Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
v slogi te moč!	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUKI	Od boje do zmage!
-------------------------
bn.-
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
m
Stev. 32.
Entered as S^oond-Claee Matter July 8th, 1908, at the Post-Offloe at Ohioago, TU., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 9. augusta 1912.
Kdor n« misli svobodno, se ne more boriti a« svobodo I
Leto XI.
Razgled posvetu.
Avstrija-Ogrsko.
Dunaj. — Dogodki v Dardanelah so še vedno od cela nepojasnjeni, tako iz Rima kakor iz 'Carigrada nedostaja točnih vesti, zakaj se je pravzaprav šlo. Na i-talijanski strani poudarjajo, da italijanska vlada ni odredila nobene akcije proti Dardanelam. Če so torej vojne ladje v resnici napadle ono morsko ožino, se je to izvršilo brez njene vednosti. Ako pa so napadle Dardanele posam-ne torpedovke, je to čin kakšnega podrejenega častnika. Iz vsega je razvidno, da ho prava resnica o dogodkih v Dardanelah prišla na dan šele v par dneh.
Budimpešta. — Bivši katoliški poslanec in vodja madžarske klerikalne stranke Udvary, ki je nedavno tega poneveril velike vsote in nato pobegnil na Turško, je prestopil v mohamedansko vero ter vstopil v turško armado.
Budimpešta. — Vlada je baje -odkrila velike nerednosti v upra-~vi premoženja srbske pravoslavne cerkve in hoče baje zaradi tega suspendirati avtonomijo srbske pravoslavne cerkve na Ogrskem in Hrvaškem.
Rusija.
Varšava. — Pred sodiščem v •Charkovu se je vršila razprava proti porotnikom iz mesta Lubej, ki sp pci zadnjem porotnem zasedanju oprostili dva znana roparska morilca. Preiskava je dognala, da šo bili porotniki podkupljeni od uglednih in vplivnih družin obeh morilcev. Vsi porotniki so bili obsojeni na denarne globe po 20 kron, pravorek proti morilcema je bil razveljavljen.
Odesa. — Vojno rainisjrs'• o je
v vojaška skladišča v Trapezundu veliko kolionino orožja in streliva. Ta ukaz vojnega ministrstva je v zvezi s homatijami, ki se gode na Turškem.
Nemčija.
Berolin. — Tukajšnji listi pišejo, da je vendar le res, da so italijanske ladje priplule v Dardanele in da so bile od tamkaj pregnane. Vest, da bi se bili potopili dve italijanski torpedovki še ni potrjena. Očividno so imele italijanske ladje namen uničiti turško hrodovje.
Anglija.
London. V Dublinu je napadla neka sufragetka ministrskega predsednika Asquita. Vrgla je proti njemu sekiro, toda ni ga zadela. Sekira je priletela v glavo irskemu poslancu Reymondu ter ga težko poškodovala nad očesom. Zvečer so suf.ragetke poskusile izvršiti atentat na ministrskega predsednika v gledališču. Vrgle so goreč stol na oder. Ogenj so takoj pogasili.
London. — Iz Petrograda brzo-javljajo, da je pogodba med Rusijo in Japonsko tičoča se južne 'Mandžurije in Mongolije popolnoma perfektna in da bo že te dni podpisana od pooblaščencev obeh držav.
Črnagora.
Cetinje. — (Uradno.) V bližini tSkadrskega jezera v dolini Zete je prišlo do krvavega spopada med Črnogorci in turškimi vojaki. Na polju na črnogorskem o-zemlju sta delala dva Črnogorca. Brez vsakega vzroka so ju napadli turški vojaki ter oba težko ranili. Napadencema so prišli na pomoč drugi Črnogorci. Nato so turški vojaki izstrelili več salv na ■Črnogorce, ki so imele strahovite posledice. Na mestu je namreč o-stalo mrtvih devet Črnogorcev, pet pa težko ranili. Turki so nato prekoračili črnogorsko mejo ter z bajoneti strahovito ¡razmesarili trupla ustreljenih Črnogorcev. — Med črnogorskim prebivalstvom vlada strahovito razburjenje.
Turčija.
Carigrad, — Na vest, da misli vlada razpustiti parlament, protestira v listih izvrševalni odbor mladoturškega komiteja proti tej nakani vlade, češ da bi razpust parlamenta lahko usodepolno vplival na razvoj notranjih dogodkov.
Carigrad. — Naj višji vojni svet ima redno vsak dan seje, na katerih razpravlja pod predsedstvom Našim paše o vojni v Tripoli tani ji in o revolucionarnem gibanju v Albaniji. Važnejšim sejam prisostvuje tudi sultan Meh-med.
Carigrad. — Na povelje velikega vezirja ostanejo Dardanele še dalje zaprte.
Carigrad. — Kapitan nekega parnika, ki je danes dospel semkaj pripoveduje, da je videl pri otoku Tenedu vsidranib veliko italijanskih vojnih ladij, spremljanih od transportnih parnikov.
Solun. — Vstaški Arnavti imajo neprestano tajne sestanke v D jakovi, Prizrenu, Gilanih in Prištini. Večinoma se vrše ti sestanki po mošejah. Prisostvujejo tudi ulemi in bodže (mohamedanski duhovniki). V Tirani so vporni-ki porazili turške voje ter jih pregnali iz mesta,
Italija.
Rim, Italija. — Do danes zjutraj ni imela vlada še nobenih oficijelnih vesti o dogodkih, ki so se baje doigrali v Dardanelah. Na vladi so mnenja, da bodo šele zvečer došle zanesljive vesti, ki bodo podale točno sliko dogodkov v Dardanelah.
Rim. — ‘‘Agentura Stephani” javlja: Ponoči je bilo slišati veliko kanonado pri Kumkale. Ene
s.ati zatrjuj .	1. s»	punta-
lo turško brodovje, druge vesti pa javljajo, da so naše torpedov-ke vdrle v Dardanele.
Francija.
Pariz. — Infantinja Izabela se je odločila, da se da ločiti od svojega moža infanta Antona Mont-Pensier. V to svrho se bo dala v Franciji naturalizirati.
Pariz. — Iz Algira poročajo, da je tamkaj izbruhnila bubonska kuga. Obolele so na kugi štiri o-sebe.
Srbija.
Belgrad. — Na Vidov dan so se tu pobirali .prispevki za narodno obrambno društvo “Narodna Odbrana”. Nabrali so v enem dopoldnevu 13,000 dinarjev.
Belgrad. — “Srbska Zastava” priobčuje serijo člankov pod naslovom:	“Srbsko-češki odnosi”.
V enemu izmed teh člankov je napisano: Kdor je pričakoval, da se v Pragi pokaže moč revolucije in da med Čehi najde velike revolucionarje, ta se je prevarit, i-stočasno pa dokazal, da Čehov in njihovih razmer ni poznal. Mi Srbi ne moremo nasprotovati mirni politiki Čehov. Nam ni toliko ležeče na tem, da propade Avstrija in da jo zamenjata Nemčija in Madžarska, marveč ležeče je nam samo na tem, da Avstrija ostane slovanska. Zato moramo samo z iskrenimi simpatijami spremljati napore Čehov in ostalih slovanskih narodov v Avstriji v tem zmislu.
Portugal.
Lizbona. —- Vlada je prišla na sled po vsi državi razširjeni monarhistični zaroti. Dala je areti rati 80 oseb. Med temi so 4 najuglednejši 'aristokrati.
Holandija.
Amsterdam. Na otoku Banka so se kitajski delavci uprli, ker se niso izpolnile njihove zahteve, in so naskočili ravnateljsko poslopje. Poldadali so vojaštvo, ki je streljalo in ubilo tri ter ranilo 15 Kitajcev. Izmed ranjenih jih je še šest umrlo.
Albanija.
Skoplje. — V Stari Srbiji se vrše neprestano spopadi med vojaki in albanskimi vstaši. Te dni je bila ljuta borba pri Istoku. — Najprvo so zmagali Albanci, ko pa so dobili Turki pojačenja iz Mitroviče, so se vstaši morali u-makniti v gore.
Skoplje. — Vstaši so z dinamitom razstrelili v zrak orožniško vojašnico v Petištu pri Prilepu. Če je ta atentat izvršila arnavt-ska ali bolgarska vstaška četa, se še ne ve.
Nicaragua.
Washington. — Očigled rasto-,če bojazni, ki jo ima administracija radi razvoja ¡revolucije v Nicaragua je topničarska ladij a “Tacoma”, katera se sedaj nahaja v Guantanamo, Kuba, dobila povelje, da takoj odrine v Blue-fields, Nicaragua. Kohitro vojna-Jadija tja dospé, bo poizkusila, da pride v stik z glavnim mestom Managua in da bo ameriški poslanik Weitzel v položaju, podrobno poročati v Washington o .revoluciji. Slaba letina kot docela ustavljeni trgovinski promet, kar je baje posledica odklonitve ameriškega senata, pogodbe za zboljšanje Niearaguaških financ ter tvori podlago k sedanji vstaji proti predsedniku Diazu.
Panamski prekop.
Za Panama prekop se je do sedaj izdalo okroglo 275 milijonov dolarjev. Proračunjeno je bile 375 milijonov a videti je iz dejstev, da se proračunjena svota ne bo potrošila. Polkovnik Goetbals, voditelj ogromnega podjetja je že pričel krčiti število delavcev. Gradba je prispela do tiste stopinje, ki dela preobilico delavstva in polkovnik Goethals namerava polagoma delavce odpuščati, tako da ne bodo preveč občutno prizadeti. V sredi minulega leta je bilo 45,000 delavcev in vslužbencev, ki so bili vposleni, vštevši tiste, ki so gradili panamsko železnico. Sedaj je že precej manj delavcev in število se vedno krči, kakor bolj gre delo h koncu.
Mehika.
Ojitos, Chihuahua. — Mehikan-,ske vladne trupe so dosegle popolno zmago nad vstaši v okolici mesta. Vstaši, ki so prodirali iz .'Casas Grandes, so bili prepričani, da so številnejši kot vladno vojaštvo ter so se hrabro podali v boj, a bili so odbiti in poraženi. Vladne trupe pravijo, da so zaplenile 5 poljskih topov, edén oblegni top, več voz za smodnik in veliko množino municije, nadalje tri vozove provijanta ter mnogo konj in oprave.
Vesti krožijo, da pride Salazar v Juarez, da skupno z Orozco pobegneta v Zdr. države.
Mexico City. — Indijanci v Sierra Juarez v državni Oaxaca so z nova pričeli vstajo, poroča se, da velika tropa istih koraka proti Ixtlanu, 40 milj od glavnega mesta države. Povod te vstaje je prepir radi zemljišč. Zadnja vstaja pred več tedni je minula s tem, da so orožje položili proti obljubi nekaznovanja. Sedaj trdijo, da vlada ni držala obljubo, ker je več njih vodij usmrtila.
Washington. — Senat je ugodil resolucijo, po kateri se da vojnemu departmentu na razpolago $100,000, da iz El Paso, Mehika, došle begunce spravi na kraje v 'Mr. državah, kamor kateri popotovati želi. Predlog je stavil senator Bailey, ki je bil sprejet po kratki debati.
Kolizija z ledenikom.
St. Johns, N. F. — Britanski parnik je sem prispel z močnimi poškodbami, ki jih je dobil 24. julija v gosti megli vsled trčenja ob prekomorski ledenik. Parnik je bil na poti iz Montreala na Angleško, ter je moral iz lesa obstoječi tovor pometati v morje, da se je vzdržal na površju.
Razne novice.
Osobni vlak v vodi.
pueblo, Colo. — Rock Island-Chicago ekspres-osobni vlak št. 6 je v torek večer strmoglavil v Fountain River. Pet oseb je u-smrčenih.
Jekleni trust.
Washington. — Stanley-komi-te, kateri preiskuje jekleni trust, je vložil svoje poročilo in tri predloge.
Toliko je ugotovljeno, da Morgan in njegovi zavezniki dobavljajo velikanske svote iz preostanka kapitalizacije pomožnih društev jeklene korporacije. Cene so bile postavljene po jeklenem trustu. Jeklena korporacija je sovražnik organiziranega dela in poslabša socialno stanje svojih vposlencev. Glavni delatelji trusta so si pridobili v Zdr. državah mogočen iu pogubonosen vpliv na .prometno življenje, ker ovirajo razvoj razne vrste industrije.
Otročja mrtvičnost v Los Angeles.
Los Angeles. — Brzo razširjajoča otročja mrtvičnost je pripravilo prebivalce mesta Los Angeles v strah in razburjenje, da je javni zdravstveni urad razdelil 45,000 brošur v katerih je popisana zgodba in znaki bolezni. S $5000 troškov bodo zgradili mestno kvaranteno, kamur bodo obolele otroke sprejemali. Do sedaj je naznanjenjih 173 slučajev, od 'katerih je bilo 33 smrtonosnih.
Po mestni odredbi je otrokom pod 15 let prepovedana prisotnost na javnih igrališčih. Takisto ne sme nobeden otrok pod 15 letom obiskavati nedeljske šole ali pa slične priredbe.
Svarilo na inozemstva.
Washington. — Zvezni senat je poslal svarilo na vse narode sveta, naj se vzdržujejo vsaeega poseganja na kontinente Severne- in Južne Amerike. »Senat pravi, da Zdr. države bi s skrbjo opazovale, če bi kakšna tuja korporacija dobila kontrolo nad kraj, ki bi bil važen za vojaštvo ali mornarstvo ter bi bile s tem Zdr. države ogrožene v svoji varnosti.
¡Senat je tri ure debatiral o tem vprašanju za zaprtimi vrati in ko-nečno je bila resolucija sprejeta s samo štirimi nasprotnimi glasovi. ¡Senat je' razposlal svarilo, brez da bi bil o tem vprašal državni department.
»Resolucija je posledica poisku-sa nekega japonskega syndikata, da bi nakupil svet v Magdalena zalivu.
Verska blaznost.
St. Louis, Mo. — Iz Villisca, Iowa, je sem dospelo poročilo, da se je tam naredilo grozno razkritje, namreč da je v Denver, Colo., sedež neke iz ¡religioznih fanatikov obstoječe morilske tolpe, kateri je v zadnjih letih »24 človeških življenj k6t žrtev padlo. Sheriff Jackson in drugi uradniki iz Montgomery okraja so trdnega prepričanja, da je tej fanatični drukali pripisati cela vrsta umorov. »Zadnje zlo dejstvo se je zgodilo v Villisea, kjer so padli kot žrtev J. B.. Moore, njegova soproga in štirje otroci ter dve na obisku se nahajajoči dekleti, medtem ko so se prejšnji umori vršili v ¡Colorado Springs, Monmouth,
111.,	kakor tudi v Eisworth in Pavlo, Kansas. Sheriff se trudi, da vso druhal polovi, predno se izvršijo nadaljnji umori.
Neurje.
Concordia, Kans. — Grozna nevihta je dne 6. t. m. »popoldne divjala v Belleville, Kans., 20 milj severno od tu. Porušila je Chau-tauquea šotorišče in je 15 oseb težko ranjenih. Za časa nevihte je bilo t šotoru 600 oseb. Škoda je velika.
GIm Svobode stane $2.00 na lato.
Samoumor rojaka Slovenca.
Waukegan, 111. — Med 4. in 5.
avgustom ponoči se je v tukajšnji ječi obesil Slovenec Mihael Frank, doma iz Legojne pri Vrhniki na Kranjskem. Bil je v preiskovalnem zaporu že kaka dva meseca.
Ker ni imel človeka, ki bi zanj položil poroštva, moral je v zaporu čakati porotne sodbe, ki se ima vršiti oktobra meseca.
Kakor se trdi, se mu je um o-inračil, gotovo iz bojazni pred kaznijo. Bil je oženjen in zapušča tukaj žalujočo soprogo s štirimi nepreskrbljenimi otročiči. (Op. ur. Prosimo za podrobneje podatke.) —
Štrajki se nadaljujejo.
New Bedford, Mass. — Čeprav so krvavi nemiri, ki so bili v zvezi z izbruhom stavke tkalcev v Bedfordu pomirjeni, so vendar bili do sedaj vsi ¡poskusi brezvspeš-ni že štiri tedne trajoči štrajk končati. V vsem skupaj je 13,000 oseb brez dela. Unija tkalcev je zavrnila vse ponudbe delodajalcev ter vstraja pri zahtevi, da se opusti vrednostni sistem, ker je nekakšen kazenski sistem. Vse kaže na to, da se tkalci pripravljajo na dolgotrajno stavko, če se delodajalci v kratkem času ne u-dajo in svojo namero ne opustijo,
Chicago, 111. — Štrajk železnič-nih nakladalcev, kot tudi časnikarskih tiskarjev, so nespremenjeni in do sedaj so se razbila vsa pogajanja.
Chicago, 111. — Sprevodniki in vodje pouličnih železnic v Chicago se pripravljajo na splošno stavko, ker jim kompanije nočejo plače zvišati.
Uslužbenci bi bili »že zastavkali a se »boje, ker ljudstvo jim ni posebno naklonjeno radi dejstva, ko se med njimi nahaja mnogo pravih srovačev.
Odgoditev kongresa.
Washington. — V tem tednu i-ma kongres brškone zadnjo zasedanje v tej sezoni ter se odgoditev pričakuje 15. ali 17. t. m. Preložitev Impeachment postopanja proti sodniku Archbald, ki se bo 3. decembra t. 1. nadaljevalo, je sčistilo senatno mizo, tako da bo še ostalo delo kmalu izvršeno. Seveda, dela je še ogromnega toda, kakor je že v navadi, se koristne zadeve kar najbolj zavlačujejo.
D arrow proces.
Los Angeles, Cal. — Odvetnik Roger's, glavni zagovornik odvetnika Darrowa, je bil od sodnika Hutton radi preziranja sodišča krivim spoznan in na 5 dni zapora obsojen. ¡Začetkoma je sodnik Hutton odvetnika obsodil v globo $50.00, ker je neko pričo krivo-prisežnika nazival, a Rogers se je izjavil, da kazen ne bo /plačal, nakar ga je sodnik obsodil v 5dnev-ni zapor.
Z urada dr. Lunder-Adamič št. 20 v Cleveland, O.
Društvo si tem potom usoja prositi vsa društva iz sosednih naiselbin Clevelanda, ki so odgovorila na društveno vabilo k razvitju dr. zastave dne 18. avgusta ali ne, oziroma tudi tista, ki vabil niso sprejela, da se v največjem številu udeleže redke slavnosti naj večjega društva S. S. P. Z. v naselbini. Društva Zveze iz sosednih naselbin, ki so morda zadržana udeližiti se slavnosti korporativno, so prošena, da zastopajo svoje Člane vsaj po deputaciji, da bode tako naša Zveza zastopana častno. Cenjena bratska društva so prošena, da nam naznanijo svoj »prihod, da se zamore poskrbeti vse potrebno. Naše društvo se bode zbiralo v svojih društvenih prostorih ob 1. uri popoldne. Društvo Lunder-Adamič se bode vedno rado odzvalo morebitnemu Vabilu bratskih društev. Toraj na veselo bratsko svidenje dne 18. avgusta.
I.	Smuk, tajnik.
Politični pregledJ
5. AVGUSTA JE BIL DAN “VELIKEGA” POMENA.
Colonel Theodore Roosevelt, predsedniški kandidat progresivne republikanske stranke, je po programu dne 5. t. m. z Lake »Shore 'železnice dospel v 'Chicago, kjer ga je sprejel komite “stoterice” in pa številna množica.
'O »podrobnosti sprejema itd. ne govorimo, ker se neizplača, hočemo pa navesti, kar utegne zanimati naše čitatelje.
