V središču Štajerska • Je Agro povozil čas ali igrajo sejmarji nepošteno igro? O Strani 6 in 7 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 9 4 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si S ct V Štajerski Ptuj, petek, 9. februarja 2024 Letnik LXXVII • št. 11 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Podravje, Slovenija • 22 osumljenih trgovanja s prepovedano drogo Preiskavo leta 2020 začeli na Ptuju Politika Ptuj, Ormož • Nerešen muzejski zaplet: pet let capljanja na mestu O Stran 2 Aktualno Podravje • Komunala Ptuj ne bo več smetar O Stran 3 V središču Podravje • Vprašanje sežigalnic še kar naprej na mrtvi točki O Strani 6 in 7 Kultura Ptuj • Veliki oljenki Liljani Klemenčič in Vladimirju Forbiciju O Stran 8 Aktualno • Ptujska bolnišnija zdravnikom n^ dovolila dela izven Ptuj • Občina razprodflS svoje imetje, ostalo je bore malo 2 Štajerski Aktualno petek • 2. februarja 2024 Ptuj • Povračilni ukrep, ki lahko pripelje do kolapsa zdravstvenega sistema Bolnišnica zdravnikom ne bo več dovolila dela izven zavoda Ministrstvo za zdravje, vodstva javnih zdravstvenih ustanov in sindikat Fides bodo očitno šli na nož. Zapletom kar ni videti konca. Potem ko so številni (zobo)zdravniki odpovedali soglasja za nadurno delo in ne želijo več delati dlje, kot morajo, so se v nekaterih zavodih odločili za povračilni ukrep in so preklicali soglasja za delo izven matičnih ustanov. Tisti, ki ne bodo želeli opravljati nadurnega dela, torej ne bodo mogli delati niti pri zasebnikih. Tudi vodstvo ptujske bolnišnice pravi, da bodo primorani slediti temu. V ZD le četrtina odpovedala soglasja V ptujski bolnišnici je bistveno več zdravnikov umaknilo soglasje za nadurno delo kot v sosednjem Zdravstvenem domu. Medtem ko seje v SB Ptuj za to potezo odločila polovica vseh zdravnikov, ki dežurajo, je v ZD Ptuj ta delež nižji, približno četrtina, oziroma 11 od skupaj 41 zdravnikov. Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pravi, da pri svojem delu že čutijo posledice vseh zapletov: „Pritisk je izredno velik, delamo veliko stvari, ki bi jih sicer opravili v bolnišnici. Pacienti dobijo napotnice, pa se ne morejo naročiti, zato jim pišemo nove, nekateri specialisti ne izdajajo receptov, tudi to prevzamejo družinski zdravniki ... Smo tudi v času virusnih obolenj, ogromno je gripe. Res se zahvaljujem za izjemno požrtvovalno delo vsem našim zaposlenim. Praktično je zdaj vse na nas," pravi Petek Uhanova. Uvedli bodo dežurstvo kot redno delo Odpovedi soglasij se sicer na organizaciji dela še ne poznajo, ker bodo začele veljati marca. A Petek Uhanova pravi, da bo delo teklo normalno, le organizirano bo drugače: „Ne pričakujem ničesar posebnega. Uvedli bomo dežurstva kot redno delo." Med tistimi, ki so podali odpovedi soglasij za nadurno delo, sta dva ginekologa in specialistka družinske medicine, ki niti doslej niso dežurali. Realno bo torej izpad manjši: ostane le osem zdravnikov, ki v prihodnje ne želijo delati več kot 48 ur tedensko. Voda pravi, da bodo najverjetneje preklicali soglasje za delo izven matičnega zavoda, ki ga ima 25 zdravnikov in deset drugih zaposlenih v ptujski bolnišnici. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je skupaj zaposlenih 87 zdravnikov (specialisti, speci-alizanti, sobni zdravniki), dežura jih 47, polovica teh pa se je prejšnji teden odločila za preklic soglasja za nadurno delo. To pomeni, da ne bodo delali več kot 48 ur oziroma več kot 16 ur skupaj. Približno tretjina vseh zdravnikov, zaposlenih v ptujski bolnišnici (25 od skupaj 87), jih zraven tega, da delajo v matični ustanovi, dela tudi izven zavoda. Za to pa potrebujejo soglasje vodstva bolnišnice. V primerjavi z zdravniškim kadrom je ostalih zaposlenih, ki