem sovjetskih divizij, ki jih utegnejo prepeljati z letali, toda v Washingtonu pravijo, da ta sovjetski ukrep ne predstavlja nekega sovjetskega posega v grško -turško krizo zaradi ciprskega otoka, temveč samo blag poseg na poti podpore turški vladi. Iz San Clementeja sporočajo, da je ameriški tajnik Kissinger izjavil v današnjih večernih u-rah, da ne more predvidevati nobene ameriške intervencije v konfliktu med Grčijo in Turčijo na Cipru. Te izjave je Kissinger podal na tiskovni konferenci, toda časnkarjem je prepovedal, da bi dobesedno poročali o njegovem govoru. Prav ob tej priložnosti je ameriški tajnik poudaril, da ZDA ne smatrajo alarma v sovjetskih vojaških enotah kot izzivalen akt do ZDA. Pristavil je še, da ne obstaja noben razlog, ki bi potrjeval domnevo, da ima Sovjetska zveza v načrtu kake vojaške operacije. Kissinger je še dejal, da so ZDA ukazale alarmno stanje za neko enoto, ki jo prevažajo z letali v Evropo in da šesto ameriško brodovje pluje v smeri nekega kraja, ki je blizu Cipra. Poudaril pa je, da gre v glavnem za zaščito ameriških državljanov na Cipru. Podobne izjave so podali tudi Angleži, ki so v tem trenutku morda najbolj odgovorni činitelj za razplet dogodkov na Cipru. Angleški zunanji minister Calla-ghan to noč praktično ni spal Ko je zvedel za turško inten co cijo na Cipru, je takoj nujno poklical turškega diplomatskega zastopnika in nekoliko pozneje tudi grškega. Izrazil je negodovanje angleške vlade zaradi turške intervencije, toda istočasno je seznanil grškega predstavnika s stališčem angleške vlade, ki obsoja prejšnja dejanja Grčije, njenih častnikov in drugih odgovornih ljudi, ki so s pučem na Cipru izzvali sedanje napeto stanje na otoku ter sploh na vsem področju Sredozemlja. Turška akcija na Cipru je potegnila seveda takoj za seboj poseg držav, ki so članice organizacije NATO. Davi se je sestal svet NATO, ki se je zaključil ob 13.30 s skupno izjavo, v kateri je (Nadaljevanje na 10. stra/ii) ■ . DANES Ob zori so turške vojaške enote vdrle na Ciper, da bi, kot je izjavila vlada v Ankari, ponovno vzpostavili ciprsko neodvisnost ter zagotovili demokratični red. Turki so se izkrcali pri Kyrenii na severu otoka in pri Limasolu na jugu. V teku so hudi spopadi med turškimi enotami in oddelki ciprske narodne garde. Turški padalci so se izkrcali v turškem delu Nikozije, kjer so v teku ostri boji. V Grčiji je v teku splošna mobilizacija in najboljše grške čete so odšle na grško-turško mejo, kjer je napetost na višku. Ciprska kriza je posebno zaradi izkrcanja turških vojaških enot povzročila v svetu veliko zaskrbljenost. Na Bližnjem vzhodu se je nenadoma pridružil še drug činitelj napetosti, ki je tudi zemljepisno blizek prvemu. Sredozemlje je postalo v tem trenutku žarišče mednarodne politične in celo vojaške napetosti. Govori se o premikih ameriških, angleških in celo sovjetskih bojnih enot, oziroma o njihovi pripravljenosti. Včerajšnji dan je zabeležil vrsto protislovnih vesti. Iz teh pa lahko izluščimo, da ZDA ne smatrajo sovjetskih nastopov za izzivalne in da so Angleži dosegli pomembne diplomatske uspehe pri reševanju ciprske krize. Organizacija NATO je v hudi krizi, kar onemogoča reakcionarnim imperialističnim silam, da bi utrjevale svoje položaje na škodo neuvrščenih držav. Prav Ciper je na vzhodnem Sredozemlju predstavljal hudo oviro za ekspanzio-nistično politiko nekaterih zahodnih krogov. Pnmoršifcfčffievnifc TRŽAŠKI DNEVNIK 21. julija 1974 DELO TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE «ZAMRZNJENO» BO JESENI Izstop PRI iz levosredinske koalicije zahteva globlje politično razčiščevanje PSI o potrebi posvetovanja s strankami ustavnega loka, zlasti s KPI in socialnimi silami ■ SS poudarja veljavnost političnega in upravnega sporazuma - KO: nadaljevati je treba s politiko leve sredine - KPI: dozoreli so časi in pogoji za drugačen izhod iz krize Do izstopa republikanske stranke iz koalicije leve sredine v tržaški občini in s tem do krize v njej, je prišlo v petek zvečer povsem nepričakovano. Vse je namreč kazalo, da so se stranke leve sredine in občinski odbor sporazumeli glede poviškov tarif ACEGAT in da po popravkih, ki so jih zahtevali socialisti, ni nobenih spornih vprašanj, ko je okrog 11 ure zvečer načelnik skupine PRI Gargano sprožil s pismom županu krizo. Izstop svetovalcev PRI iz večinske koalicije je včeraj odobrilo vodstvo stranke, ki se je sestalo in sklicalo ostale vodilne organe stranke, da bi obravnavali vprašanja sodelovanja v okviru levosredinske koalicije. Za republikance je treba — tako pravijo v svojem sporočilu V sredo, 24. julija 4-urna splošna stavka Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je v zvezi s pred-sinočnjimi dogodki v tržaškem občinskem svetu izdala včeraj poročilo, v katerem je rečeno, da pi odstavlja prekinitev glasovanja o takšnem sklepu, ki ga vsi imajo za protiljudskega, prvi pozitiven rezultat sindikalnega gibanja v boju za korenito preobrazbo vladnih kriterijev ter njihovih negativnih posledic na krajevni ravni. V podporo temu sindikalnemu boju za sprememtev gospodarske politike v Italiji, so sindikalne organizacije CGIL, CI SL in LIL oklicale za sredo, 24. julija, stiriamo splošno stavko za vse delovne kategorije. — na novo preučiti ne samo vprašanje tarif ACEGAT, pač pa tudi obstoj primernih političnih pogojev za korektno enotno vodstvo občinske uprave. Razprava v občinskem svetu se je nadaljevala do tretje ure ponoči in se je razširila od obravnave tarif ACEGAT na razpravo o splošnem političnem položaju. O tem se je razvnela razprava v troje. Najprej je imel zelo dolg in mestoma zelo patetičen govor načelnik demo-kristjanske skupine Rinaldi, socialistični predstavnik Pesante je obravnaval nujnost ohranitve koalicije, načelnik komunistične skupine Rossetti pa je naštel celo vrsto napačnih odločitev sedanje uprave. , Z izstopom republikancev se je torej pričela kriza leve sredine v tržaški občini, ni pa se pričela tudi formalna kriza občinske uprave: Že na petkovi nočni seji so namreč predstavniki PSDI, PSI in Dolhar za Slovensko skupnost uradno izjavili, da ostanejo v koaliciji in da njihovi predstavniki ostanejo v odboru. Sestava občinskega odbora se torej sploh ni spremenila, ker je v njem položaj republikancev — zelo milo rečeno — kaj čuden. V odboru je namreč še vedno Gašperini, ki nima nobenega pooblastila in katerega krajevno vodstvo PRI meče iz stranke, vsedržavna kontrolna komisija stranke pa mu je menda dala prav. Tako obstaja absurdni položaj, da je na sejah občinskega odbora prisoten odbornik, ki ne u-pravlja ničesar, na sejah občinskega sveta pa odbornik, ki ne zastopa več lastne strankarske skupine in ki se glede vsakega sklepa enostavno glasovanja vzdrži. Absurdnost položaja pa je še hujša, saj zaradi Gasperinija sploh niso možne predčasne volitve, oziroma predhodna razpustitev občinskega odbora, ker bi v takem primeru za prehodno razdobje Gašperini postal avtomatično župan, v kolikor bi bil edini odbornik, ki ne bi podal ostavke. S sklepom republikancev se «njihov» odbornik torej ni umaknil iz odbora in je v odboru stanje nespremenjeno, kar pa v praksi pomeni, da bo stanje v tržaški občinski upravi ostalo «zamrznjeno» do jeseni, ko se bodo ponovno pričela pogajanja med strankami leve sredine. Vse to pa tudi seveda pomeni, da občinski svet ni odobril novih višjih tarif ACEGAT in da bomo še vedno plačali avtobus po 50 lir in da seveda ostanejo nespremenjene tarife za vodo in za plin. V zvezi s sklepom PRI o izstopu iz koalicije leve sredine je tudi izvrš- Tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije A N P I prireja v soboto in nedeljo, 27. in 28. julija, v Nabrežini PARTIZANSKI SHOD BIVŠIH BORCEV NOV Poleg športnih iger bo na programu tudi kulturni spored. V soboto se bo spored začel ob 18 uri z nastopom godbe na pihala iz Ricmanj, godbenega ansambla iz Nabrežine, pevskega zbora «Vesna» iz Križa ter pevskega zbora «Fantje izpod Grmade». V nedeljo, z začetkom ob 17. uri, pa bo na sporedu nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, mešanega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža ter glasbenih ansamblov iz Nabrežine in Saleža. Vmes bodo govorili predstavniki AN Pl. Oba dni bo sledila družabnost s plesom. ni odbor Slovenske skupnosti izjavil, da je stališče republikancev neutemeljeno in da je zlasti v sedanjem političnem položaju neprimerno spravljati v krizo levosredinsko koalicijo. Zato Slovenska skupnost ne izstopa iz odbora, ker še vredno velja in se izvaja politični in upravni sporazum, ki so ga stranke leve sredine podpisale v zvezi s sestavo sedanjega odbora. Izstop PRI iz večinske koalicije — nadaljuje izjava Slovenske skupnosti — pa odpira široko politično vprašanje, ki ga bo stranka temeljito proučila in zavzela o celotnem problemu dokončno stališče, upoštevajoč pri tem najprej pravice in koristi slovenskega prebivalstva tržaške občine. Politični tajnik socialistične stranke Lucio Ghersi pa je v zvezi z razpletom na občinski seji izjavil. da se izstop PRI iz večine lahko kritizira zaradi načina, kako je do njega" prišlo, predstavlja pa jasen poskus, da se spet prizadene sodelovanje strank leve sredine z dvoumnimi trditvami, ki ne morejo prikriti dejstva, da so bili prav republikanci še pol ure pred izstopom najbolj vneti zagovorniki povišanja tarif A-cegat. Socialistična stranka je kljub svojim prizadevanjem za korenito re-vizij-i ukrepov za ustreznejše politične izbore v zvezi z resnimi gospodarskimi vprašanji, ki jih postavlja sedanji politični trenutek, sprejela logiko sodelovanja, ki je, kljub negotovosti in protislovjem, skušalo na napreden in demokratičen način reševati probleme mestnega političnega življenja v smislu delovanja v politični smeri, ki jo je nakazalo vsedržavno vodstvo PSI na svojem sestanku 16. t.m. Tajnik PSI Ghersi je nadalje dejal, da izjava socialističnega svetovalca Pesanteja, ki je predlagal naj se ne nadaljuje razprava, čeprav obstajajo številčni pogoji za izglasovanje poviškov, dokazuje, da se stranka zaveda resnosti vsakršnega poviška tarif. Po izstopu republikancev iz večine bo vsak sklep glede na- daljnjega obstanka PSI v odboru leve sredine v pristojnosti vodilnih organov stranke. Vsekakor je že sedaj jasno, da nadaljevanje sodelovanja med strankami leve sredine zahteva temeljito proučitev vsebine in političnega okvira tega sodelovanja. Tajnik PSI Ghersi je še zlasti poudaril, da se mora PSI poglobljeno posvetovati ne samo s strankami leve sredine, pač pa tudi v okviru sil ustavnega loka in zlasti s KPI ter socialnimi silami. Na vsak način PSI že sedaj jasno poudarja, da sile kakršne so tudi republikanci, ne smejo več voditi «dvojne igre», in to celo s partnerji, ki na raznih področjih in na raznih ravneh vodijo politiko, ki je v popolnem nasprotju ne le s politiko PSI, pač pa tudi z napredlo usmeritvijo, ki mora nav-dil r vati vsakršno sodelovanje v koa-Ijriji, v. kateri sodelujejo socialisti. Krščanska demokracija je v sporočilu, ki ga je izdala včeraj, poudarila nujnost nadaljevati s politiko leve sredine v Trstu, v smislu obstoječih sporazumov. «Izključujoč možnost kakršnihkoli zavezništev s komunistično stranko, ki mora o-stati v opoziciji, pa čeprav v okviru odprte in konstruktivne konfrontacije z večino — pravi poročilo KD — ostaja edina realna alternativa levi sredini desna ali cen-tristična rešitev, ki pa ju tržaška Krščanska demokracija odklanja». Zato KD poziva, kot je storil že (Nadaljevanje na 10. strani) V novem občinskem el* kironskem cenim niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniii|l||||||,|||||,,||ll|ll,,||,||,|lll|||l|||,IUIII,iii!,||iini|||||||||l||||||||l,ll,,l|,l,lll|,muun,n,miiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinmintiiiiiiiiiiiiiiiniiiinin DRUŽBA SIEMENS PREDALA NAPRAVE OBČINI Od vieraj urejuje mestni promet elektronski semaforski računalnik Gre za najsodobnejšo semaforsko mrežo v Italiji in med najmodernejšimi na svetu - V kratkem bodo premostili težave na nekater.b prometnih vozliščih Včeraj so uradno izročili tržaški-občinski upravi elektronske naprave nove semaforske mreže. Županu inž. Marcellu Spacciniju je izročil računalnik in elektronsko središče podpredsednik in upravnik družne Siemens, dr. Ingo Ravalico, ki je tudi imel, podobno kot župan, krajši govor. S tem uradnim aktom je naše mesto prišlo do semaforske mreže, ki je stala skoro milijardo lir in ki se je doslej uspešno obnesla, z izjemo redkih primerov, katere pa bodo tehniki premostili, brž ko bo ves kompleks stekel. Posebno po- lliiiiiliiiiiuiriiiiliiiiiiiiiiililiilliliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii PO OBJAVI KONČNIH IZIDOV Matura na slovenskih šolah je letos stoodstotno uspela Twli na učiteljišču ter 'na strokovnem zavodu za šivilje in orodne mehanike so vsi izdelali Šolsko leto 1973/74 se je končno zaključilo tudi za tiste, ki jih je v prvih julijskih dneh čakala naj hujša preizkušnja svojih šolskih let. Popolnoma pa so si oddahnili šele v zadnjih dneh, ko so uradno izobesili izide zrelostnih izpitov. In res so se letos lahko oddahnili vsi do zadnjega. Prvič se je namreč zgodilo, da so na vseh slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu izdelali vsi maturanti. Tudi posamezne ocene so letos razveseljive. Najvišjo poprečno oceno je dosegel klasični licej z 48,8 točke, sledi učiteljišče «A. M. Slomšek» s 46 točkami ter znanstveni licej «Fr. Prešeren» in trgovski tehnični zavod «Ž. Zois» z 42,8 točke. Po objavi končnih izidov letošnjih zrelostnih izpitov na trgovski, realni in klasični, objavljamo danes še seznam dijakov, ki so u-spešno opravili maturo na učiteljišču ter slovenskem strokovnem zavodu za šivilje in orodne mehanike. Učiteljišče «A. M. Slomšek» Izdelali so: Nadja Auber, Nadja Bisiacchi, Marija Besednjak, Aleksandra Carli, Ivana Curk, Silvana Dobrilla, Marina Gulin, Boris Kobal, Marija Kovic, Tamara Bauletti, Sonja Sirk, Lidija Sossi, Rossana Tul, Neva Vecchiet, 'Tiziana Vecchiet, Viviana Zugna in Boris Mihalič (privatisi). Od goriških u-čiteljiščnikov so izdelali Marija Jerkič, Loredana Nanut in Terezija Srebernic. Strokovni zadov (odsek za šivilje) Izdelale so: Neva Bogatez, Ida Gregori, Sonja Oblak, Juridislava Spetič, Gracijela Stanissa, Aleksandra Tenze, Neva Umek, Rosana Versa in Venceslava Batič. Strokovni zavod (odsek za orodne mehanike) Izdelali so: Zvonko Hrovatin, A-leksander Kalc, Lovrenc Milič, Paride Sossi, Pavel Sossi in Franko Zeriali. • V četrtek, 25. julija se bo v Trstu začel, kakor že nekaj let zaporedoma, antimilitarističhi pohod, ki ga prirejajo razna protimilitaristična gibanja iz vse Italije. V četrtek, ob 19. uri bo namreč na Trgu Goldoni začetna manifestacija. Naslednjega dne bo podobna manifestacija pred Ljudskim parkom v Gorici. V soboto bodo udeleženci pohoda prispeli v Palmanovo v nedeljo pa se bo prhod zaključil v Vidmu z manifes-tacijo-predstavo na Trgu Libertà. Pravni postopek upokojencev proti Pristaniški ustanovi Na sedežu pokrajinske sindikalne organizacije CISL je bila skupšči na upokojencev Pristaniške listano ve. Na skupščini so ugotavljali, da v večini primerov ne upoštevajo norme pri dodeljevanju pokojnin, zaradi česar so sklenili, da nodo proti Pristaniški ustanovi pravno postopali. Vsi, ki bi radi pristopili k tej pobudi, naj se zglasijo na sedežu CISL v Ul. S. Spiridione 7 pri tajniku upokojencev Antoniu Giacchi od 9. do 12.30 ter od 16. do 19. ure vsak dan, razen ob so botah. membno je dejstvo, da je naše mesto prvo v Italiji in med redkimi na svetu (podobno mrežo imajo v Buenos Airesu, Londonu, Hamburgu), ki ga opravlja elektronska prometna mreža, kar pomeni, ds so preuredili ves promet, glavne in stranske žile, seveda semaforsko mrežo, ki je povezana z enotnim centrom, ta pa vodi semamre na podlagi podatkov, ki jih dobiva cd podzemskih števcev prometnega toka. V kratkem, in to je zlasti pomembno tudi s socialnega in političnega vidika, pa bodo števci «bolj občutljivi» za avtobuse in tako dajali prednost javnim prevoznim sredstvom. Ves ta kompleks je nameščen v dveh sobah: v prvi so redarji pred panoji, ki kažejo stanje na vseh križiščih in na televizijskih zaslonih vidijo važnejša vozlišča, v drugi pa je elektronski računalnik. Včerajšnja uradna predaja se je tako odvila med stalnim prižiganjem in ugašanjem raznobarvnih . lyčk, brnenjem radijskih sprejem-BlkoV, “Te lefArtslib ifi leičpnriter-skih priključkov. Vseeno pa so občinski odborniki, tehniki, zastopniki policije in karabinjerjev ter voditelji mestnih redarjev lahko pozorno sledili obrazložitvi inž. Rava-lica, ki je po rodu Tržačan ter krajšega govora inž. Spaccinija in končno še tehničnega opisa strukture s strani voditelja občinskega urada za promet inž. Devescorija. Vsem abiturientom znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren» v Trstu čestita k uspešno opravljeni maturi in jim želi uspešno pot v življenje v trdnem prepričanju, da bodo vedno v ponos slovenski šoli in da bodo tudi v svojem nadaljnjem življenju ostali zvesti naši narodni skupnosti, ki potrebuje klenih ljudi Združenje staršev DZL «France Prešeren» Potovalni «rad AURORA priredi naslednje izlete: 27. in 28. julija izlet v Zagreb ob zaključku mednarodnega folklornega festivala Cena izleta 22.000 lir. Od 15. do 18. avgusta izlet v Velenje, Rogaško Slatino, Ptuj, Zagreb in na Plitvičlia jezera. Cena 49-000 lir. Od 15. do 18. avgusta izlet na Dunaj. Cena 59.000 Ur. Informacije in prijave pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Semaforizacija je torej končana. Sicer jo bodo še izboljšali in priredili potrebam tržaškega prometa, sedaj pa je boljši ali slabši uspeh odvisen v prvi vrsti od avtomobilistov in drugih, ki se poslužujejo prometnih sredstev. anTrn—— Slovenska prosvetna zveza sporoča, da bodo s prihodnjim tednom njeni uradi v Ul. Ceppa 9 poslovali s poletnim umikom, to je od 8. do 14. ure. banca dj Credito di t r i e ste tržaška kreditna banka. . - OVF Fltif 10 : URADNI TEČAJ BANKOVCEV 19. julija 1974 Na tržaški fakulteti za fiziko je z odliko diplomiral iz teoretske fizike SLAVKO SULČIČ Prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo. Ameriški dolar 650.