Nekaj takega je otvoritveni govor profesorja dr. »Charles S. Mer-riam, kateri je hotel postati župan chicaški »pri zadnjih volitvah.
“Damašo vlado,” je rekel, “zopet poverimo rokam ljudstva, je pred vsem potrebna initiativa, referendum, odpo'klic uradnikov in pa direktna volitev zveznih senatorjev.
“Da se to v doglednem času doseže, more se naša državna ustanova v to svrho spremeniti. Tukaj se ne gre za kako teorijo, marveč za praktične skušnje illi-noiškega ljudstva. ‘Jack-Pot’-postavo daj a, senatni škandali, ‘Bos’ in strojna politika so nam napravili maršiktero grenko skušnjo in prinesli prepričanje, da mi za našo lastno blagovitost »moramo naše politične zastopnike brzeje in bolj prevladati. Te novotarije ne predlagamo 'kot kakšno sredstvo za le-čitev vsega političnega zla, pač pa kot olajšavno sredstvo proti dosedanji slabi upravi in novejši korupciji v Illinoisu, katera je vse dosedanje prekosila.”
¡Omenil je tudi Taftov referendum in seveda pomanjkljivosti v njem povdarjal.
Konečno je pozval vse “napredujoče ’ ’ naj teko za Rooseveltom.
Governor Hiram Johnson iz ¡Calif orni j e je imel tudi govor ter med drugim rekel: “Edino potom napredujočega gibanja, se v naši deželi socializem ustavi. Priselni-ki, kateri nočejo biti napredujoči, naj se vrnejo v svojo domovino od koder so prišli, vsi ostali so tukaj dobrodošli.”
Da je bilo še druzih fraz in hum-bukarij, si zna vsakteri misliti, a da je gledališče popolnejše, naj še omenimo, da otvoritveno molitev je molil Rev. F. D. Dornblaser nemške-luteranske cerkve; drugi dan je sejo otvoril župnik Andrew ¡Spetz, sv. Stanislavove cerkve, (baje “največja katoliška občina na svetu”); in tretji dan je otvoril konvenčno sejo židovski rabiner (župnik) Gerson S. S. Levi od molilnice Izrael. Bogovi vsih ver bodo Rooseveltu že pomagali do zmage. —
Progresivna stranka je nominirala predsed. kandidatom “Moža z zobmi.” (Roosevelta) in Johnsona iz Oalifornije za podpredlsed. kandidata.
Vročinska bolezen.
Ottawa, Ont. — Vročinska bolezen, katera v Ottawa divja, je do sedaj že blizo 1000 oseb na bolniško postelj vrgla. Povod te grozne bolezni je iskati v slabi napravi in oskrbi vodovoda. Neki newyorški inženir je občinskemu svetu predložil načrte o novi in moderni napravi za vodo čistiti.
V teku enega leta ta boleizen že vdrugič razsaja v Ottawa.
WE I SURI DOMNI»
poHlfaa«:
za • 19.36............... £0	krn,
» I 30.50 .............. 100	kr m,
«a $ 41.00 ............. 300	kron,
Bal 102.50 ............. 500	kron,
sa 9 304.50 ........... 1000	kron,
ta $1020.00 ........... 6000	kroa-
Pok arina je všteta pri tek avotak. Doma »e nakazane «vote pnpolaema izplačajo brez vinarja odbitka. Kal« denarne polil jatve izplačuje e. kr. pok -ao hranilni urad v 11. do 12. d a oh.
Denarje nam pealati je najprililae, je do 150.00 v gotovini v priporoCnaem al i registriranem pitana, vetje menke p« Domestic Pastel Mene? Order ali pa KewTorkBank Draft:
rum suni oo.
rn Mill m Wow Tat IMktkzl* AT»* IA	CMMkad, OMo
Zahodna	Bol tl iška
Podporna	Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
V»taaovljena aprila 25. Inkarporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Bjx 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale, Wash., Box 44.
Tajnik: FRANK TOSTOVRŠNIK, Taylor, Wash.,Box 44.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW ßeja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
TEMNI OBLAKI.
POVEST. — SPISAL DOBRÄVEC.
Nadaljevanje.
VI.
Cvete življenje mam iz razvalin,
In. iz otožnosti radost rodi se.
Fr. Gestrin.
Meseo september, se nagiblje h koncu.
¡Delavci iz bistriške doline se zopet odpravljajo v šume na Hrvaško. Že nekaj dni se razlega po vaseh hripavo petje onih, ki se poslavljajo. Žene se solzijo, otroci milo pogledujejo za očetom, ki pojde kmalu od njih; Bog vedi, če se še vrne. Sestre se ponosno oziraijo na odrastle 'brate, ki že ne govore nič drugega, ko o tem, kako bodo delali, kako pili in koliko prihranili bodočo zimo. Marsikateri deklic ntrplje srce silne ¡žalosti in skritega veselja; saj ji ¡je “on” obljubil, če se vrne zdrav, da jo vzame spomladi. Stotine, ki ima sedaj vrezane samo na potni palici, imel hode tedaj tudi v žepu. — Kdo bi ne obljubil zvestobe. mladeniču, ki goji tako lepe hade v bodočnost?
Gašper Suhorčev se letos odpravlja z drvarji — pa. za več let. Pravi, da mu ne ugaja domače življenje. Zato menda tudi pije Gašper več kot drugi iu razgraja na ta račun huje kot drugi, češ: poslej vas ne bodem nadlegoval več. Toda Gašperja peče še nekaj drugega. Mateju je moral namreč pošteno odšteti posojeni denar, o-bresltin troske za pravdo. Prodal je velik kos svojega zemljišča, da je vse poravnal. Ali zaradi tega se mu sosedje še vendar čudijo, po kaj neki sili na Hrvaško, ko i-ma doma dovolj dela in tudi jela v letu in zimi. Gašper se pa izgovarja, da gre in se ne vrne prej, dokler ne zasluži toliko novcev, kolikor jih je moral sedaj vrniti. In vsak pameten človek je rekel, .da je Gašper nenavadno skrben in varčen gospodar. A ne tako Jurij Trobec, ki je bil nedavno dva dni zaprt, ker je Gašperju o-čital roparstvo in pa umor pokojnega Lesarja. To se je postavil Suhorec, ko je izpričal Trobčevo hudobijo! Takega ponižanja seveda ne more erednik pozabiti, in še skrbne je kot prej po naročilu Josipa Korenčana zalezuje Gašperja v vsem njegovem početju.
'Ozračje se je ohladilo, a večerni hlad je bil še vsem ljub. Prof. Frankič je že prehodil in proučil vso bližnjo okolico, nekolikokrati je zašel celo preko meje v pravo Čičarijo, jedenkrat se je pa izgubil na bližnjo Pivko in pod Nanos, od koder ga ni bilo dva dni. Milica se je zabavala pri Lesarju večinoma z Gabrijelo, katero je kmalu ljubila kot rodno sestro. — Mislim, da ni treba še posebe praviti, kako všeč je bilo to mlademu Lesarju. Čestokrat je molče sedel v sobi in poslušal — z očmi in ušesi — kako je Milica navduševala prijateljico v svojem krasnem hrvaškem jeziku za svetinje milega naroda.
‘‘Zakaj bi ženska ne smela, ne mogla ljubiti svojega rodu?” vprašala je duhovita Hrvatica in ponosno pogledala okoli sebe, češ: kje si, ki mi nasprotuješ? — Velikokrat je Ivam že slišal govo-
riti o podobnih predmetih, in vselej se mu je zdela ta stvar nesmisel, a sedaj hi poslušal Milico brez konca in kraja. Ako se je mudil še Prankič v njihovi družbi ter je še on pritegnil navdušeni nečakinji, tedaj so se Ivanu odprle oči, da je res gledal nov svet v njenih očeh in njenih nazorih. Ni si upal niti ziniti, da bi zagovarjal svoje prejšnje stalšče. Zdele so se mu '.vse besede kakor pleve, katere vržeš v vodo, da jih odnese.
Dostikrat, ko je srečal deklico kje zunaj, hotel je ž njo izprego-voriti pametno besedo, ali beseda — pametna ali nespametna — ni hotela iz grla, in vselej mn je Mi lica kot pristna Hrvatica s svojo zgovornostjo pomagala iz zadrege. Na samem se je potem jezil na svojo okornost in na minilo prazno življenje.	. uv,*-**'
Tako se je približal konec Pran kičevega bivanja pri Lesarju. I van ga je nagovarjal, da bi ostal še nekaj dni, in Milica, to moramo reči, ona bi temu tudi ne nasprotovala, ali profesor jo je opozarjal na prihod njenega očeta, na prvotni načrt potovanja, in nihče ga ni mogel pregovoriti.
Bil je zadnji večer pred odhodom. Milica je sama sedela v vrtni lopi. Na njenih črnih laseh so se utrinjali zagoreli žarki zahajajočega solnea. Zamišljeno je zrla pred-še, na njenem obrazku se je poznala lahka meglica toge, kakršna dela ¡žensko lice še krasne j še. Morda hi uganili vzrok njene otožnosti. V nekaj tednih se je privadila Lesarjevi hiši, do cela spoznala Gabrijelo in — tu je nekaj, česar si ne more razjasniti — Ali se ne bo spominjala še nekoga na Lesarjevem domu? Ali ga ni tolikokrat karala zastran njegovih materijalnih nazorov, katerih smoter je: iz roke v usta ali v žep Njegovi pogledi, njegovo vedenje in govorjenje, ali ni to dovolj jasno .. . Da, tudi Gabrijela je spoznala, da mu je Milica več kot druge deklice na svetu.
Toda stoj! Tu-le sem prihaja Gabrijela.
“Zakaj samuješ, Milica?”
—- Mislim o jutrišnjem odhodu
“G tem, kar mora hiti. Misliva raje o tem, kdaj se zopet snideva
—	Kdo bi mogel to vedeti?
“Vsaj misliti nama je mogoče
o tem. Verjemi, da mi ho zelo žal po tebi.”
—	Tudi meni se krči srce. Po vej mi raje, ali mi .bodeš kdaj pi sala.
“Vsak teden ali pa še večkrat če želiš.”
—	Cim pogosteje, tem ljubše mi bode. A pomisli, draga moja, da si mi še dolžna nekaj povedati. Ko ne bode več tajnosti med nama, občevali bodeva še prisrčneje. — Obljubila ,si mi to ono nedeljo, ko smo bili v Hrastju. Povej, povej, golobica moja!
“Noeoj ti moram povedati”, de Gabrijela zamišljeno.
—	Torej sem-le k meni sedi in pripoveduj, prosim!
Milica vstane, z jedno roko prime njeno desnico, z drugo jo objame okoli pasu in posadi na klo-pico poleg sebe.--------------
Dolga in zapletena se je zdela Milici povest Gabrijeline nesrečne ljubezni. Zvezde so že migljale na nebu in mesec je gledal s polni mobrazom žuboreče valčke v Reki, gledal je tudi deklici skozi perje v vrtni lopi, ko sta še vedno govorili o stvareh, katerim nežne kali poganjajo v človeškem srcu.
Ivan je že doma, tudi profesor se je vrnil, a deklic nikjer.
“Neko govorjenje sem slišal na vrtu; tam morata biti”, reče Prankič.
— Prosim vas, gospod, pojdiva oba po nju!
Dobro, dobro, izvrstno! Zagledali sta se v tako kratkem času, in sedaj ne moreta druga od druge. Takšno je naše srce.”
Ivan ni odgovoril ničesar, saj je v tem hipu sam najbolje čutil, kakšno je srce človeško.
Deklici sta se ustrašili, ko sta ona stopila v lopo.
Gabrijela je stopila poleg profesorja, Ivan je ponudil roko Milici, in ni se branila.
Pri skupini > večerji so ostali delj kot po navadi. Lesar ta večer ni varčeval s kletjo, celo šampanjec se je penil v časih, ko je Prankič v dolgi napitnici zahvaljeval hišnega gospodarja na gostoljubnosti in izvrstni postrežbi. ’Najboljša volja se je naselila med nje, tudi Gabrijela je kazala nocoj vedrejše lice. Profesor je motril pa najiveč Ivana in Milico. Zadovoljno je potegnil po obilnih br-
era	Tisočeri ljudje smatrajo Severova Zdravila za najboljša.
Vsi ljudje,
m
posebno tisti, ki s*o srednje starosti. M se morali varovati proti obistnim in jetrnim neprilikam. Napadejo vas, ko jih najmanj pričakujete in narede vaše življenje nadležno namesto prijetno, kakor bi moralo biti življenje vsalkiga zdravega človeka.
I Severovo zdravilo za obisti in jetra
M
m
Severa’s Kidney and Liver Remedy)
m
m
m
m
m
vas bo vrnilo na pot k zdravju in veselju, vzdrževalo redno delovanje teh važnih organov in vam bo 'pomagalo bolj kakor katero drugo zdravilo.
Cena 50 centov in $1.00
M
m
m
ZAMOTANE ŽICE ~ NERVOZNOST
Nežni životni živci so naravne brzojavne žice. Sami veste, kaj se zgodi, ako postanejo žice zamotane. Nevrejeni živci so vzrok nervoznosti, razdražljivosti, nespečnosti in vedne skrbi.
Severov Nervoton
(Severa’s Nervoton) )
poživi in uteši živce, vrne spanje in prepreda živčno potrtost.	Cena $1.00.
m
m
m
m
Vsi lekarnarji prodajajo Severova Zdravila. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam. Ako potrebujete posebni zdravniški svet, ga dobite zastonj, ako pišete na
ALKOHOL IN POTOMSTVO.
Alkohol je strup, in sicer naj-pogubnejši, kar jih vživa človeštvo, ker ustvarja navidezno veselo in zadovoljivo razpoloženje v človeku, v resnici pa škoduje in ,vodi v propast. Zlasti je pa uživa-kah in pripovedoval o svojih uspe-'jjjg žganih pijač zaraditega tako
hih za tukajšnjega bivanja.
Drugo jutro je bilo solnee že visoko na nebu, ko je odhajala Milica s Frankičem. Stisnila je roko Ivanu, zahvaljevaje ga v gin-ljivih besedah, in se obrnila h Gabrijeli, rekoč: “Bog te obvari, dušica moja! Ne žabi me, Gabrijela!” — Nikdar! vzdihnila je ta in objela posestrimo, kakor more le prava sestra objeti sestro. — V tem sta govorila Ivan in profesor, koliko časa mislita sploh še ostati v Bistrici, Tedaj je pošepnila Gabrijela Milici na uho:	“Pomni,
kar si mi obljubila sinoči. Jaz vidim dobro in vem, da me ¡ne varajo oči.
'— V tem slučaju — če ne bode drugače —- zanesi se na-me, Gabrijela! Tvoje nade so se že jele uresničevati. Bog te živi! — 0-snovala se je nevarna zarota proti Ivanu.
Kočija je zdrdrala izpred hiše, Ivan je pa čutil, da mu je nestalo polovice srca.
Še tisti teden je bil samo trikrat v Bistrici, in vselej je prejela Gabrijela tisoč in tisoč pozdravil, saj bi jih bil Ivan rad sporočil, ko bi jih 'bilo še več.
Spoznal je Miličinega očeta, Spo/znal njegove dejanske razmere, spoznal je tudi, da je vedno bolj zapleten v mreže, iz katerih menda ne pride nikoli več. Prepričan je bil, da bi Milica ne bila nasprotna, ko bi jo takoj snubil.
Zadnje dni je res nekoliko bolj molčeča, a ženske so že take, da ne nosijo rade srca na jeziku ter ne kažejo vselej svojih čutov na licu.
Bilo je dva dni po sv. Mihaelu. Ta dan je bila določena v Ljubljani porotna obravnava in zaslišanje prič proti Gašperju Suborcu. Josip Korenčan se je že naprej veselil lepega uspeha v svojem prizadevanju. Sedaj se vendar začenja stvar na pravem koncu. Spravili so na noge vse znance pokojnega Lesarja, vse Gašperjeve tovariše, med njimi je bil glavna priča 'Trobec iz Hrastja. V preiskavi se je sicer Snhorec držal trdno in vztrajno, a porotni-ška obravnava mora pokazati, da je res pravi krivec. Vse govori proti njemu. Z vsemi temi nada-mi se je tešil mladi Korenčan.
(Dalje prihodnjič.)
Nepravilno zdravljenje
nosnega katara je slabše kakor pa nobeno zdravljenje. Uspešen način zdravljenja obstoji v tem, da nosno odprtnino dobro osnažite s toplo sestavino Severovega Anti-sepsola (Severa’s Antisepsol) in potem vtaknite nekaj Severovega Mazila zoper katar (Severa’s Catarrh IBalm) v nosnice zjutraj in zvečer. Dobri upliv teh zdravil hote kmalu opazili. Cena vsakega 25 centov. V vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
škodljivo, ker učinkuje ‘ skrajno slabo na potomstvo pivcev. Dostikrat so pivci sploh nezmožni za spočetje, če pa imajo otroke, tedaj so ti že oh rojstvu slabotni in imajo razpoloženje za najrazličnejše 'bolezni. Hamburški zdravnik H. Simonds je konštatiral pri 60 procentih vseh pivcev, ki jih je raztelesil, da so jim manjkale semenske nitke in 5 procentov je bilo sploh neplodnih. Tudi žene, ki pijo alkoholne pijače, trpe vsled tega zelo. Pri mesečnem čiščenju nastopajo nerednosti in ker alkohol spremeni ocevje, zato ovira prav izdatni krožene krvi v spolnih organih žene in ima dostikrat za posledico neplodnost. Seveda tudi noseča žena drago plačuje u-živanje alkohola. A ne le, da trpi ona sama, še hujše je to, da se pregreši s tem na otroku, Ako pa pijeta mož in žena, tedaj je še bolj gotovo, da izostane potomstvo, ali pa da imajo otroci vse grozne posledice alkoholnega zastrupljenja. Lippieh je dognal, da imajo starši pivci v ljubljanski okolici le 1,3 o-troik, medtem ko imajo starši, ki niso nezmerni pivci 4,1 otrok. — Stark je celo dognal, da ostane e-na petina vseh staršev pivcev brez potomstva. Švicarski učenjak Fo-rel, eden izmed naj gorečne jših bo jevnikov zoper uživanje alkoholnih pijač, pravi: “Otroci pijancev ne podedujejo po starših sicer nagnjenja do pijančevanja, ampak razpoloženje do najraznovrst-nejših, neozdravljivih bolezni: ali so bebci, ali so božjastni, ali so telesno pohabljeni, ali pa slaboumni. Ako pa je postal človek vsled pijančevanja svojega očeta bebec ali božjasten, teraj te bo lezni, čeprav se sam zdrži alkoholnih pijač, prenese na svoje potomstvo.” Ni le govorica, da so otroci, spočeti v pijanosti, slabiči, tem več grozno dejstvo je. Pri ljudskem štetju v Švici leta 1900 je Bezzola štel tudi -bebce, naštel jih je 9000. Preiskoval je to žalostno dejstvo natančneje in se prepričal, da so bili do malega vsi ti reveži spočeti v predpustu ali pa o času vinske trgatve. Nasprotno je pa dognal, da je -bilo v teh dveh časih spočetih le majhno število zdravih otrok in da so bili v ¡začetku .poletja spočeti vsi drugi o-troci. 'Dokazano je torej, da je pijanost staršev zagrešila žalostno življenje 9000 bebcev.