delajo v drugih ustanovah (medicinske sestre, radiološki inženirji ...), zelo malo. Le deset zaposlenih iz drugih poklicnih skupin ima namreč soglasje za delo izven zavoda. Glede na razvoj dogajanja in ne-omajnost ter vztrajnost sindikata Fides v pogajanjih so se v nekaterih zdravstvenih ustanovah že odločili za preklic soglasij za delo izven matičnega zavoda. Vršilec dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice Aleksander Voda pritrjuje možnosti, da se bodo zelo verjetno tudi oni pridružili temu ukrepu: „Preklic soglasij za delo izven zavoda je v domeni direktorja in vsekakor bomo primorani navedena soglasja preklicati." Voda še pojasni, da je doslej največji izpad programa zaradi stavke zabeležen na kirurgiji, kjer je bilo doslej največ odpovedi naročenih pacientov. Za nadurno delo in dežurstva zgolj lani 1,4 milijona evrov Čeprav je jasno, da ima zdravniški sindikat precej močne vzvode v primeru nadaljnjega zaostrovanja stavke, je dejstvo, da pomeni preklic soglasja za nadurno delo finančni izpad tudi za zdravnike same. Res je, da bodo delali manj, a bodo posledično manj tudi zaslužili. Mnogi sicer pravijo, da je to zanje boljša varianta in da denar ne odtehta številnih ur odsotnosti od doma. A zneski, ki so jih prejeli na račun nadurnega dela, ob rednih plačah, niti zdaleč niso majhni. Lani so vsem zaposlenim zdravnikom izplačali nekaj več kot 400.000 evrov iz naslova nadurnega dela in nekaj več kot milijon evrov iz naslova dežurstev. Če torej štejemo, da dežura le 47 zdravnikov in milijon delimo s tem številom, je vsak med njimi na račun nadurnega dela v povprečju zaslužil na letni ravni najmanj 20.000 evrov. Mesečno to kot dodatek k plači znese okrog 1.700 evrov (brez dežurstev), kar je za marsikoga nedosegljiva plača. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ormoško • Še vedno nerešeno financiranje muzeja Pet let capljanja na mestu S 1. januarjem 2019 je občina Središče ob Dravi presenetila z nenadno in enostransko prekinitvijo sofinanciranja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož (PMPO) ter se odpovedala soustanoviteljstvu, zadeva pa je končala na sodišču. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož že šesto leto z lastnimi viri poravnava izpadli delež za stroške dela in materialne stroške, ki nastajajo, odkar se je občina Središče ob Dravi odrekla soustanoviteljstvu. Foto: SD »Po neuspešni mediaciji je bil na pripravljalnem naroku na sodišču podan predlog o pogojni poravnavi, ki pa prav tako ni bila uspešna, saj je bilo za to potrebno soglasje vseh drugih občin soustanoviteljic,« razlaga Aleksander Lorenčič, direktor muzeja, katerega soustanoviteljice so poleg Središča ob Dravi še občine Ormož, Sveti Tomaž in Mestna občina Ptuj, večinski financer pa kulturno ministrstvo. Sodišče delno ugodilo obema stranema »Postopek se je nadaljeval na pristojnem sodišču, sodba se je glasila, da je Občina Središče ob Dravi dolžna PMPO plačati glavnico in zamudne obresti za leto 2019, za preostalo je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Muzej kot tožeča stranka je nosil 45 odstotkov stroškov postopka, središka občina kot tožena stranka pa 55 odstotkov. Sodba je bila pravnomočna v eni točki, po kateri je morala občina Središče ob Dravi PMPO plačati sorazmerni del plače in materialnih stroškov za leto 2019 in zamudne obresti, sodišče pa je zavrnilo našo zahtevo po poplačilu sorazmernega dela materialnih stroškov in plač za leto 2020. Zaradi tega smo se pritožili in o zadevi je odločalo Višje sodišče.« ■ |IVI I »V V — I • v v Višje sodišče Središče ob Dravi »odvezalo« plačil po letu 2019 Konec leta 2022 so višji sodniki pritožbo muzeja zavrnili in potrdili sodbo sodišča prve stopnje. »V sodbi so v bistvu povzeli stališče prvostopnega sodišča, po katerem je zaradi pravne praznine treba uporabiti določila družbe z neomejeno odgovornostjo, zato je sklep o izstopu veljaven.