— Funt šterling 1543.— Švicarski frank 217,80 Francoski frank 134,55 Nemška marka 252.— Avstrijski šiling 35,32 Dinar: debeli 42,— drobni 42.— MENJALNICA rsei tujih valut SPREJEM V SLUŽBO AVTOLIČARJEV TRŽAŠKO PODJETJE KLEPARJEV ACEGAT najmanj dokončan 5. razred osnovne šole. na osnovi javne izbire, spričevala in praktične preizkušnje: 4 delavce I. kategorije (avtoličarje - kleparje), razred 8, «D» kategorije, ki jih bo razporedil CCNL občinskih prevoznih podjetij. Med drugim morajo kandidati imeti naslednje rekvizite: STAROST: na dan objave razpisa morajo dopolniti 21. leto starosti in ne smejo biti stari nad 30. let. IZOBRAZBA: Nadalje: a) biti mora italijanski državljan; b) uživati mora državljanske pravice in se mora neoporečno vesti: c) biti mora zdrave in krepke postave in brez napak, ki bi vplivale na opravljanje poklica: d) opravljena redna vojaška služba ali biti vojaščine prost; e) biti mora pristojen v eni izmed občin tržaške pokrajine. Sprejeti kandidati bodo morali opraviti praktično preizkušnjo, z morebitnim kolokvijem, ki bo dokazal sposobnost v poklicu avtoličarstva in kleparstva. Prošnje morajo dospeti na ACEGAT napisane na posebnem formularju, katerega lahko dvigne prosilec na personalnem uradu, Ul. Bellini štev. l/d, II. nadstr., soba štev. 48, od 7.30 do 13.30 vsak delovni dan (kjer se tudi dobijo vse nadaljnje informacije) nepreklicno do 7. avgusta 1974. Podjetje zadržuje pravico heprizivnega odločanja o sobnosti kandidatov za kritje razpoložljivih delovnih mest. spo- Danes, NEDELJA, 21. julija NEDELJA, ZORKA Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.47 — Dolžina dneva 15.11 — Luna vzide ob 8.08 in zatone ob 21.40. Jutri. PONEDELJEK, 22. julija MARIJA MAGDALENA Vreme včeraj: najvišja temperatura 24 stopinj, najnižja 16,9, ob 19. uri 20,2 stopinje, zračni pritisk 1013,2 inb. ustaljen, veter 11 km severni, vlaga 53 odst., nebo 9 desetink poobla-čeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. julija 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 81-letni Bruno Astori, 75-letni Alfredo Secchieri, 83-letna Giuseppina Bosich vd. Bensi, 68-letni Giovanni Godiglia, 78-letna Giuseppina Fichera vd. Militello, 67-letna Ribella Civilia por. Guglielmi, 82-letni Andrea Giurai, 92-letna Blanca Snidarich vd Della vedova, 73-letni Giovanni lugovaz, 82 letna Lo-renzina Scuttari, 87-letni Beniamino Clai. OKLICI: Pristaniški delavec Michele Daniello in uradnica Nadia Pertot, uradnik Giuseppe Rodolfi in uradnica Luciana Bonifacio, trgovski pomočnik Roberto Showers in u-radnica Franca Bembi, radiotehniK Sergio Ciuffarin in uradnica Mirella Včeraj-danes BIRME 1974 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urarna in zlatarna LAURENT! Trst Trieste, Largo Santorio 4 Basso, delavec Aldo Pecchiari in | vanna Venturelli, podčastnik javne delavka Natalina Furlani, Lodovico varnosti Francesco Chiarelli in go-gospodinja Carla Casadio, —J;-;" T------------------------- r'-i— — Razze in uradnik Biagio Schirmo in gospodi nja Laura Laco, trgovec Vittorio Acco in trgovska pomočnica Snežana Miletič, železničar Claudio Lu-bini in učiteljica Rita Cossi, risar Aldo Parente in risarka Larita Zac-car, pristaniščnik Caetano Accar-do in trgovska pomočnica Marina Dumicich, uradnik Gabriele Mom-belli in uradnica Mariella Sma-reglia, uradnik Enzo Miss in otroška negovalka Maria lurman, uradnik Domenico Zaratin in gospodinja Clelia De Forti, elektrotehnik Gualtiero Macchini in uradnica Onorina Bonivento, delavec Sergio Contini in uradnica Graziella Stefani, železničar Silvano Tordi in gospodinja Giulia Seiatti, zastopnik Claudio Battio in učiteljica Elena Razza, mehanik Ricardo Gec in blagajničarka Nella Furian, delavec Mario Passolunghi in delavka Patrizia Scott, u-radnik Roberto Clavi in študentka Carla Kovic, uradnik Giorgio Quin-tavalle in učiteljica Loredana Cosoli, delavec Attilio Giugovaz in delavka Sandra Ramani, mehanik Viliam Sciucca in gospodinja Mi-Iena Gasparini, šofer Alessandro Milkovič in nameščenka Silvana Benci. mehanik Guerrino Cuppini in uradnica M. Grazia Benci, uradnik Giorgio Raffaele in uradnica Bruna Marchesan, železostrugar Sergio Gattolini in frizerka Liviana Bagatin, delavec Adriano Domio in uradnica Tiziana Zuccoli, mehanik Lorenzo Carli in trgovska pomočnica Danila Suber, uradnik Carlo Sussian in u-radnica Angela D’Agostino, železničar Loris Drico in študentka Gio- spodinja Ivana Deiana, uradnik Francesco Avena in uradnica Giuseppina Corselli, učitelj Giorgio dr. de Leporini in učiteljica dr. Adelina Tringali, upokojenec Guido Cotognata in perica Violetta Demarchi, delavec Giorgio Steiner in gospodinja Silvana Riccobon, pristaniščnik Giuliano Cergioni in gospodinja Riccardina Sgarra, delavec A-lino Gašperini in tekstilna delavka Teresa Ciccone, delavec Franco Millo in uradnica Anna Maria Grizonic, uradnik Giovanni Filipas in uradnica Eliana Peressin, finančni stražnik Giovanni Mazzola in nameščenka Daria Primus, šofer Mario Pamich in delavka Dragica Blagojevič, kemični analitik Antonio Borroni in uradnica Angela Pecile, uradnik Claudio Gostovi ■ in uradnica Maria OBIŠČITE ME! I < loda ne tukaj! ) \Kino foto optika | Luisa Bernich, upokojenec Salvatore Micah in gospodinja Grazia Marinelli, tehnični uradnik Giorgio Nicola in asistentka kirurgije Giovanna Rusignan, uradnik Sergio Caf-fieri in uradnica Adriana Migliorisi, delavec Franco Coslovich in uradnica Maria Luisa Rapotti, delavec Mario Radovini in uradnica Renata Cisilin, gasilec Milli Bossi in bolničarka Serena Cattarini, industrijski izvedenec Marino Stabile in uradnica Cianna Bianconi, strugar Ruggiero Vincitorio in gospodinja Maria Cressevich. LOTERIJA BARI 75 73 42 52 47 CAGLIARI 2 8 5 61 7 FIRENCE 50 83 82 13 57 GENOVA 88 61 82 74 48 MILAN 45 14 8 29 74 NEAPELJ 16 59 7 25 82 PALERMO 28 81 83 69 77 RIM 83 4 62 47 18 TURIN 34 58 78 32 23 BENETKE 87 82 55 35 8 ENALOTTO 2 1 X 2X1 1 2 X 2 X 1 KVOTE: 12 točk - 4.851.000; ] točk — 198.400; 10 točk — 19.800 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AH’Alabarda, Istrska ulica 7; de Lei-tenburg. Trg S. Giovanni 5: Al S. Andrea. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina. AHTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Bol junec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel 200-121): Sesljan (tel 209-197): žav Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124) Šolske vesti Vpisovanje na drž. učiteljišču «A. M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod, in za dijake, ki so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti. Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» — Trst, Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst. U-lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276), spo. roča, da se zaključi rok za vpisovanje dne 24. julija 1974. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1. sporoča, da dne 24. julija 1974 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo srednje šole s celodnevnim poukom «F. Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da dne 24. julija 1974 zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Ravnateljstvo srednje šole sv. Cirila in Metoda v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da dne 24. julija 1974 zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. PD «SLAVEC» — RICMANJE vabi na tradicionalno vaško SAGRO SPORED: DANES, 21. julija Ob 17. uri koncert domače godbe na pihala. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. JUTRI, 22. julija Ob 17. uri otvoritev kioskov. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. Izleti V' PD Tabor Opčine priredi v nedeljo, 23. t.m.. izlet v Bovec in z žičnico na Kanin. Vpisovanje vsak dan v trgovini pohištva Renar na Opčinah. Izletnike, ki so se že vpisali, naprošamo, oa poravnajo vpisnino. Odhod izpred Prosvetnega doma na Opčinah točno ob 7. uri. SPDT priredi 4. avgusta avtobusni izlet v Bovec z vzponom na Prestre-ijenik. Za turiste izlet z žičnico na Kanin. Vpisovanje samo do 25. t.m v uradu ZSŠDI, Ul. Geppa 9. SPDT — Udeleženci štiridnevnega izleta, od 24. do 28. julija na Triglavsko pogorje naj se zberejo v sredo, 24. t.m., ob 8. uri v Stari Fužini (Bohinj) pred hotelom «Triglav». Napotili se bomo čez Uskovnico v Vodnikov dom, nato v Planiko in vzpon na Triglav. Povratek čez Hribarice po dolini Sedmerih jezer na Komno in nato se bomo vrnili v Bohinj. Prihod v Bohinj je predviden v soboto zvečer. Narodna iu študijska knjižnica v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da bo s ponedeljkom, 22. t. m., odprta neprekinjeno od 8. do 14. ure. Od 5. do 15. avgusta bo knjižnica zaprta za občinstvo. Uprava Gledališča ROSSETTI Danes ob 18. uri peta ponovitev operete «Pri belem konjičku». Prl osrednji blagajni v Pasaži Pretti so na razpolago vstopnice za ponovitev operete «Pri belem konjičku» in za premiero operete «Izgubljena ženska», ki bo v petek, 26. t.m. Miramarski park — Predstave ‘Luči in zvoki»: ob 21.30 «Der Keiser-traum von Miramare» (v nemščini), in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Avtobus iz Ulice Beccaria ob 20.30 in 21.45. iz miramarskega parka ob 22.45 in 24.00 z vmesnimi postajami. Ariston — I.N.C. 21.30 «Queimada»- V glavni vlogi M. Brando. Barvni film. Nazionale 16.00 «L’isola del tesoro». V glavni vlogi nastopa Orson Wells. Barvni film. Excelsior 15.30 «Indovina chi viene a cena?» Igrajo Spencer Tracy, Sidney Poitier in Katharine Hepburn. Barvni film. Grattacielo 15.00 «Butch Cassidy». * glavnih vlogah Paul Newman in Robert Redford. Barvni film. Fenice 16.00 «Fino all'ultimo respiro». Jean Paul Beimondo in J. Seberg- Eden 15.00 «Le amanti». Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Dov'è andata a finire la settima compagnia?» Barvni film za vsakogar. Aurora 15.30 «La leggenda dell'arciere di fuoco». Igra Buri Lancas-ter. Barvni film. Capito! 16.30 Revija Hitchcockovih filmov: «II profumo della signora in nero». M. Farmer. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom- Cristallo 15.30 «Dio perdona, io no»-Igrata Bud Spencer in Terence Hill. Barvni filiti Impero 16.00 «La caduta degli dei»-Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Secondo rapporto sul comportamento sessuale delle casalinghe». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Dudu il maggiolino a tutto gas». Barvni zabavni film. Ideale 15.00 «Chen... e continuò a massacrare a colpi di Kung Fu»-Igrata Sha Chuan Lung in Sze Lan. Barvni film. Vittorio Veneto 15.15 Iz serije grozljivk: «Quando Maria urlò dalla tomba». Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 15.OC «Nessuna pietà per Ulzana». V glavni vlogi nastopa Buri Lancaster. Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «Il cacciatore solitario». Po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igra Ron Elly. Barvni film. Radio 14.30 «La tenaglia cinese». Barvni film. Poletni kino «Ex Soci 21.00 «E pot lo chiamavano Magnifico». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Terence Hill. ZAHVALA Vsem. ki so z nami sočustvovah ob izgubi našega dragega očeta i» nonota Antona Žerjala in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti, se toplo zahvaljujemo. Sin in hčere z družinami Boršt, 21. julija 1974 Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša draga mama. tašča, nona in teta KARLINA JANKOVIČ vd. GRGIČ (Čedinova) Pogreb drage pokojnice bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: sin Edi z ženo Anico, vnuka Drago in Edica z možem Igorjem in sinčkom Aleksom, vsi nečaki z družinami in vsi sorodniki Bazovica, Rožice, Ljubljana, 21. julija 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja v spomin našega nepozabnega KLAVDIJA se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam bili ob strani v naši veliki žalosti. Posebna zahvala Gospodarskemu društvu, športnemu društvu, pevskemu zboru in dr. Milanu Starcu. Družina STARC Kontovel, 21. julija 1974 ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od našega nepozabnega RUDIJA PERT0TA Posebna zahvala tovarišu Slavcu, nabrežinski godbi in darovalcem vencev in cvetja. Družine PERTOT in SKUBIN Nabrežina, 21. julija 1974 PnmorsfcTSnGvmfc PO NEDAVNEM RAZRiTJU KALA V TREBČAH Dejanja občinske uprave se cesto popolnoma razlikujejo od obljub Kal je s privoljenjem občine razrila družba SNAM, da bi obvarovala svoje plinovodne cevi pred uničenjem - Ogorčen protest domačinov Ogorčenje zaradi razritja treben-f^a se med domačini še ni Poleglo, temveč je nasprotno za-J«0 tudi sosednje vasi. Kakor smo S® trat,k0 .že poročali, je družba : ki Je v bližini speljala isto- nenskj plinovod, namestila v dno a posebne cevi, ki naj bi posrka-. ,Y.zemljo takoimenovano elektrostatično energijo, čez plinovod te-- r?vno v.tem predelu električna Peljava visoke napetosti, kar po-Ai,roca1?kvare na plinovodnih ceveh. umuhrana elektrostatična energi-V razJeda cevi, tako da jih je bila «uzba SNAM prisiljena v tem pre-ze enkrat zamenjati. Bližnji v, severnem koncu vasi je bil i- 0 kol nalašč pripravljen za spe-aabrane energije v kraško kwa vr”;'6' ^ ta namen je družba .k ,ze prec* Petimi leti zasadila , °S kala globoko v zemljo po-, cevi, ki naj bi kot nekakšen eiovod požrle nabrano elektriko. t Pa še ni bilo dovolj. Strokovnjaki ugotovili, da je to bolj malo za-ve® ° ter sklenili okrepiti to speljano' o 0 se. i® pretekli ponedeljek P javil v sicer izsušenem treben-_^em kalu buldožer ter se globoko aril v njegovo dno. Najprej je azmaknii vrhnje plasti strjenega ata in kamenja, nato pa se je za-*se v debelo plast ilovice, ki omo-aoca nepropustnost dna. V globoko el°’ ki je zazijalo na sredi kala, 0 uslužbenci družbe SNAM nato arih tanke cevi ter jih povezali s Posebno napravo, ki je nameščena o zunanjem zidu zadnje trebenske L15® na tej strani vasi. Končno je uidozer začel izdolbeno luknjo prerivati ter hudo razorano dno kala za silo zravnal. Medtem ko je vsa ta stvar nemo-^ no potekala, se je marsikdo v rebcah radovedno spraševal kaj Poprav počenjajo v kalu. Sploh 0 kali pomenili za izsušeni Kras e.