¡Cele strani bi zdravniki lehko napolnili s številkami, ki bi dokazovala jasno in nepobitno, kako u-činkuje pijančevanje očetov, dedov in pradedov na potomstvo. 53 procentov vseh duševno bolnih ljudi je imelo prednike pivce. Nervozni otroci, otroci, ki imajo vi-dovico, ali slabotno ¡živčevje, ali so ¡histerični, so imeli starše, ki so nezmerno pili. Nekateri zdravniki celo trdijo, da so tudi gluhonemi otroci nedolžne žrtve staršev ¡piv-
cev. Demme je preiskal potomstvo 10 staršev, ki so močno pili, in potomstvo 10 staršev, ki so malo pili. Prišel je do naslednjega zaključka: od otrok, katerih starši so nezmerno pili, je umrlo takoj prve mesece po rojstvu 25, pohabljenih ali bolnih je bilo 22, telesno in duševno zdravih le deset; od otroik pa, katerih starši so bili zdrzni pri pijači, je umrlo prve mesece po rojstvu 5, pohabljenih ali bolnih je bilo 6, telesno in duševno zdravih pa 50. Starši, ne prezrite teh številk !
Kolikokrat ugovarjajo pivci, če se jih svari, naj ne pijejo, da jim to škoduje: meni ne škoduje, postal sem star vzlic temu, da pijem. Res, ljudje, ki zelo pijo, so dostikrat dočakali visoko starost; ali njihovi otroci so največkrat brez vsake odporne sile, da, otroci so pomrli, ko je oče pivec še dalje brezskrbno pijančeval, in sicer so pomrli na boleznih, ki so v največjem nasprotju s trdnostjo staršev. Otroci so bili zmerni, ali niso sploh pili; de so zgodaj umrli, je krivda staršev. Cela armada nesreč, zla, bolezni izhaja od pivcev, ki narašča v vsakem rodu močneje, razsaja strašneje, in vse vodijo do enega cilja — do popolne propasti roda. Legrain je sestavil na podlagi dolgotrajnih in točnih raziskovanj naslednjo sliko: 1. rod - navadni pivci; 2. rod. — pivci, ki se ne morejo več rešiti suženjstva žganih pijač in pri katerih se že pojavlja lahna blaznost; 3. rod — popolnoma propal, otroci božjastni, blazni, rod izumrje. Po vsej pravici pravi Weygandt: “V resnici, žalostna je dedščina, ki jo dobe otroci pivcev na pot v življenje! Nedolžni otroci se morajo trdo pokoriti. Od dne spočetja, devet mesecev, preden ¡zagleda ubogo bitje luč sveta, je že zapečatena njegova 'brezupna usoda: dovzetno je za bebavost, za raznovrstne bolezni, za zločin, ¡zanj je za vse življenje nedostopen čist, zdrav, srečen ravoj. Alkohol je strahotna in krepka potrditev o-nih resnih besed iz svetega pisma da se grebi staršev maščujejo na otrocih še v tretjem in četrtem rodu!”	“Zarja”.
RAZNE NOVICE.
Turk'estanu, so oblegali kitajski vojaki in prebivalci hišo ruskega podanika Sajda-Effendija, ker ta ni hotel priti h kitajskemu revizorju na nepO'Staven poziv. Sajd-Effendi je hotel razgnati množico pred svojo hišo z mirnim prigovarjanjem. Ker to ni izdalo, je streljal. Usmrtil je dva vojaka. Sium, revizor, je ukazal na to vojakom, naj obstrelavajo hišo in jo tudi zažgo. V hiši je bilo 100 ljudi, katere so deloma poklali in postreljali Kitajci, ostali so pa zgoreli.
Apetit na vožnji po morju. —••
Skoraj neverjetno je, koliko pojedo na leto potniki na morju. — Največja nemška parobrodna družba Hamburg-Amerika-Linie porabi na leto za svoje potnike: 3,501,947 kilogramov svežega mesa, 308.000 kilogramov perutnine, 226,500 kilogramov prekajenega mesa, 127,799 kilogramov jajc, 221,'500 kilogramov svežih rib,
440.000	kilogramov sladkorja, 3,258,506 kilogramov moke in kruha, 5,395,80/6 kilogramov krompirja, 422,500 kilogramov sirovega masla, 187,929 kilogramov kave, 802,000 kilogramov mleka,
914.000	kiloigtramov riža, 1,088,042' litrov piva iz soda, 482,260 velikih steklenic piva, 321.720 malih steklenic piva, 176,490 velikih steklenic vina, 85,691 malih steklenic vina in 598,500 litrov namiznega vina. Ako bi hoteli vse mleko naenkrat namlezti, bi morali imeti 200,000 krav.
Statistika o ločenih zakonih. —
Statistika o ločitvi zakonov v Evropi je pravkar izdelana. Največ ločenih zakonov je v Švici: na
100.000	prebivalcev odpade vsako leto 43 ločitev; na Francoskem na vsakih 100.000 preibvalcev 33 ločitev, na Danskem 27, na Pruskem 21, na Angleškem 17, na Norveškem 15, na Holandskem in v Relgii 14, na Bavarskem 13, na Švedskem 10, na Avstrijskem 8 in na Finskem 6. V Švici je združena poroka z večjimi sitnostmi in Stroški kakor ločitev zakona. Ločitev zakona v Švici stane le 40 mark. Novo civilno pravo, ki postane letos v Švici veljavno, primasa še več olajšav za ločitev zakona.
Red mora biti. Državne blagajne morajo biti do vinarja v redu. Nihče ne sme premalo plačati, a država tudi ne vzame vinarja več in povrne vsak znesek, ki ga je dobila preveč, čeprav stane povračilo desetkrat ali pa še večkrat toliko, kolikor znaša previsoki znesek. Ali seveda, država ¡ne utrpi stroškov povračila, to “dobroto” prepušča onemu, ki dobi vrnjen znesek. Neki zavod v Frankfurtu je na carinskem uradu plačal 1 pfenig preveč. Pruski carinski urad v Steinauu je razkril to velikansko pomoto in je takoj vrnil pfenig. Da hi se ta visoki znesek ne izgubil, ga je poslal v priporočenem pismu, za katerega je moral plačati prejemnik 30 pfenigov pristojbine. Seveda, red ne more hiti nikdar preplačan.
Krvav spopad med Rusi in Kitajci. V vaši Čira, v kitajskem
Naznanilo in vabilo.
Vsem članom društva Delavec št. 59 S- 9. P. Z. v Conemaugh, Pa. naznanjam sklep seje, da se vrši picnik dne 18. augusta na Woodville Heights in kateri izmed članov se ne udeleži istega brez vzroka in ni oddaljen 5 mil plača $3.00 v društveno blagajno.
Tem potom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje v okolici, da se v obilnem številu vdeleže. Začetek ob 1. uri popoldan; vstopnina za gospode $1.00; dame proste, Za dober prigrižek in hladilno pijačo bode skrbel
ODBOR.
RAD BI VEDEL, kje sta Fran Kužnik in Martin Radi. Bila sta pri meni na hrani in sta pobegnila brez sledu. Rojaki varujte se pred njima. M. Jarc, Wenona, UL.
S.S.P.
V
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909,
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 —136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale are., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika 5os. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecu, v Welky-evl dvorani, 1805 Blue Island ave.
Max Werner:
KRŠČANSTVO.
(Po češkem. Iz knihovna Havlička.)
2.	STVARJENJE.
Oba prva poglavja sv. pisma nam dajeta dve popolnoma različni razpravi o stvarjenju.
I: Knjiga Mojzesa 1. pogl. Prvi dan: Zemlja je pa'č bila nepopolna in pusta in tema je bila povsod. Bog je oddelil svetlobo od trne.
Drugi dan; In bog je ustvaril obok in oddelil vode, ki so bile pod obokom, od vod, ki so bile nad obokom. In ta obok je Bog imenoval nebo.
Tretji dan:	Tu je rekel Bog:
Združite se vode, ki ste pod nebom, v eno mesto in pokaži se suho. In subo je nazval Bog zemljo in vode pa morje.* Potem je Bog ustvaril rastline.
(Četrti dan: Bog je ustvaril •solnce, mesec in zvezde.
Peti dan: Bog je ustvaril ribe v vodi in ptice pod nebom.
IŠesti: Bog je ustvaril živali na zemlji. Tu je rekel Bog: Napravimo človeka po naši podobi . . . in ustvaril je Bog človeka po svoji podobi — ustvaril ju je po božji podobi; moža in ženo je ustvaril... Bog jima je rekel: ... in gospodujta nad ribami morskimi in nad ptiči pod nebom, i nad različnimi živimi bitji, premikajočimi se na zemlji!
Sedmi: Bog je blagoslovil sedmi dan ib ga posvetil, da se v njem odpočije od vsega svojega dela.
1.	knj. Mojzesa, 2. pogl.: V času, ko je Jahve** ustvaril nebo
* Na podlagi tega ni bog na noben način stvaril svet iz nič, temveč ga je le pretvoril. Svet, kakor bi sklepal iz sv. pisma je sesto-jal iz neizmerne vodne plošče (hebrejsko Tehon-pravoda) katero je bog razdelil od oboka — nebes. Ko se je vsa voda pod nebom združila je nastalo suho, zemlja, katero se je dalo videti.
** Katoliška cerkev dovoljuje samo čitanje prevode sv. pisma, ki so izdani z dovoljenjem cerkvenih nadoblasti. To pravo kot tudi razlage bibličnega teksta niso znanstveno poljudne izdaje. Bog Izraelcev, kakor je sam Mojzes proglasil, je imel pravice kot poganski bogovi, to je lastne zapovedi. Ime mu je bilo Jahva. Prej se je pisalo in čitalo namesto Ja-hva “Jehova”. Židje niso v obče tega vzneišenega imena izgovarjali in so namesto istega izgovarjali “Gospod” a zapisali pa so istega s soglasniki (J. H. V.). Katoliške prestave sv. pisma, Luthrova prestava in nemški prevodi za Žide ne podava j o tega lastnega imena in namesto istega pišejo povsod ■“ Gospod”.
in zemljo ... ni bilo še na zemlji nobene rastline, še nobene razstli-na ni rastla na polju; ker Jahve Bog še ni dal dežja na zemljo, i ni bilo tu ljudi, ko bi jo obdelavah; a para je hlapela iz zemlje in ovlaževala vse zemeljsko površje — tu je Jahve Bog ustvaril človeka iz zemlje iz prsti in vdahnil njegovi nosnici dih življenja; tako je postal živ človek živo bitje. Človeku, ki ga je bil ustvaril je postavil v raj v Eden daleč na vzhodu. In Jahve Bog je zvedel, da različno drevje na zemlji dopada očesom sosebno če rodi o-vOčje . . . Jahve Bog je vzel sem človeka in ga postavil v vrt Eden, da bi ga obdeloval in v njem stanoval ... In Jahve Bog je rekel: Ni dohro človeku biti samemu; ustvarim mu pomoč, ki mu bo (primerna. Tu je ustvaril Jahve Bog iz zemlje različne poljske živali in ptice nebeške in jih privedel k človeku, da pogleda in kako ime naj da slehernemu . . . Jahve Bog je dal globoko spanje človeku; ko je zaspal, vzel je jedno njegovih reher in to mesto napolnil z mesom. Iz rebra je napravil ženo in jo privedel k človeku .. . Obe ti razpravi o stvarjenju se razlikujeti ena od druge od začetka do konca. V prvem poročilu je bila v začetku pravo-da, ocean, morje, a zemlja pa je bila pusta in prazna. Bog je u-stvaril nebo, zemljo i morje in ¡potem še le rastline.
Na podlagi drugega poročila je pa bila zemlja v začetku izsušena, suha krajina, iz katere izpuhteva para, da bi ovlažila prst. Iu ko je bil človek že ustvarjen, je bog napravil vrt in posadil različno drevje. V prvem poročilu je bog ustvaril vse, to je nebo in zemljo, solnce, mesec, živali ptice, golazen itd. v šestih dneh in pri stvarjenju je rekel le besedo in postalo je, ni rabil ničesar za stvaritev, kajti bil je vsegamogo-cen.
(V drugem poglavju pa nikjer ne čitamo o šestih dneh in najdemo, da je imel bog mnogo opravka pri stvarjenju: dela človeka iz prsti, dela vrt Eden, izdeluje živali, golazen in ptice, iz človekovega rebra pa napravi ženo.
Kakor vidimo v prvem poglavju, je bog ustvaril človeka in ženo istočasno in ju smatral za krono stvarstva ter jim dal moč vla-darstva nad zemljo; to je (živali-mi, golaiznijo, pticami, ribami in poljskimi pridelki.
INa podlagi druzega poglavja je bog ustvaril človeka predno je u-stvaril živali in rastline in za temi še le ženo.
Kafko se je tedaj Bog vedel pri stvarjanju sveta in človeka?
‘Čudovit božji čudež, ne moremo nikakor videti v teh dveh poročilih (1. Moj. 1 in 2) o stvarstvu, in kaj bi še le vrjeli v istega, kajti eno poglavje spodbija drugo.
Poleg tega oba poročila sta popolnoma odporna današnji vedi Vera, da je svet stvarjeu v šestih dneh, stoji za popolni prevrat na: šib najgotovejših preiskovalnih rezultatov.
Zemlja s rastlinstvom, živalimi in človekom ni bila stvar jena v par dneh, ampak je vzelo milijone let, da se je zemlja pretvorila v to sedajno obliko z živimi bitji.
V popolnem protislovju z iz-vestji in rezultati današnje vede so Mojzeseve pravljice o stvarjenju sveta v tem, ko se v istih trdi, da se je najprej voda ločila od zemlje, da je za tem nastalo rastlinstvo in drevje in potem je še le bog naredil mesec in solnce in ju postavil na nebeški svod, medtem ko je znanstveno dokazano in ni več nobenega dvoma, da je solnce veliko starejše od zemlje, da se je zemlja sukala okoli sobica že takrat, ko je bila še v popolnoma žarečem razstopljenem stanu. Vsakdo ve, da rastlinstvo sploh ne uspeva brez gorkote, solnca, a po zgodbi Mojzesa pa je bilo baje rastlinstvo ustvarjeno tretji dan in solnce še le četrti.
Ravno'tako se lahko vprašamo, kako je bilo možno razsvetliti zemljo prvi dan, ko sta 'bila solnce in mesec ustvarjena še le -četrti dan. Brez solnca in meseca pač ne bi bilo nobenega razločka med tmo in nočjo. Vladala bi tmina.
Kakšna je tista svetloba, katero je bog že prvi -dan oddelil od teme, ko vendar čitamo, da je u-stvaril solnce, mesec in zvezde, ki dajejo svetlobo, še le četrti dan?
Da bi se vera o pripovesti o stvarjenja sveta ohranila, vkljub sedajnemu znanstvu, začeli so nekateri cerkveni šolastikarji stvar tolmačiti tako-le: En dan v sv. pismu pomeni velikansk časovni prostor to je morda milijone let. Vsekako pa njih trditev ni obstala na vejevju vede, kajti isto izpodbija sv. pismo samo, ko -pravi, da sedmi dan, sabat, je bog piča-val, ga blagoslovil in posvetil, če bi bilo temu tako, tedaj bi mi ne ■rabili sedaj delati, kajti ta Joba, po zatrjevanju šolastikarjev, bi se zvala sedmi dan, to je dan počitka. Temu pa ni tako in zato ni sploh vredno govoriti o tem, da bi eden sv. pisemski dan pomenil velikansk časovni prostor. (Nadalje se je trdilo od teh cerkvenih učenjakov, da tisto svetlo pred stvarjenjem solnca, meseca in zvezd je bila goreča masa in svitla pramegla, iz katerih so potem nastale zvezde in druga nebeška telesa. Istina je, da se nahajajo v vsemirju takove megle ali kakor čitamo v drugem poglavju je ležala nad pravodami, morjem, tema in duh božji se je nahajal nad vodami in bog je poj-mil svetlo za dan, a pramegla pa ne dafje zemlji skoro nobene svit-lobe. Kaj se toraj strinja z vsemi, temi, mrtvimi nazori?
Dalje prih.
PLEME S KULTURO IZ KAMENITE DOBE.
Britanska omitologiena (pti-česlovna) družba je v letu 1908 v spomin njenega obstoja skupno z geografieno družbo poslala zoolo-gično ekspedicijo v holandsko Novo G-uineo. Ekspedicija jevzbra-la — kar je bil nje glavni namen — 2200 ptičjih mehov, 235 raznih vrst, od katerih je deset čisto novih; najzanimivejša najdba, ki so jo naredili, je hila neko neolitič-no pygmaensko pleme Tapiros, ki so ga našli na za-padnem koncu holandske Noveguineae in ki tvori mnogo bolj čisto pleme, kot o-ni pritlikavi ljudje, ki so jih že popred razkrili v hribovitem o-zadju Mekeodistriktu Britiš-No-veguinea. Posledke te zanimive Ekspedicije je Wollaston popisal v angleški knjigi: “Pygmaeni in Pap-uanci, kamenita doba dandanes v holandski-noviguineaji”, o kateri podrobno razpravlja “Frankfurter Zeitung”. Povprečna postava Tapiros-a je med 4 čevlji in 43/2 pal. in 5 čevlji; znamenit je njih dlakast obraz in pa poraščeni telesni deli. Lasje so kratki, volna ti in ponajveč črni, toda njih životna barva je svetlejša, kot njih papuanskih sosedov; nekteri teh Pygmaencev so skoraj popolnoma rumeni. Najpo-zomejšo razlikovitost kaže kap-faltični index, ki razlikuje od 66.9 do 95.1, tedaj je povprečnost
okoli 80, jednako z aziatskimi Pygmaejci, s katerim točkinim številom navadno prične index (kazalo) okrogloglav. Wollaston je imel priliko -preiskavati samo moške Tapirose, a belobradega starca, poglavarja ni mogel pregovoriti, ne z besedo i ne z darili, da bi mu pokazal žensko njih plemena ; bržkone iz strahu pred, ekspedicijo spremljajoče Papuance, kateri gredo, radi pomanjkanja žensk, na rop malih Tapirk. Ta-pirci živijo skoz in skoz v -kameniti dobi. Kovina se sploh ne rabi, edino les, kosti in kamen jim služi, kar rabijo za strelne končnice. Še le poznejša ekspedicija, ki se sedaj pripravlja, bo v polčžaju spoznavati podrobnosti te kulture; k tem je predvsem potrebno znanje jezika, kajti s papuanskem tolmačem ni ekspedicija mogla dosti opraviti. Bajčni Pvgma-enci iz p ra časov, ki so bili po smešnih slikah zaznati, so se razširili na štiri dele sveta, in sicer: Afrika, Azija, Avstralija in Osredna-Južna-Amerika.
GLEJTE JIH! TAKI SO!
Ali nismo- vedno trdili, da v župniščih ni vse tako, kot hi imelo hiti? Ali nas niso za to trditev preganjali razni rimsko katoliški duhovni — celibatarji in mesni abstinenti? In nas še -sedaj črte, das; smo pisali resnico ?
’Škandali, ki se dnevno odigravajo med katoliško duhovščino, posebno pa v župniščih, so taki, da se ne moremo v listu jasno izraziti. Rabili pa bomo besede -duhovnikov, vzete iz dveh slov. časopisov.
(Nedolgo tega smo poročali o a-feri v Wau'keganski slovenski fari in ker je časopisje polno teh pred-bacivanj, nas je začela stvar zanimati in -sicer le v toliko kolikor se tiče “svetega” -celibata.
-Župnik Bojar piše o “odpadlem” župniku Kalanu nekako ta-ko-le:
’Župnik Kalan je imel svojo faro na Notranjskem in je živel kot kak knez. Imel je kuharico Pavlo, kateri je plačal 2000 K. Kar za deset let naprej. Vprašamo se zakaj ? Gospod Soj ar v lepih besedah pove, da nihče ni znal tako dobro (!) streči kot Pavla. Nadalje pravi g. Sojar, da je g. Kalan imel rad svojo zvesto (!) Pavlo, katere ni hotel nikakor zapustiti in jo je eelo pripeljal s seboj v Ameriko.