« Za Občino Središče ob Dravi, kot so povedali, je bila tako zgodba končana, za muzej pa še zdaleč ne. Nad odločitvijo sodišča so bili seveda razočarani, a njihova naslednja naloga je bila, kako rešiti sofinanciranje svojega delovanja. Nujna sprememba ustanoviteljskega akta Odlok o ustanovitvi PMPO, torej temeljni akt, in medsebojne obveznosti, pravice ter dolžnosti soustanoviteljev so namreč še vedno nespremenjeni; po njem lahko občina izstopi le ob soglasju preostalih občin soustanoviteljic. Spremeniti bi bilo treba tako odlok kakor tudi dogovor glede delovanja in financiranja OE Ormož. Kar pa se doslej še ni zgodilo, saj občini Ormož in Sveti Tomaž nista pristali na prevzem središkega deleža, torej na višji znesek sofinanciranja. »Za zdaj je žal brez sprememb, zato muzej že šesto leto z lastnimi viri plačuje izpadli delež za stroške dela in materialne stroške. Kljub številnim pozivom in prošnjam, da se vendarle zatečeno stanje spremeni, smo pri tem za zdaj neuspešni.« Ena od možnih rešitev -nov javni zavod V Ormožu so potrdili, da bo treba nekako rešiti nastalo situacijo, saj so trenutno vsi v pat poziciji, ki za nikogar ni dobra. »Na voljo imamo dve pravni možnosti. Prva je sprememba ustanoviteljskega akta, druga pa neka nova oblika javnega zavoda, ki bi od muzeja prevzel opravljanje te javne službe na Ormoškem. V tem primeru bi to pomenilo, da bi tudi občini Ormož in Sveti Tomaž izstopili iz sousta-noviteljstva PMPO, vendar za zdaj nismo še ničesar dorekli,« je pojasnila direktorica ormoške občinske uprave Milena Debeljak. V PMPO poudarjajo, da si želijo dobro sodelovanja z vsemi in kakovostno opravljati delo, za katero so bili ustanovljeni. Ker so med drugim zadolženi za izvajanje javne službe, so nam povedali v ormoški enoti, kljub izstopu še vedno delujejo tudi na območju Središča ob Dravi, sodelujejo z društvi in jim pomagajo pri raznih obletnicah in pomembnih dogodkih, ko jih društva za to zaprosijo. Senka Dreu petek • 2. februarja 2024 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Milijonski nepremičninski posli mestne občine v zadnjih osmih letih Občina razprodala svoje imetje, ostalo je bore malo ... V zadnjih osmih letih je ptujska občina prodala za šest milijonov evrov svojih nepremičnin, od zemljišč in stanovanj do poslovnih prostorov. Največ v mandatu sedanje županje (v letih 2019-2022), več kot polovico navedenega zneska. „Prihodek iz naslova prodaj občinskih nepremičnin postaja vse manj pomemben, saj občina s primernim premoženjem za prodajo več ne razpolaga" zdaj ugotavljajo na občini in dodajajo, da sredstva porabljajo strogo namensko za vlaganje v premoženje. Lanskoletna realizacija je bila kljub več poskusom prodaje na dražbah zelo slaba, iz tega naslova se je v občinski proračun steklo le pičlih 90.000 evrov. V načrtu razpolaganja za letos je bistveno višji znesek, kakšna bo realizacija, pa je nemogoče napovedati. Dodatni denar bi občina seveda zelo potrebovala. Senčar in Gajškova prodala za šest milijonov evrov nepremičnin Prodaja občinskega premoženja je v zadnjih letih postala pomembna oblika polnjenja proračuna in zagotavljanja sredstev. Paketne prodaje stanovanj v centru mesta so aktivno začeli v času županova-nja Mirana Senčarja, trend je nadaljevala županja Nuška Gajšek. Občinske nepremičnine, ki jih je občina dala na trg in prodala, so bile leta 2014 (še v času župa-novanja Štefana Čelana), vredne 260.000 evrov. Leto kasneje, torej v prvem polnem letu županova-nja Mirana Senčarja, so jih prodali za 134 tisočakov, leta 2016 že