°, veliko. Predvsem se je tu na-PaJala živina. Danes je živine tudi v rebčah vedno manj, a tudi mimo 8a so kali izgubili dobršen del 0vh0Je nekdanje nepogrešljive vloge, danili so zgolj okrasno vrednost, . "ljub temu ostali še vedno poten-JMni vir vode, ki je na Krasu ni v'kuar dovolj. Mimo tega naj po-emo, da so Trebenci resno raz-jn'.sljali tudi o tem. da bi kal, ki ,ez' na jusarskem zemljišču in je °t tak nekakšna last vaške skup-nosti, preuredili v bazen. Nič čudesa tedaj, če so se zaskrbljeno Pogledovali, ko se je buldožer ne-*e8a zasebnega podjetja požrešno aril v njihov kal. Ko se je glas o uničevanju kala razširil po vasi, so iz te vesti nastale najrazličnejše domneve. Pozanimali so se, čemu kopljejo in ko so izvedeli, jih je še bolj zanimalo, kdo jim je dal za kopanje dovoljenje. Obvestili so o-sebje občinske izpostave za vzhodni Kras, ki je takoj poslalo na kraj občinske stražnike. Ti so od uslužbencev podjetja zahtevali dovoljenje za opravljanje dela na kalu. Tega delavci pri sebi niso imeli, zato so stražniki zaukazali prekiniti delo. Seveda na dovoljenje ni bilo treba dolgo čakati. Že čez slabi dve ali tri ure so ga z žigom tržaške občine pomolili stražnikom pod nos ter nemoteno nadaljevali svoje delo. Le domačinom, katerih upravičeno ogorčenje so v tem trenutku dobro razumeli, so zagotovili, da bodo skušali dno kala čim bolje popraviti. In res so že v zgodnjih popoldanskih urah začeli prihajati na kal težki tovornjaki čiste furlanske ilovnate zemlje, s katero je lopata boldozerja zamašila največje luknje. Med tem časom, ko so uslužbenci podjetja stikali za dovoljenjem, ki so ga bili pustili kdo ve kje, so vaščani poklicali na odgovor predstavnike pristojnih oblasti. Njihovemu vabilu se je tako odzval pokrajinski odbornik za javna dela Lucijan Volk, ki se je najprej prepričal o dejanskem stanju ter se nato nemudoma povezal z občinskim odbornikom za javna dela, ki pa o zadevi ni bil obveščen. Lahko si po vsem tem predstavljamo razburjenje domačinov, ko je kmalu nato prišlo podpisano dovoljenje. Zajel jih je zopemi občutek, da so bili spet grobo izigrani od občinskih oblasti. «Kal leži na jusarskem zemljišču», pravijo eni, «in bi se bila morala občina zato posvetovati z vaško skupnostjo, preden izda takšno dovoljenje». «Kolikokrat so nam že obljubljali, da bofio kraške značilnosti obvarovali in ovrednotili, pravijo drugi, zadnji primer z našim kalom pa dokazuje ne samo, da ne držijo obljub, temveč da nasprotno te naravne vrednote uničujejo.» Glede afere trebenskega kala naj naj dodamo še to, da je družba SN AM plačala občini za služnosti sto tisoč lir. če bi cevi speljala v kakšno bližnjo zasebno dolino, bi bili stroški veliko večji. Zaenkrat še hi mogoče ugotoviti. ali bo napeljana furlanska ilovnata zemlja držala vodo im če-je podjetje res zamašilo vse luknje, eno pa je gotovo: ta primer je dodal debelo zanko verigi nezadovoljstva kraškega prebivalstva nad neobčutljivostjo upravnih organov pri upošte vanju potreb in zahtev tega prebival stva. Večkrat izneseni, a še ne ures ničeni predlog Trebencev za usta novitev odbora upravičenih posest nikov, ki bi ščitil vaške gospodarske interese, je s tem dobil novo svežino. «V tem pogledu bomo morali čim-prej ukrepati,» je bilo v teh dneb prevladujoče mnenje med domačini, «sicer bodo še naprej počenjali iz nas kar se jim bo zljubilo.» Pa še več; tudi sosednje vasi bi bilo treba sen-sibilizirati za te probleme, da bi mogli enotno nastopiti pri konzulti za vzhodni Kras ali neposredno pri občinskih odbornikih ter samem županu. Dario in Čele odprla ¥ Miljah nov bar • ••• •'■ - $p£|gj V vsakem priročniku o gostinstvu bomo brali, kako pomemben je način postrežbe, način, kako gosta v lokalu sprejmejo. Kdor stopi v miljski bar «Pri belem konjičku» oziroma «Al cavallino bianco», v začetku Ulice Battisti, se mu ni bati, da bo slabo sprejet. Že nekaj dni imata namreč prenovljeni bar v rokah dva mlada gostinca, ki ju je sama prisrčnost in vljudnost. Sta to Dario Della Santa in čele Ber-senda, ki ju mnogi od Domja in s Krmenke ter z Brega nasploh dobro poznajo, ker sta s poslovnim življenjem začela doma, na Krmen-ki, kjer se udejstvujeta tudi v tamkajšnjem prosvetnem in družbenem življenju. V Miljah sta prevzela bar, ki je tik pred vhodom v mestece, prav nasproti spomeniku padlim v NOB. Lokal, ki je bil nekoč gostilna in so ga v letih po vojni preuredili v bar, sta podjetna Dario in Čele popolnoma obnovila. Pri tem jima je dela izpeljajo podjetje SMA iz Pa-pariana pri Vidmu. Lokal je čeden, privlačen, za postrežbo pa bosta poskrbela Dario in Čele, za katera smo že rekli, da sta prisrčna in vljudna. llllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllll^llll■■■l^lIllllHlllllllllMlllllllllllIl■llllllllllll|||||||||||||||||||||||||Il|||||Illlllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ulIlllllllllll|||||||||||lll|||||||||||||||||||||||||||||||||lllllr POČIVA NA GORIŠKEM POKOPALIŠČU Umrl je Šentjakobčan Janko Pestofnik ■ 'iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiimimiiiiimiimi OD PETKA DO NEDELJE Pokrajinska razstava DOMAČIH VIN V REPNU Sodeluje 42 vinogradnikov - Okrogla miza o kmetijstvu in šoli - Kulturni in zabavni spored V petek, 2G. t.m., ob 18. uri bodo v Hepnu odprli 3. pokrajinsko razzavo domačih vin, ki jo s sodelovanjem repentabrske občine prireja Pokrajinska uprava. Prva taka raz-atava je bila v dolinski občini (v °oljuncu), druga pa v devinsko - na-Pfežinski občini (v Nabrežini). Na letošnji pokrajinski razstavi bo sodelovalo s svojim vinskim pridelkom ?kupno 42 vinogradnikov iz vse tržaške pokrajine (od Miljskih hribov o° Medje vasi) z 22 vzorci belega v*ha, 15 vzorci črnega vina in 12 Vzorci terana. V petek, ob 19.30 bo v repentabr-*ki cerkvi koncert, ki ga bo izvajal dho Pahor -Slama, od 20. do 24. ure Pa bo na trgu v Repnu igrala godba Pa pihala s Proseka. , V soboto, ob 10. uri bo v gostilni Škabar v Repnu okrogla miza na te-P10 «Kmetijstvo in šola». Ob 19. Pri se bo na trgu v Repnu začel na-stop folklornih skupin «Caprivese» •P Tržaške folklorne skupine, od ‘9-30 do 24. ure bo ples na prostem. Igral bo orkester «Kras». V nedeljo, ob 16. uri bo v Repnu koncert godbe «Refolo» iz Skednja, PD Vesna iskreno čestita Sonji Sirk Norini Bogateč Milošu Košuti Darinki Košuti Loredani Ukmar Nevi Bogateč Sandiju Tenceju za opravljeno maturo. Prosvetno društvo «Rdeča zvezda» čestita Dorici Kreševdč in Vilmi Širci, odbornicama. Robiju Miliču, Sonji Milič, Nadji Bizjak in Nadji Avber k opravljeni maturi. PD F. Prešeren iz Boljunca čestita Magdi Kuret Patriciji Maver in članu dramske skupine Karlu Žerjalu za opravljeno maturo. Posebne čestitke vodji dramske skupine Borisu Mihaliču za izreden uspeh na maturi na ( učiteljišču. ob 18. uri bodo podelili nagrade, od 20.30 bo ples na prostem. Igral bo orkester Igo Radovič. Nagrajeni vinogradniki iz repentabrske občine Na letošnjem prazniku kraškega terana in pršuta v repentabrski občini je ocenjevalna komisija dodelila za teran prvo nagrado Janku Škabarju iz Repna štev. 30, drugo nagrado prejme Anton Škabar iz Repna štev. 32, tretjo pa Emil Purič iz Repna štev. 15. Vsi ostali vinogradniki, ki so sodelovali na vinski razstavi, prejmejo nagrade «ex aequo». Podelitev nagrad bo 7. avgusta ob 18.30 v hotelu «Kras» na Colu. Sestanek KZ za Hudo leto Kmečka zveza priredi v torek, 23. trn., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Lonjerju sestanek vseh lastnikov zemljišč na Hudem letu, ki jih uporablja Golf klub. Poročali bomo o zaključku pogajanj z Golf klubom za nove najemnine in o najemnih pogodbah. Pozivamo lastnike, da prinesejo na sestanek točne katastrske podatke o svojih zemljiščih. Tajništvo Kmečke zveze V nedeljo, 14. t.m., je umrl v bolnišnici v Gorici znani Šentjakobčan, zaveden Slovenec in kulturni delavec — Janko Pestotnik. In čeprav nam je bilo znano, da je njegovo zdravstveno stanje zelo kritično, nas je vest, da je umrl, res potrla, saj je bil pokojni Janko nam vsem dober in iskren prijatelj, skrom. nega in plemenitega značaja. Zato smo ga vsi spoštovali in imeli radi. In v torek zjutraj smo pohiteli v Gorico, da smq. ga^ spremili na njegovi zadnji poti. ter se poslovili za vedno od njega. Ob grobu smo zapeli še otožno «Vigred» v pozdrav, nakar smo ga pustili samega v tihem spanju. Pokojni Janko se je rodil v Trstu pred šestinsedemdesetimi leti. še zelo mlad se je vključil v slovensko napredno družbo, v razna prosvetna društva, kot «čitalnica» in «Ilirija» pri Sv. Jakobu, ter sploh povsod, kjer je bilo treba podpreti borbo za slovenska stvar. In tudi po razpustu slovenskih društev se ni uklonil ter je vztrajno deloval za ohranitev naše besede in pesmi. Med zadnjo vojno se je vključil v vrste osvobodilne borbe ter je bil v začetku leta 1945 aretiran in odpeljan v nacis tično taborišče «Mathausen». Ko se je po končani vojni vrnil domov, se je takoj spet oprijel kulturnega delovanja ter je bil med ustanovitelji šentjakobskega prosvetnega društva «Ivan Cankar», kjer se je udejstvoval kot knjižničar in pevec v zboru, vse dokler so bile dane možnosti temu kulturnemu izživljanju. Z njim smo tržaški, posebno pa šentjakobski Slovenci izgubili plemenitega in vzornega človeka in borca za naše pravice, ki bo prav gotovo ostal vsem v lepem in trajnem spominu! Prizadetim naše iskreno sožalje. L. P. OSMICA Dušan Milič, Zagradec 2, toči domače beto in črno vino. Sestanek sekcije PSI za vzhodni Kras V četrtek je bila na Opčinah seja PSI za vzhodni Kras; na dev-nem redu je bilo poročilo o delovanju sekcije na tem delu Krasa in pa imenovanje nekaterih članov v izvršni odbor. Politično delovanje se je v tem letu v veliki meri razširilo in problemi, ki čakajo rešitve, so vedno številnejši. Člani sekcije PSI za vzhodni Kras so zato pooblastili odbor, da poseže pri izvoljenih predstavnikih stranke na tržaški ob- čini, pokrajini ter deželi, da se zavzemajo za rešitev perečih problemov v Bazovici, Padričah, Gro-padi, Trebčah, pri Banih in na Opčinah. Ti problemi so prišli na dan ob priliki sestankov po vaseh, ki jih je organizirala sekcija. Sklenjeno je bilo tudi, da bo ljudski praznik Socialistične stranke Italije letos na Opčinah, in sicer n. in 8. septembra v organiziciji sekcije. Sledila je diskusija o novih članih odbora in sprejet je bil sklep, da se odbor razširi in da vanj vstopijo tudi predstavniki socialistične mladine, ki do sedaj niso bili zastopani. Nov odbor sestavljajo sledeči tovariši: politični tajnik Andrej Renar, namestnik tajnika Michele Turitto, organizacijski tajnik Vojko Kocman, člani odbora Aljoša Volčič, Leo Kralj, Lucio Daneu, Gilbert Carli in Gaetano Chiozzotto, predstavnika socialistične mladine v odboru pa sta Aleksander Ražem in Darko Križmančič. POKOPALI SO GA V LJUBLJANI ZAVEDNEGA LONJERCA IGNACA KJUDRA NI VEČ V ponedeljek so na ljubljanskem pokopališču Žale pokopali ob prisotnosti številnih znancev, sorodnikov in prijateljev iz Lonjerja Ignaca Kjudra, ki je vso povojno dobo preživel v slovenski prestolnici. Pred letom dni mu je opešalo zdravje, vendar pa je svojo bolezen držal zase ter se ni nikomur pritoževal. Tri dni pred svojim 78. rojstnim dnevom pa je tiho odšel. Pokojni Ignac se je rodil v Lonjerju 15, julija 1896 kot najmlajši liiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiMiiMiriniininiiiiiiiiiiiiiiiii im m iiimiii n mimiiiiiiMKiiiiiiimi» Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Nadja Bensi 1.000 lir, Bruna Slunj-ski 2.000 lir, Marija Bernetič 5 tisoč lir. V spomin Franca Kobala daruje Marino Štrajn 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Angel Bandelj 5.000 lir, Pepko Cilen (Kontovel 64) 2.000 lir. V spomin bratranca Kamila Sedmaka daruje Leander Košuta z družino 5.000 lir. V spomin pok. Dragice Tence darujeta mama Karla in teta Francka 5.000 lir. V spomin pok. Rudolfa Pertota iz Nabrežine daruje Alojz Bogateč 2.000 lir. * * * V spomin Janka Pestotnika darujejo pevci in prijatelji PD Ivana Cankarja 18.500 lir za PD Ivan Cankar. V spomin Janka Pestotnika daruje Vida Cergolj 1.000 lir za PD Ivan Cankar. V spomin pok. Francesca Gottija daruje Vida Cergolj 1.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob peti obletnici smrti dragega brata Rada Rauberja darujeta Marija in Ivanka 10.000 lir za Dijaško matico. Sergij Brus daruje 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 6. obletnici smrti Ivanke Pečar daruje mož Anton 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin pok. Naceta Kjudra darujeta Josipina Kjuder 1.000 lir in Antonija Pečar 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ignacija Kjudra daruje Svetka čok 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. pohištvo 'N Vabimo Vas, da obiščete NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ul. Castaldi 3 v Trstu (tel. 762-966 — pri Trgu Garibaldi) OGLEDALI si boste med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane tovarne MEBLO (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinj tovarne CUMINI Ob 3. obletnici smrti nepozabnega prijatelja Klavdija Grdoviča darujeta Mira in Silvano 5.000 lir za ŠD Breg in 5.000 lir za Kasto. V spomin drage hčere daruje N.N. 100.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ivana Pestotnika daruje Ida Ivančič 1.500 lir za PD Cankar. Ob 20. obletnici smrti padlih sinov Justa in Alberta daruje Marija Cjak 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Za Kulturni dom Prosek - Kontovel darujejo Oskar Ivan Ferluga 10.000 lir, Slavko Bukavec 5.000 lir, Andrej Regent 2.000 lir, družini čuk in Bukavec 5.000 lir, Čuk E-mil 5.000 lir, Silvij Verginela 20 tisoč lir, Vanda in Lojzka Milič 5 tisoč lir. V počastitev spomina pokojnega Klavdija Starca darujeta Laura in Elva 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Majda in Corrado Menucci darujeta 10.000 lir za pevski zbor «Vasilij Mirk». Za ŠD Kontovel daruje Mario Matjašič 2.000 lir in Emil Regent 2.000 lir. Namesto cvetja na grob preminu lega Klavdija Starca daruje Josip Regent (Nevio) 10.000 lir za ŠD Kontovel. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: N.N. 50.000 lir, podporni član Marij Zuljan (Log 98) 4.000 lir, Anton in Marija Tuljak 5.000 lir. V spomin pok. strica Ignacija Kjudra daruje družina Pjerina Pečar 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Ignaci ja Kjuder daruje Rudolf Čok iz Lonjerja 1.000 lir. V počastitev spomina pok. strica Ignacija Kjudra doruje Oskar Kjuder z družino 5.000 lir. V isti namen daruje družina Mjevko Kjuder 5.000 lir. * # * V počastitev spomina pok. strica Ignacija Kjudra daruje Oskar Kjuder z družino 5.000 lir za Rod modrega vala. Ob težki izgubi dragega sina Klavdija Starca daruje oče 10.000 lir za ŠD Kontovel in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Klavdija Starca darujeta družini Danev in Tavčar (Kuštantinovi) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin Klavdija Starca daru- je bratranec Alfredo Rupel 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 5.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen darujejo Slavko in Magda Kalc 2.500 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 2.500 lir za ŠD Kontovel, Štefanija Štoka 3.000 lir in Vida Menucci 2 tisoč lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. 1 izmed sedmih sinov delavske družine. Takoj v rani mladosti je občutil trdo kmečko delo, toda kljub pomanjkanju in hudim razmeram je dokončal slovensko trgovsko šolo v Trstu. Prišla je nato prva svetovna vojna in kot toliko mladeničev je moral tudi on obleči vojaško suknjo avstroogrske armade. Skoraj štiri leta se je bojeval na Tirolskem, kjer je bil tudi ranjen. Ob prihodu iz vojske in po končani vojni se je pokojni Ignac vključil v napredno slovensko prosvetno delovanje in se aktivno udejstvoval pri «Ljudskem odru». Dvajsetega leta pa se je oženil z Lonjerko Karlo in si ustvaril družino ter kljub krizam, revščini, večkratni brezposelnosti in narodnostnemu zatiranju, vzgojil štiri otroke. Vendar pa mu ni bilo dolgo dano, da bi v miru užival družinsko življenje, saj je fašistični režim poskrbel, da se je moral leta 1931 kot napreden slovenski delavec ločiti od svojih dragih ter pobegniti v Ljubljano, da bi si v Jugoslaviji ustvaril boljše življenje. Leto kasneje pa je za njim prišla še žena Karla z otroki. Vendar pa ni bilo življenje tu preveč rožnato, tako da se je morala vsa družina truditi, da se je lahko preživljala. i'ezave so se nadaljevale med drugo svetovno vojno, ko je moral Ignac z družino drago plačevati svojo zavednost in napredne nazore z aretacijami, zaporom in mučenjem. Najhujši udarec pa je doživel, ko je zgubil svojega najstarejšega sina Ignaca, ki je preminil v taborišču Mauthausen le pet dni pred zlomom nacizma. Vendar pa ga ni ta udarec zlomil, saj se je z vso vnemo vrgel na obnavljanje porušene domovine z udarniškim delom. Y 57. letu je odšel v zaslužen pokoj. Aktivno je sodeloval pri raznih družbenih organizacijah v Ljubljani ter je bil tudi predsednik krajevne .Zveze borcev. Hvalevredna pobuda v dolinski občini V četrtek, 18. t.m., je bil v dvorani prosvetnega društva «Valentin Vodnik» v Dolini širši sestanek kmetov tržaške pokrajine, na katerem je bilo govora o potrebi po ustanovitvi zadružnega hleva na dolin skem brdu (Dolga krona). Prisotni so enodušno pozdravili pobudo v korist živinoreje in kmetijstva nasploh. Iz svoje srede so izvolili pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo sledeči kmetje: Josip Sancin, Dušan Kodrič, Miljo Machietti, Klavdij Kofol, Mirko Zobec, Aldo Zobec in Josip Žerjal. Pripravljalni odbor bo vodil vse potrebno do ustanovnega občnega zbora. Obvestilo živinorejcem Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu obvešča vse živinorejce, da dne 22. julija letos zapade rok za predložitev prošenj za nagrade ob rojstvu telic, teličkov in brejih junic v smislu deželnega zakona z dne 13. 5. 1974. štev. 18, člen 3. Prošnje za nagrade za telice rojene med 24. januarjem in 24. majem in za junice, ki so breje vsaj 6 mesecev, je treba predložiti na Pokrajinskem združenju rejcev v Trstu, škorkljev trg štev. 4, prošnje za teličke rojene v omenjenem razdobju v hlevih prosilcev pa je treba vložiti na Pokrajinskem kmetijskem nad-zomištvu v Trstu, Ul. Ghega štev. 6. FESTIVAL LJUBLJANA 22. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 6. BALETNI BIENALE Danes, 21., v torek, 23. in v sredo, 24. julija, The Golden Gate Quartet ZDA V četrtek, 25. julija, LADO Folklorni ansambel Hrvatske V četrtek, 1. avgusta. Slovenski oktet Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30. Informacije in rezervacije po telefonu (061) 21-768 Mali oglasi sedaj smo v novem sedežu v ulici Caboto 24 (industrijska cona avtobus št. 21) NUOVA CONCESSIONARIA nove telefonske številke: 826.1811213 AUTOAGENZiA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomo bil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972. 1CC0 super 1971, gjulia 1.3 1974, 1300 Tl 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971. 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970. 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970, autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 m Ul. Cotogna 7 - Autosalone Trieste. 