Tu mi konstatujemo, da g. Kalan je v tej zadevi poštenjak. Duhovni kedar pridejo v take škripce navadno puste svoje žrtve na cedilu, (ala Fenyes v Johnstown, Pa.). Ko je prelomil -celibat, je ostal mOžak in ni skrival svoje u-danosti do Pavle. Ljudem pa tudi ni bilo treba gledati pod oknom, kaj se godi v farovžu------.
Obratno pa zopet piše g. Kalan, kaj je videl, ko je bil na po-seti pri raznih slov. duhovnih v Ameriki. Tu je njegovo besedilo:
“Kalan še ni fiikdar stolov lomil, kakor se po ameriških farov-Ižiih dogaja; Kalan še ni nikdar radi pijanosti toliko krvi izgubil, da bi moral zdravnik konstatirati: “father -umira radi izgube krvi”, capito, g. ’Črne ?! Kalan še ni nikdar križevega pota molil, da bi padal pri “postajah”. Kalan še ni nikdar nosil Najsvetejše v takem stanu, da bi ljudje trepetali, zdaj pa zdaj bo padla monstranca iz rok “svetega” — pijanca! Ej, gospodje, pustite Kalana v miru, ki še tretjino vaših smeti nima pred svojim pragom! Izpulite si najpreje bruno iz svojih oči in potem pridite, da potegnete pezdir iz Kalanovih oči!!”
Iz tega je razvidno, da je to resnica, kar je Glas (Svobode neštetokrat pisal. Ljudje pamet!
IZ STAREGA EGIPTA.
Ljudje iz najstarejših časov niso bili zelo različni od sedaj živečih. Dr. Mariano San Nicolo, ki raziskuje kulturne dokumente iz starega Egipta, poroča v arhivu ®a kriminalno antropologijo in kriminalistiko o najmlajših papi-rovih najdbah. V listinah, ki jih je preiskal, je zelo veliko dokazov o prepirljivosti starih Egipčanov. Zaradi te lastnosti so tako sloveli, da so Grki rekli onemu, ki se je rad prepiral, da se obnaša
kakor kak Egipčan. Zenske seveda niso zaostajale -v tej lastnosti za moškimi.
O ženski enakovrednosti na tem polju je ohranjena v starih papi-rih zanimiva dogodbica. Neki mladenič se je sprehajal zvečer po zloglasni mestni ulici. Krasotica, ki je stanovala v tej ulici, ga je hotela ujeti v svoje mreže. Ni se ji posrečilo. -Pobožni mladenič ji je namreč napravil moralno pridigo. Dekle se je zaradi tega tako razjezilo, da je skočila na mladeniča, mu strgala obleko in spraskala obraz. Preden se je še mladenič mogel dovolj načuditi krepkemu odgovoru deklice, je ta stekla v hišo in zlila zvrhano mero svoje jeze, in to v pravem pomenu besede, na krepostnega pridigarja. Prepirljivost ni zapuščala Egipčane nikjer, tudi če so bili v svojih 'svetiščih. Ravno v svetiščih se je zbirala najhujša sodrga. Policija je igrala one čase. klavrno vlogo. Vladal je bakšiš. Dostojanstveniki so šele tedaj- razsodili pravično, če so bili primerno prepričani z milimi -darovi. Dostojanstveniki niso zahtevali le zlatnikov, bili so zadovoljni tudi s čisto naravnimi -darovi, kakor sprieuje naslednja mična zgodba:	Neka
žena se je kopala. Medtem ji je neka druga odnesla obleko. Okradena žena je hitela k oblastim in sodnik je povabil tatico k ’zagovoru, ki je pa znala strogega gospoda pridobiti zase s tem, da je bila radodarna do skrajnosti, prepričala ga je o svoji — nedolžnosti. Tatico je izpustil, tožiteljico je za en dan zaprl.
je priporočal kot najboljše sredstvo za pokončavanje muh, -da se jim nastavlja papirnate vrečice, ki so polepljene. Na tako vrečico se je ujelo tekom 24 ur 1000 muh. Te vrečice naj bi bile postavljene po cestah, -da se love muhe, preden pridejo v stanovanja, dalje po hodnikih in dvoriščih. Komisija je poslala tudi tozadevno vlogo londonskemu mestnemu svetu.
‘NOČNA SLUŽBA” GENERALOVE HČERE.
(Pri eni izmed dunajskih državnih telefonskih central služi tudi ISletna hči aktivnega generala K. pl. N. Pred p-ar dnevi je prišel general v paradi k ravnatelju centrale ter se pritoževal, da ima njegova hči preveč nočne službe, vsled česar izgleda preveč slabo. General se je jezil na poštni erar, ki od hčere iz take družine zahteva, -da “spi večkrat na teden na prični”, ter rekel, da se hoče ravnatelj najbrže nekoliko navzgor prikupiti, ker tudi z maloštevilnim o s objem izvršuje vso slu/žbo. General mu je zagrozil, da naplavi temu v kratkem konec in da pojde osebno k ministru, da .se pritoži. P-ri tem je general par krat udaril z roko po mizi ter zaropotal še s sabljo. Ravnatelj ga je ’popolnoma mirno poslušal, čeprav so bili očitki težki in razžaljivi, ter mu rekel, da ima general popolnoma prosto pot, če se hoče pritožiti. — Predno mu pa odgovori, se hoče natančno informirati. Nato je pozvonil ter si dal prinesti natančni seznam službe. Ko je pregledal ta seznam, ga je dal generalu z besedami: “Prosim, preglejte seznam in prepričajte se, da imajo telefonistke samo vsaki deveti dan nočno službo . . General ga je hotel prerušiti, toda ravnatelj je nadaljeval: “Par-don, kar tukaj stoji, je sveto. Nadalje se morete prepričati, da Vaša gospodična ni imela že tri mesece nočne službe, ker se je dala vedno od drugih te--lefonistinj nadomeščati, kar ji je dovoljeno. General je postal bled kakor stena in začel jecljati: “Kaj naj to pomeni?” — “Samo toliko”, je odgovoril ravnatelj, “da vaše sumničenje napram poštnemu erarju in napram meni ni 0-pravičeno.” — “Kje pa, za boga, je bila moja hči v onih nočeh?” je vprašal general obupno. “-Na to 'vprašanje ne morem takoj odgovoriti, toda disciplinarnim potom bom to izvedel,” je odgovoril ravnatelj. General ni več izpraševal. Hči ni prišla več -v službo, temveč se je pismeno opravičila . . .
*^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, ako želite da s« vam list redno pošilja!
BROŠURA
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU”
je izšla v založbi “GLAS SVOBODE”
in stane s poštnino vred 35 centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej.
PRODA SE
40 in 80 akrov posekanega gozda ravnine, jako lahko za čistiti. — Zemlja leži ob glavnej cesti 1 miljo od mesta, vse kmetije okrog. Cena akna 22 dol. z lahkimi plačili.
F. GRAM
8-16	Najlor, Mo.
ANGLEŠČINA.
Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom -dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Uičite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes.
SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA.
1380 E. 40. St. Cleveland, O.
ORIGINALNI
IZDELOVALCI
O nevarnosti muh. — Neznatne muhe, ki so v poletju tako nadležne, veljajo vobče kot nenavarne, nedolžne živalice. Ali temu ni tako. Dr. Hummer je na zadnji seji zdravstvene komisije pojasnil, da je muha zelo nevarna žuželka. Po-vzročuje namreč neko bolezen, ki je zelo -podobna vročinski bolezni, in na kateri žboli in umrje v poletju zelo mnogo majhnih otrok, ker ,pijo mleko, -ki ga je okužila muha. Tudi odrasli zbole dostikrat za to boleznijo. Dr. Hummer
cREG.TRADE MARK:
Te imajo največ odjemalcev, ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ. Take obuče ne zdeluje nobena druga tvrdka. Pri kupovanju 0-bnče glejte na znamko in vedno vprašajte po C. W. JOHNSON Asbestos čevljih. Ge vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na O. W. JOHNSON, Natick, Mass.
Social Clut) Saloon
— Edina slovenska tvrdka v mestu -
J, KlandmeK in J. Pnngeriiič
lastnika in prodajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSAS.
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
Obednica
Garden City Hotel & Buffe
ŠtefanSkendrovič lastnik
Izbrana domača vina, likerji in cigare
1345 W. 18th Street Chicago
Tel. Canal 4671
0000000000000000000000
¡LOUIS ROBSELI
§	S loven3-ko-hrvaSkt	o
1	SALOON §
q Vedno sveže pivo, Izvrstno O O žganje ln pristno domača vina. §
O	460 Grand ave.	O
g	KEN08HA, WI8.	§
O	Telefon- 11M	g
0000000000000000000006
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač..
Kočije ta vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Bluo Island Ave.,
Chicago, III.
WLiA» »TOBODB
44Glas Svobode
(Th* Void* or Libkbtt)
weekly
99
r»bU«hed by M V. KONDA ffl CO. 1809-1813 Loomla-jStraHt Cnlcago. llllnoU.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. __________________
* Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
....... in »sij* ---------------------
1A AMERIKO:
Za celo leto..............**-00
n pol let*................*1.00
8A EVROPO:	„ „
s* pol let«...............*1.*5
Kablov za dopib* ra poSimatvb jb
GLAS SVOBODE 1809 -1813 L00H1S STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud ■vabi naslov.
Ml
WILSON IN NJEGOVO ZNANJE.
On sovraži in blati narode, ki so pomogli sezidati Zdr. države in jim dale mnoge odlične junake in voditelje.
¡Ravno sedaj je politično vprašanje talko napeto, da moramo o-ipetovano spregovoriti o zelo važni točki, ki se bistveno tiče nas vseh v inozemstvu rojenih državljanov 'Zdr. držav.
¡Spregovoriti hočemo nekoliko o principih dveh največjih političnih strank, to je republikanski in demokratični, kajti o tretji stranki sploh nimamo nohene kritike, iker je na pravi poti, toda če je izpeljiva ali ne, se bo pokazalo kasneje.
Vse stranke si volijo svoje kandidate, ker to je že od početka republike v navadi. In kandidat vsaktere stranke je dosedaj še vedno zastopal principe tiste stranke, ki ga je imenovala za kandidata. In tako je pričakovati od republikanskega kandidata, da isti zastopa tiste principe, katere je nekoč zastopal Lincoln, Grant in drugi, zopet demokratični kandidat bi moral zastopati svojo stranko v njenih principih za prosto obrt, tarifo in državne pravice. Od kandidatov vsih strank pa se pričakuje, da so lojalni ustavi in Svobodi in da iste ne kršijo in da priznajo, da so vsi državljani, čeprav rojeni v inozemstvu, potem bodisi te ali one narodnosti, enakopravni. Isti bi morali tudi priznavati, da so inozemci veliko pripomogli pri osvoboditvi 'Zdr. držav iz pod jarma angleške krone, da so inozemci največ pripomogli pri gradnji 'železnic in, obče vse industrije itd.
Z obžalovanjem in sramoto moramo priznati, da se je prvič v a-meriški zgodovini pripetilo, da je velika politična stranka imenovala za svojega kandidata gotovega Woodrowa ¡Wilson, ki je z lastnim peresom zapisal svoj črt in mržnjo do državljanov, rojenih v inozemstvu. Zadnjič smo napisali dobesedno Wilsonove izraze o tuje-zemcih, fcaitere zapostavlja za Kitajce. Ljudje prihajajoče iz Austrije, Ogrske celo primerja anarhistom itd.
Ko bi bil Mr. Wilson demokrat Clevellandovega kalibra, bi ne pisal in sramotil na tak javen način inozemce, ko bi sledil vzgledu pravega demokrata, bi deloval v demokratičnem smislu za vse enako. On se nam zdi ravno tak, kot Tori izza časa Jurija IH. Dasi je pred šestimi meseci obljubil, da bo preklical vse, kar je pdsal sramotilnega o v inozemstvu rojenih: državljanih, tega še do danes ni storil. In ko je pisal ono inf a,mn o zgodovino je bil Wilson 46 let star in je dobro vedel, kaj je pisal in čemu je pisal, vedel pa ni, da nekoč bo prišel tako daleč, ko bo njegova bodočnost odvisna od glasov petih milijonov državljanov, o katerih se je on tako nesramno izrazil.
Wilson tudi ni storil svoje obljube Dr. Dobrinskemu, zastopniku Poljakov, dasi je preteklo že več kot 4 mesece od tistega časa, ko je Obljubil, da bo popravil tisti zaničljiv odstavek v svoji zgodovini. Kako se naj zanašamo na takega moža, ki ne spolne svojih obljub ?
Ko bi Mr. Wilson vedel kaj o zgodovini, bi pač drugače govoril in pisal. In če bi bil imel priliko takrat, ko je par svobode željnih mož botelo oprostiti se peze angleške 'krone, bi se prav gotovo boril skupno s Toriji proti jWashinigtonu, Lafnyettu, Pulas-kiju (Poljak) in Kosciusko-tu (tudi Poljaku), boril bi se proti svobodi.
In ali se nam naj zdi potem še čudno, ko čitamo v London Daily Mail, ki se v vsaki vrsti bori proti svobodi na Angleškem, slavospev Wilsonu in stranki, ki ga je kandidatom imenovala? In ali se bomo čudili, ko ga ta list hvali, ki je nekoč pobijal prave republikance, MeKinleya in; Clevelanda. McKinley ni bil Tory, bil je republikanc in se je boril v civilni vojski v vrstah inozemcev za osvoboditev črncev. McKinley je bil prijatelj inozemcev in ravno tako tudi Cleveland. Kdor se ho-če o tem prepričati naj čita Cleve-landovo poslanico (House bill 7864), v kateri je z vsemi močmi protestiral (proti restrikciji imigracije. Oba ta predsednika, eden republikanec, drugi demokrat si ne bi niti mislila na tako razžalji-vo pisavo, kakor jo je Wilson priobčil v svoji zgodovini naperjeni proti državljanom ameriškim.
Državljani Zdr. držav, ki so bili rojeni v inozemstvu, kakor tudi njih sinovi, ki bodo volili pri prihodnjih predsedniških volitvah katere je Woodrow Wilson tako onečastil, bodo pokazali v polni meri svoj patriotizem in ob enem rešili 'Združene države pred pred-sedništvom take osebe, ki je pokazala svoj črt in nepravično mržnjo do tako ogromnega števila volileev, ki so skoro, bi rekli, v primeri z Wilsonom mnogo višji od njega v značaju in kvaliteti, ki tvori najvišji tip ameriškega državljanstva. Devet izmed desetih tu rojenih amerikancev, ki zaničljivo govore o državljanih, rojenih v inozemstvu, s tem blatijo spomin svojih lastnih očetov in dedov, ki so 'bili rojeni v tujih deželah.
Mi pač ne verujemo, da bodo volili Wilsona pametni možje, kajti predsednik Zdr. držav mora biti diplomat in znati vsaj nekaj zgodovine o raznih narodih, ki tvorijo prebivalstvo republike. — Wilson ne pozna prave 'zgodovine in je pravi “Nevenič dvajsetega stoletja”,
¡Vlprašamo Vas, kaj naj bi mi Slovenci pričakovali od Wilsona, če bi bil izvoljen? Njemu so vendar Kitajci veliko ljubši, kot Avstrijci, Italijani in drugi narodi!
ni odsotnosti od svojega domov-ja? V beznicah iz palic in perja, kakoršnjih smo videli veliko na naši poti. Na našem potovanju skozi gojzd, taborili smo neko noč blizo male družbe nabiralcev kavčuka; opazovali smo, kako so ti ljudje vposleni pozno v noč, da dobljeno tekočino s trdijo. Kakor nam je pravil njih Headman (paznik), bili so tri dni hoda oddaljeni od svojega doma. On nam je tudi pravil, da je pred nekaj tedni družba 35 ljudi z dvema head-manima pobegnila pred belokožci. Najpoprej so jih pretepli, ker so prinesli premalo kavčuka in potem so jih belokožci poslali v gojzd, da več prineso. V nekem mestu, ki je bilo šele pred kratkem zopet zgrajeno in izvanredno veliko, pripovedovali so nam domačini, da so morali biti neprenehoma 3 mesece v gojzdu, da so našli kavčuk. Ljudje imajo po 6 mesecev in v posameznih slučajih celo po 8 mesecev v letu trdo prisilj-no delo. To je povprečno ne en dan v tednu, marveč tri in štiri dneve. In še potem ni gotovo, da bi znali ostali čas za se porabiti. Če imo tem bitjem nasproti stali in slišali brezupno up it j e zbeganega ljudstva, potem je pač več, kot težko premagovati svoje sočutje. Vi lahko govorite o svobodi in pravičnosti! A kje so za te uboge smrtnike? Oni živijo daleč v zaledju, njih upitje je neslišno in zanje ni nobenega zagovornika. 0-ni se neznajo do nikogar obrniti, razven do belokožca, katerega dolžnost pa je, njih k delu siliti, in kateremu je na tem ležeče, da iz njih kavčuk izpreša več ko mogoče. Ni v prvi vrsti uradnikom oporekati, pač pa sistemu, ki o-mogoči tako početje! V nekem angleškem listu, obelodanil je belgijski kolonialni ministr Renkin, da ima kolonialna uprava zalogo kavčuka (tudi slonove kosti) v vrednosti 640,000 funtov šterlin-gov (več kot 15 milijonov kron). V Kongu še vedno deluje prokletstvo Leopolda 2., katerega je papež s svojimi najvišjimi častmi častil in katerega so tudi slavili rimski dostojanstveniki.”
KONEČNO VENDAR.
GROZODEJSTVA V KONGO.
V Glas Svobodi smo v štev. 30 pisali, kako grozno in nečloveško Angleži postopajo z Indijanci v Peru; in danes podamo našim čitateljem prežalostno sliko kaj in kako se počenja z Zamorci v Kongo. ¡Slike sti si jednaki, a razlika je pa ta, da v Peru so tolovaji Angleži, v sporazumu s Špansko-A-merikanei, pristni rimo-katoličani, v Kongu so pa ¡Belgijske druhali, katerim na čelu je bil umrli kralj Leopöld 2. in kateremu je papež izkazal največe časti.
Belgijska država je daites to, kar je bila Španija pred leti. In s tem je povedano vse!
Ena kolonialna dežela obtožuje drugo radi grozodejstev, ki se dogajajo na tujem ozemlju; toda nikoli o tem, kar se godi na lastni zemlji. Pred nedavnem je neki misijonar v evangelsko-katoliškem časniku “Lehre und Wehre” razvil naslednjo grozno sliko o Kongu: “Pri obisku nekterih največjih mest, ki smo jih vidili v Kongu, smo bili opetovano presenečeni vsled odsotnosti vsih moških prebivalcev, izvzemši malih dečkov, onemoglih starcev in nekaterih poglavarjev in paznikov. Na naše vprašanje povedalo nam se je, njih davki obstoje v kavčuku in moški so daleč v pragojzdu, kjer nabirajo ta produkt. Videli smo cele vrste ducate, da, na stotine dobro zgrajenih hiš, ki so razpa dale, ker so bili moški prisiljeni svoj davek zbirati ter ženske in dečki polje obdelavati, in svojim možem jed v gojzd nasiti. Našli smo tudi, da moški po dva in tri mesece neprenehoma v mokrem, nepristopnem gojzdu delajo, da dobijo predpisano množino kavčuka. In kako živijo v tej prisilje-
stavijo razne ovire, posebno vsled zavlačevanja, tako da se vsa stvar, posebno pri manjših zneskih, rajši pusti vnemar. Komisija je dokazala, da na ta način, kar je skoraj nevrjetno, so družbe tisoče vsako leto posebej pobasale, oziroma naravnost ukradle. Z na-lepljenjem lističev, na katerih bo zapisano “plaćeno”, ali pa “neplaćeno”, se bo tem lopovščinam okom prišlo.