za 309.300 evrov, bistven porast pa je opazen leta 2017, in sicer so takrat zaslužili kar 1,2 milijona evrov. Najvišje kupnine v zadnjih letih Najvišja prejeta kupnina v zadnjih osmih letih iz naslova prodaje poslovnih objektov je na račun stavbe na naslovu Raičeva ulica 2 s parcelo v višini 388.800 evrov (neto). Prodali sojo leta 2022. Najdražje stanovanje so prodali leta 2019 na naslovu Volkmerjeva 30, in sicer za 100.000 evrov. Kar se tiče prodaje stavbnih zemljišč, so največ iztržili s prodajo kompleksa nepremičnin na Zagrebški cesti ob trgovskem centru Jager v višini 675.900 evrov leta 2019. Zneski, kijih prejmejo od prodaje kmetijskih zemljišč so zelo nizki, kot primer lahko navedemo prodajo kmetijskega zemljišča v Kicarju za 931 evrov. Kar se tiče prodaje stavbnih zemljišč, je Mestna občina Ptuj največ iztržila s prodajo kompleksa nepremičnin na Zagrebški cesti ob trgovskem centru Jager. Skupaj so tako v mandatu 2015 do 2018 prodali za 2,4 milijona evrov občinskih nepremičnin. Največji delež tega denarja so zaslužili s prodajo stavbnih zemljišč. Še več denarja je občina na račun prodaj nepremičnin zaslužila v prvem mandatu Gajškove. Zgolj v štirih letih, od leta 2019 do vključno 2022 so imeli za več kot 3,2 milijona evrov prihodkov. Kar tretjino tega zneska so zaslužili leta 2022. Uspešni so bili tako pri prodaji poslovnih prostorov kot stavbnih zemljišč. Lani prodali najmanj Prihodki od prodaj so bili lani izjemno nizki, čeprav so načrtovali tudi posle nekaterih vrednejših nepremičnin. Denimo zemljišča Ob Dravi. Na račun stavbnih zemljišč so zaslužili le 85.900 evrov, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Tudi prodaja kmetijskih zemljišč je bila klavrna, 3.037 evrov. Skupaj so tako lani nabrali slabih 90.000 evrov. To je daleč od zastavljenih planov. V Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem so bile navedene nepremičnine vredne 2,5 milijona evrov. Letos je v načrtu prodaje za okrog milijon evrov nepremičnin. „Prodaje nepremičnin bodo potekale celo leto 2024, nekaj javnih dražb je predvidenih že v začetku februarja. Prodaje kmetijskih zemljišč so delno v teku, preostanek bomo izvedli do junija," so pojasnili na ptujski občini. V proračunu so sicer predvideli le okrog 180.000 evrov prihodkov iz tega naslova, upajo pa seveda na večji izkupiček. Občina tudi kupovala nepremičnine, a največ zaradi urejanja cest Za potrebe izgradnje objektov in komunalne infrastrukture pa mora občina tudi kupovati nepremičnine. V letu 2014 so sredstva potrebovali za odkup zemljišč za deponijo, za Športni park Budina, izgradnjo pločnika Štuki, menjali so nepremičnine v Brstju, nekaj so jih dodatno potrebovali za izvedbo razlastitve Murščeve ulice, pa za namene širitve novega rogo-zniškega pokopališča, ceste skozi Žabjak ... Zemljišča so kupovali še za izgradnjo pločnika in avtobusne postaje Štuki-Grajena, pa za urejanje Športnega parka Grajena, rekonstrukcijo ceste skozi Podvince, izgradnjo kolesarske poti Grajena, za rekonstrukcijo Slovenskogori-ške ceste (za kar so morali odkupiti tudi eno stavbo), izgradnjo pločnika v Žabjaku, za urejanje lastništva kategoriziranih cest ... Skupno je občina v devetih letih (od leta 2014 do vključno 2022) za nakupe nepremičnin namenila 4,3 milijona evrov. Dženana Kmetec Prodaja občinskih nepremičnin 2015-2018, v evrih Prodaja občinskih nepremičnin 2019-2022, v evrih 2015 2016 2017 2018 Poslovni prostori 0,00 44.750 0,00 172.740 Stanovanja 2.424 163.400 48.143 74.939 Kmetijska zemljišča 2.735 5.348 2.100 931,00 Stavbna zemljišča 129.499 95.825 1.178.288 477.757 SKUPAJ 134.659 309.324 1.228.531 726.367 2019 2020 2021 2022 Poslovni prostori 10.000 3.680 135.460 676.040 Stanovanja 125.814 248.783 7.531 