37-LETNI — dobro situiran Tržačan bi se poročil z gospodinjo, pošteno. zdravo brez imetja. Telefonirati 763714. Trst. ZASEBNIK kupuje starinske slonokoščene. srebrne, porcelanske predmete. kozarce, lesene kipce. Plača dobro. Telefonirati Trst 767-134 • po možnosti, govoriti v italijanščini. OBIŠČITE NOVO TRGOVINO POGRINJALA — ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti. 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STAND A Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline - novosti PER SONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih sum DUNLOP. ŠVICARSKE URE v 800 modelih NAKIT - SREBRNINA DRAGULJI - OKRASNE URE GCP DARVVIL <£> ’T, a*f TRST-Trg Sv. Antona 4 I - Il - III nadstr. Tel. 36231/61932 CENE ŠE VEDNO - BREZ POVIŠKA A VSTOP PROST A W • «tflt pohištvo ^ 3 S A trst TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 4141*1 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo «AUTOAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA 8 TELEFON 29-714 ZASTOPNIK Shodu IA TRST IN POKRAJINO ■ TAKOJŠNJA DOBAVA Prihranite na bencinu 2 novimi ŠKODA 74 100 1 00 L - 110 L COUPÉ R /ZOT3S. Wta Ta ■ RAZSTAVA NAJNOVEJŠI H MODELOV ORISKI DNEVNIK 21. julija 1974 SESTANEK BO JUTRI NA ŽUPANSTVU Priprave za politično razdelitev mest v nastajajočih rajonskih konzultah v Gorici Upoštevali so volilne resultate za občinski svet iz 1970 - Nerealni podatki za Štandrez Bo občina ustanovila konzulte kljub težavam finančnega značaja? Prebivalstvo Gorice, še posebno v predmestjih, z nestrpnostjo pričakuje, da bi rajonske konzulte dejansko ustanovili in da bi pričele s svojim delom. Morda bo do tega prišlo že letošnjo jesen ali pozimi. Seveda, če ne bo prišlo do kakšnih težav. Za ustanovitev konzult je bil sklep vnešem v levosredinski sporazum leta 1970 na zahtevo socialistične stranke. Za te konzulte so se ogrevali tudi komunisti in tudi krščanska demokracija je kasneje, čeprav proti volji, te rajonske konzulte sprejela. Hotela je sicer porazdeliti mesto na podlagi starih župnijskih meja, da bi tako imela več vpliva na prebivalstvo, a ji to ni uspelo. Je pa znala kr-ščanskodemokratska stranka prva urediti svojo organizacijo tako, da bo več ali manj odgovarjala področjem, kjer bodo delovale jutri te konzulte. Druge stranke pa so šele sedaj pričele s tako reorganizacijo. Rajonov imamo sedaj, po dokončnem sklepu občinskega sveta pred nekaj meseci, devet. Največji rajon, v katerem je tudi največ prebivalcev, je mestno središče. Poleg tega pa imamo še rajone Ločnik, Podgora, Pevma (tudi Oslavje in Št ma ver), štandrež, Rojce, Sv. Rok Sv. Ana, Severni del - Placuta in Stražice. Rajoni niso enako veliki niti kar se tiče ozemlja, na katerem bodo delovali, niti po številu prebivalstva. Najmanj prebivalcev bo imel rajon Pevma združen z Oslavjem in Štmavrom, kjer je prebivalstvo skoro v celoti slovensko. Samostojen bo tudi rajon štandrež, prav tako Podgora in enako tudi Ločnik. Do samostojnosti teh rajonov, v katerih je veliko slovenskega prebivalstva, je prišlo po zaslugi strank, v katerih se udejstvujejo Slovenci. Občinski svet Je sklep o ustanovitvi rajonov in njihovih konzult sprejel pred nekaj meseci, pokrajinski nadzorni odbor je dal svoj pristanek, vendarle je bil ta polovičnega značaja. Rajone in njihove konzulte lahko ustanovijo, je bilo mnenje pokrajinskega nadzornega odbora, vendarle ne sme občina zanje potrošiti niti lire več od sredstev, ki jih ima na razpolago v svojem proračunu. To, ker ni v letošnjem proračunu posebne postavke o stroških za delovanje rajonskih konzult. Zaradi tega so sklep o finančnih stroških poslali v Rim, da bi ga tam odobrili. Rajonske konzulte pa bi kljub temu lahko pričele z delom, saj bi se lahko posluževali občinskih uslužbencev in občinskih prostorov. Ker predvideva pravilnik o rajonskih konzultah njihovo sestavo, je pristojni občinski urad že pripravil razpredelnico o porazdelitvi mest v vsaki konzulti. O tem vprašanju bodo govorili jutri na seji zastopnikov političnih strank, ki bo na županstvu pod predsedstvom odbornika za programacijo Fantini j a. V vsaki konzulti bo dvajset članov, le v mestnem središču jih bo imela nekaj več. Štirinajst članov v vsaki konzulti bo porazdeljenih na podlagi števila glasov, ki so jih posamezne politične stranke dobile na zadnjih občinskih volitvah leta 1970, nadaljnih sest pa jih bodo imenovali iz raznih športnih, sindikalnih, prosvetnih in kulturnih društev, ki delujejo na področju rajona Ugotavljanje števila političnih zastopnikov ni bila lahka stvar, kajti v skoro vseh primerih ne teče meja bodočih rajonov po mejah nekdanjih volilnih sekcij. Navedimo samo en primer. Prebivalci Oslavja, Štmavra in dela Revme so vedno glasovali v sekciji štev. 37; tu je ugotavljanje glasov zelo lahko. Del prebivalcev Pevme pa je glasoval v sekciji štev. 55 skupno z volivci Grojne in naselja pri Pevmskem mostu. Slednji bodo spadali v rajon Stražice, del volivcev te sekcije pa bo spadal v rajon Pevma. Zaradi tega so strokovnjaki na občini glasovom sekcije štev. 37 dodali del glasov iz sekcije štev. 55, kar je brez dvoma spremenilo resnično politično porazdelitev bodoče rajonske konzulte. Tako je tudi v Štandrežu in tako bo brez dvoma v vseh drugih rajonih. Osnutek porazdelitve mest v rajonskih konzultah je znan in je v političnih krogih že zbudil precej pikrih komentarjev. Politične predstavnike zlasti moti sklepna številka, ki daje preveč članov nekaterim strankam in premalo drugim. Je pa treba upoštevati, da zastopa član konzulte v manjšem rajonu morda sto-dvesto ljudi, član konzulte v mestnem središču pa od 500 do 1000 ljudi. Osnutek porazdelitve po rajonih je naslednji: Ločnik: PSDI 2, MSI 1, PLI 1, SDZ 1, PSI 1, KPI 1, KD 7 (skupno 14); Podgora: PSDI 2, SDZ 2, PSI 2, KPI 3, KD 5; Pevma: PSDI 1, SDZ 4, PSI 4, KPI 3, KD 2; Stražice: PSDI 2, MSI 1. PLI 1, SDZ 1, PSI 1, KPI 2, KD 6; Severni del - Placuta: PSDI 2, PRI 1, MSI 1, PLI 1, SDZ 1, PSI 1, KPI 1, KD 6; Podturn - Sv. Ana: PSDI 2, MSI 1, PLI 1, SDZ 1, PSI 1, KPI 1, KD 7; Rojce: PSDI 2, MSI, PLI 1, SDZ 1, PSI 2, KPI 2, KD 5; Štandrež: PSDI 2, MSI 1, SDZ 2, PSI 2, KPI 2. KD 5; Mestno središče: PSDI 3, PRI 1, MSI 2, PLI 2, SDZ 1, PSI 1, KPI 1, KD 9 (v tem rajonu je skupno 20 izvoljenih članov konzulte). V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Odhod z Goriškega na tretje srečanje zamejcev in Gorenjcev v Železnike V jutranjih urah bo odpotovalo enajst avtobusov in veliko zasebnih vozil - V Železnikih bogat kulturni spored Danes bo z Goriškega odpotovalo približno 600 ljudi na tretje srečanje zamejcev in Gorenjcev v Železnike. Množični izlet, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza v Gorici, spada v okvir hvalevrednih pobud, ki jih prireja SPZ z društvi v matični domovini. Približno ob 7. uri zjutraj bo enajst avrobusov in veliko število zasebnih avtomobilov odpeljalo proti lepemu gorenjskemu kraju. Na tem izletu sodelujejo vsa prosvetna društva na G :, 'kem. nekatera pa bodo z zbori in godbo na pihala nastopila tudi v kulturnem programu. Kot smo že poročali, si bodo izletniki v jutranjih urah ogledali do mobransko mučilnico pri Urhu. Tu jim bo na razpolago zgodovinar iz Ljubljane. V Železnikih pa bo na sporedu bo- © V Tržiču bo jutri, v ponedeljek stavka osebja medobčinskega avtobusnega konzorcija. To bo prva stavka v tem konzorciju od njegove ustanovitve lani. Osebje stavka, ker ga je ............................................... gat kulturni program. Nastopil bo združen pevski zbor z Goriškega, ki ga tvorijo člani vseh pevskih zbo-rov, ob spremljavi godbe na pihala «Kras» iz Doberdoba. Folklorna skupina iz Sovodenj se bo občinstvu pioc stavila z vrsto zanimivih narodnih plesov. V programu bodo nastopili tudi domačini in sicer: moški zbor iz Škofje Loke, mladinski zbor osnovne šole iz Železnikov, folklorna skupina iz Preddvora, ansambel bratov Amolt, pevca Marija Deržaj in Kračo Koren ter znani humorist brež-njev Vane. Napovedovalca bosta Mi-lanka Bavcon in Borut Mencinger, sodelavca ljubljanske televizije. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI pospešmie irooie z vzluAimi deželapii Goriška občina naj upravlja prosto cono v korist celotnega posoškega gospodarstva Kot smo že včeraj na kratko poročali, so na petkovi seji občinskega sveta v Gorici odložili razpravo o prosti coni. O tem problemu se bodo spet menili na pri- skuša graditi take infrastrukture, ki bi skušale pospešiti gospodarstvo med dvema državama. To pa naj bi bilo zgrešeno, pravi Pedro-ni, kajti naša dežela ne bo mogla hodnji seji občinskega sveta, po- I dobiti skupne točke z marksistično tem ko se bodo prve dni prihodnjega tedna sestali predstavniki političnih skupin, da bi proučili položaj. Kljub odložitvi razprave o prosti coni, se je v petek glede tega vprašanja razvila dolga debata (trajala je dve uri), v katero so posegli številni svetovalci. Fašist Pedroni je ostro kritiziral o-snutek o prosti coni, ki so ga sestavili predstavniki političnih skupin na seji prejšnji teden (na tem sestanku sta bila odsotna predstavnika KPI in PSI). Pedroni je dejal, da je osnutek zasnovan na zgrešeni podlagi, in sicer, da se daje preveč pomena vprašanju meje z Jugoslavijo in v tem oziru se .................................................... POGOVOR S PREDSEDNIKOM CAPO MARANGONOM h leta v leto se vodovodne naprave večajo in odpravljajo marsikatero nevšečnost CAFO skrbi za dobavo vode 30.000 prebivalcem - V konzorcij je vstopila tudi steve-rjanska občina - Manjkajo finančna sredstva za idealno razširitev vodovodne mreže Na področju, kjer deluje Vzhod-nofurlanski vodovodni konzorcij, t.j. na področju šestnajstih občin od Zagraja do Dolenj, živi približno trideset tisoč ljudi, ki so porazdeljeni v osem tisoč družin. Področje delovanja konzorcija zavzema 16.000 hektarjev zemlje, vmes ima samo en «tuj» otok, t.j. področje Krmina in Medeje, ki imata svoj lasten vodovod. V zatiljem času se je temu konzorciju pridružila še občina Šte-verjan, ki pa ima še vedno svojo lastno upravo. Morda bo do direktnega upravljanja s strani CAFO prišlo v tem letu, ko bodo urejene vse birokratske formalnosti. Tedaj bodo tudi v Števerjanu plačevali vodo po ceni, ki velja v vseh drugih občinah, t.j- po 45 lir kubik (večji porabniki jo plačujejo 55 lir kubik) in ne več po sedanji ceni 100 lir. O dejavnosti vodovodnega konzorcija in o načrtih za bodočnost smo se prejšnji dan na sedežu v Gradišču pogovarjali s predsednikom Giuseppom Marangonom. Na čelu konzorcija je že več let, v njem pa je od ustanovitve pred petindvajsetimi leti, ko je bil župan v Koprivnem (v upravnem svetu konzorcija so vsi župani vključenih občin). Zaradi tega zelo dobro pozna vse, kar je v zvezi s tem vodovodom in nam je lahko dal vsa tista pojasnila, ki smo jih hoteli. Pri tem sta mu seveda pomagala tudi prijazna funkcionarja konzorcija. V CAFO so vključene vse tri slovenske občine, Doberdob, Sovodnja in Števerjan. Slednja sicer še čaka na dejanski pričetek obratovanja konzorcialnega dela. ostali dve pa sta že dolgo let v konzorciju. Tudi v Doberdobu so imeli pred vključitvijo v CAFO lasten občinski vodovod in tedaj so domačini plačevali vodo dražje kot kasneje, ko so se vključili v konzorcij; občinski proračun pa je bil razbremenjen težkih prispevkov. Vodo za potrebe kraškega območja (doberdobska občina, Vrh, Martinščina) črpajo iz tal na levem bregu Soče in Vipave, na področju Petovelj. Vodo dobavljajo celotnemu kraškemu področju, ifa do zadnjih jameljskih hiš pri Sabi ičih in tudi do vstopnih naprav na avtocesti pri Moščenicah. Prav tako dobavljajo vodo italijanski karavli na obmejnem prehodu Jamlje. Pred asom so želeli Jugoslovani, da bi i italijanske strani dobavljali vodo \idi v Brestovico, do sporazuma j>a ni prišlo, ker bi bili morali najbrž v Ut namen menjati celotna vodovodno omrežje do Jamelj; sedanja kapaciteta ne bi namreč zadostovala. Prav tako dobavlja CAFO vodo na področju sovodenjske občine. Pri Rubijah imajo črpalko, cisterno so uredili lani na Peči, ker so se prebivalci tega kraja jezili, da jim poleti zmanjkuje voda. V zadnjem času so napeljali vodovod do zadnjih hiš v Gabrijah ob Tržaški ce- krajem v občini Dolenje. Ko vode tam zmanjka, jo dobijo iz Čedada. Ko smo se s predsednikom Marangonom pogovarjali o nevšečnostih, do katerih prihaja poleti, ko marsikje zmanjka voda, nam je ta to. priznal. Dejal pa je, da voda manjka le v nekaterih primerih in v najbolj oddaljenih krajih, da pa je potrebna v teh trenutkih tudi ,,-o v vrouujcui uu niasn.1 te- ■ č'°veška solidarnost. Nekateri Iju-sti in do mirenskega obmejnega d je uporabljajo vodo prekomerno, prehoda. Vodovod morajo podaljšati tudi do pred kratkim zgrajenih tovarniških poslopij med Tržaško cesto in državno mejo nasproti letališča. Ta so namreč na področju sovodenjske občine. Vendarle pa bo na tem področju morda voda zmanjkovala v poletnih mesecih, ker so vsa ta poslopja na robu vodovodnega omrežja. Prav tako bo morda še nekaj časa prišlo do nevšečnosti v poletnih mesecih v zgornjem delu Sovodenj, v Škrljah. V načrtu pa imajo gradnjo še enega rezervoarja na tem področju in sicer v Škrljah. Takih nerešenih problemov imajo precej na vsem področju, kjer deluje vodovod, nam je dejal predsednik Marangon. Če bi hoteli urediti vsa potrebna dela, bi potrebovali, po današnjih cenah, 1.600.000.000 lir. V kratkem pa bodo dobili samo 200 milijonov lir državnega prispev ka in s tem denarjem bodo napravili najbolj nujna dela. Na področju sovodenjske občine so sicer še nekatere posamezne hiše brez vode; to so nekatere hiše na Vrhu in nova valilnica piščancev v Sovodnjah. Skušali pa bodo čimprej vsem u-goditi. Števerjan je poglavje zase. Ta občina ima lasten vodovod, njegovo upravljanje stane precej. Zato si je občinska uprava dolgo let prizadevala, da bi prišel njih vodovod v območje CAFO in sklep je bil lani tudi dokončno sprejet. Manjka še ureditev nekaterih birokratskih formalnosti, pa bo tudi v števerjanu prevzel upravo vodovoda CAFO. Do tega bo prišlo že letos, vendarle nam niso znali povedati točnega datuma. Vodo v Števerjan bodo še vedno dobavljali iz Gorice, CAFO bo seveda kril primanjkljaj, do katerega bo nujno prihajalo. Sicer pa krije konzorcij tudi primanjkljaj za nekatere druge manj dostopne kraje. V občinah na desnem bregu Soče dobavljajo vodo iz vodnjakov, ki so na področju Fare. Imajo pa še tretjo skupino vodnjakov, ob Idrijci, iz katerih dobavljajo vodo močijo vrtove in polja, prav zaradi tega pa ostajajo drugi ki so povezani z isto cevjo, brez vode. Nadzorstva nad takim nepravilnim poslovanjem nekaterih ni možno vršiti. Na področju CAFO živi približno 30.000 ljudi. Državni prispevki za nove naprave in za povečanje že obstoječih, prihajajo na podlagi zakona, da je poprečna poraba 100 litrov vode na osebo dnevno. Z zadnjem času pa dosega ob konicah poraba vode tudi 200 litrov na osebo dnevno. To ni nič čudneea, saj imajo v skoro vseh hišah razne moderne stroje, ki uporabljajo vodo, v skoro vseh hišah je danes urejena kopalnica. Ker pa je statistika v Rimu napravljena na podlagi starega zakona, prihaja k nam malo prispevkov, ker menijo, da imamo stvari že zadovoljivo urejene. Na srečo imamo deželno upravo, ki je doslej dala več prispevkov za po večanje kapacitet. K večji porabi vode pa seveda pripomorejo tudi številne nove gradnje. V upravi CAFO se s takimi povečanimi potrebami soočajo, ko so stanovanjske zgradbe ali tovarne zgrajene, takrat zaprosijo deželo ali državo za prispevek. Tega dodelijo, če ga dodelijo, po nekaj netih. Zaradi tega so vedno, in ne po lastni krivdi, v zaostanku z dobavo vode. Pred zaključkom pogovora smo predsednika Marangone vprašali, kako bo z metanovodsko mrežo. CAFO bo prevzel v upravljanje tudi to, vendarle nima denarja. Dežela je hotela najprej dajati denar za metanovode, pa se je premislila in dala raje denar za ureditev kanalizacijske mreže v mestih in tudi na podeželju. V CAFO pa stvar že preučujejo in prvi kraji ki bodo dobili metan, ko bo to mogoče, bodo kraji na relaciji Palma-nova-Gorica, t.j. kraji ob sedanjem metanovodu, ki dobavila metan Gorici. Sicer pa je to stvar bodoč nosti. m. w. ekonomijo Jugoslavije. Pedronijeve ugotovitve pa so naletele na negodovanje s strani drugih svetovalcev, ki niso odobravali tako nazadnjaško mišljenje. Del Piero (PLI) je dejal, da je novi osnutek o prosti coni preveč generičen, Chiarion (KPI) se je strinjal z Del Pierovo ugotovitvijo. Treba je namreč predložiti pristojnim organom v Rimu pregled vseh potreb za razvijanje našega gospodarstva, ne pa to strniti v tri same točke. Komunistični svetovalec je nato kritiziral dosedanje upravljanje proste cone, ki ga je imela v rokah trgovinska zbornica. V teh zadnjih letih smo ugotovili, pravi Chiarion, da je prišlo čio o-sebnih interesov, ki so škodili interesom celotnega prebivalstva. Rešitev tega je, da upravljanje proste cone prevzame goriška občinska uprava. Svetovalec je v svojem nagovoru poudaril, da je treba gledati na problem proste cone tudi z vidika, da je naše mesto trgovski most z vzhodnimi deželami, posebno pa z Jugoslavijo, in da je zato nujno potrebno, da bo moral osnutek proste cone upoštevati predvsem