Povsodi se z zadoščenjem pozdravlja, če se bo prevzetnim ekspres-kompani jam vendar enkrat vajeti nadejalo; nadjamo se pa, da s tem ne bo ovirana prepotrebna reforma za vpeljavo paketne pošte s strani vlade Zdr. držav. Sramota je, ko ta dežela še nima tiste naprave, kakoršnje imajo vse civilizirane države že davno.
iPošiljatev zavojev do 11 funtov", povsodi obstoječi mednarodni višek teže. donaša ekspres-družbam najveći dobiček, a pošta bi jih znala prevažati za polovično ceno.
Do 9. oktobra znajo družbe vložiti svoje ugovore proti odredbi trgovske komisije. Ker na vsaki način ne bodo imeli navesti tehtnih vzrokov, bodo potem odredbe stopile v moč — če ne bodo naši vrli sodniki naredili križ čez vse lepe nade.
Po dolgoletnem odkladanju, so se konečno vendar odločili, da premeteni roparski druhali vsaj deloma omejijo rokodelstvo. Te roparske druhali so zatrustane Ekspres-kompanije. V tesni zvezi z železničnimi družbami so umeli v Zdr. državah pridobiti si monopol na pošiljatvah zavojev in blaga v manjših komadih, — kakoršnje v celi Evropi pošta razpošilja, —> kaf je postalo pravi roparski sistem, po katerem je ljudstvo lia najnesramnejši način oplenjeno. Vsi poiskusi postavodajstva, da bi se preprečila lopovska manipulacija ekspresnih družb, so se izjalovili vsled mogočnega vpliva, ki ga imajo v zvezi z železničnimi družbami. Konečno so bile tožbe splošnje in toliko glasne, da je morala meddržavna komisija uvesti preiskavo, katera. je seveda komaj tisto na dan spravila, kar je že v obče bilo znano. Vseeno je to, kar vemo o početju družb, ofi-eielno dokazano, ter se nemore dalje tajiti ali pa predstavljati, kot pretiranost in časnikarska blebetavost. In res je dovolj, da je vmes posegla trgovska komisi ja, ki je opravičena določevati ce ne za pošiljatve med posameznimi državami.
Komisija ni pred vsem samo do sedajne samovoljno pobirane cene določila, marveč tudi znižala. Cina je vso deželo razdelila v pasove (cone)’ in postavila trdne in jednotne cene za kraje iz enega pasa v kraj druzega pasa. Tudi v notrajnosti enega pasa so jednot ne cene. Na tabeli ali lestvici, katero mora družba dati, razvidi vsaki lahko, koliko ima plačati. Znižanje cen ni kdozna koliko in po našem mnenju še vse premalo, toda za enkrat nekaj je. Tako je stalo na primer iz New Torka v Philadelphio od 5 funtov zavoja dosedaj 35c, poslej 23c; 10 funtov dosedaj 40c, poslej 25c; 25 funtov doslej 45c, poslej 34c. Za oddalj-nejše pasove, je cena znatnejše znižana.
Važno je tudi, da goste primere, ko se je moralo od pošiljatve plačati po dvakrat, to vbodoče preneha. Kolikokrat je moral prijemnik poštnino še enkrat plačati, vzlic temu, da je pošiljatelj fran-kiral. Navadno so to prizadeti zvedeli prepozno. Reklamacijam se
SLOVENSKA SIROTIŠNICA.
Na vse naše naročnike, ki so prejeli nabiralne pole ali ne, ape-lujemo, da sami darujejo za sirotišnico ob enem pa obiščejo slehernega rojaka in rojakinjo v njihovi naselbini in poberejo darove ter jih skupno s svojim doneskom pošljejo na Glas Svobode (1809— 1813 S. Loomis St. Chicago, 111.) Mi bomo koncem vsacega tedna naložili vise prejete darove na In-dustrial iSavings Banko in o prejemkih vodili posebno knjigo, ki bo vedno na pregled vsakemu rojaku, poleg tega pa bomo še v listu dali od časa do časa natančen račun.
UPRAVNISKI PREDAL.
Zadnji teden smo razposlali več sto nabiralnih pol na razne društvene tajnike raznih podpornih slov. organizacij in tudi na mnoge prijatelje in znance z prošnjo, da nabirajo med rojaki milodare za slovensko sirotišnico. Iz raznih poročil povzamemo, da so se nekateri rojaki takoj podali na pot in pričeli velevažno delo in nekateri nam pa zopet pišejo za pojasnila.
V kratkem damo sledeča pojasnila:
Namen naroda je ustanoviti slovensko sirotišnico, v katero se bodo sprejemali starčki, onemogli, sirote itd. Ta sirotišnica ostane na popolnoma narodni podlagi in ne bodo imela osebna, verska in politična prepričanja nobenega vpliva. Vsak, ki bo spoznan potrebnim, bo dobil brezplačno zavetišče, postrežbo, hrano, perilo, obleko, zdravila in zdravniško pomoč. Za otroke, — zapuščene sirote — bo poseben oddelek za poduk.
Dosega namena. Da se doseže namen in sredstva združili so se do sedaj štiri slov. listi in sicer Narodni Vestnik, Glas Naroda, Clev. Amerika in Glas Svobode, ki bodo prejemali darove in jih obrestonosno naložili na bankah, dokler se ne zvoli stalni odbor, ki bo celo akcijo prevzel v svoje roke.
Stalnega odbora do sedaj še ni, kajti namen je pisati vsim podpornim organizacijam glede sirotišnice in se posvetovati z odbori. In ko hitro pridemo do kakega sporazuma, bo odbor imenoval svojega moža v provizoričen odbor, kateri se bo na določenem mestu sestal, zdelal tozadevne načrte in pravila, ob enem pa izvolil stalni odbor. Kedar se bo o-snoval provizoričen odbor in ko se isti sestane, bo imel pristop k sejam vsak rojak, ki je kaj prispevali) ter bo ijmel vse pravice glasovanja itd.
Mesto sirotišnice še ni določeno in za isto bo preskrbel odbor, po želji večine. Najprej moramo vedeti koliko se bo nabralo in potem se bo še le dalo preraehni-ti, koliko se lahko potroši za zemljo, stanja in drugo. In zato lahko naprej rečemo: Kolikor več bo narod daroval v ta namen, toliko večji in lepši bo Dom.
Preračunjeno je, da nas je Slovencev v Ameriki nekaj okoli 150,000; recimo, da ena tretjina od teh pade na otroke, ostane še vedno 100,000 rojakov in ¡rojakinj, ki si lahko pritrgajo en do lar ali dva v ta namen in takoj imamo $100,000, kar je že lepa svota, s katero se da že nekaj impozantnega in koristnega napraviti. Sleherni naj bi daroval naj manj en dolar in sram bilo tistega, ki se izgovarja in brani pri spevati za tako blag namen. Vsak dar je dobrodošel, vendar pa naj rojaki pomislijo, da z beračenjem po nikelnih ne bomo daleč prišli in bo vzelo dolgo časa predno se spravi vkup potreben denar.
Že dolgo nismo spregovorili o dvakratni izdaji in nekateri si že mislijo, da ne bo kruha iz te moke. Mi pa pravimo, da bo.
Ker je bilo preveč drugih snovi, smo morali nehote prepustiti prostor uredništvu in tako zanemariti zelo važno delo.
Obljubili smo, da bomo izdali list dvakrat na teden ko hitro dobimo dva tisoč novih naročnikov. Pri tej obljubi tudi ostanemo. Od tistega Sasa do današnjega dne so poslali razni zastopniki 708 (sedemsto osem) novih naročniko/v. To je še precej dobro delo in zato gre vsa hvala našim sotrudnikom.
'NaJš namen je pričeti s dvakratno izdajo že meseca oktobra to je če dobimo še tistih 1300 novih naročnikov v tem času.
(Zastopniki in naročniki! Prim-te se dela in agitirajte, naberite nove naročnike in skušajte obdr-
žati stare! Y dveh meseeeh se da* veliko napraviti.
Vzemite si za vzgled A. Prače-ka, v Claridge, kateri nam piše,, da je Glas Svobode v sleherni hiši in v nekaterih celo dobivajo po tri Glas Svobode, tako da mu sedaj ni mogoče dobiti nobenega novega naročnika, iztvzemši, če se kateri rojak v tem času naseli. Mož se je res potrudil v svoji naselbini in vsako priliko porabi za agitacijo. Ker je povsod priljuden,, ga vabijo v svojo druščino, na svatbe itd. in vselej se spomne Glas Svobode.
Poleg iPračeka imamo še lepo število drugih njemu enakih zastopnikov. Sicer pa ta prostor ni namenjen za hvalo naših zastopnikov, vendar ne moremo prezreti dobrih -del, ki so vredna, da jih objavimo.
Na našo armado 82 zanesljivih zastopnikov se zanašamo, da bodo-v teku teh dveh mesecev poslali omenjeno število novih naročnikov, da bomo v stanu izpolniti željo tisočerim čitateljem Glas Svobode.
Zanašamo se na naše naročnike, da bodo tudi oni agitirali med rojaki ter pridobili nove naročnike.
Na drugem mestu najdete na-ročilni listek na Glas Svobode. Izpolnite ga še danes in pošljite novega naročnika. Ne odlašajte!
Ko greste med rojake agitirati za Glas Svobode, spomnite se tudi slovenske sirotišnice! Ko nabirate darove za sirotišnico ne pozabite omeniti lista Glas Svobode!' Eden ,k drugemu pomore.
GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO.
POŠLJITE mi ....... brošur: "Škof proti župniku", za
kar prilagam ........................................
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ............$........
NAROČNINO za Glas 8voboda.......................%........
8 kup.......................9........
Ime priimek .............................................
Naslov ..............................
Meato in država ..........
Sem atar ali nov naro&ilk
■ret
£§ NAJVECJA SLOVANSKA M TISKARNA V AMERIKI JE via*
NARODNA TISKARNA
2146- 50’ [BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL
TEL. CANAL, 448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
BROŠURA
ŠKOF PROTI ŽDPNIKD
# »
stane samo 35c poštnine prosto.
Za dobiti pri:
GLAS SVOBODE CO.
1809-1813 So. Loomis St., Chicago.
Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira.

Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GUAV1NI OiDCBOR:
FlffiDEEDtNIIK: Jo«. Hauptman, Darragh,, Pa. Boi 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
NTAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
4NTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
BLAŽ ČEMK, Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DA. GEORGE BOEHM, ‘Arona, Pa.
Družtva in rojaki'naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa. : Preds. Anton Klančar, Box 87, Arona; tajnik J. Laharne, Darragh, Pa. ; blagajnik Martin Horvat, Box 140, Darragh. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa. : Predsednik Martin Pompe; tajnik Anton Ferbežar, Box 141 ; blagajnik John Mostar Box 120; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, HI.: Preds. A. Celaree, 706 Market st-; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. ; Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds. Fr. Klemenčič ; tajnik in blagajnik Math Petrich, Box 183, Cliff Mine, Pa. — Seja 1. nedeljo v meseen.
Dr. št. 6 ▼ Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jo«. Richter, Box 904; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo ▼ mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, HI.: Preds. Alb. Schweigeis Box 148;
tajnik Frank čopi, Box 148, blagajnik Matija Gorenz, Box 132; vsil v Livingston, HI. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamut ; tajnik in blag. H. Leskošek, Box 213; vsi v Marianna,
Pa. —Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans.
Predsednik {Simon Repova; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah:	Predsednik Ivan Bizjak,
Box 85; tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; blagajnik Jakob Cesar, Box 82 ; vsi v Winterquarters, U-tak. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
j Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.:
Predsednik M. Jagar, Box 102; i tajnik Frank Perko, L. Box 101; .blagajnik M. Jager, L. Box 102. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Mart. Smolshnik, Box 94; taj. John Vrabitsch, Breezy Hill Sta.. Kans.. Box 1 : blag. Rochus Godina, Mulberry. R. F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Rachwood, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729; tajnik M. Škof, Box 729; blagaj-1 nik Karl (Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va.
I Dr. št. 14: John Gomilar, pred., R. F. D. No. 3 Box 146; Josip Gla-ivač, tajnik, R. F. D. No. 3 Box 144; Frank Kovačič, R. F. D. No. 3 Box 150, blagajnik. Vsi v Johnstown, Pa.
Novo pristopli člani;
K dr. št. 1:	Mike Dolkis, cert. 'št. 474; Ant. Cedilnik, 475;
Louis Garbin, 476.
K dr. št. 4: John Remžgar, cert. št. 477.
K dr. št. 5: Matevž Kogovšek, cert. št. 478.
K dr. št. 7: Andreas Klavora, cert. št. 479; Anton Kuttin, 480. K dr. št. 8: John Srok, cert. št. 481; Valentin Murrn, 482; Jos. Milanich, 483; Rokos Stopar, 484; Jakob Šetina, 485.
K dr. št. 11: Jos. Jame, cert. št. 486; Frank Kalar, 487; Ant. Kastelec, 488; John Jurjovšič, 489.
Susp. člani:
Od dr. št. 4: Frank Manc, cert. št. 90; Frank Zorec, 261.
Črtani člani:
Od dr. št. 5: Josip (Simončič, cert. št. 285.
Od dr. št. 8:	Karl Batič, cert. št. 189.
Umrli člani:
Od dr. št. 10: Frank Potočnik, cert. št. 241.
m
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
fVse uradnike in člane krajev-lih društev opozarjam na odred->e konvencije glede pokritja ton venčnih stroškov, .ki morajo »iti poravnani do prvega okto->ra t. 1. in kakor so poročali nji-iovi zastopniki.
Društvene tajnike prosim, da »azijo pri izdelovanju prošenj, da le iste pravilno spolnejo po-lebno pri naslovih prosilcev, da
10	isti pravilni in natančni, če >odete pazili na točnost in na-aničnost pri svojem delu, prihra-lite mnogo nepotrebnega dela se->i, članom, največ pa glavnemu >dboru. Poslovanje z nekaterimi >rati tajniki je tako prijetno in ahko, a zopet z drugimi pa zelo itno in težavno. Bodimo vsi na-ančni pri svojih opravilih in čla-
11	ne bodo imeli nobenega povo-la za pritožbe.
(Nadalje, vsak član naj gleda na o, da pridobi za Družbo kaj najme novih članov. Povejte rojakom, kaj jim nudi naša organiza-
cija in prepričan sem, da bo vsak rad pristopil.
Apelujem na zaVedne rojake po slov. naselbinah, kjer še Družba rima svojih krajevnih društev, ca ustanove društva in se priklopijo nam. Ravno v tej izd*G? ,TVri-de zaSpisuik prve redne konvencije S. D. P. in P. Družbe, čitajte ga in prepričajte se iz istega, da je družba res na dobri podlagi in da vam nudi za vaš mal asesment lepe ugodnosti. Do prvega oktobra je pristopnina jako nizka in zato se poslužite te ugodnosti, da postanete elan še po znižani pristopnini. Ne odlašajte, kajti noben ne ve ne ure ne dneva, kedaj ga nesreča zadene.
Vsak berač, siromak, tužna vdova in zapuščeni otročiči, vam naj bodo v svarilo ip opomin, da pristopite v Družbo, ki bo skrbela tudi po vaši smrti za vašo vdovo in sirote. In ne samo to, skrbela bo tudi za vas dokler ste živi, če prav ste bolni več kot eno leto.
Za natančnejša pojasnila, pišite na podtpisanega glavnega tajnika.
Jos. Hauptman, gl. tajnik.
\ KMETIJSTVO.
Krompirjevka.
Veliko je kmetovalcev, ki se pritožujejo, da krompirjevo zelše močno ¡raste kviško, a v zemlji je pa krompir kot lešniki; ter mislijo, da se tem odpomore, če se zelše požanje. To mnenje podkrepijo s tem, češ, če spomladi krompirjevka vsled slane pozebe, se tudi požanje a vkljub temu se povoljno pridela. V takih slučajih se mora zmrznjeno zelišče požeti tik nad zemljo, sicer docela seg-njije in tudi zamori zdrave dele v zemlji. Toda s tem se bogatejši prideljek ne doseže; kajti vseskozi daje v spomladi zmrznjena krompirjevka samo droban sadež, čeprav ob času, ko se je zelišče poželo, p sadu niti znamenja ni bilo. Veliko koristnejše pa je, če se krompirjevka deloma odstrani, ko je krompir že v razvoju. Mi vedno smatramo peričje gomoljniee, kot nepotreben pridatek, saj se uporablja samo koren (pri korenju in repi) gomolj-nica pri krompirju, a perje — zeljišče — če biti brezvrednosti. Toda pomisliti moramo, da vsako zeljše neobhodno potrebuje perje za svoje življenje; v- in izdihava zrak skozi male luknjice, kar bi lahko imenovali pljuča. Željišča morajo imeti del zraka, ogljik, da vspevajo; tega hranijo v svojih celicah in izdihavajo zopet nepo-rabni kisek. Ljudje in živali porabijo baš zadnje ter izdihavajo ogljik. Osvežajoči, prosti čut, ki ga občutimo v listnatem gojzdu, je posledica bogatega kiseka v zraku, ki prihaja iz milijon lističev.
Ako odvzamemo krompirjevki del pirja, tedaj ohromimo njeno dihalno možnost ter zamore le slabotno životariti. Preobila rast zelišča in zaostali razvoj sada — v tem slučaju krompirja — je posledica napačnega gnojenja; je preobilo dušika in premalo pepe-like (lugasta sol), in fosforjeve kisline v zemlji. Baš krompir potrebuje pred vsem veliko pepeli-ke, zato je pepeliko vsebajoči lesni pepel izvrstno gnojilo za krom-piršče.
Ali se redilna vrednost povzdigne, če se v seno sol potrese?
'So izvedeni farmerji, ki trdno na to drže, da se vsled solenja redilna vrednost sena povzdigne. — Toda temu ni tako. Korist solenja leži v tem, da vsled tega krma slastnejša postane. Krave kot konji šro rajši seno, če je malo osoljeno. Vse živali ki žro zelišča, imajo naravno potrebo po soli, kar povzroča v zelšah se nahajo-ča pepelica. Ker se po zimi na to potrebo živali cesto ne misli, in se radi tega zamudi redno solenje, tedaj je priporočljivo, da se potrese sol v seno že ko se spravlja. Kjer je tem nasproti navada, da se konjem, kravam in ovcam v zimskem času vsaki teden redno daje za lizanje solni kamen, mora to izostati, če se krmi s soljenim senom. Tudi se mora previdno ravnati, da ne pride preveč soli v seno. Na vsak voz — približno 1 tona — se vzame 6 do 8 funtov soli ter se jednakomer-no potrese v razprostrto seno.
Seveda, pri tem se ne more dati določene mere; pri slabim senu se zna vzeti nekoliko več, pri dobrem deteljiščnim senu pa nekaj manj. Posebno vrednost ima solenje pri senu, ki je izprano od dežja. Dež je seno izlugil in s tem ne samo redilno vrednost, marveč tudi njegovemu okusu močno škodoval. Potrošena sol prešine med .potenjem bilke in perje ter postane s tem za živali okusnejša in zgubljene redilne snovi se s soljo nadomestijo.