te faktorje. Treba bo ustvariti take infrastrukture, ki bodo pospešile trgovino v tej smeri. Treba je zgraditi čimprej mejne naprave pri Štandrežu ter modernizirati in razširiti goriško železnico. Do sedaj pa so bili pristojni krogi v Rimu gluhi za te potrebe mesta. Ob koncu je Chiarion povedal, da bo njegova skupina glasovala proti temu osnutku, če se ne bo upoštevalo teh problemov. Komunistični svetovalec je še u-gotovil, da bi morali biti svetovalci obveščeni o osnutku trgovinske zbornice in bi samo tako lahko preverili nastali položaj. Fornasir (PLI) se je razburil, da je trgovinska zbornica že predložila Rimu svoj osnutek in se ni o tem najprej porazgovorila z občino. Ugotovil je, da bi nadaljnje upravljanje proste cone s strani trgovinske zbornice škodovalo našemu gospodarstvu in bi privedlo do osebnih interesov nekaterih trgovcev. Po teh ugotovitvah je župan De Simone predlagal, da se razprava o prosti coni preloži na prihodnjo sejo in da se najprej vzame v pretres osnutek trgovinske zbornice. Predlagal je še, naj bi prišlo do sestanka predstavnikov političnih skupin. Predlog so sprejeli z večino glasov (proti temu so bili liberalci in predstavnik PSI, glasovanja so se vzdržali KPI in PSDI). V začetku seje je Fornasir (PLI) zahteval od župana, naj obvesti svetovalce o rezultatih, ki so jih dosegli na srečanju v Novi Gorici med občinskimi upravitelji Gorice in Nove Gorice. Svetovalec pa je izrazil željo, da bi na prihodnjih sestankih bil prisoten tudi predstavnik manjšine. Bratina (SDZ) je vprašal, če je bila občina uradno zastopana na konferenci o manjšinah, ki je bila v Trstu. Po mnenju svetovalca in po tem kar je pisal tisk, se je namreč zdelo, da ni bilo nobenega občinskega predstavnika. Zupan pa je povedal, da je občino na tej konferenci predstavljal odbornik Moise. © Na šolskem skrbništvu in v tajništvu vseh srednjih šol je objavljena lestvica dijakov, ki so zaprosili za študijske podpore v višini 350 000 lir za prihodnje šolsko leto. premalo in ker mora zaradi tega delati preveč nadur. k do četrtka stavka avtobusov Tudi danes ne bo avtobusov na medkrajevnih progah. Stavka šoferjev in drugega osebja, ki traja že od prejšnje sobote, je bila podaljšana do četrtka, 25. julija. Danes partizansko slavje v Čepovanu V čepovanu bo danes tovariško srečanje bivših borcev zaščitnega bataljona IX. korpusa. Ob 10. uri bo zbor bataljona. Slavnostni govor bo imel Albert Jakopič - Kajtimir, nekdanji načelnik štaba IX. korpusa. V kulturnem programu sodelujejo igralska skupina IX. korpusa, učenci osnovne šole iz Čepovana in godba na pihala ter pevski zbor iz Nove Gorice. • Jutri ob 20.30 se bo spet sestal pokrajinski svet. Nadaljevali bode z razpravo dnevnega reda. Na cesti Trst — Gorica pri Gabrjah Šofer iz Števerjana izgubi! življenje v prometni nesreči Pri Gabrjah se je včeraj okoli 17. ure smrtno ponesrečil 32-letni šofer Marjan Mužina iz Števerjana. Mladenič je z motorjem honda 750 GO 24151, last 28-letnega Bojana Preglja iz Gorice, silovito trčil v obcestno cipreso in ostal na mestu mrtev. Mužina je vozil motor iz Trsta proti Gorici, ko je na ovinku blizu karabinjerske postaje, iz še neznanih vzrokov izgubo nadzorstvo nad težkim motorjem. Zaradi velike hitrosti ni u-tegnil ustaviti vozila, ki je silovito trčilo v drevo na njegovi levi strani. Očividcem se je nudil srhljiv prizor, saj je motorist trčil naravnost z glavo v deblo. Po pregledu zdravnika so gg z mrtvaškim avtom peljali v kapelo pokopališča. PRIPRAVE NA JESENSKO - ZIMSKO SEZONO V klubu «Simon Gregorčič» vrsta zanimivih predavanj V programu so tudi nekatere razstave Kljub poletnemu počitniškemu vzdušju naši prosvetni delavci ne mirujejo. Medtem ko so eni zaposleni s prirejanjem poletnih prireditev, drugi postavljajo temelje prireditvam v zimski sezoni. V raznih prosvetnih društvih bodo v prihodnji sezoni nadaljevali z delom, ki so ga imeli že v preteklosti, marsikje pa bodo imeli na sporedu še kaj novega. Precej pa se bo oživilo prosvetno delovanje v mestu Gorici. Klub «.Simon Gregorčič» bo priredil vrsto predavanj in tudi nekaj razstav. Predavanja bodo v glavnem združili v cikluse. Imeli bomo tako ciklus predavanj o slovenskih glasbenikih in glasbi. To bo brez dvoma precejšnja pomoč koristnemu delu, ki ga med goriškimi Slovenci vrši Glasbena matica s svojo šolo, prav tako pa bo sovpadalo tudi z napovedano slovensko glasbeno abonmajsko sezono. Drugi ciklus predavanj bo posvečen slovenskemu šolstvu. Ta predavanja bodo v sodelovanju s Šolskim muzejem iz Ljubljane, ki bo poskrbel tudi za ureditev dveh razstav. Ena bo posvečena 200-letni-ci šolstva na Slovenskem, druga pa slovenskemu begunskemu šolstvu. Begunsko šolstvo je pravzaprav primorska, lahko bi v ožjem merilu rekli goriška domena. Naši ljudje so morali v prvi svetovni vojni v begunstvo v notranje pokrajine avstroogrske države in tam so šolske oblasti ustanovile številne šole, v katerih so se učili številni danes starejši in še živeči ljudje. Tretji ciklus predavanj pa bo, v počastitev tridesetletnice osvoboditve, posvečen narodnoosvobodilni borbi. Predavali bodo priznani strokovnjaki iz Slovenije. Vmes pa bo klub «Simon Gregorčič» priredil še kako drugo predavanje. Konec decembra bo najbrž predaval prof. Vlado Dedijer, član Russellovega sodišča. Govoril bo o ameriških zločinih v Vietnamu in o sedanjem delu tega sodišča v Latinski Ameriki. Predavalnico na Verdijevem kor-zu bodo, na pobudo SPZ, preuredili. V njej se za prihodnjo sezono napovedujejo tudi nekatere slikarske razstave. Seveda bodo v tej dvoranici, poleg že napovedanih predavanj, na sporedu tudi predavanja planinskega društva in mladinskega krožka. pokiajina na podlagi deželnega zakona štev. 13/1966 tako za kritje stroškov normalnega poslovanja kot za kritje morebitnega primanjkljaja. © V Venreulianu bo konec tedna praznik komunističnega tiska. V soboto, 27. julija, bo na sporedu srečanje z delegacijo Zveze komunistov iz Nove Gorice in nastop okteta iz Nove Gorice ter folklorno-inštrumcn* talne skupine iz Nove Gorice. Folklorni festival v Centi V čenti se je sinoči pričel tradicionalni mednarodni folklorni fe' stivai «Europa dei cuori». Danes popoldne bo po mestu folklorna parada, v kateri bodo sodelovali godba na pihala iz Jesenic, Majoretef iz San Maura Torineseja in zastavonoše iz mesteca Gori v Laziu. Naslednje dni pa bodo folklorni večeri, na katerih bodo nastopale skupine iz Švedske, Španije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, češkoslovaške in Italije. Kino Gorico VERDI 15.00—22.00 «La sculacciata»-S. Rome in A. Salines. Barvni fiW-Prepovedano mladini pod 18. letom- CORSO 15.00- 22.00 «Di Tresette ce n’è uno tutti gli altri son nessuno»-J. Hilton Barvni film. MODERNISSIMO 15.00—22.00 «Per favore non mordermi sul collo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA Zaprto. CENTRALE Zaprto. Tržič ragazzi- AZZURRO 16.00—22.00 «La na». Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22.00 «H colonello Buttiglione». Barvni film. PRINCIPE 16.00—22.00 «Tutto a posto niente in ordine». Barvni film- • Pokrajinska uprava v Gorici javlja, da so do 30. julija letos podaljšali rok za predložitev prošenj za pod pore šolam za strokovno vzgajanje. za bolničarje, itd. Te prošnje daje mill!llllllllllllltll||llllllllUlllllllllllllll||IIIIIIllll|||i||||tHlllltllll|||||l|l|||||IHIIIIIIIUIIIlll|||llllifii|||||||||||ii|ii|||t||||||||||||||||||||||i|||||||||||||i|l|i>i||||ll||||||I||,|, BREZDELJE DOLGOČASI UPOKOJENCE 73-letna Frančiška Legiša iz Gabrij si sama ureja dom in obdeluje vrt Takšen je značaj vseh upokojencev z našega podeželja, ki so zaradi revščine morali vedno garati in trpeti Na goriškem slovenskem podeželju pogostoma srečavamo ljudi visoke starosti, ki obdelavajo polje ali urejajo hišno okolje. Saj drugače bi tudi ne moglo biti, saj so ti ljudje povečini rojeni v prejšnjem ali v prvih letih tega stoletja. Zakaj je tako kmalu razumemo iz njihovega pripovedovanja. Takrat so družine štele tudi do deset in več otrok, revščina je bila velika in beda je pritiskala dvanajst mesecev v letu. Zato so bili otroci primorani še v ranih letih opustiti šolanje in pomagati staršem na kmetiji. Najbolj srečni med njimi so našli zaposlitev kot hlapci, ali službinje pri premožnejših družinah. Zato jih je sram, da bi lenarili doma, ko lahko pomagajo družini. Pravijo tudi, da se dolgočasijo, če nimajo kaj početi. Tudi 73-letna Frančiška Legiša vdova Devetak iz Gabrij si ne privošči počitka. Skoro ves dan prebije v vrtu, kjer si ureja nasade, zaliva vrtnino in rije odvečno travo. Poleg tega najde še čas, da počisti sinu delavnico, opravi hišna in kuhinj ska dela. Segreje stolico le takrat, ko jo pride katera od njenih treh hčerk obiskat, ali kadar poškili, kaj je novega napisal Primorski dnevnik. Mi smo jo «zajeli» na podvečer, ko si je pripravljala drva za štedilnik. Izpiti za bolničarje psihiatrične bolnišnice Na sedežu pokrajinske uprave na Korzu Italija bodo v četrtek m v petek pismene naloge za bolničarje umobolnice, za sprejem v stalno službo. Moški bodo pisali nalogo v četrtek, 24. julija, ob 15. uri, ženske pa v petek, 25. julija, ob 9. uri. V glavnem gre za bolničarje, ki so že v službi in ki imajo že bolničarski izpit. Vpisani pa bodo med redne uslužbence na podlagi vladnega dekreta, ki daje pokrajinski upravi tudi denar kot povračilo stroškov za plače teh bolničarjev. Poletni praznik inventine v Štandrežu Člani športnega društva «Juven-tina» se marljivo pripravljajo na svoj tradicionalni poletni praznik, ki bo letos, kot vedno, ob koncu julija in v začetku avgusta na nogometnem igrišču. Praznik se bo pričel 26. julija in bo trajal do 4. avgusta. Praznovanje je rekreacijskega značaja. Vse večere bo deloval dobro založen bifè, imeli bodo tudi srečolov z bogatimi nagradami. Za zabavo bodo igrali orkestri «The Lords» iz Trsta, «The Robles» iz Trsta in «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Podrobnejši program je naslednji: 26. in 27. julija večerni ples, 28. julija bo miting šoferjev, 30. in 31. julija bodo imeli vlečenje vrvi. 2. avgusta bo na sporedu večer biberonov, 3. avgusta tekmovanje v valčku, 4. avgusta pa bodo izvolili Miss Juventine. štandreški športniki vabijo na svojo prireditev vse naše ljudi. da Mikluš z Oslavja, Ulica Ossario 15. Žensko so z rešilcem takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer ji je dežurni zdravnik ugotovil možganski pretres in zlom desne ključnice. Zaradi hudih poškodb so Mik-luševo odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, kjer so si pridržali prognozo. Zvečer se je ženska vračala z mopedom z dela (zaposlena je v podgorski predilnici) ko je pri «Restavraciji» trčila s prednjim kolesom ob pločnik (to verzijo nam jo je posredovala cestna policija). Domačini pa pravijo, da je ženski presekal cesto pes in je tako Mikluševa izgubila nadzorstvo in z glavo u-darila ob asfalt. Včeraj zjutraj smo izvedeli, da se je njeno stanje nekoliko zboljšalo. Vedno v petek zvečer je v Krminu prišlo do druge prometne nesreče, pri kateri sta se ranila dva mladeniča iz Bologne. Gre za 2Metne-ga Roberta Caselillija in za 20-let-nega F. :;nca Staragija. Mladeniča sta se s fiatom 500 vozila iz Gorice proti Krminu, ko je v njihovo vozilo trčil 57-letni avtomobilist iz Vidma Gaetano Di Barba. Ponesrečenca so v krminski bolnišnici sprejeli na 20-dnevno zdravljenje zaradi hujših poškodb. Šolske vesti Ravnateljstvo klasičnega liceja «Primož Trubar» obvešča, da bo na tai» ništvu šole odprto vpisovanje do 24. julija. Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» javlja, da bodo na tej šoli vpisovali do 24. t.m. Na slovenski trgovski šoli bo vpisovanje trajalo do konca meseca. Na nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Ul. Randaccio bo vpisovanje odprto do 25. julija. V pisarni Kmečke zveze v Gorici. Ulica Malta 2, lahko slovenski živinorejci vložijo prošnje za prispevke, ki jih bo dajala dežela za vrejo telet. Prošnje je treba vložiti na pristojnem deželnem uradu najkasneje do torka, 23. julija. Zato naj živinorejci pohitijo. V pisarni Kmečke zveze dobijo vsa potrebna pojasnila. Pisarna Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ulica Malta 2, bo od torka, 23. julija dalje dva tedna zaprta zaradi počitnic. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJ.S'1 Y A; Linda Zannila, Francesca Domini, Cristina Faganel, Sara Fedel. Eva Bradaschia, Roberto Flo-spegher. SMRTI: UUc-tni upokojenec Antonio Filip,pi, 7ò-lclni upokojenec Jožef Colja. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Corso Italia, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 723-41. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Cristianini in dr. Milocco. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pagnutti, v Ron-kah in Doberdobu dr. Verbano junior, v Tržiču in štarancanu pa dr. Rapozzi. PRIZNANO MEDNARODNI) ’ AVTO PREVOZNIŠKO POOJE1JE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d'Aosta 18« - lek 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREV it/ VSAKOVRSTNEGA ULAGA PROMETNA NESREČA V PEVMI Delavko z Oslavja so odpeljali v Videm zaradi hudih poškodb V petek zvečer, približno ob 22.40, se je v Pevmi, sto metrov pred spomenikom padlih v NOB, zelo hudo ponesrečila 47-letna delavka Jolan KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ul Morelli 14 Tv L 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA rafTiiiT-yr Alojz Rebula - petdesetletnik Danes ima Alojz Rebula petdeset let. čeprav vemo, da je to le niz časa, le s številkami raz-predeljena nit v človekovem življenju in da se njegova prizadevanja in ustvarjalni uspehi zbirajo v drugačnih vozliščih, je petdesetletnica rojstva vendarle zunanja spodbuda in nriložnost, ko se ozremo po slavljenčevem delu, predvsem pa po navdihovalnih prvinah, ki so v njegovo dejavno zavzetost odtiskovala svoja znamenja. Leta 1954, prav pred dvajse-umi leti, je Rebula izdal svojo Prvo knjigo. Devinskega sholarja. Potem so se zvrstile še zbirke novel, povesti, romana Senčni ples m V Sibilinem vetru, zapiski iz dnevnika, knjige esejev in radijske drame. Njegova bibliografija obsega sedaj 10 samostojnih knjig. * njih razpoznavamo pisateljevo osebnost: njegovo zakoreninjenost v domači narodnostni in družbeni resničnosti; njegov občuteni krščanski ethos — ves v prenovitvenem vretju; zagrizeno iskanje bistva in smotra vsemu; njegov ravnotežni, svetovljanski odnos do tradicije in do aktualnih tokov; njegovo polemično razboritost, ki kljub pesimističnim poudarkom Prav zaradi svoje zagnanosti učinkuje vitalistično; in še pretanjen estetski okus, ki zna kepo človeških energij, znanja in čustva pregnesti v prepričljive umetniške organizme. Žaradi vsega tega našemu pisatelju Alojzu Rebuli ob 50 letnici čestitamo in mu želimo še mnogo —■ umetniških uspehov. Lep uspeh ihte Jankovičeve .Merzzosopranistka Nora Jankovič se vse bolj uveljavlja v ita-njanskem opernem svetu in stro- kovne kritike jo vse pogosteje uvrščajo v sam vrh mezzosopran-ske skupine. Po uspešnih nastopih v lanski sezoni gledališča Verdi ima že zagotovljene angažmaje za prihodnjo sezono in med njimi zlasti nastop v vlogi Maddalene v «Rigolettu» v genovskem opernem gledališču, čez poletje pa vrsto koncert a;h nastopov v Rimu in Tarqu'.niji, posvečenih baročni glasbi. Prav v preteklih dneh je Nora Jankovič opozorila nase uidi na tekmovanju «mladih opernih glasov» v Peschieri ob Gardskem jezeru. Med okrog 50 nastopajočimi je osvojila za baritonistom Antoniom Salvadorijem najvišje število točk in s svojimi tehničnimi vokalnimi sposobnostmi, predvsem pa s svojim lepim žametno obarvanim glasom povsem prepričala žirijo, v kateri so bili priznani strokovnjaki. Pela je odlomke iz oper «Favorita», «Italijanka v Alžiru», «Seviljski brivec» in «Capuleti in Montecchi». Naši mladi umetnici k uspehu iskreno čestitamo in ji želimo mnogo uspehov v njeni umetniški karieri. Pet naslednjih Pesniških listov V tisku je te dni pet Pesniških h sto v, ki bodo zaključili tretji [^nik te zanimive založniške po-pule Založništva tržaškega tiska Založbe Lipa. Izšli in predstav-Jjeni pa bodo šele konec sep-tembra, torej v založniški sezoni, Saj so sedanji avtorji vredni vse Pozornosti. Predvsem bo zanimiv Poskus soočanje sodobne slovenje lirike s pesniškimi prizade-vanji v sosednjem prostoru: en Pesniški list bo namreč posvečen furlanskemu pesniku Lucianu Mo-randiniju, drugi pa uglednemu hrvaškemu liriku Slavku Mihaliču: ob njiju bodo izšli še Edvard Kocbek, Ciril Zlobec in Miroslav Košuta, avtorji, ki potrjujejo u-gled Pesniških listov v slovenskem prostoru, ki jih letos s posebnim okusom in skrbnostjo o-premlja tržaški grafik Franc Vecchiet. Letošnji filmski festival v Pulju 26- t. m. se bo v puljski Areni začel 21. festival jugoslovanskega Lima. Trajal bo do 2. avgusta, predvajali bodo 17 prijavljenih Limov, kar je nekoliko manj kot prejšnjih festivalih. Nekaterih L lino v namreč niso utegnili pravočasno dokončati, dva največja Spektakla letošnje jugoslovanske filmske proizvodnje «Užiška republika» in «Partizani» pa bo korala žirija gledati prav iz tega razloga za montažno mizo v Ljubljani. Za predsednika žirije, ki bo ocenjevala filme, so izbrali slo- venskega književnika Bojana Štiha, člani pa so: filmski režiser iz Sarajeva Sadudin Musabegovič, glavni urednik titogradske «Pobje-de» Svetozar Durutovič, filmski režiser iz Zagreba Vladimir Tadej, direktor nevropsihiatrične klinike medicinske fakultete v Prištini dr. Muhedin Salihamidžič, filmski igralec iz Skopja Darko Dameski, filmski režiser iz Beograda Žorž Skrigin, generalni sekretar Sterijinega pozorja Zoran Jovanovič in sekretar občinske konference SZDLJ Pulja , Albino Crnobori. Frane Vecchiet razstavlja v galeriji «Mednarodni center grafike» v Benetkah jt” . V galeriji «Centro internazionale della grafica» («Mednarodni center grafike») v Benetkah razstavlja od 11. do 24. julija 1974 Tržačan Franc Vecchiet, ki ga poznamo z nekaterih razstav v Trstu, Gorici in Kopru in tudi kot uspešnega opremljevalca zbirke Pesniški listi. V Benetkah se predstavlja s 30 večinoma barvnimi grafikami v tehniki lesoreza in mešani tehniki. Proces odtisa je nekoliko eksperimentalen, saj si Vecchiet pri odtisu pomaga s kosi pločevine in drugim «zavrženim» materialom. Razstavljeni grafični listi so razen nekaterih v glavnem nastali v zadnjem, času in so rezultat poskusov in prizadevanj mladega umetnika, da bi ustvaril nove, svojske grafične organizme, v katerih bi se razkrila njegova samostojna umetniška identiteta. V Vecchietovih grafikah ni človeških likov, niti sledu ni o živi naravi, kar je bilo tudi sicer značilno za njegove izdelke starejšega datuma, gre torej za predmetni svet mrtve narave, (medtem ko je, recimo, za Klavdija Palčiča značilna zasidranost v organskem svetu). V tem anorganskem svetu «lahko najdemo», kot piše v razstavnem listu tržaški kritik Sergio Brossi, «odmev kemije Življenja». Isti kritik meni, da je Franc Vecchiet «brez dvoma e-den najbolj zanimivih in obetavnih tržaških grafikov» in poudarja poetičnost, lirizem in senzibilnost, ki da so pomembne značilnosti Vecchietovega likovnega izražanja. Morda bi bilo treba poudariti še preciznost v izdelavi linij in čistost oblik ter toplo učinkovanje barv, pa najsi bo to prav sre-brno-siva, ki navadno deluje dokaj hladno, in pa seveda že kar tipično privrženost Vecchieta mrtvi naravi, v čemer je gotovo nekaj zanikujočega, da ni v nasprotju z ustvarjalnim procesom samim. Naj zaključimo poročilo z znano ugotovitvijo, da kar je v svetu poezije lirika, to je v likovni u-metnosti grafika, in treba je reči, da je Vecchietova «lirika» čista in svojska in njegova razstava v Benetkah pa ne samo zanj, temveč tudi za tržaške Slovence, potrditev in dosežek. |. H. llllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllliTilllllllllIllllllllllllllllllllllllIlllliiiiiiiiiiiiiiii 111,1111,1,,,,,,1,11,111111111111111111111111111111111111111111*111111 im |||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlllllllllUiUMIIIHIIMIIII»ll»llll>l| KOPRSKO KULTURNO PISMO Trije umetniški dogodki na obali Koncert v baziliki na Sv. gori - Gostovanje ljubljanske Opere v Portorožu - Nastop folklorne skupine Donskih kozakov v Kopru - Misel o folklori in akrobaciji MARIBORSKO KULTURNO PISMO Pester program za novo sezono V Drami poudarek na slovenskih delih - V Operi Svarova novost «Štirje junaki» - Festival baročne glasbe in Borštnikovo srečanje Zabeležiti moramo tri umetniške dogodke: koncert v baziliki na Sv. gori, gostovanje ljubljanske Opere v Portorožu in nastop folklorne plesne skupine Donskih kozakov iz Sovjetske zveze v Kopru. Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Novi Gorici je na koncu prejšnjega meseca zaključila svojo lansko koncertno sezono z orgelskim koncertom, na katerem so nastopili znani slovenski mojster na orglah prof. Hubert Bergant, ki si je v zadnjih letih kot izvrsten orgelski virtuoz pridobil sloves tudi izven domovine, sopranistki Nada Vidmarjeva in altistka Bogdana Stritarjeva. Na sporedu so bila dela J. S. Bacha, W. A. Mozarta, J. Haasa, M. Re-gerja, P. Ebna iri J. Langlaisa. Na odmaknjenem kraju objetem v blagodejno tišino, ki pomiri človekovo bit, razrahljano od sodobnega življenjskega tempa in hrupa, se je glasba toliko bolj neposredno odzivala v množici poslušalcev. Poleg solistično izvedenih skladb Huberta Berganta naj še posebej naglasim v skladu s stilnimi značilnostmi izoblikovan Mozartov motet v interpretaciji Nade Vidmarjeve in Haasove skladbe v izvedbi Bogdane Stritarjeve. Predstava opere Carmen G. Bi-zeta, ki jo je uprizorila ljubljanska Opera v areni «Avditorija» v Portorožu, je bila na dostojni u-metniški ravni, zapustila je vtis skrbne priprave in učinkovala prepričevalno, čeprav jo je spremljalo nekaj nevšečnosti in pomanjkljivosti, v glavnem jih lahko pripišemo ambientalnim in akustičnim pogojem, ki so, naravno, dokaj različni od tistih, v katerih solisti in ansambli nastopajo v zaprtih prostorih doma. Od tod najbrž tudi zaznavna odsotnost bolj uverljive mizanscenske razgibanosti v prvem dejanju, v katerem smo imeli vtis rahle zadrege premikajočih se skupin. No, na-daljni tok se je odvijal čedalje sproščeneje v svoji logični režijski zasnovi. Za soliste, zlasti pa za zbor, ki so bili večkrat razmeščeni v precejšnji medsebojni oddaljenosti, je bila edina zanesljiva opora dirigentova roka, kajti zaradi pregloboko pred odrom okopanega orkestra ni njegov zvok vselej mogel dovolj slišno prodreti do protagonistov na odru. To je povzročilo nepreciznost pri vstopih in ritmično neskladnost, ki se je v prvem dejanju, zlasti pri ženskem zboru, nekoliko zamajala; scena prepira že sama na sebi zahteva od ženskega zbora izredne ritmične natančnosti, od režiserja pa spretne postavitve, združene s smiselno zasnovanim gibanjem. Na trenutke je zaradi prešibke zvočne nosilnosti orkestra trpela intonativna plat solistov, kar je bilo najbolj občutno pri glavnih dveh protagonistih v drugem dejanju. Kar se tiče orkestrskega prostora, ga bo po mojem mnenju nujno potrebno dvigniti in hrbtno steno zgraditi iz trdega, zvočno odbojnega materiala, odrska betonska tla pa dopolniti z lesenim podom na način, ki naj bi zvoku dal večjo razsežnost in zven. Vsekakor naj bi tokratne akustične izkušnje in tiste, ki jih je nudil lanski koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana z Dubravko Tomšič - Srebotnjakovo, pomagale strokovnjakom najti najuspešnejšo pot k dopolnjevanju nujno potrebnih, izboljšanih akustičnih pogojev. Predstava je rasla v svoji napetosti in očitno je bilo, da so tako solisti kakor zbor in balet skušali dati vse od sebe in v najvišji meri prispevati k skupnemu grajenju. Isto velja tudi za orkester, ki je od začetne togosti čedalje bolj prehajal v skladnejšo igro in dosegel trenutke pristnega elana. Med izredno precizno izvedenimi in tudi muzikalno ter igralsko oblikovanimi skupinami je bil •............................................................ mo m simimEM knjižnem trgu Včasih Je tudi jokati užitek Roman Mannesa IR. Simmela o nacističnem kemiku, ki se i> Mval e argentini in končal svoje življenje nn Dunaju ko! žrtev obveščevalnih služb Ni odveč zapisati, da Cankarje-Va založba z izbranimi deli svoje zbirke Mozaik nadaljuje najbo-Jjše tradicije slovenske prevodne “terature. Prav zdaj nam je Posredovala obsežen roman sodob-nega nemškega pisatelja Johan-bssa Maria Simmla VČASIH JE TUDI JOKATI UŽITEK in tako ^Popolnila svoje izdaje prevodne literature s kvalitetnim delom Pemškega pisatelja, ki ga v svetu h>očno prevajajo in veliko bero Roman, ki obsega dvoje debelih knjig s skoraj 800 strani teksta, j® bil dobro izbran saj v njem pisatelj obravnava tako čas vojne kpt tudi sodobna trenja v Evropi- Pisatelj je sicer delo prestali na Dunaj, kjer se dogaja dandanes, v uvodni besedi pa pravi, da je bil roman napisan po resnič-Pi osnovi in dogodkih, ki so se v Pesnici dogajali v Nemčiji. Naj bo kakorkoli, aktualen, zanimiv, kritičen in dobro napisan obsežen tekst se uvršča med najboljša pripovedna dela, kar smo jih v zadnjem času dobili na slovenski knjižni trg. Pisatelj pripoveduje o argentinskem tovarnarju lastniku kemičnega koncema, ki so ga na Dunaju Pbiii. Zastrupila ga je neka ženska in istočasno tudi sama napravila samomor. Zakaj, čemu? To- varnarjev sin pride iz Buenos Airesa v Evropo in začne raziskovati vzroke očetove smrti. Pri tem pa počasi, plast za plastjo, odkriva resnico, ki se pokaže v docela novi luči, Argentinski tovarnar ni bil noben Argentinec temveč avstrijski profesor kemije, ravnatelj kemične šole, ki se je vdinjal nacizmu in tik pred vojno pobegnil z ljubico in komaj rojenim otrokom v Južno Ameriko. Tam je nadaljeval s svojimi poskusi z bakteriološkim orožjem in ga sklenil v Evropi prodati velesilam. Zaradi njihovih antagonističnih prizadevanj se je zapletel v spletke obveščevalnih in protiobveščevalnih služb. Končal pa je svojo pot pokončan od ženske, s katero je nekoč imel ljubezensko razmerje, pa ga je pustila in se poročila z drugim, Židom, ki je pred nacisti pobegnil v London. Zato pa se je maščeval nad njenim sinom in mu onemogočil študij na kemični šoli, ga pripravil do spora z ma terjo in s tem do dokončnega razbitja družine. Vse to pa je nujno privedlo do maščevanja in do smrti nekdanjega nacista, argentinskega tovarnarja, ki se je vrnil na krai svojih zločinov, da bi tu koval koristi. Toda tudi njegov sin, ki spozna, da ni noben Argentinec temveč sin nacističnega veljaka, se ves čas suče na robu prepada. Ob koncu, ko razkrije resnico o iznajdbah svojega očeta in očetovih nakanah o prodaji bakteriološkega orožja, pa tudi sam pade pod strelom najetega morilca, saj obveščevalnim službam velesil ni bilo všeč njegovo razkrivanje resnice. V romanu se prepletata predvsem dve komponenti. Na eni strani slika pisatelj sodobno avstrijsko stvarnost in življenje na Dunaju, kjer se prepletajo dejavnosti vseh obveščevalnih služb sveta in kjer avstrijska oblast nemočno in prizanesljivo obravnava njih delovanje. V tem delu romana nam pisatelj slika kako mladi Argentinec raziskuje vzroke smrti svojega očeta. Drugi del teksta pa obravnava razmere med vojno in prikazuje vzroke, ki so privedli do smrti navideznega argentinskega tovarnarja. Če je prvi del morda manj prepričljiv. pa je tisti del. ki slika medvojne razmere, mnogo realnejši in mnogo nretresljivejši. V tem delu je pisatelj ne samo kritičen temveč tudi obtožujoč, čeprav nas seveda njegove obtožbe toliko časa po vojni ne prevzamejo več tako, kot obtožbe tistih pisateljev, ki so proti nacizmu nastopali med vojno ali neposredno po njej. Seveda je treba pripomniti, da se pripoved o sodobni stvarnosti in medvojnem življenju prepleta in da je roman koncipiral tako, da pisatelj v svoji pripovedi preskakuje čas in se vrača v preteklost ter spet v sodobnost. To na eni strani omogoča vzporedno prikazovanje obeh temeljnih zgodb, istočasno pa veča napetost bralca. Lahko bi rekli, da se v njem prepletajo elementi sodobnega vohunskega in kriminalnega romana z ljubezensko zgodbo in pripoved o sodobni stvarnosti s prikazom nacističnih zablod in zločinov. Tako je roman vsebinsko, kompozicijsko in idejno spretno napisan, nabit z dogodki, pretresljiv in privlačen. Ni dvoma, da bo med slovenskimi bralci našel dosti takih, ki ga bodo z užitkom prebrali v enem zamahu. Roman je v slovenščino prevedel Janko Moder, skrbno kot vedno, s poskusi nekaterih novih ali vsaj neobičajnih besed. V prevajanju pravne terminologije pa se ni držal ustaljenih terminov tako da je včasih s pravnega stališča neprecizen. To pa seveda poprečnega bralca ne moti. Oprema Nadje Furlan je neobičajno manj posrečena. Sl. Ru. vsekakor tercet oziroma kvintet v drugem dejanju, prav tako v prepričljivi napetosti zgrajen prizor Carmen in Don Joséja v zadnjem dejanju v interpretaciji Božene-Glavakove in Rudolfa Francia, ki sta bila tudi pevsko na dopadljivem nivoju. Znaten delež je vtkala s svojim svetlo zvonkim liričnim sopranom Vera Lacič v vlogi Micaele, prav tako je bil igralsko nazoren v vlogi Zunige Dragiša Ognjanovič, ki razpolaga z lepo oblikovanim, izenačenim basom. Dalje moramo naglasiti prepričljive kreacije Tatjane Kraljeve in Manje Mlejnikove, kakor še omeniti Draga Čudna in Marcela Ostaševskega. Dirigent Vladimir Kobler je predstavo vodil z umetniško avtoriteto, jo z ozirom na posebne pogoje držal krepko v svojih rokah in spretno reševal občutljive situacije. Smiselno zasnovano sceno, ki je omogočala hitre spremembe in kljub enostavnosti ustvarjala odgovarjajočo atmosfero okolja in dogajanja, je postavil Viktor Molka. Uspela režija je bila v rokah Hinka Leskovška, baletne točke je zasnoval koreograf Henrik Neubauer. Svoj delež k uspeli celoti so prispevali tudi odrski delavci in mojstri razsvetljave. V nadaljevanju folklornega festivala na Slovenski obali, ki ga organizira Zavod za turizem v Portorožu, je v Kopru nastopila folklorna skupina Donskih kozakov iz Sovjetske zveze. Pred nami se je zvrstilo 27 točk ljudskih o-ziroma na ljudske ritme prirejenih plesnih zasnov ah spretno zrežiranih tistih plesov, ki so nastali v okviru raznih ljudskih obredov, šeg in navad ter na zgodovinskih dogodkih slonečih več ali manj izvirno zastavljenih koreografskih u-stvaritev, pa tudi na osnovi drugih vsebinskih trenutkov izoblikovanih plesov. Kakor vsi podobni profesionalni ansambli, tudi ta deluje v dveh smereh. Na eni strani išče novih prijemov in oblik s težnjo, da oplemeniti ljudsko gib-no umetnost, da jo obogati z novimi vrednotami, jo dvigne na tako imenovano koncertno raven in, nujno, se skuša približati baletni izrazitosti. S tem pa se seveda oddaljuje od pristne ljudske duhovnosti, atmosfere klenega, neposrednega ljudskega čustvovanja, ljudske prvinskosti, s kakršno se srečujemo večkrat pri sicer atmosferski'’, a po svoji ne-potvorjenosti in izvirnosti daleko bolj prepričljivih plesnih skupinah. In take skupine, da posebej ne poudarim, tistih, ki živijo in se hranijo še pri samem ljudskem izvoru, nam mnogo povedo, kakor pravimo, bolj nas impresjo-nirajo s svojo preprosto sproščenostjo in zanosom ter vzbujajo občutek, da vsa lepota prihaja od nekod daleč, da izvira iz globljih korenin, ki dajejo ljudski gibalno-sti pravo umetniško vitalno silo Ob tem naj se vsaj bežno do taknem vprašanja vsebinske struk ture festivala, ki se je že v ce loti nagnil v sfero naše, v zad njem času tako tipično, prera čunljive turistično-komercialne mi selnosti; ta ceni bleščeč učinek, ki ga pač v največji meri lahko ponudi samo visoko tehnično iz-vežban plesni ansambel. Vprašanje pa je, če le ne grešimo, ko zanemarjamo izvirno oziroma pristno gibno zvočno ljudsko izročilo naše ožje in širše domovine. Nastaja pravzaprav festival ali slavje profesionalnih plesnih skupin in ne plesne folklore kot take. Mnenja sem, da bi bilo nujno potrebno revidirati sedanja sta-lišča organizatorjev, ki naj bi se skušali nasloniti na mnenja širših kulturnih krogov. Da se vrnem k drugi prizadev-nostni smeri ansambla, ki predstavlja tehnično usposabljanje. To je nedvomno doseglo raven izredne dovršenosti, ki prehaja že v pravo akrobatsko popolnost. V tem pogledu je gotovo edinstven do- sežek, ki nudi redek primer plesne zmogljivosti podobnih ansamblov. Barvitost in usklajena pestrost kostumov ter nakitja, za-stavnost plesalcev in gracioznost plesalk, ki pa so se na trenutke že nagibali k baletnim elementom pa k elementom mimičnega plesa, dalje izvrstne režije in nekateri briljantni koreografski zasnut-ki, mladostni zanos, virtuoznost solistov in preciznost godbene skupine — vse je vodilo k vzvišenemu blesku, ki mu je svojo moč dodala še ljudska melodija. Ta je bila najizrazitejša, ohranila je značilno barvitost, izvirajočo iz načina naravnega petja in prednašanja. V zborskem petju smo pogrešali znamenitih kozaških basovskih glasov. Spretnost na harmoniki je pokazal Vječeslav Semjonov, izreden ritmičen čut in muzikalnost pa A-leksander Danilov na balalajki. Z zgolj artističnega vidika vzeto, vsekakor uspela predstava. Ivan Silič Mariborska kulturna srenja se niti še ni oddahnila, že nam je predložila program nekaterih u-metniških dejavnosti za prihodnjo sezono. Žal, s poletnimi kulturnimi igrami tudi letos ne bo nič. Obdravsko štajersko mesto bo tudi letos bolj ali manj životarilo v kulturni praznini. Odgovorni dejavniki so se spet prepozno zganili, da bi pravočasno pristopih k organizaciji poletnih iger, ki so že pred nekaj leti poživljale poletno sezono v Mariboru. Lepo, kot nalašč za poletne igre arhitektonsko ustvarjeno rotovžko okolje, se bo čez dan spet zapuščeno grelo na soncu, ob večerih pa bo prostrani trg preplavljal vonj po vinu in čevapčičih, dokler se ne bo spet kdo spotaknil ob zaspanost poletnega kulturnega življenja. In to bo za letošnje poletje spet vse. Najbolj živahno in delovno je vsekakor Slovensko narodno gledališče. Za novo sezono sta Drama in Opera objavili obširen repertoar, poln zanimivosti, ki bo verjetno spet razvesebl svoje zveste obiskovalce. Kot doslej sta umetniški vodstvi upoštevali specifičnost gledališča v Mariboru, ki mora nuditi raznovrstnemu občinstvu kar moč raznolik repertoar. Tako bo v Drami zastopan ruski dramatik A. P. Čehov s Stričkom Vanjo. Na oder se bo s svojo dobrodušno pikrostjo