Kakor znano, se v skednju ali v kopicah vsako seno prepoti, kar se pa omeji, če se s soljo potrese. — Potenje povzročajo bakterie (glivice), ki se pa vsled potrošene soli, nemorejo razviti.
BLAGOSLOV KAPITALIZMA.
Slepar pobegnil. Iz Dusseldorfa poročajo: Knjigovodja Geb je poneveril 200,000 mark ter pobegnil s svojo ženo in svojim sinom.
Duhovnik umrl pred oltarjem. V Innicbnu se je bivši veroueitelj Bembord Wiedemayr med mašo nezavesten zgrudil ter kmalu nato umrl. Razbil si je črepinjo.
Dne 20. junija je na seji francoske poslanske zbornice v pretresljivem govoru razložil posestnik plavžev Rozet grozni položaj domačinov v severno afričanskih francoskih kolonijah. Vsa zbornica je bila pod utisom njegovega govora.. Meščanski listi so seveda molčali kakor grob, niti z besedico niso omenili Rozetovih izvajanj. Francozi so zasedli kolonije že 1. 1830. 80 let kolonialne politike, 80 let trpljenja in ponižanja za domačine ! V tem času so odvzeli Francozi domačinom 5 in pol iniljonov hektarjev zemlje, štirikrat več kakor meri saško kraljestvo. Medtem so pokrajine, ki spadajo k najrodovitnejšim vsega sveta. Danes so lastnina nekaterih finančnih družb in veleposestnikov, ki dobivajo silno visoke dohodke od prodaje žita, vina, zgodnje zelenjave in živine. In ti so davka prosti! Zato pa morajo plačevati domačini lepo vrsto visokih davkov: zemljiški davek, desetino, živinski davek, dohodninski davek, denarne kazni in vrh tega morajo še tlačaniti. Arabcem se godi tako, kakor se je godilo našim prednikom takrat, ko je še valptov bič opletaval njihove 'hrbte. Arabec ne sme svobodno potovati v tuje dežele, niti v lastni deželi ne, imeti mora dovoljenje francoskih oblasti, ki pa dele to dovoljenje kaj samovoljno. Za A-rabce velja v polni meri še to, (kar je valjalo na Francoskem v letih pred revolucijo za največje nasil-stvo: samovoljna aretacija brez sodnijske obtožbe, aretacija, ki jo zapove nadut in vsemogočen u-radnik. Pred nekaj leti so pričeli ustanavljati šole za otroke domačinov. Šolstvo se je pričelo prav lepo razvijati, a 1. 1908 so sklenili francoski kolonisti na nekem kongresu sledeče: “Izjavljamo, da so šole za domačine naravnost nevarne za obstoj Alžira, zato želi kongres, da se pouk odpravi.” Tako govore ljudje, ki se ponosno prištevajo k narodu z najvišjo kulturo. Vlada sicer ni do pičice izpolnila njihove želje, ali pouk je prikrojila tako, da ne bo več “nevaren” Alžiru. Učitelji na teh šolah dobivajo mesečno po 40 mark. Domačini so popolnoma brezpravni, nobenega upliva nimajo na u-pravo svojih lastnih zadev, vse u-rejujejo francoski prefekti in vojaki s pomočjo domačega plemstva, ki je izdalo svoje ljudstvo tujcem. Pravic nimajo, ali dolžnosti pač do vlade, ki jih tako nesramno izkorišča. Vojni minister Millerand je zapovedal, ne da bi prej vprašal za ljudsko voljo, da mora ena petina domačinov moha-medancev k vojakom za dobo treh let. Seveda niso domačini z navdušenjem sprejeli ministrove zapovedi, temveč živahen odpor se je zbudil v njih in trumoma beže iz domovine v Turčijo.
Alkohol, uničevalec družinskega življenja. Pretresljiva družinska tragedija se je dogodila v O-derfurtu. Franc Litschmann, kot-larski paznik, je živel s svojo ženo v neslogi, ker je bila pijanka, ker je zanemarjala svoja otroka in živela skrajno lahkomiselno. Neko. noč pride žena oppolnoma pijana domov in je razgrajala tako da mož ni mogtl spati. Zjutraj, ko iga je čakalo 18urno šihtovno delo, je šel seveda popolnoma izmučen na delo. Proti večeru ga je trndnost tako prevzela, da je zaspal v službi poleg parnega kotla. Paznik ga je videl, naznanil seveda tudi precej in Litschmann je moral zapustiti službo. Ves obupan je šel domov in povedal ženi, da je odpuščen. Ta je pobrala možu denar in šla z doma ter se vrnila šele pozno ponoči, seveda zopet pijana. Mož je spal z otroci vso noč. Ko se je zjutraj prebudil, je spala njegova žena še vedno, nije, mogel zbuditi. Obup in jeza sta ga omamila tako, da je vzel sekiro in ženi preklal glavo. Bila je takoj mrtva. Litschmann je pokril truplo in šel na policijo, kjer je povedal svoje dejanje. 0-troke so izročili društvu za varstvo otrok.
AVSTSO-AMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

V
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. 4 sept. | Martha Washingtou 21. avgusta Alice, 18. septembra | Argentina	31. avgusta
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne ii pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
ŽelezmSke cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča, najblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje ser SLOVENSKEM JEZIKU
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kampf glavni zast. na zapadu 120 N. La Salle St. Chicago
Y listu "Glas Svobod«” oglaša jo samo dobre tvrdke, zato vam Jih priporočamo.
Nove pomladne in poletne, modne obleke za maže in dečke.
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri

hing<§
JELINEK in MAYER, Imitelja.
Vogal Blue Island Avene is 18ta cista.
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
&
m-
M, A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --
1914 Ashland Ato., Chicago, 111, tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	614 Ashland Ave.:
od 1. —3. uro popoludne in	od 4.—5. popoludno.
•d 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.


ATLAS BREWING CO.
■luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
I
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compapie Générale Transatlantique
IE New York v Avstrijo ¿es Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino la razna mesna jedila.
Pristanišče 57 Nortl River vznožje 15th St, New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio, uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provence
S. S. La Lorraine	s. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMIRSKI.
glavni xastopaik za e»p»iu. 139 N. Dearborn St. Chicago, 111
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen
West Roundup Saloon.
Samo '/2 milje zahodno od postaj«.
Vedno sveže pivo. —Postre žba solidna. Domača vina.
Josip Oerovšek
lastnik.
Telefon: Canal 3014
MAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni Čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, 111.
DOPISI.
'Chicago, 111.
Cen j. uredništvo!
Prosi se, da ne priobčite ldpisa g. Gregorčiča iz Lemont Furnace, Pa., kateri je Ibil Vam poslan skozi na!š urad.
Priobčite v omenjenega dopisa bi bila nesmiselnost, ker smo dobili od društva poročilo, da g. J. Golchar član naše organizacije, kateri je v istem dopisu prištet mrtvim, še živi, ker so ga dobili iz rova nepoškodovanega.
Ti spoštovanjem za: Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Wm, Rus,
'Gosp. J. Golcharju želimo mnogo let srečnega življenja!
Ely, Minn.
Ker se noče oglasiti z naše na-eelbine nikdo z dopisom, hočem jaz omeniti s par vrsticami najnovejše dogodke v zadnjem času. — Slov. čitalnica se je zopet preselila v svoje prejšne prostore v g. J. Mantelnovem poslopju. Člani pristopajo, ker imajo na razpolago vsakovrstno čtivo, časopisje od tukaj in iz starega kraja. V kratkem dobimo več lepih knjig, v katerih dobijo člani razvedrila. — Kdor rojakov bi hotel pristopiti se lahko vpiše vsako nedeljo pred poludne.
Z delom gre bolj srednje, a še vedno je dosti brezposelnih, kateri iščejo zaman dela. Naš 8 urni delavnik se počasi izpreminja v 10 urnega; vse na račun izkoriščanega delavca, katerega si sam želi, ker premalo naredi za kapitaliste v 8 urah, ta hoče da gre vsaki dan prej na delo in pozneje z dela, da se bossu prikupi.
Deklet imamo vedno dosti na razpolago (?!) kajti prihajajo k nam iz starega kraja in od vseh strani blažene Amerike. Ely je postal pravi Eldorado za možitve (željne dekleta. Vsaki teden jih stopi več v zakonski jarem (dober business za gaspuda), in mislim da ravno to je privlačna sila za možitve željne dekleta, da prihajajo k nam na Ely v takem številu.
9. m. m. pričela se je pred du-Iptibskim državnim sodiščem obravnava proti bivšem gostilničarju iz Ely John Pluthu, obravnava je trajala 9 dni; zaslišanih je bilo 7 državnih in okolu 10 obdolženčevih prič. Pluth se je moral zagovarjati radi so vodstva in importacije deklet iz starega kraja ter jih prisilil, da so z nemoralnim življenjem njemu služile •denar; bile so prave bele sužnje v pravem pomenu besede. Ves denar kar so ga prislužile, prisvojil si je Pluth ter plačal dekletom za vse usluge $10.00 mesečno. Pluthu na strani so stali kot priče Rev. J. F. (Buh, župnik tukajšne katoliške cerkve!!! in mestni župan M. Weinzierl, kateremu so Slovenci pomagali do županskega stolička, zato ker je vnet katoličan in več dobrih katoličanov, kateri so se spominjali besed sv. pisma: “Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.” V svoji krščanski navdušenosti so imeli Plubha za mučenika, njegove žrtve pa za izvrščke človeštva.
Tukaj je zopet dokaz, kedo podpira nemoralnost, kajti vse Pluthove priče so bili dobri katoličani dočim so bile državne priče veči del svobodomiselni, Plutha so porotniki po 2 urnem posvetovanju spoznali krivim, na kar ga je Zvezni sodnik Page Morris obsodil v 5 letno ječo v državno kaznilnico v Leavenworth, Kans.
Pluth se bode moral še zagovarjati za več enakih slučajev. To bodi v svarilo dekletom in stari-šem v stari domovini; naj bodo dobro prepričani kam gredo, kadar jim kdo usiljuje vožnji listek za v Ameriko, da se ne vjamejo v past, kakor omenjene žrtve. — Zdaj k sklepu mojega dopisa pozdravljam vse naprednomisleče rojake in čitatelje Glas Svobode in želim listu skorajšno dvakratno izdajo na teden.
Nekajjihve Kdo.
Skidmore, Kans.
Namenil sem se ob kratkem nekoliko sporočiti o tukajšnjih razmerah. Kar se dela tiše, je bolj srednje. Upati je, da se bode na jesen na bolje obrnilo. V zakonsko zvezo sta stopila naš rojak Bernard Robar, s svojo izvoljen-
ko, katera je prišla pred ¡kratkem iz stare domovine. Ženitvovanje se je vršilo 28. julija na katerem so se suha grla dobro namakala, pa tudi za lačne, želodce ni primanjkovalo. Tudi urne noge so se sukale, ker godba je bila izvrstna. 'Obiskal nas je tudi M. V. Konda, lastnik tega lista na svojem agitacijskem potovanju. Želimo mu dober vspeh.
J. Zakrajšek.
Gamburg, Mo.
Prosim Vas za malo prostora, in uvrstite teh par kokošjih prask. Ker jaz nemorem sam tak velik dopis napisati, sem si kure in prašiče na pomoč poklical, da o-pišem naše slov. kmetijske razmere. Ko se noben drugi tega ne pritakne, bom si saj domišljal da sem jaz gamburški pisatelj! Ja je že tako. iče jaz neznam bom pa druge učil. Tukaj nas je precej slovenskih rojakov, ki se pečamo s kmetijo. Omeniti moram, da se precej dobro napreduje, ker zemlja ni preslaba.. Samo dobrih rok in dobre volje treba, pa ide vse počasi.
Kar se žitnega pridelka tiče, je še precej dobro, kakor tudi vse ostalo. Samo jedna nas sedaj jako peče, ko jedno suboto smo že tak in tak imeli, ker nemoremo nikjer najti v bližini ječmenovega zvara. A zdaj je pa še druga pritisnila, ko ni nobenega deža. Za nas se gre, ampak koruza, koruza in zopet kukuruc, oni kilčejo na pomoč sv. Florjana, če deža ne bo še en teden, ondaj bo šlo vse rakom žvižgat.
Kar se pa tiče društvenega polja, smo precej dobro stoječi, kar je velikega pomena. In glavna briga bi mogla to biti, vsih naših rojakov, da si vstvarjajo društva. Ker noben ni siguren nikdar, da mu ne pride v vizite velika ne-prijateljica bolen in nesreča, kakor je n. p. mene obiskala. Delal sem blizu dva leta v rovu Cort Čamp Coal Co. Hillsboro, 111. kalna enkrat je potrkala Mrs. nesreča na vrata, in sem ostal brez pol palca na desni roki. Pa to še ni bilo vse. čez dva dni se mi je kri zastrupila in sem skoraj zgubil celo roko. Na srečo,: da sem se nameril na dobrega zdravnika v bolnici. Skoz tri operacije se mu je posrečilo roko ohraniti, a imel je malo upanja. Torej rojaki od 18. januarja pa do junija, bi jaz bil moral še zraven lakoto trpeti, da nisem bil pri društvu S. S. P. Z. Kar tudi potrjujem, da mi je vse točno od društva podpora poslana bila. In se srčno, najtopleje zahvaljujem za točnost S. S.-P. Z. Torej rojaki prebudite se iz svojega sna, in si ustanavljajte podporna društva ter k istim pristopajte. Ker nobeden ne ve, ne za uro in minuto, kaj ga čaka. Zdaj pa pozdravljam vse sobrate širom Amerike spadajoče k društvom S. S. P. Z., a Tebi Glas Svobode obilo naročnikov.
S bratskim pozdravom
Jos. Aubel.
Taylor, Wash.
Priloženo denarno nakaznico za $2.75 Vam pošiljam kot enoletno naročnino na “Glas Svobode”.
Mislim da svota se bo strinjala z naročnino in mu list lahko takoj začnete v stari kraj pošiljati.
Ker me hoče neki dopisnik v št. 30 Gl. Sv. v slabo luč postaviti, mu odgovorim to-le: “Jaz nisem nikoli trdil, da Gl. Sv. izhaja le zaradi mene in mojih prijateljev. Toliko Ti pa povem, da če bi list izhajal radi takšnih kot si Ti, bi moral takoj izdahniti. Nadalje pravi, da sem bil za tolmača na neki seji in da moje povesti ne bo razlagal. Ubogo človeče! Povesti sploh bilo ni, ker rad priznam, da govornik nisem, toda par besed katere sem ižgovoril, bile so izgovorjene v prid delavstvu in uniji vkljub prisotnosti vseh bossov. Ali mogoče vidiš na tem kaj slabega? Nadalje naj še povem, da ■dotičnih ki je dopis skoval ni bil še nikoli naročnik Gl. Sv., drugi pa ki se je sramoval svoje pravo ime podpisati, je edini Slovenec na Taylor-ju, ki je dal svoje ime za cerkev podpisati, (ko so za isto imena pobirali. To naj tem scri-bentom za enkrat zadostuje, če bo treba bodem v drugič še pa kaj več povedal.”
Kar se delavskih razmer tiče smo tukaj 'že eden mesec na štraj-
ku. Jutri, to je 31. julija, nam poteče obrok, ki nam ga je kompanija dala, da bi se spravili iz “housov”. Toda ker stoji unija za nami smo tako trmoglavi, da nočemo nikamor mufati. Sicer pa upamo da bo družba v kratkem pripoznala unijo. Gotovi seveda v tem oziru nismo. Bodem še poročal.
S socialističnim pozdravom
Rudolph Gradišnik.
IZ POTA.
Zadnjič sem završil kratko poročilo o slovenskih naselbinah po Kansasu, sedaj se nahajam pa v Arkansas. Erišedši v Fort Smith sem najprej obiskal naselbino Jenny Lind in od tu 3 milje oddaljen šoht št. 18 kjer je vposlje-nih večje število rojakov. Rojaki so tukaj precej prijazni pa tudi robati, če jim kdo kriveio dela, kakor jim jo neki g. Bombač, zastopnik Glas Naroda naredil. Gp. Bombača jaz osebno ne poznam in si torej sodbe o njem ne morem narediti. Rojaki ga obdolžujejo, da jim je naredil veliko krivico s tem, ko jim odkar je bil on tam ■računa zdravnik za izpolnitev in potrditev bolniških listin na glavni urad in še to precej visoko ceno, kar mi je potrdil tudi potovalni trgovec z zlatnino g. Škr-janc iz Minnesote ki sva se srečala tu doli.
Društva, katerih je na Jenny Lind pet so imela radi tega izvanredne seje in si izvolila poseben odbor, ki se sedaj posvetuje in razpravlja o stvari:	kaj bodo
sklenili in kaj dosegli pa še ni znano. Omeniti moram tudi še, da družba odračuna vsakemu delavcu mesečno od njegovega zaslužka po en dolar za zdravnika. Do časa ko še g. Bombača še ni bilo tje jim isti za omenjene listine ni ničesar računal, od časa Bomba-čevega obiska tam jim pa zdravnik od istih računa, radi tega tolika -razburjenost in ogorčenje.
Koliko je resnice na vsem tem jaz ne vem; zatrjevalo se mi je od raznih strani in se me prosilo, da spravim stvar v javnost, kar storim na splošno željo ondotnih rojakov s dostavkom in željo oziroma prošnjo na g. Bombača, da bi take stvari na splošno korist in pa opravljanja drugih listov, kar sem že po Kansasu slišal, opustil in se držal svojega posla ne da bi škodoval tvrdki, za katero potuje, katera ga plača, ki jf pa z e-nakem delovanjem kolikor toliko škoduje.
Ko to pišem se nahajam na Huntington od tu se podam nazaj na Fort Smith od tam na Alix in od tam v Missouri na farme. Bom torej že tam predno bo to poročilo objavljeno. Namenjen sem tje, da si ogledam zemljišča, katera g. Gram prodaja, ker se želim prepričati o vsem, kar se je že pisalo in kar sem od ljudi slišal. Več o tem bodem poročal pozneje.
Fort Smith središče tukajšnjih naselbin je dokaj lično mesto s približno 50,000 prebivalci. — V njem se nahaja saloon in veletrgovina z likerji v zadružništvu dveh Slovencev John Klančnik in Joe Pungaičič. Drugih Slovencev v tem mestu ni. Vročina je grozna, a povsod obilo ječmenovca. Tudi sadja je veliko tu sosebno breskev, semtrtje tudi grozdja, ki ravno sedaj zori.
Omenim še nesrečo, ki me je oziroma bi me bila skoraj doletela. Ko sem se vozil iz Spiro na Fort Smith sem zašel kot po navadi v prvi vagon in si ravno prižgal smodko, ko vstopi kondukter, stopil je naglo pred mene pokazavši z roko je rekel: “Did you not read that sign there?” Pogledam in čitam:	“For Negroe
passanger's only’. Na to zopet reče: “go back yonder and read the sign from the other side.” In premufal sem se na drugi konc kare kjer so bili sami beli med tem ko so sedeli na to stran pre-graje sami črnei. Na drugi strani se je napis sledeče čital: “For White passangers only”. Vraga si mislim, to pa ni kar tako. Ko je bil sprevodnik radi potnikov gotov, se mi je zopet predstavil, me spraševal to in ono in jaz sem mu odgovarjal, na to reče: “naj bo, in bilo je, da nisem bil kaznovan. Pozneje so mi rojaki povedali, da kaznujejo tak prestopek z globa-
mi in zaporom. Kaj takega se mi pa še res ni kmali pripetilo. Na krajših progah imajo namreč tukaj vagone pregrajene v dva oddelka, eden je za črnce in drugi za bele kadilce. Po daljših progah in živahnejšem prometu pa imajo tudi po cele vagone za črnce. Isto je tu v Kansasu na postajah, kjer imajo povsod posebne čakakalni-ce za črne od belih potnikov tako tudi stranišča, pitno vodo in umivalnike. To je namreč državni zakon, državni zakon je tudi to, da če na vlaku ne dobiš sedeža tudi vožnje ne rabiš plačati.