prismejal Brechtov švejk v drugi svetovni vojni. Po mnogih letih bodo spet uprizorjeni Kreftovi Kranjski komedijanti, ena najbolj privlačnih slovenskih komedij. Pozornost domačim delom je posvečena s Partljičevo dramatizacijo Potrčevega romana Zločin, ki bo kot tak poimenovan v Krvavo pot. Tudi Vandotov Kekec bo pod naslovom Dobra volja je najbolja v novi Partljičevi dramatizaciji razveseljeval zlasti mladino. Iz jugoslovanske dramatike je izbrano delo Slavka Kola ra Svojega telesa gospodar, širši javnosti poznano delo iz filma. Kot je razvidno sloni izvirni poudarek na slovenskih delih. Na Malem odru je predviden Shakespearov večer in še neizbrano moderno eksperimentalno delo, s težiščem na slovensko noviteto. Mariborska Opera pa si je izbrala pester in bogat repertoar, v katerem bodo zastopani priznani komponisti vseh smeri. Okvirni repertoar je sestavljen s poudarkom na klasičnih operah, ki so širšemu občinstvu še vedno najbližje. Seveda pa ne bo zanemarila modernejših del sodobnih skladateljev, s katerimi se je mariborski ansambel še doslej najbolj prosla- iimiiimimimiiimtiimiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiumiiiiiiiiiiimtiiiiiimimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii IVANKA HERGOLD DIDO Tretja samostojna knjižna objava mlade slovenske pisateljice Stari svetovi, antika, srednji vek so oblikovali sodobni prozi, poeziji in dramatiki sceno, oder, na katerem se rojevajo, živijo in umirajo rasli današnjega človeka. Gledalec, ki pazljivo opazuje to pretakanje idej sodobnosti na odru minulosti, ugotovi nenavadno sorodnost teh dveh svetov; in prav ta podobnost je vzpodbudila pisatelje, da so svoje zamisli prikazovali preko norm preteklosti. Antični miti so ustvarili idealne osebnosti za prikaz današnjega (in morda tudi preteklega) človeka, družbena ureditev preteklosti je s svojo prvobitnostjo in enostavnostjo postala hvaležen motiv za sodobne zapletene socialne in politične dogodke. Zadnje delo mlade slovenske pisateljice Ivanke Hergold, «Dido», se kot mnogo današnjih proznih stvaritev vrača v daljno preteklost, vendar pa zadrži svojo originalnost. Tema te knjige ni grška antika s svojo klimo bogov, mislecev in slavnih bojevnikov, temveč je po svoji vsebini in kraju dogajanja zelo podobna današnjim dogodkom v tako imenovanem «Tretjem svetu». Pravzaprav se v prozno stvaritev Her-goldove lahko zazremo iz več zornih kotov, pušča nas svobodne v doživljanju prikazane stvarnosti; lahko nas prizadene tragedija posameznika, lahko nas preseneti nenavadnost družbenih odnosov — lahko pa nas zgodba pusti na cedilu: hladni smo zaradi mrtve kronološke pripovedi. Že od vsega začetka nas pripoved vrže v naročje zgodovine in mi sami postanemo del zgodovine, ki nemočno opazujemo prizor iz preteklosti. Postanemo živa objektivnost, ki zre v življenje posameznika, v njegovo tesnobno doživljanje lastne usode. «Dido» — to je zgodba kraljice, ki je rodila slavno Kartagino; to je zgodba same Kartagine, ki v tej knjigi nastopa kot država -otrok; in ta otrok žrtvuje svojo mater Didono za lastno preživetje. Zgodovina je zahtevala Dido-nino smrt. Vendar pa zgodovino ustvarjajo ljudje, zgodovina je zgodovina ljudi: ni slučajno, da v knjigi Ivanke Hergold božanstva igrajo tako medlo vlogo. Di-dona ni padla zaradi tega. kei bi neko «višje bitje» s prstom zažu-galo k tlom; Didona je umrla, ker je takrat, v istem času, obstajal neki Hanon, ki je bil poveljnik kartažanske vojske; in Hanon je bil lačen oblasti. In nenadoma se zgrozimo. Vidimo. da ni nikjer nikakršnega znamenja, na katerega se bi s trdnostjo oprijeli, vidimo, da so tudi v tem trenutku, katerega živimo, mnoge Didone in Hanoni in Hiarbasi, ki z lastnimi rokami gradijo svoj raj ali svoj pekel. Pred nami občepi vprašanje: kaj bi bilo. če bi Didona posadila ob sebe na prestol Eneja, ki je zablodil v Kartagino, potem ko je srečno ubežal iz goreče Troje? To je bil tisti Enej, ki je na Apeninskem polotoku ustvaril zametke Rima, zametke tiste velesile, ki je čez nekaj stoletij Kartagino zravnala z zemljo. Kaj bi bilo, če bi bilo? Vprašanje ostane brez odmeva, brez odgovora. Odgovarja nam pisateljica: «Tudi konec med njima je že živel na samem začetku: Ali je treba Didoni povedati da se Enej že dolgo ni dotaknil ženskega telesa; ji je treba reči, da so njegove roke že zdaj trudne od vsega, kar ima še v življenju postoriti; ji je treba namigniti, da se bo odlepil od nje kot senca od drevesa, ko je za to pr nja svetloba?» Trenutek strasti, ki je hitro zamrl, se je ovekovečil v zgodovini. Zgodil se je tako in ne drugače ravno zato, ker je bil rezultat spleta mnogih človeških odločitev. V delu Ivanke Hergold «Dido» vidimo soočeno zgodovino z močjo in nemočjo človeka. Tudi slog pisanja je nekako obupno odsoten, to je slog opazovalca, ki že vse ve. V knjigi nastopajo ljudje obdani z neštetimi možnostmi in te možnosti so se izigrale v brezplodnem boju po samouresni-čitvi. Uresničila se je samo ena možnost. Ta možnost je bila Di-donina smrt in Enejev odhod. Zgodovina obrača strani naše knjige in pripoveduje: «Hiarbas JE BIL libijski kralj». «PRAVI-J~>, da so gradnje v glavnem končane», «Libijska puščava ni puscava», «Ko SO Didoni sporočili»... To je neosebni govor zgodovine. Na začetku vsakega poglavja pa je stran obarvana s črno barvo — že na začetku napoveduje konec. Jezik, uporabljen v delu «Dido» Ivanke Hergold, je ponovno dokazal, da v njem tlijo še mnoge neuporabljene dimenzije, ki lahko bralca pričarajo v zaželeno vzdušje. Seveda pa ne sme biti bralčevo oko pri odkrivanju novih romenov, ki jih prinaša beseda, preveč nestrpno in nezaupljivo. Robert Škrlj vil. Tako bo moderno smer zastopala duhovita komorna opera angleškega skladatelja B. Brittna Albert Herring, ki bo prvič uprizorjena v slovenščini. Krstno izvedbo pa bo doživela slovenska mladinska opera Danila Švare «Štirje junaki», ki jo je napisal prav za mariborsko Opero. Med slovenskimi deli je izbrana Smetanova romantična opera «Poljub», ki bo ob proslavi 150-letnice komponistovega rojstva, začela novo sezono. Bogatejši bo izbor italijanskih klasičnih oper, med katerimi so predvidene na novo naštudirane Puccinijeva La Boheme, Ponchielli-jeva Gioconda in Donizettijev Don Pasquale in kot novost na mariborskem odru Bellinijeva Mesečnica. Baletni ansambel bo naštudiral eno izmed del sovjetskih komponistov: Prokofjevo Pepelko ah Min-kusovega Don Kihota. Seveda bo tako opera kot balet, uprizarjal še naprej najuspešnejše ponovitve iz prejšnjih sezon. Na začetku jeseni bosta popestrili novo sezono že tradicionalna vsakoletna festivala baročne glasbe in Borštnikovo srečanje. Letošnji šesti baročni festival 74 bo potekal v prvi polovici oktobra. Sodelovali bodo naslednji ansambli: Collegium musieum iz Maribora, Komorni orkester iz Marburga na Lahni s solistom Igorjem Ozimom, violončelist Miloš Mejnik, Komorni orkester konservatorija za glasbo iz Moskve in ansambel Barocco, prav tako iz Moskve. Godala mariborskega opernega orkestra, Mladinski pevski zbor iz Maribora in solisti pa bodo naštudirali pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta Pergolesijevo Stabat Mater. Drugo polovico oktobra bo izpopolnilo znamenito Borštnikovo srečanje, ki bo letos posvečeno umetniškemu sodelovanju slovenskih in hrvaških dramskih umetnikov. V prvi vrsti slovenskemu dramskemu umetniku Hinku Nučiču, ustanovitelju mariborskega gledališča leta 1919, ki je nato nadaljeval delo v hrvaškem gledališču, in veliki jugoslovanski igralki Viki Podgorski, ki je prav taso začela svojo umetniško pot na slovenskem odru v Mariboru in jo z Nučiče- i zaključila v Zagrebu. Kot doslej, bodo v desetdnevnem festivalu sodelovala vsa slovenska dramska gledališča z najboljšimi predstavami zadnjega leta. V delovnem programu srečanja bo še posvetovanje «Delavec - kultura», ki bo skušalo rešiti vrsto osnovnih kulturnih vprašanj in nalog gledališča do delovnega človeka. Tudi letos bo posebna žirija v sestavi uglednih gledaliških in kulturnih delavcev podelila nagrade za najboljše ansamblske in posamezne umetniške storitve. Novost bo nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za najboljšo predstavo v prejšnji sezoni, ki se bo odslej, poleg že ustaljene nagrade za najboljšo predstavo na festivalu, podeljevala vsako leto na slavnosti Borštnikovega srečanja. Načrt mariborske založbe Obzorja za novo obdobje napoveduje 115 knjig, od tega 87 izvirnih slovenskih avtorjev, kar je občutno v prid domači književnosti. Med slovenskimi knjigami bo izšlo 19 novih pesniških zbirk, 9 leposlovnih proznih del, 6 dramskih besedil, 19 publicističnih knjig, ostalo pa knjige praktičnega značaja z raznih področij človeške dejavnosti. Zanimanje za izdajo založbe Obzorja se je pri ljudeh občutno povečalo, prav tako med književniki. Saj skoraj ni slovenskega pisatelja, katerega knjiga ne bi izšla pri mariborski založbi. Vsakoletno tradicionalno srečanje slovenskih pisateljev v prijaznem in gostoljubnem Štatenbergu, bo letos posvečeno humorju in satiri v literaturi, kar obeta zanimivo razpravo med pišočimi udeleženci. Snovanja za jesenski začetek kulturne sezone so, kot je iz omenjenega razvidno v polnem teku. Tako tudi na likovnem, knjižničarskem in muzejskem področju. Nastopajoče poletno mrtvilo je torej le navidezno. Emil Frelih Kaj mora ženska vedeti o sebi Knjigo KAJ MORA ŽENSKA VEDETI O SEBI domačega avtorja dr- Bogdana TeKavčiča pošilja Cankarjeva založba v pičlih dveh letih že štirikrat na slovenski knjižni trg. To kaže. da si je knjiga utrla pot med ljudi in da sta tako avtor kot založba dosegla svoj namen. Hkrati pa to dejstvo kaže, da je zdravstvena prosvet-ijenost oz. želja po tem prevzela širok krog slovenskih žena in deklet. V četrti izdaji te poljudno-medicinske knjige je avtor svoje pisanje razširil in dopolnil. Dodal je poglavja Prvič v ginekološki ordinaciji. Nepravilna lega maternice, Srbež vnanjega spolovila, Spolne bolezni. Kapavica in Sifilis. še bolj pa je morda pomembno, da knjiga prikazuje tudi sodobne preiskovalne metode, ki jih avtor poljudno razlaga. Nova poglavja so dopolnjena tudi z novimi ilustracijami. Tako nova izdaja, dopolnjena po vsebini in obsegu spremlja žensko od rojstva do starosti. $1. Ito. Pnmor^Tfnovnlk 6 21. Juliia 1974 JANKO FURLAN PO GAMSOVIH STEZAH Preko pobočja je brisal veter, mrzel, skeleč sevemik, preko bele gole strmine, zavijal okrog štrlečili oglov razritega sveta, se spet vzpenjal po pobočju, dvigal vse više proti ukrivljenim, razdejanim robovom prepadov, ki so padali v globine belega amfiteatra. Vzhod sonca se je bližal. žareča luč je ožarila vrhove proti vzhodu, da je odseval od njih mrzel sijaj novembrskega jutra. Po valujočih pobočjih, pod strmimi stenami, ki so se dotikale ožarjenega neba, so polzele mehke, nežne be-lo-vijoličaste megle. Svet narave, ta neizmerna življenjska sila, je trenutek za trenutkom spremljala svoje običaje. Sren se je bledo lesketal v medli megleni jutranji zarji. Snega je bilo malo, le tu pa tam se je prikazovala bela preproga. Svetloba je s težavo prodirala med debli macesnov ter oblikovala čudne sence in odseve. Počasi so se težke megle raztrgale in se je sinje posvetilo. Obrisi gora s ose pričeli luščiti iz meglene sivine in se barvati z rožnato in rahlo škrlatno barvo. Steza je zavila na levo in držala navkreber proti previsnim stenam. Nisem ji sledil. Počasi sem se prebil skozi ruševje do blage vzpetine skal, ki so obrobljale malo melišče. Povzpel sem se na ozek greben, ki se je razširil v položen travnik, porasel z dolgo usahlo travo. Vsedel sem se. Bila je že pozna jesen in sapa je hladno lizala med suhimi bilkami, da so se tresoče križale in ustvarjale podobe. Preko neba so se vlekli tanki oblaki in metali po grebenih in stenah valujoče sence. Nenadoma je tišino pretrgal žvižg. Presunljivo visok in čuden je padel v globino, med stenami je mogočno narasel in so odbil od pečine do pečine, dokler ni zamrl daleč spodaj. Zavlekel sem se v nizko ruševje med skalovje in se potuhnil. Vedel sem, kaj pomeni in komu je bil namenjen in prav zaradi tega me je pretreslo. Zavedel sem se, da če so me opazili, jih prav gotovo tistega dne ne dobim več pred oči. «Izgubljen dan», sem pomislil, ko sem se stiskal k tlom, v upanju da žvižg le ni bil namenjen moji prisotnosti. Prav gotovo me je v tistem trenutku zapustil moj hladni razum in pomislil sem o nesrečni zablodi mojega dejanja, če me ni videl me je prav gotovo zavohal. Pokukal sem izza ruševja in jih gledal. Bolje rečeno gledali smo se. Negibni, kot kakšni bogovi sredi O-limpa, so gamsi stali kakih petdeset metrov od mene. Občutek sem imel, da čeprav mirni, so jim bile mišice v stalni pripravljenosti za skok. Niso imeli svoje navadne po-letne barve, pokriti so bili z dolgo, temno sivorjavo dlako. Po rogovih ter po črni lisi. ki od ušes teče čez ličnico do gobca in ki je pri mladih zelo izrazita, sem ugotovil, da je večina bila mladih. V tistih kratkih trenutkih opazovanja mi je padla v Oči njihova čudna drža, čeprav ne moremo govoriti o drži, ampak o zunanji strukturi njihovega telesa v raznih starostnih dobah v sorazmerju z letnim časom. Starejši gamsi so videti v zimski obleki spredaj nižji. mlajši pa spredaj višji in zadaj nižji. Nepremišljen gib in izginili so v valovitem svetu. V njihovem svetu. Vsak živ organizem čuti nujno potrebo, da živi in se razvija v svojem okolju; mora namreč prilagoditi svoje vedenje okoliščinam, ki so večkrat različne. Mnoge biološke potrebe privedejo do tega. da žival ne more živeti v kateremkoli okolju, ampak se razvija v tistem, ki ji je najbolj primerno. Njihov bog je narava. Vse, kar se dogaja v naravi, je izraz preprostosti in čistosti. K soncu gledajo, da bi jih ogrelo in stopilo sneg ter znova ozelenilo višave. Zemlja rodi življenje. Bobneči plazovi in hudourniki, snežni vihar, ki zavija in veka, treskanje strel, topli poletni dnevi, dež, rosa. vsi ti naravni pojavi so neposredno povezani z življenjem. Narava stremi le po rojstvu, obnavljanju in smrti. Po strmi stezi, posuti s kamenjem, ki se je spuščala naravnost po strmini, nizko doli pa se izgubljala sredi pisanega gozda, ki je slepeče žarel v soncu in sestavljal mozaično podobo v rdečih, rumenih, zelenih in oranžnih tonih, sem se spustil ter v krajšem loku dosegel kraj, kjer so malo prej stali gamsi. Razgledal sem se naokrog in težko je bilo ugotoviti, kam so pravzaprav izginili. Opazil sem le, da je nekakšna stezica peljala med skalovjem in ruševjem do ostrih padajočih sten. Gamsova pot, — sem pomislil. Se koraka nisem napravil, ko se mi je zazdelo, da je senca prečkala steno, ki je bila kakih sto metrov od mene. Ozka polica je sekala steno in po sledovih je bilo razvidno, da je to gamsova pot, a videti je bila neprehodna. Ozka, morda kakih trideset centimetrov široka, je tekla ob gladki steni proti ogromni smreki, ki je štrlela na nekakšnem zemljatem podstavku nad robom pre pada ter metala košate veje proti steni, kot da bi se hotela okleniti. Steza je na tem mestu izginila. Kam so šli, da bi jih vrag. Letijo gotovo ne! Pogledat grem, sem si rekel. Po strmem travnatem pobočju sem se spustil do stene ter po goli in vlažni, nevarno nagnjeni polici, prečkal do drevesa. S telesom, prilepljenim k steni, sem le s težavo napredoval in prava uganka je bila. kako lahko tiste «bele riti» letajo s tako lahkoto po tem svetu. Še tik ob drevesu nisem mogel uganiti kam so izginili. Povzpel sem se na smreko in med gostim vejevjem «razrešil uganko». Stena je v ostrem kotu za vila na levo ter po nekaj metrih prešla v travnat greben Gamsi so ob smreki z gobcem ali rogovi dvigni li vejo, ki je prekrivala polico, ter na drugi strani nadaljevali pot. To mojo ugotovitev je potrdilo tudi to, da je bila veja močno odrgnjena in da je bila polica onstran smreke vsa posuta z c (Jutf i 4'01”2, 4. Kovačič (Ju- ,, 4,01”9. .Ua|.iina: 1. Maffi (It.) 7,41 m, 2. S'.... to4?® m «vire: 1. Gluhak (Jug.) v '• 2. Zanutto (It.) 53”1, 3. Isa- f}.1Usa (It.) 7,17 m, 3. Srejovič c a® ) 7,09 m, 4. Spasovski (Jug.) (Jug.) 57”1. i-H?