Že zgorej sem omenil, da sva se srečala s g. Škrjancem, trgovcem z zlatnino, ki sva se pa že v Alix razdružila, on jo je vbral proti O-klahomi in jaz proti —- Missouri — where you have to show me. — M. V. Konda.
Cleveland, O.
Društvo Lunder-Adamič razvije dne 18. avgusta svoj novi prapor. Društvo se nato slavnost že dolgo časa pripravlja in se je odločilo do tega koraka v prvi vrsti zato, da postavi dostojen spomenik nedolžnim žrtvam krvavih septembrskih dogodkov. Sleherni,’za narodne pravice vneti, domoljub se je tedaj-zgražal nad nečuveno podivjanostjo nemškega vojaštva, katere žrtvi sta postala dva popolnoma nedolžna človeka. Narod se je spomnil ob grobu nedolžno umorjenih in jima je hotel narodni dolg poplačati vsaj po smrti s primernim nagrobnim spomenikom. Ustavna Avstrijska vlada pa niti tega ni dovolila, meneč, da s tem popolnoma zatre vsaki spomin na ubogi žrtvi. Ravnala je kakor zločinec, ki svojo žrtev najprej oropa, potem pa še ubije, boječ se, da bi mu ne postala nevarna. Ljudstvo je stiskalo pesti, toda pomagati si ni moglo. Vsaka najmanjša besedica jim je bila povod aretacije in listi, ki so se potegovali za pravično stvar, so izhajali prazni; državni pravdnik je konfesciral slovensko časopisje popolnoma po svoji volji, ne o.ziraje se pri tem na tiskovni zakon. Videč, kako oholo aristokratična kapitalistična vlada zatira rojake v stari domovini, se je zbrala družba clevelandskih Slovencev ter ustanovila društvo z imenom “Lunder-Adamič”. Društvo je v kratkem dospelo do trdne podlage, in se je s trdno, odločno voljo članov povspela med eno prvih slovenskih društev v naselbini. Društvo šteje preko 140 članov in še vedno jako lepo napreduje. Priklopilo se je dne 10. junija 1909 k Slov. Svobodomiselni Podporni Zvezi, ki se sme prištevati najmočnejšim slovenskim podpornim Zvezam. Društvo daje za mali mesečni asesment lepo bolniško podporo $8.00 na teden in $500.00 u-smrtnine. Članom, videč lepi društveni napredek, se je zdelo potrebno, da si omislijo vodnico zastavo, ki bi naj združevala člane v bratski vzajemnosti, spremlje-vala društvene brate v javnosti za napredek svobode ter bila zajedno poslednja zvesta spremljevalka brata k poslednemu počitku. Društvo si je omislilo krasno zastavo, ki bode ponos ne le društvu, temveč tudi celi clev. naselbini. Društvo še pri tem še ni toliko oziralo na sebe, kakor na to, da z zastavo postavi lep, viden spomenik padlima žrtvama, ter tako prepreči zlobne nakane avstrijske vlade. Delo zastave je izročilo rojaku Fr. Kržetu v Chica-gi, ki je izvršil že več podobnih del v Splošno zadovoljstvo. Društvo se trudi z velikimi pripravami, da proslavi redko slavnost kar najsijajnejše, da bode to vreden manifest slovenske misli in svobode. Dolžnost slehernega Slovenca je, ki ima čut jednakoprav-nosti slovenskega do sedaj zatiranega naroda, da stopi v vrsto za pravico in svobodo borečih se mož. Pokažimo dne 18. avgusta, da smo narod prost, ki hoče živeti in se razcvitati. Vsi na dan, pokažimo, da se am. Slovenei nikakor ne damo vklepati v avstrijske verige, da se nevpognemo pred sa-mogoltnostjo avstrijskih tiranov, stem damo primeren odgovor krvavim septembrskim dogodkom v Ljubljani.
I. Smuk, tajnik.
Glas Svobode stane |2.00 na leu
It doesn’t pay to neđlect your. Health jMlP* *
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr.. Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. ,
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., new iorK, N.r,
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, III,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj Jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobSčla Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
a ■
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096,
2103 Bine Island Av.cor. 21.St SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapa boe St-, Denver,CoIo-
Dobra Unijska Gostilna,
mnelln KOT»k prigri- Inr C CfactflV zek. : Pod vodstvom JOh. O« OiaMUjf
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druBtvene in unijske sej«, in druga dvorana sa koncerte, ženitve in zabave,
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plač«.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
zlMe ii spomlaine Mi
Irgovina s novodobnim obu valmo
VBtanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
The KonradSchieietCo,
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK	PATENTI
CARL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tzl. 8980 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardna mizo na razpolago. Vm to mt dobi ▼ gostilni
John Košiček
1807 8. Centra Ave. Chicago, DL
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
"SlovBiian Gl” Salu
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBank.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bobemio”
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Oljrmpia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrsten kuhinja. Pine vine le smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini BI ne island Av.inzap. 18.nl.
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo,
Tu dobiš vedno sveže Valterjevo pivo, ohioška vina, dobro domače žganje in najboljše «motike.
Slovenci obiskujte na«.
J. GABER In F. TURK, lastnika.
Vi e «f« tie II v 1 11
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Hillard ;
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
bliz« 36 ceste
vjutro do 8 uro, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
ALI IMATE SLAB ŽELODEC?
Vam vročina in mrzla pijača škodi?
Tedaj vživajte Schefflov Že-lodečnl Kordijal, ki vam uravna želodec in dela apetit. Cena 50c. Zdeluje ,in prodaja lekarnar LOUIS SCHEFFEL,
20. cesta in Blue laland ave. CHICAGO.
30.	’ f
KRANJSKO.
Ljubezniv mož. Bajtar Jakob Draehsler iz (Bizovika, 60 let star, je v pijanosti napadel svojo ženo Marijo ter ji z 'kladivom prebil črepinjo in jo tudi drugače znatno poškodoval. Ako bi matere, ki je morala iti pomoči iskat v bolnišnico, ne branila hčerka, bi se lahko pripetilo še kaj hujšega.
Delavska nezgoda. 171etnemu delavcu Jakobu Kopaču je odtrgal stroj v papirnici v Goričanih kazalec na levi roki.
Ali so povsod tako hude lisice? Znano je, da so lisice, kadar imajo mladiče, skrajno predrzne. V Banjaluki si iščejo kar pri belem dnevu kosila in nemoteno koljejo in davijo, kar jim pride pod zobe. Pretečeni torek se je pa lisica lotila v Podstenah celo 21etne hčerke Nagutove, sedeče na vežnem pragu. Zgrabila jo je za krilo in šele na materino vpitje in kričanje spustila svoj plen.
Ogenj. Pri trgovcu Fr. Kastelicu v Kandiji je nastal v skladišču, kjer je shranjen dynamol, oziroma bencin, zjutraj ogenj. Novomeški požarni hrambi, ki je odprla dva hidranta, se je posrečilo ogenj pravočasno pogasiti, sicer bi prišlo do katastrofalne eksplozije; strah med sosedi je bil velik. (Sumi se, da so učenci, ki so skladišče posnažili, cigarete kadili. Dynamol ima večjo moč kakor dinamit.
Delavska nezgoda v idrijskem rudniku. Dne 17. m. m. okrog 9. ure dopoldne sta rudniška paznika Lovro Brumen in Ferdinand Kos pregledovala takozvani “šaht’ pri Inzaghijevem rovu. — Vozila sta se na “šali”, ki služi za izvažanje rude in moštva. Ko sta na nekem mestu izvršila o-gled, je rekel Brumen proti svojemu tovarišu: Je že dobro, le pozvoni (znamenje strojniku za dviganje šale). Komaj se je šala dvignila, je že padel Brumen vznak pred prestrašenega tovariša s posredi preklano glavo. Domnevajo, da Brumen po danem znamenju ni pravočasno odmaknil glave, ki je tako prišla med šalo in železno traverzo. Polovica glave je padla do 11. polja in so jo našli čez nekaj časa. Rudniški zdravnik je konštatiral le smrt Truplo so prenesli v mrtvašnico na mestno pokopališče. Ponesre ceni paznik Brumen je bil star 44 let, zapušča vdovo in sina.
£oča potolkla. Dne 16. m. m.
popoldne potolkla toča v soseski Lučne .v’ občini Trata. Po njivah, kjer ravno dozoreva žito, je uničila vse.'
Nezgoda. Dne 17. m. m. proti večeru so nakladali požeto žito na njivi posestnika Al. Kokalja, po domače Jerneja, na Volči pri Poljanah nad Škofjo Loko. Naenkrat se je splašil konj in zdirjal z vozom proti domu. Ko je pridirjal konj v vas, se je igralo več otrok na vasi; med temi tudi Kokaljev najstarejši, šestletni sinček Lojzek. Otroci, zapazivši dirjajočega konja, so se umaknili v stran, le slednji in soseda Peternela šestletni sinček sta se hotela umakniti čez pot, a bilo je prepozno. Konj je pridirjal in udaril, najbrže z vozom, gospodarjevega otroka Lojzka tako nesrečno v sence, da se mu je takoj vli la kri iz ust. Ko je prišla prva o-seba do njega, je še dihal, a v ne kaj trenutkih ko je prihitela na lice mesta prestrašena mati, je že bil izdihnil. Drugemu je kolo zlomilo nogo in ga drugače tudi o-praskalo po obrazu. Temu je dal prvo pomoč dr. Jam er.
Nezgoda pri zvonenju ob hudi uri. Pretečeni teden, v sredo, je divjal v Poljanski dolini silen vihar z grozovitim treskanjem. Na Gabrški 'gori nad Poljanami so šli nedoletni sinovi cerkovnika zvonit k hudi uri. Med zvonenjem je treščilo v zvonik. Strela je popolnoma omamila cerkovnikove sinove. Eden je za hip oglušil in se mu le polagoma sluh, drugemu je fpodplulo noge itd. Prvi hip so vsi trije padli na tla in bili omamljeni. Prava sreča je, da ni koga ubila strela. Kdaj bodo ljudje vendar že toliko razsodni in v takih slučajih opustili nepotrebno in nevarno zvonenje.
Poskusen samomor Ljubljančana na Dunaju. — 291etni Kamilo Zaff, sin rajnega ljubljanskega geometra Zaff a, je v noči od 13. na 14. m. m. skočil na Dunaju s Franc Jožefovega obrežja na ribji trg ob donavskem kanalu in obležal hudo poškodovan. Roko ima zlomljeno, na križu je poškodovan in tudi notranje poškodbe je zadobil. Zaff je delal pri svojem očetu, dokler je ta izvrševal geometerska dela; po očetovi smrti je šel kruha iskat na Dunaj. Začasno je pač dobil neznaten zaslužek v neki tehniški pisarni^ a ko so pisarno zaprli, je zaman i-skal drugo službo. Vsled bede se je hotel usmrtiti.
ŠTAJERSKO.
Požar v občini Gaberje. Pred nekaj dnevi je izbruhnil ponoči v občini Gaberje velik požar. Briz-galnica iz Mihalovec je bila sicer takoj na mestu požara, a ker ni bilo dovolj priprav in izvežbane-ga moštva, niso mogli nič rešiti, ampak je vse do tal zgorelo. Posestnik je oškodovan za več tisoč kron. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Iz Planine poročajo, da je už-
gala strela graščinski marof, kjer je bilo več sto centov stare in nove krme in veliko gospodarskega orodja. Zgoreli so štirje vozovi krme in več različnih strojev. Ob času, ko je udarila strela, je bilo več. graščinskih delavcev v poslopju, kjer so ravno tlačili seno. Komaj so si oteli življenje.
Nova ženska bolezen? Mestni u-rad v Radgoni je izdal razglas, v katerem svari ženske, ki so noseče, pred boleznijo, ki je močno razširjena v obmejnih ogrskih vaseh. Ženske porode normalno, drugi ali tretji dan pa prime porodnico vročica in se pokažejo spuščaji v Obliki okroglih, kot krajcar velikih kolobarjev, ki i-majo na vrhu majhne mehurčke. Ti mehurčki postanejo prihodnje dni krvavi in potem se posuše. — Istočasno začne mater v prsih stiskati in čez nekaj ur umre. Mestni urad radgonski svari ženske, ki so noseče, naj na noben način ne hodijo v okužene ogrske občine in naj v vsakem sumljivem slučaju pokličejo takoj zdravnika.
Poizkusen umor in samomor. V
Raabi blizu Messendorfa na Srednjem Štajerskem je obstrelila 34-letna Julija Gaischl svojo tri in polletno hčerko in potem še samo sebe. Dekletce bo menda umrlo. Mati je dejanje storila iz doslej še neznanega vzroka.
Sirov sin. Pri posestniku Antonu ¡Čehovinu v Tremerjih živi na preVžitku njegov 901etni oče Blaž Čehovin. Sin je z očetom ravnal zelo sirovoV Dajal je očetu za hrano vsak dan pol litra mleka in kos kruha. Če je sestradani oče prosil sina za jed, ga je sin pretepal. Da bi ubogega moža pred grdim sinovim ravnanjem rešil, je sosed Martin Švaroik celo zadevo naznanil orožnikom. Ko se je neki orožnik podal k Čehovinu, je našel starega moža v nekem temnem prostoru ležati do kosti posušenega in sestradanega na kupu gnile slame. Ko je stari mož zagledal pred seboj orožnika, ga je s povzdignjenima rokama prosil, naj ga spravi v bolnišnico, ker sam vsled slabosti ne more iti. Orožnik je proti sirovemu sinu napravil ovadbo. 'Sin se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
KOROŠKO.
Poskusen atentat na smodnišni-co pri Št. Vidu ob Glini. — Pred kratkim sta hotela dva neznanca izvršiti napad na smodnišnico. — Nakana se je napadalcema ponesrečila, ker jih je opazil pravočasno stražnik. Takrat so zvišali redno stražo smodnišnice na 16 mož. Toda niti to napadalcev ne straši. Zapazil je stražnik neznanca že prav blizo smodnišnice, ko se je plazil proti obzidju. Ko se mu je stražnik bližal, se je napadalec umaknil pravočasno za neko drevo in nato pobegnil. Preiskali so vso okolico, toda o predrznem napadalcu niso našli nobenega sledu.
Detektiv — tat. V gostilni Tavčarjevi v Celovcu so igrali trije gosti karte. Imeli so na mizi precej denarja. Med igro se je približal igralcem neki Rupert Karl-bauer v družbi dveh ¡potepuhov
in postal tako vsiljiv, da je eden igralcev končno zavrnil vsiljive kibice, da naj se odstranijo od i-gralne mize. Karlbauer pa je nato moško izjavil, da je detektiv in je požval v imenu postave, da naj gredo igralci z njim na policijo. Ko je eden igralcev zahteval od Karlbauerja legitimacijo, je zagrabil ta igralca čez pas in pehala sta se v predsobo. Ostala tovariša kibica pa sta ščitila Karlbauerja. Ko so prišli v vežo gostilne, je Karlbauer s svojima tovarišema odšel. Igralec pa se je vmil k mizi, kjer je kmalu nato opazil, da mu je zmanjkalo iz žepa v telovniku čez 35 K denarja. Igralci so ovadili goljufivega detektiva policiji, ki je še tisti večer vse tri prekanjene tatove u-jela v neki gostilni, kjer so popivali v družbi cestnih vlačug.
PRIMORSKO.
Nesreča pri delu v Trst. Parnik Anna Goitsch izkreuje rudo, katero nakladajo v vagone. Z dvigala je padla košara polna rude na dva delavca, Alojzija Pelicona in Frana Kravosa, ki sta močno poškodovana. Odpeljali so ju v bolnišnico.
Samomor vojaka. Ustrelil se je vojak 47. pešpolka v Gorici Fran Jevšenjak, doma s Štajerskega. Baje je bil bolehen, pa so mu rekli, da je simulant, na kar si je pognal kroglo v glavo.
Toča. Dne 15. m. m. popoldne je pobila toča po Šempaski občini in po Ozeljanu. Padala je debela in napravila veliko škodo ubogim kmetovalcem. Ko je neki kmetovalec videl, kako mu je uničila skoro cel vinograd, je v obupu ves iz sebe potolkel še ono, kar je ostalo.
Denar je hotela rešiti iz hiše, ki je gorela, neka 551etna Marija Gorjup iz Lokavca. Pri tem se je tako opekla, da je umrla na poškodbah v tukajšnji ženski bolnišnici.
Godba in kapucini v Sv. Križu.
Pred tedni je poročil neki tržaški okoličan dekle iz tuk. občine. Poroka se je vršila v samostanu z godbo. Potem je bil v bližnji kremi ples — in fest punce so zmešale glave kapucinom, da hočejo imeti sami svojo plehmuziko. Pa ter Celestin ne sme več špila ti zdravnika, zato se je vrgel na muziko. Samo, da se ne bode pri njej še bolj opekel, kakor se je z arcnijami. Plese s kloštersko i zn-do bo vodil Bonaventura. (Ali ljubljanski 'škof? Vjpraš. stavca.) Tako predpisujejo samostanska pravila.
RAZNO.
• - • -	: s	. '
Izgube Japoncev v rusko-japonski vojni. Japonska vlada je izdala statistiko o izgubah -Japoncev v rusko-japonski vojni. Število žrtev znaša 130,086 mož. Pri tem številu pa niso vštete izgube pri Port Arthurju. V bitki pri Mukdenu, ki je trajala 22 dni, je bilo 16,404 japonskih vojakov mrtvih, od teh je bilo 555 oficirjev, in 53,655 ranjenih, medtemi 1799 oficirjev. Grozna je Dila tudi bitka pri Liaojangu, v kateri so imeli Japonci 23,711 mrtvih in ranjenih. Pri obleganju Port Arthurja, od 26. julija do 26. de cembra, so imeli Japonci 42,085 mrtvih in ranjenih, medtemi 1628 oficirjev.
Štirileten otrok obdolžil očeta umora. Pred nekaj tedni so našli v Mosnicu pri Temešvaru kmeti-eo Antonijo Fulop obešeno v podstrešju. Truplo so raztelesili, ker niso našli ničesar sumljivega, So kmetico pokopali. Nato je pa pričela pripovedovati štiriletna Fu-lopova hčerka, da je oče ohesil mater. To obdolžitev so izvedele tudi oblasti in so odredile, da se truplo izkoplje. Tudi pri drugem ogledu niso našli ničesar sumljivega. Fulop je seveda tajil dejanje, a vzlic temu so ga» prepeljali v temešvarski zapor. Pretečeno soboto je sodnik zaslišaval očeta in hčerko skupno. Hčerka je trdila očetu v obraz, da je vrgel materi, ki je delala v podstrešju, vrv okolu vratu in jo potem obesil. Fulop je še vedno tajil. Odpeljali so ga v celico, a čez nekaj časa je zahteval, naj ga peljejo pred sodnika. Temn je potem priznal, da se je res zgodilo tako kakor je izpovedala štiriletna hčer-ik*.
I TUJA SLABOST. S
__________________________
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, t slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh 'pr* bavnih organih, ia ki
m
m
m
m
m
m
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
Trineneyo_anRriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikab prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
JOSEPHTEXUEE’S
'ItERVfl'
itlCISTBRS*;
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptom slabosti. V lekarnah.
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave. (•#•#####•# $ •
Chicago, IU.
DIG
Zemlja.