® m zapreke: 1. Lo Russo (It.) »V. 2. Patacchiola (It.) 5’48"7, Kafar (Jug.) 6'07”2, 4. Kučič (Jbg ) 6’43”3. Be*' Riak: 1. Botti (It.) 52,66 m, 2. PLAVANJE RIM, 20. — V drugem dnevu plavalnega turnirja, ki je na sporedu v Rimu, je Giancarlo Mauro dosegel nov italijanski rekord na progi 200 metrov prsno s časom 2’27”7. Prejšnji rekord je pripadal Lalle-ju s časom 2’29”8. Poleg tega pa so dosegli nekaj dobrih rezultatov v mladinski konkurenci, kjer je Ron-cellijeva postavila nov rekord na 200 metrov prsno z 2’27”3 ter Mar-cucci na 400 metrov prosto za rnoš ke. KOLESARSTVO «Tour de France» Merck in Pollenfier včerajšnja zmagovalca ORLEANS, 20. — V današnjem predzadnjem dnevu mednarodne kolesarske dirke po Franciji sta bili na sporedu dve poletapi. V prvi, 112 km dolgi etapi je zmagal Eddy Merckx, v drugi etapi na kronometer pa je zmagal Francoz Pol-lentier, ki je prehitel Merckxa kar za 10 sekund. V tem drugem delu je tudi spremenila skupna lestvica, saj se je na 2. mesto usidral Francoz Poulidor pred Špancem Lopezom Carrilom. Vrstni red L poletape (112 km): 1. Eddy Merckx (Bel.) 2.19’0” (poprečna hitrost 48,32 km/h) 2. Sercu (Bel.) 2.20'30” 3. Hoban (VB) 2.20’30” 4. Esclassan (Fr.) 5. De-Meyer (Bel.) . Vrstni red 2. poletape na kronometer: 1. Michel Pollentier (Bel.) 48’23'55 (poprečna hitrost 46,495 km/h) 2. Eddy Merckx (Bel.) 48'33”22 3. Jesus Manzaneque (Šp.) 48’50’ 23 Skupna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.) m.2TW 2. Poulidor (Fr.) 112.35’37” 3. Lopez Garrii (Šp.) 112.35'38” 4. Wladimiro Panizza (It.) 38’23” 5. Aja (Šp.) 38’53” ORLEANS, 20. — Švicarski amater Iwan Schmid je zmagal v deseti etapi mednarodne kolesarske dirke po Franciji, medtem ko je Španec Martinez brez velikih težav ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Izmenjava daril med predstavnikoma italijanske in jugoslovanske mladinske atletske reprezentance KOŠARKA NA TURNIRJU V NABREŽINI Kontovel osvojil prvo mesto vminibasketu Kontovelci so si zmago povsem zaslužili Prejšnji teden je bila v Nabrežini vinska razstava. Ob tej priložnosti je bil tudi turnir v mini-basketu, ki je veljal za 1. kraški pokal. Na tej športni prireditvi so sodelovala poleg nabrežinskega In terja še tri slovenska društva Sokol, Polet in Kontovel. Prvi dan sta bili na sporedu dve kvalifikacijski tekmi: Inter Aurisina — Sokol 41:17 (21:10) SOKOL: Pertot 15, Della Schiava, Velussi, Terčon, Zidarič 2, Kostnapfel, Pupis, Sandri, Sedmak, Caharija. Inter si je nabral že v prvem .............................................."'"o....................................mlin....................................................................................................... 70-LETMCA USTANOVITVE SPDT Uspela prireditev in vrsta izletov ob prazniku slovenskih planincev Dve zanimivi fotografski razstavi 4. Baert (Bel.) 5. Poulidor (Fr.) 48’50’ '89 48’52''80 Pretekli mesec je praznovanje 70-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva doseglo svoj višek, saj so bile na programu vse točke, na katerih je bilo prazno vanje osredotočeno. Kratek pregled celotnega junijskega dela in kratek povzetek priprav za osrednjo proslavo, bo le deloma prikazal obilno delo, ki so ga odborniki in stalni sodelavci SPDT opravili. O-glejmo si na kratko junijsko delovanje: 1. junija je bila v glavni dvorani kulturnega doma osrednja proslava. 2. junija je bil na Opčinah planinsko orientacijski pohoti in na grajevanje zmagovalcev natečajev, razpisanih v Prosvetnem domu, kjer je bil tudi zabavni del dneva s plesom in jedečo na žaru (organiziran skupno z PD Tabor). 7. junija smo prisostvovali v Gregorčičevi dvorani projekciji filmov in diapozitivov udeležencev natečaja. 9. junija je bil 1. junijski izlet z avtobusom na Blegoš, katerega se je udeležilo veliko planincev, 16. junija pa 2. junijski izlet v Jamo Dimnico, ki je, ppd spretnim vodstvom članov jamarskega odseka iz- Kozine ui-feduo uspel. 22. in 23. junija je bil na programu izlet z avtomobili na škrbino. Pot je peljala po novorazširjeni cesti iz Tolmina na Tolminske Ravne, odtod po krasni stezi skozi gozd na planino Razor, kjer je planince čakal počitek v zelo dobro oskrbovani koči. Naslednji dan je vse kazalo, da bo razočaranje,saj so se goste megle podile krog Škrbine, pa m bilo tako: zveste planince je na vrhu dočakalo sonce, tako da je razgled segal tja do Bohinjskega jezera. 29. in 30. junija je junijsko izletništvo zaključil izlet z avtobusom v Logarsko dolino, čeprav je prvi dan deževalo, so planinci izvedli svoj program: 9 jih je krenilo čez Klemenčevo planino po Kopinskori poti na Ojstrico, odtod sestop do Korošice in mimo Robanovega kota v Rogovilec; drugih 12 je krenilo na Škarje s povratkom po težavnem «Grlu» v Logarsko dolino; tretja skupina pa je obiskala dom Okrešelj. Po opisu bogatega planinskega programa, se ozrimo še enkrat nazaj in si oglejmo, kdo so bili glavni realizatorji tako originalne izvedbe osrednje proslave 70-letnice, ki je, kot rečeno, bila v Kulturnem domu. Mladi umetnik-fotograf Janko Furlan je v fojerju razstavil krog 25 fotografij velikega formata raznih tehnikah, katere je sam posnel in tudi razvil v domačem laboratoriju. Slike kažejo visoko tehnično raven katero je Furlan dosegel in izpričujejo tudi neobičajne ambicije tako mladega človeka. V mali dvorani smo si, lahko ogledali fotografsko razstavo retrospektive društvenega življenja od ustanovitve, dalje. Razstavljenih slik je bilo približno 400. Izbrala, koordinirala in sestavila jih je z izrednim okusom predsednica dr. Mašera. ki si je sama želela prevzeti skrb te zgodovinske dokumentacije. Sei-ma Micheluzzijeva je pripravila za to priliko baletni nastop (kjer je sama nastopila skupno s petimi mla- achia (It.) 48,46 m, 3. Milič (Ju- ^72 m47’24 m’ 4' Djordjič (Jug') 8o?3 ČSSR 3 Francija ... 3 švedska __3 Grčija 3 ZRN 3 Turčija 3 3 0 210:167 6 3 0 205:181 6 3 0 230:210 6 1 2 176:175 2 1 2 201:215 2 0 3 190:207 0 0 3 174:216 0 IZIDI 3. KOLA Jugoslavija - Grčija 72:68, ČSSR - Švedska 63:63, Francija - ZRN 80:78, Izrael - Turčija 64:63. Danes je počitek. Pari jutrišnjega kola: Izrael - Grčija, ZRN - Jugoslavija, Francija - Turčija, ČSSR - Švedska. Skupina v Gienu Italija je brez težav odpravila Belgijo in je tako potrdila, da upravičeno meri za vstop v finale. Španija je kar z rekordom (99 točk razlike) odpravila zadnjo na lestvici, Avstrijo. Prvo zmago je osvojila tudi SZ, ki pa se bo morala vseeno odpovedati finalni skupini. Sovjeti lahko upajo le še na morebitne spodrsljaje Španije in Italije. IZIDI 3. KOLA SZ - Finska 110:53, Poljska - Nizozemska 83:63, Italija - Belgija 76:60, Španija - Avstrija 147:48. LESTVICA Španija Italija Poljska- — Nizozemska SZ.,. ... Belgija Finska Avstrija 330 289:162 330 224:174 -3 2 1 267:182 321 208:195 3 1 2 215:168 3 1 2 194:229 303 171:265 303 150:344 0 polčasu veliko prednost in vsi poskusi Pertota, da bi se Sokol približal nasprotnikom, so bili zaman. Kontovel — Polet 49:19 (27:7) KONTOVEL: Ban 14, P. Starc 4, Ukmar 9, Emili 6, Danieli 12, A. Starc 2, Sedmak 2. POLET: Kalc 11, Leniša 4, Vremec 4, Sosič, Tauzzi, Vidali, Fabbri. Kontovel je zmagal z lahkoto, saj si je že v prvem polčasu zagotovil 20 točk prednosti. V nedeljo je bil zjutraj na sporedu najprej finale za tretje mesto med Sokolom in Poletom. Zmagal je Sokol z rezultatom 32:19 (16:11). SOKOL: Pertot 20, Velussi 2, Terčon 2, Zidarič, Pupis, Sandri 4, Della Schiava 4, Kostnapfel, Socimsk POLET: Kalc 8, Legiša 3, Tauzzi 4, Vremec 4, Vidali, Sosič in Fabbri. Poletovci so ostali še enkrat praznih rok, čeprav so se zelo dobro upirali razigranim domačinom, kjer je bil Pertot najboljši. Poletovci so igrali z zelo okrnjeno postavo, saj je bil večji del igralcev na košaršarskem turnirju v Seči. Takoj za tem je bil na sporedu finale za prvo mesto. Kontovel — Inter Aurisina 65:39 (31:17) KONTOVEIL: Ban 10, Ukmar 4, Danieli 5, K. Starc 41, A. Starc, Sedmak 4, Emili, P. Starc 1, M. Starc. INTER: Zampar 12, Andreini 8, A. Andreini, Gattonar 11, Gregorin, Negrini 2, M u-ello 2, Legiša, M. Legiša 4 Kontovelci so s Starcem na čelu povsem nadigrali domačine. Premoč Kontovela je trajala vseskozi, le v zadnji četrtni smo bili priča bolj umirjeni in enakovredni košarki. V naših vrstah so se izkazali Starc, Ban in Danieli. Z zmago so Kontovelci povsem zasluženo osvojili prvi Kraški pokal, katerega je poklonila občina Devin — Nabrežina. Končna lestvica: 1. Kontovel, Inter Aurisina, 3. Sokol, 4. Polet. H. L. Pred dnevi je na tržaški univerzi diplomiral za doktorja biologije EMIL BOLE Svojemu odborniku iskreno čestita ZSŠD v Italiji. LOANO, 20. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Loanu sta si SZ in Kanada pribo» rili pravico nastopa v finalu za mesto. Izida: SZ — Francija 56:31, Kanada — Italija 48:39. uniimmnu, mmu,„......................................................................................... atletika BALKANSKE IGRE V SOFIJI SO BOLGARKE NESPORNE FAVORITINJE Bolj odprta je konkurenca pri moških Letošnje balkanske igre bodo od 2. do 4. avgusta v Sofiji. Dober mesec pred začetkom EP, ki ostaja na vsak način glavni cilj atletov-kandidatov, je težko predvidevati, če bodo rezultati na višini mednarodno že obsežnega tekmovanja. Za marsikoga bo še prezgodaj doseči vrhunsko formo in možni so tako simbolični nastopi mnogih asov in kot njihova posledica zmage manj znanih atletov. Pri ženskah si oglejmo Bolgarke in Romunke, pri moških pa še Grke. Navadno imata na balkanskih igrah najmanjše nihanje v rezultatih Jugoslavija in Romunija. Bolgari in Grki so vedno dosegli dobre rezultate doma, slabše pa na minili.......................■mm...........................mm,...limmuin«,.mmimmmmmimmmm............. SABLJANJE SP V GRENOBLU Italijan Montano svetovni prvak GRENOBLE, 20. — Mario Aldo Montano, doma iz Livorna, visok 1,80 m, teža 80 kg, je priboril Italiji prvo zlato kolajno na tem sabljaškem svetovnem prvenstvu. To je že drugi zaporedni naslov svetovnega prvaka Italijana Montana, ki je lani zmagal v Gote-borgu na Švedskem. Finalno tekmovanje v sablji je bilo dokaj izenačeno, saj se je moral Italijan pomeriti kar s tremi sovjetskimi sabljaši, ki pa niso utegnili prekrižati računov razpoloženemu Montanu, ki je v odločilnem srečanju premagal Sovjeta Sidiaka, olimpijskega prvaka, s 5 proti 4. Končni vrstni red: 1. Montano (Italija) 2. Krovupuskov (SZ) 3. Sidiak (SZ) 4 zmage 3 zmage 3 zmage OBVESTILO ZSŠDI sporoča, da bo urad v Ul. Geppa 9 zaprt v dneh od petka, 26, julija, do torka, 30. julija. SPOJIT NA ZNAMKAH ALŽIRIJA To veliko afriško ozemlje je že od leta 1924 spadalo pod Francijo kot samostojna prekomorska dežela, ki pa je imela svojo filatelistično samostojnost in svojega guvernerja. Po dolgoletnih bojih je bila leta 1962 Alžiriji končno priznana neodvisnost. Proglasili so republikansko ustavo. Sredozemske igre iz leta 1967, ki so bile na sporedu v Tunisu, Sredozemske igre v Tunisu leta 1367. Najlepša alžirska športna znamka. Izredna stilna in smiselna skladnost so odjeknile po vseh afriških državah, saj je bila to prva velika športna manifestacija, ki jo je priredila nova, neodvisna afriška država. Tega se je spomnila tudi Alžirija z znamko za 0,30 Fr. Prikazan je zemljevid Sredozemlja (brez Izraela) in nekatere športne panoge: košarka, skoki v vodo, tek. Za Sredozemske igre v Izmiru leta 1971 so izšle tri zmanke, ki so tehnično boljše od prve. Prikazani so tek čez ovire, košarka in vaja na konju. Olimpijskim igram so posvetili tri serije. Prva je izšla za zimske igre, ki so bile leta 1967 v Grenoblu. Na znamki za 0,30 Fr. so prikazani smučarji na strmem pobočju. Ta motiv je izdelan s skoraj otroško tehniko. Na znamki za 0,95 Fr. so pa prikazane sko-ro vse panoge zimskih iger ter obrisi Grenobla. Leta 1968 je bila na vrsti Mehika. Na znamki za 0,30 Fr. so poleg bakle prikazane še razne športne panoge, na tisti za 0,50 Fr. nogometaš med akcijo, Prva olimpijska serija Grenoble 1967 — stereotipna in pretoga in končno na znamki za 1 Fr. alegorično prikazani mehiški bogovi, olimpijski krogi, ogenj in telovadne vaje. Končno so bile leta 1972 na sporedu igre v Miinchnu. Prav čudno je, da v Alžiriji niso upodobili grba iger, kar so storile skoro vse ostale države. Serijo sestavljajo štiri znamke: tri so posvečene športnim panogam (kolesarstvo, met kopja, rokoborba), na četrti so pa olimpijski krogi. Tudi ta serija je precej nezanimiva. In končno imamo še znamko, ki je izšla leta 1972 in na kateri je prikazan novi olimpijski stadion v Alžiru. Žal pa moramo dodati, da so bile znamke, ki so do danes izšle, podpovprečne in to tako iz tehničnega kot iz umetniškega vidika. Zaradi tega seveda nimajo velike vrednosti in je le malo filatelistov, ki jih zbira. SUDAN Sudan je država, ki leži severno od Egipta ob Nilu in Rdečem morju. Do leta 1954 je bil Sudan pod angleško in egiptovsko oblastjo, leta 1956 pa si je končno pridobil svobodo in proglasili so demokratično republiko. Edina športna serija, ki je v tej državi izšla, je iz leta 1960 in je posvečena olimpijskim igram v Rimu. Na treh enakih znamkah je prikazan nogometaš, v ozadju pa grb sudanske republike in zastave raznih držav. Znamke so grde in upamo, da bodo prihodnje serije boljše od te. tujem. Lansko prvenstvo je prineslo še vedno veljavni svetovni rekord Svetlane Zlateve v teku na 800 m s časom 1'57”5 in celo vrsto izrednih rezultatov. Stvari so se sedaj močno spre menile. Bolgarska ženska velesila se je delno ošibila. Svetovni rekor derki Zlateva in Blagojeva sta izpadli zaradi nosečnosti, v podobnem stanju pa so še tri druge atletinje. Relativno majhna izbira utegne potisniti Bolgarijo s prvega na drugo mesto v korist Romunk Romunke tako lahko računajo na prva mesta na 100 m čez ovire (Bufano), v skoku v višino (loan - Bonči), v metu diska (Meniš). Za Bolgarijo bi bila razpoložljiva prva mesta na 400 m in 800 m (Tomova), na 1500 m (Petrova), v krogli (Hristova ali Stojanova), v disku (Stojeva), v kopju (Molova) in v peteroboju (Angelova). Nekaj bo ostalo tudi za Jugoslovanke. Kot je razvidno, imajo Bolgarke še vedno prednost, na balkanskih igrah pa so glede ekipne uvrstitve važne tudi uvrstitve do 6. mesta. Pri tem so Romunke bolj izenačene. Grkinje skoraj gotovo ne bodo prišle do kolajn v nobeni panogi. Moška konkurenca je bolj razgibana, ker so možnosti zmag razširjene tudi na Grčijo. Sprint je na Balkanu od vedno bolj reven. Le Papageorgopulos je bil izjema, grški atlet pa nima več tiste moči kot pred leti in ne moremo še izločiti Bolgarov. Grki imajo možnosti v teku na 110 m čez ovire (Vassiliu), na 400 m čez o-vire (Tziortis), na 3000 m z zaprekami (Kontossoros), v višino (Pa-padimitriu, Papatolis), v palici (Pa-panikolau, Tongas), v troskoku (Kathiniotis) in v kladivu (Baba-niotis). Romuni lahko računajo na zmago v teku 400 m (Stan), na 800 in 1500 m (Ghipu), na 110 m čez ovire (Per-tea), na 3000 m čez zapreke (Ce-fan), na višino (Dosza), na daljino (Lazarescu), na troskok (Corbu ali Chiochina), na disk (Naghi), na konje (Megelea) in na deseteroboj Bogdan (Romunija) 7.651 točk (Bogdan). 1 ’ k.b\ Bolgarom ostajajo dobri upi za sprint (Petrov in Gančev), zanesljiva in verjetno trojna bo zmaga v krogli (Stojev, Hristov, Dimitrov). Zmagajo lahko še v disku (Velev), kladivu (Manolov), kopju (Stojkov) in deseteroboju (Dzurov). Seveda bodo precej odnesli tudi Jugoslovani, medtem ko Turki nimajo nobenih možnosti z izjemo maratona, kjer so že večkrat presenetili, negotov pa je nastop Albanije. Balkanske naslove branijo naslednji atleti MOŠKI 100 m Papageorgopulos (Grčija) 10”55 200 m Kocuvan (Jugoslavija) 2r'41 400 m Alebic (Jugoslavija) 45”93 800 m Sušanj (Jugoslavija) 1’47”12 5000 m Vukomanovič (Jugoslavija) 14’14”33 10000 m Korica (Jugoslavija) 29’35"08 110 m ovire Pertea (Romunija) 14”30 400 m ovire Tziortis (Grčija) 50”72 3000 m zapreke Cefan (Romunija) 8’29”91 4X100 m Grčija 40”12 4 X 400 m Jugoslavija 3’6”18 maraton Aktas (Turčija) 2.30’34”6 višina Papadimitriu (Grčija) 2,21 m daljina Stekič (Jugoslavija) 8,12 m palica Anton (Romunija) 4,90 m troskok Kathiniotis (Grčija) 16,38 m klogla Stojev (Bolgarija) 19,62 m disk Pečar (Jugoslavija) 58,12 m kopje Radul (Romunija) 79,38 m kladivo Babaniotis (Grčija) 69,90 m deseteroboj Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ui. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-4536' «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Z'*" Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno^ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali og a 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroia|°sp| oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pd Stran 10 21. julija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KVALITATIVNI SKOK PREISKAVE O soboto, 26. in 27. julija, bo nafn.L. pri nas nastopala skupina kali» iz Kerale na skrajnem Indije. Skupina je trenutno na neji po Evropi, kjer je bila z ^ dušenjem sprejeta. Zaradi svoje a dvomno umetniške vrednosti so pino vključili celo v spored W0. njega «Florentinskega glasben^ maja», ki ga bo njen nastop deje sko tudi zaključil. Skupina ifftal j/ plesalcev in akrobatov «Kathake se bo po tržaškem nastopu udeleP še svetovnih festivalov v Avign° ter Edimbourghu. jj Indijsko folklorno skupino v0)\, Krihnan Nayar, eden največjih, * dijskih plesalcev vseh časov, & L obenem koreograf, scenograf glavni protagonist plesne pripove ^ ke «Ramayama». To je legende Rami, prvorojencu kralja DesarOtn iz Ayodhyje. Nastop indijskih umetnikov, v c t dovitih eksotičnih kostimih ter spremljavi karakteristične oriente ske glasbe, bo nedvomno provo a,0 živetje za tržaško občinstvo. bo vodstvo Avtonomne letoviščar^ in turistične ustanove v Trstu, _ prireja poletne prireditve, dalo v torek v prodajo vstopnice, M ?.. do na razpolago pri osrednji m gajni v Pasaži Protti. TtidHtO- uteeUUitoU’ Spoštovano uredništvo! ^ Ko sem na mednarodni konfereF o manjšinah govoril v italijanšcmj se je veliko Slovencev zgražalo n tem dejstvom. Zdaj imajo vsi kra no priliko za revanšo. Pri P^z. enkratne takse na vozila in P*?, j la naj izpolnijo položnico za P0,: tekoči račun v slovenščini to® c vztrajajo, da jim tako izpdtoj6® položnico tudi sprejmejo. Z odličnim spoštovanjem Samo’PtAor Trst, 19. julija 1974