40 akrov za $600.00 s pozi-tivno garancijo, da bodete zadovoljni. Plačajte ¡kakor Vam drago in živite zadovoljno, !ko »plačujete, Mi vam damo: dobro rodovitno “clay loam” zemljo, dobro podnebje, čisto zdravo vodo in svobodo pred žurnom in trušom topečega se mesta.
Najboljši okraj za jabolka in črešnje.
Šamo s krompirjem obogatite v 4 letih. Sena je letos od 2% 'do 3 tone na aker. Oves, * pšenica, ječmen in' pesa bo dala izvrstno le-tinjo.
Pridite v naš urad, da vam povemo, kako z lahka pridete do farme. Če pa nimate časa obiskati nas, pišite nam. Imamo lepo knjižico za Vas.
ILLINOIS—NORTHWEST COLONIZATION CO.
908 Tacoma Bldg. No. 5 N.
La Salle St., Chicago, III.
Denar pošiljamo y domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 ............. K.	50
$20.50 ............. K.	100
$30.85 ............. K.	150
$41.00 ............. K.	200
$«1.50 ............. K.	300
$102.50 ............ K	500
$*04.50 ............ K.	1000
$1020.00 ...........K.	5000
8 temi eenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŽIFKARTE
v dombvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, M.
NAJEMNIK k YANA, IZDBbOVALOA sodovioe mineralne vode in drugih neopojoih pijač,
82—84 Fmk St, Tftl. Canal 1405
POPOLNO ZDRAVJE
VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA > PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. J-"' '	. G.
ZAM-ZAN IABLETE
stimulirajo delovanje teh organov, ZAM—
ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo.
ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes.
Najboljše zdravilo za zabasanost
ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c.
!
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST” I?^bč?^nTVjI^ndnbvn,k

Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS .SVOBODE”

i mmmmmmm
i TI j A S MVOKOItM
ZAPISNIK
prvega zborovanja S. D. P. in P. ¿Družbe v Darragh, Pa., od 2. do 9. julija 1912.
I. SEJA
dne 2. julija 1912.
'Gl. predsednik Jos. Hauptman otvori sejo ob 9. uri zjutraj, s primernim nagovorom.
Delegat Mostar stavi predlog, da se volita zapisnikarja, predno se konvencija dalje razvija. Predlog sprejet.
Delegat Jagar, predlaga da se izvolita dva zapisnikarja. — Sprejeto. Temu sledi volitev zapisnikarja. Predlagani so delegat 'Zakrajšek, Lekša, Petrič in Mostar. Delegat Mostar je enoglasno izvoljen, ker se drugi kandidatje odpovedo.
Predsednik prečita “Red in Navodila za konvencijo” kot priporočilo gl. nadzornega odbora.
“RED IN NAVODILA”
prve konvencije S. D. P. in P. D. v Darragh, Pa.
“Navodila”.
1)	Konvencija se skliče k redu ob 9. uri dopoldan in zaključi ob 12. uri ter se zopet prične ob 2. uri in zaključi ob 6. zvečer.
2)	Nobeden član konvencije •nesme govoriti več kot enkrat, na eno in isto vprašanje, dokler niso vsi slišani, kteri hočejo govoriti in tedaj le 5 minut.
3)	Pri glasovanju bolj važnih zadev, in to po zahtevi od dveh delegatov, ima vsaki delegat toliko glasov koliko članov zastopa.
“Red”.
1)	Poročilo poverilnega odbora.
2)	Poročila gl. odbornikov.
8) Imenovanje posebnih odborov in sicer: a) gospodarski odbor; b) pravni odbor; in c) odbor za zavarovalnine.
4)	Odmor dokler niso odbori pripravljeni poročati.
. 6)' Poročila posebnih odborov.
6)	Razne zadeve.
7)	Volitev gl. uradnikov.
Del. Zakrajšek stavi predlog
glede prve točke v “Navodilu”, da bi se zborovalo od 8. ure do pol 12. ure dopoldan in od pol 2. do pol 6. ure popoldan.
Del. iŠvajgar protipredlaga “od 8. do 12. ure dopoldan in od pol 2. do pol 6. ure popoldan.” Proti-predlog sprejet.
Nakar je pretres o “Redu in Navodilu” suspendiran da poroča “Poverilni odbor”, kteri sestoji s sledečih bratov:	Martin Pompe,
e|an društva št. 2; Anton Ambro-setti in Ignac Založnik člana št.' 1. Postavno pooblaščeni se udeleževati sej konvencije so sledeči bratje: Gl. odborniki Jos. Hauptman, Anton Ferbežar, Ignac 0-merzu, Alojs Flere, Anton Klančar, Jakob Godec in Blaž Čelik. Kot delegat j e in zastopniki društev za št. 2 Jos. Mostar; št. 4 John Gantar; št. 5 Math Petrič; št. 6 Jos. Hauptman; št. 7 Albert Švajgar; št. 8 Henrik Lamut; št. 9 John Zakrajšek; št. 10 John Zakrajšek; št. 11 Martin Jagar; št. 12 John Lekša; št. 14 John Go-milar.
Na zborovanje so prišli vsi prej omenjeni gl. odborniki in delegati.
Gl. predsednik razjasni zadevo delegata š(. 1 in sicer zakaj ga ni na konvenciji.
Del. Jagar predlaga, da se pokliče dotičnoga delegata na konvencijo.
Del. Lekša protipredlaga, da se ta zadeva prepusti krajevnemu društvu. Protipredlog sprejet.
Nakar se nadaljuje razmotriva-nje glede “Reda” in Navodila” za konvencijo.
Del. Mostar predlaga, da se točka 2. sprejme s pripombo: Izjema je le tedaj kadar je treba kaj pojasniti. Sprejeto.
Del. Švajgar predlaga glede točke 3. v “Navodilu”, da ima vsaki član konvencije eden glas. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga, da bi se prva točka v “Redu” sprejela. — Sprejeto.
Nakar se druga točka enoglasno sprejme.
Del. Lekša predlaga, da bi se tretji red glasil: Volitev gospodarskega odbora. Sprejeto.
Del. Mostar predlaga, da bi se četrta točka glasila:	Svobodna
debata glede zavorovalnine. Sprejeto.
Del. Lamut predlaga, da naj se glasi peta točka: Volitev pravnega odbora in odbora za zavarovalnino. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga, da se šesta točka sprejme. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga, da naj se sedma točka glasi: Določitev plače stalnih odbornikov. Sprejeto.
Del. Jagar predlaga, da naj se osma točka glasi: Volitev gl. u-radnikov. Sprejeto. .
Gl. predsednik čita točko iz pravil da si konvencija voli predsednika, da vodi isto. Nakar sledi volitev predsednika. Predlagani so del. Švajgar, Jagar, Lekša in Zakrajšek. Del. Lekša in Švajgar odklonita kandidaturo. Del. Mostar predlaga, da se glasuje z listki. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga, da predsednik imenuje dva člana v volilni odbor. Sprejeto. Na to predsednik imenuje brata Martina Pompe in Ignaeja Založnik.
Del. Jagar dobi večina glasov, nakar je proglašen izvoljenim.
Seja zaključena ob 12. uri o-poldan.	,
II.	SEJA.
Brat predsednik Jagar otvori sejo olb pol 2. uri popoldan, dne 2. julija 1912.
Ker ni še sestavljen zapisnik I. seje se nadaljuje s sejo.
Del. Lekša predlaga, da predno se nadaljuje po poslovnem redu, naj se čitaj o vsi došli dopisi in pozdravi. Sprejeto. Nakar se čita-jo pozdravna pisma od društev št. 6 in 8, ktera se sprejmeta z živio kliči.
Po splošni zahtevi delegatov se izvoli gospodarski odbor predno se zaslišijo poročila gl. odbornikov. Nakar so izvoljeni sledeči bratje v gospodarski odbor: Del. Švajgar, Lekša in Gantar.
Del. Zakrajšek predlaga, da bi se dne 4. julija knjige pregledale in da bi se tudi ne zborovalo tisti dan.
Del. Gantar protipredlaga, da se zboruje dne 4. julija kot po navadi. Protipredlog del. Gantarja sprejet.
Zapisnik I. seje prečitan in sprejet.
Del. Lekše predlaga, da se med 2. in 3. redom vpiše “Poročila krajevnih društev”. Sprejeto.
Nakar /sledijo poročila gl. u-radnikov.
IPo svojem poročilu gl. podpredsednik Anton Ferbežar prosi za oprostitev, ker mu ni mogoče biti navzroč na konvenciji zaradi njegovega posla, kar. se mu enoglasno dovoli.
Seja zaključena od pol 6. uri zvečer.
III.	SEJA.
Brat predsednik Jagar otvori sejo ob 8. uri zjutraj dne 3. julija 1912. Prečitajo se imena delegatov in gl. odbornikov ki so vsi navzoči.
Zapisnik II. seje se prečita in sprejme.
Del. Lekša predlaga, da se da vsakemu pristop v dvorano za časa konvencije brez izjeme, ako je član ali ne. (Sprejeto.
Gl. odbornik Godec poroča glede del. društva št. 1, ker se vzame na znanje.
Del. Lekša predlaga, da se postopa z dotičnem delegatom kot s odstoplim članom. Sprejeto. Na to sledi daljša debata glede zastopništva društva št. 1.
Del. Lekša predlaga, da se debata glede društva št. 1 zaključi. Sprejeto.
Prečitajo se pozdravna pisma od sledečih oseb: John Mostar, član društva št. 2 in Frank Sedmi nek član dr. št. 8 v istim pozdravljata gl. odbor in delegate spodbujajoč jih k neustrašenemu delu v korist Družbe. Nakar se jim kliče trikratni “Živio”.
Poročila gl. odbornikov se nadaljujejo.
V svojem poročilu gl. zapisnikar Omerzu tudi prečita zapisnike sej gl. odbora od ustanovitvije (Družbe, ktere se sprejme kot so bili čitani.
Gl. odbornik Hauptman predlaga, da gospodarski odbor poroča glede tajnikovih knjig. Sprejeto. iPoročilo sledi.
SVOBo
1809-1813 Loomis St./ Chicago, 111
Vsem društva r>, obrtnikom, trg-ovcem, gostilni tudi posameznikom se priporočamo za nabavi
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebn račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine.
drtiJt'Vena p ra.-Vila. in prepade
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
"Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za Zc se na] prilozi za odgovor.
Delegati in zastopniki poročajo o zahtevah krajevnih društev, kar je bilo dolgotrajno in obširno. — Sledi živahna debata glede tiskanja “poročil krajevnih društev” v zapisniku.
Del. Lekše predlaga, da se debata glede istih zaključi. Sprejeto.
Prečita se pozdravno pismo od bivšega tajnika Frank Plazzota, v k ter im tudi prosi, ako bi se mu moglo dati kako nagrado za njegovo delo za časa, ko je bil tajnik Družbe, kar se vzame na znanje.
Del. Zakrajšek predlaga, da gl. odbornik Hauptman prečita “Navodila za pravila” ktere ima spisane. Sprejeto.
Na to sledi čitanje istih.
Del. Lekša predlaga, da se spišejo pravila na podlagi sedanjih pravil, oziroma se vzamejo tudi v poštev razna druga pravila. Sprejeto.
Nakar se prične sklepati pravila.
Del. Zakrajšek predlaga, da o-stane ime kot sedaj.
Del. Švajgar stavi protipredlog, na zahtevo njegovega društva, da se glasi ime “Splošna Delavska Podporna in Penzijska Dražba kteri pa ni bil podpiran. Predlog Zakrajšeka sprejet.
Del. Švajgar predlaga, da namen te Družbe je: Članom pomagati v bolezni in nesrečah in njih vdove in sirote podpirati s primerno penzijo, ter izobraževati in zjedinjevati v krajevne skupine. Sprejeto.
Del. Zakrajšek predlaga, da vodstvu te Družbe je dano najvišji oblast: konvenciji in na konvenciji izvoljenemu gl. odboru.
Del. Lekša protipredlaga, uprava te Družbe je glavni odbor, konvencija in splošno glasovanje. — Protipredlog del. Lekšata sprejet.
Gl. odbornik Hauptman razjasni, da nemora konvencija pri po-poldanjši seji tako dolgo zborova ti kot ponavadi, ker se bo vršila zvečer veselica v tej dvorani.
Del. Petrič predlaga, da se po-poldanšnja seja zaključi ob 4. uri. Sprejeto.
Del. Lekše predlaga, da se potem pri vsaki seji pol ure dalje zboruje. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga, da glavni odbor sestoji z upravnim odborom, nadzornim odborom ter porotnim in prizivnim odborom. — Sprejeto.
Seja zaključena ob 12. uri opol dan.
IV. SEJA.
Družbe kot knjige, dopisovanje, preskrbljuje društva z vsemi potrebami, sploh rešuje vse, kar more rešiti na podlagi splošnega smisla pravil, nakazuje podpore, podpisuje listine ter izvršuje vse sklepe. Sestavlja račune, hrani pečat in skrbi sploh za to, da je poslovanje točno in redno, on izdaja vsake tri mesece pregledno poročilo krajevnim društvom oziroma njih. tajnikom o dohodkih in izdatkih, kakor tudi o pristoplih, odstoplih, suspendiranih in izključenih članih ter vse zadeve uradne važnosti. Za vestno poslovanje mora položiti $1000.00 varščine predno nastopi svojo službo. — Sprejeto.
Del. Gantar predlaga: Dolžnosti gl. zapisnikarja so: voditi zapisnik vseh sej gl. odbora izven konvencije, ter citati istega pri sejah in konvenciji, kakor tudi prejeta pisma in brzojave. Sprejeto.
Gl. odbornik Hauptman predlaga: Gl. blagajnik prejema denar ter izplačuje vse pravilno nakazane podpore in izdatke sploh, vodi pregledne knjige, hrani listine in hranilne knjižice ter skrbi, da so denarne zadeve vedno v redu in sicer ima pred nastopom službe položiti $3,000.00 varščine in ta svota velja do prihodnje konvencije. Sprejeto.
Seja zaključena ob 4. uri popoldan.
V. SEJA.
Predsednik Jagar otvori sejo ob 8. uri zjutraj dne 4. julija 1912. Imenik delegatov in gl. odbornikov se prečita. So vsi navzoči. Zapisnik IV. seje se prečita ter sprejme.
Gl. odbornik Hauptman predlaga, da se preskoči peti poslovni red in se deluje po šestem redu glede volitev pravnega odbora in odbora iza zavarovalnino. Sprejeto.
Gl. odbornik Klaučar predlaga, da predsednik imenuje iste odbore. Sprejeto.
Nato brat predsednik imenuje sledeče brate v pravni odbor: del. Petrič, Mostar, Jagar, Gomilar in gl. odbornik Čelik; v odbor za zavarovalnino : gl. odbornike Haupt man, Klaučar, Omerzu, Godec in del. Lamut.
(Zaradi tehtnih vzrokov je bilo nadalje zborovanje onemogočeno, nakar sta prej omenjena odbora odšla vsaki na svoj posel; gospodarski odbor pa nadaljuje z revi zijo knjig.
7ARIC0CELE
HYDROCELE
BREZ NOŽA
MožjeozdravljenivSdneh
■■■»■■■■■■■■■■HraBBnHilN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varlcoceli, Structuiri; dalje ozdravim nalezljivo zastri:pijenje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni tiSodirh se moSkih. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš^o zdramili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči popalno oidravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce in neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-▼ IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljeni« in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchiti«, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183 S;
STALNO OKREVANJE
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otefkillne, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj. Clark St-
med Raudolph & Lake ^	^ ^	v
Odprto od 8 (Jutra] do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8zjutr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-~i*,rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
VI. SEJA.
Brat predsednik Jagar otvori sejo ob pol 2. uri popoldan dne 3. julija 1912. Čitaj« se imena delegatov in gl. odbornikov, ki so vsi navzoči.
Zapisnik III. seje se prečita in sprejme.
Gl. odbornik Hauptman prečita nasvete in navodila od društva št. 9, kar se vzame na znanje. Po čitanju istih se nadaljuje sklepanje pravil.
Del. Gantar predlaga, da upravni odbor sestoji iz sledečih odbornikov : predsednik, podpredsednik tajnik, zapisnikar in blagajnik. — Sprejeto.
Del. Lekša predlaga: nadzorni odbor sestoji treh članov. Sprejeto.
Gl. odbornik Hauptman predlaga: porotni in prizivni odbor sestoji iz treh članov. Sprejeto.
Del. Zakrajšek predlaga: Ako gl. odbor uvidi potrebno, naj bližnja društva volijo 4 člane v pomožni odbor. Sprejeto.
Del. Lekša predlaga glede dolžnosti gl. predsednika. Gl. predsednik vodi odborove seje, podpisuje plačilne nakaznice, ter sploh, vse listine, ktere zahtevajo njegov podpis. Zastopa Družbo, naznanja gesla vsake tri mesece ter skrbi vedno in povsod za procvit in napredek Družbe. O svojem delovanju sestavi natančno poročilo za konvencijo in sicer za vestno poslovanje položi $500.00 varščine. Sprejeto.
Del. Švajgar predlaga: Podpredsednik vedno nadomešča predsednika v vseh sluejaih, kadar je isti zadržan in sicer položi isto svoto varščine kot predsednik v slučaju, da prevzame njegov posel. Sprejeto.
Gl. odbornik Hauptman stavi sledeči predlog glede dolžnosti gl. tajnik*:	Gl. * tajnik vodi posle
prat predsednik Jagar otvori sejo ob 8. uri zjutraj dne 5. julija 1912. Imenik delegatov in gl. odbornikov se prečita ki so vsi navzoči. Zapisnik V. seje se tudi prečita in odobri.
Del. Zakrajšek predlaga, da se da gospodarskem odboru priliko poročati glede tajnikovih in blagajnikovih knjig o Družbenem I-metju. Sprejeto. Nakar sledi poročilo in razmotrivanje istega. Gotovine v gl. blagajni. .$1925.38
Znakov v zalogi.......... 75.75
Dr. dolgujejo na znakih..	61.50
Drugo imetja............. 75.00
Skupno premoženje.......$2137.63
Nadaljevanje prih.
Hrana in sušica.
(Podlaga sušice je slaba prebava, znižanje dela prebavnih slez. Zdravnik skuša ustvariti pri (bolniku dober apetit in pripraviti organe do njihovega rednega delovanja. Navadno ga pošlje v zdrav kraj, ki mu da dosti solnčne svitlobe, okusno in okrepčajočo hrano in ga skuša razveseliti. Jetika je v prvotnem stanu ozdravljiva in najboljše zdravilo je hrana. V premnogih slučajih je zguba apetita prvi pojav te grozne bolezni. In to naj bi bilo zadostno svarilo za vsakega, da takoj zdarvi zgubo apetita. Najboljše zdravilo za to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo ščistilo čreva in jih ohranilo čista, bo stimuliralo vse organe za delo in bo ojačilo živce. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, II..
Prepoved cerkvenega obiska. V
Benetkah je prepovedal patriarh s posebnim pastirskim pismom, da ne sme nobena dama v cerkev, ki ima “nespodobno” obleko.
jjemu pustis od nevednih nobo-zdravnikov izdirati s vole, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe T ’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek Zobozdravsik.
644 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127,
Stori zda|T
Naši vlagatelji dobe letno 3% obresti, ki so kreditirane na njih vloge prve dneve januarja in julija.
Ves denar vložen pred 10. vsakega meseca se obrestuje od 1. v mesecu. Začnite vlogo danes, akroprav samo z enim dolarjem.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUB.
Odprto ob sobotah voior 22 let v businessu. od 6. do 8. uroto. Govorimo v vseh jezikih.