4.0414 Kmetijska zemljišča 792,00 0,00 0,00 401 Stavbna zemljišča 739.930 564.998 252.104 485.881 SKUPAJ 876.536 817.461 395.095 1.166.363 Vir: podatki MO Ptuj Vir: podatki MO Ptuj Spodnje Podravje • Koncesije za odpadke Komunala Ptuj ne bo več smetar Komunalno podjetje (KP) Ptuj se, kot kaže, umika iz smetarske dejavnosti. Štiri občine, pri katerih je pobiralo odpadke, so šle v spremembo odlokov, na podlagi katerih bodo objavile razpis za izbiro novega koncesionarja. To so Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci. „Šli bomo v odprti javni razpis," je napovedal župan Hajdine Stanislav Glažar. V zvezi z odpadki so proti ptujski komunali zadnje čase redno švigale puščice. Na dejavnosti so ustvarjali izgubo, nato so občutno dvignili cene za uporabnike, da so izgubo pokrili. Zdaj so na točki, ko se je vodstvo podjetja odločilo, da se iz dejavnosti umaknejo. „Stvari gredo v to smer," je potrdil direktor Janko Širec. Poudaril je, da ne želijo biti kamen spotike, saj so zadnja leta čez njih leteli očitki, da izgubo na smeteh pokrivajo s prihodki drugih dejavnosti. „Z župani občin, kjer izvajamo smetarsko dejavnost, smo se pogovorili in prišli do sklepa, da bodo poskusili z razpisom za koncesionarja," je dejal Širec in pojasnil, da bo podjetje do izbire novega koncesionarja dejavnost izvajalo nemoteno. Omenja se, da bi se za novo koncesijo lahko potegovala vsaj dva ponudnika: Javne službe in Saubermacher oziroma njegovo ptujsko hčerinsko podjetje Čisto mesto. Lani na smeteh 1,2 milijona evrov prihodka Po predlanski izgubi na dejavnosti odpadkov (90.000 evrov) je lani Komunala na tem segmentu poslovala okoli ničle, je za naš časopis povedal direktor podjetja. „Pri dobrih 1,2 milijona evrov prihodkov," je dodal. V primerjavi z letom prej so prihodki zrasli za 20 odstotkov, to pa na račun višjih cen na položnicah. Po navedbah direktorja ima podjetje za izvajanje dejavnosti dve smetarski vozili in eno tovorno za prevoz keso-nov. Na smeteh ima delo deset zaposlenih. Letos bo najverjetneje ostalo še vse enako, saj morajo občine koncesionarja izbrati po razpisu, kar bo nedvomno zahtevalo svoj čas. Dejstvo je tudi, da KP Ptuj ni imelo pogojev za celotno opravljanje smetarske dejavnosti: zbiranje, obdelavo in odlaganje. Dejansko so izpolnjevali samo pogoje za zbiranje, medtem ko so obdelavo in odlaganje izvajali s pogodbeniki. S smetmi so se ukvarjali osem let KP Ptuj se je s smetarsko dejavnostjo začelo ukvarjati pred osmimi leti (2016), ko je podjetje zaznalo poslovno priložnost zara- Hajdinski župan Stanislav Glažar je povedal, da bi lahko imeli novega koncesionarja izbranega v drugi polovici leta. Razpisali bodo koncesijo za obdobje 15 let. di nejasnosti pri skupnem razpisu 17 občin za koncesijo. Nekatere občine so namreč šle takrat v podpis koncesijske pogodbe, čeprav je upravno sodišče celo dvakrat razveljavilo njihovo odločitev o izbiri koncesionarja (Saubermacher, Čisto mesto, JS Ptuj). Na teh koncesijah še danes sloni dejavnost, kljub temu da je sodišče jasno povedalo, da cena ni bila izračunana pravilno. Štiri občine - Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci -omenjene koncesijske pogodbe takrat niso podpisale, odločile so se za „inhouse" koncesionar-ja - KP Ptuj, s katerim so sklenile petletne pogodbe. Te so v 2021 z aneksi podaljšale, zdaj jih bodo predčasno prekinile. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 2. februarja 2024 Trnovska vas • Kmalu vendarle začetek gradnje novega naselja Letos naj bi zrasle prve štiri hiše Zemljišče malo iz središča Trnovske vasi tik ob glavni cesti Lenart-Ptuj, predvideno za gradnjo stanovanjskega naselja individualnih hiš, še vedno sameva, zato so se občani začeli spraševati, ali je investitor odstopil od svoje namere. Metka in Milan Stauanja iz gradbenega podjetja Euroaktiu iz Rogoze sta svetnikom predstavila načrte in dinamiko gradnje novega naselja v Trnovski vasi. Foto: SD V izogib širjenja dezinformacij je župan Alojz Benko na prvo letošnjo sejo občinskega sveta povabil lastnika zemljišča Metko in Milana Stavanja iz gradbenega podjetja Evroaktiv iz Rogoze, da svetnikom iz prve roke pojasnita, kako daleč sta s projektom. »Veliko je vprašanj, kaj in kdaj, zato se nam je zdelo prav, da se srečamo na seji in dobimo aktualne podatke. Vemo, da je bilo veliko težav, od zapletov pri prostorskih aktih, neprimerno visokega komunalnega prispevka do pridobitve gradbenega dovoljenja,« je dejal Benko. Sodobno naselje z ravnimi strehami »Kar smo na občini lahko, smo pomagali in šli na roko: stroške iz- gradnje komunalne infrastrukture smo si razdelili tako, da del ob cesti financiramo iz občinskega proračuna, znotraj naselja pa jih plača investitor. Kljub gradbenemu dovoljenju so gradnjo nato zamaknili na Arsu, saj so dodatno zahtevali še postavitev 45-kubičnega zadrževalnika vode za celotno naselje novih hiš. Mislim, da so zdaj vse ovire premagane.« Po treh letih imata slednjič zbrano vso potrebno dokumentacijo, sta potrdila tudi zakonca Stava-nja. »Res je trajalo, veliko je bilo priprav, sprememb, novih iskanj, končno smo tako daleč, da bomo marca oziroma aprila začeli graditi. Upamo, da se ta rok ne bo zavlekel, saj vemo, kako v tem trenutku zaradi lanskih poplav in sanacij primanjkuje izvajalcev.« Na zemljišču naj bi zraslo 18 individualnih hiš, in to pritličnih in nadstropnih, prvih ob cesti, drugih proti gozdu, da se bodo lepo zlile s terenom. »Čeprav smo sprva razmišljali o klasičnih dvokapnicah, smo se na koncu odločili za ravne strehe, saj tako rekoč vsi potencialni kupci, zlasti pa mladi, povprašujejo po taki sodobni gradnji, ki pa bo po drugi strani seveda gotovo svojevrsten izziv za vašo podeželsko občino. Začeli bomo postopno, in to letos s štirimi hišami, potem pa tako naprej, odvisno od dinamike prodaje.« Od 270.000 do 280.000 evrov Investitorja sta ob tem opozorila na nujnost usklajenega delovanja, da torej hkrati z njuno gradnjo svoj del izvede tudi občina. »V lanskem proračunu smo imeli v ta namen zagotovljenih 130.000 evrov, v letošnjem pa smo resda del sredstev preusmerili na obnovo cest. Kljub temu je postavka za naš del komunalne opreme novega naselje ostala, še vedno lahko kadarkoli objavimo razpis za izvajalca. Ko boste vi začeli, bomo tudi mi, pa čeprav bomo morda morali pripraviti delni rebalans. Zagotavljam, da bomo naredili vse, da se gradnja začne, in verjamem, da se svetniki s tem strinjajo,« jima je obljubil Benko. In kakšna bo cena novih trnovskih nepremičnin? Hiše v podaljšani tretji gradbeni fazi, ki je zadnja leta postala priljubljena faza nakupa, torej z izolirano fasado in vgrajenim zunanjim stavbnim pohištvom, naj bi stale med 170.000 in 180.000 evri, kar na ključ pomeni od 270.000 do 280.000 evrov, saj bo moral kupec do vseljivosti vložiti še približno 100.000 evrov. Senka Dreu Foto: SD Na zemljišču v neposredni bližini središča Trnovske vasi je prostora za 18 hiš z ravno streho: ob cesti bodo pritlične, ob gozdu pa nadstropne. Žetale • Majhne občinske uprave zahtevajo večopravilnost zaposlenih Maja Kramer nova direktorica občinske uprave Občina Žetale ima novo direktorico občinske uprave, to je Maja Kramer s Ptuja, kije nasledila dolgoletno direktorico Simono Bauman. Pravnica, ki ima opravljen tudi pravosodni izpit, priznava, da ji v enem mesecu še ni uspelo spoznati vseh koščkov občine, je pa z delom te male haloške občine dobro seznanjena, saj je z Občino Žetale sodelovala kot zaposlena na skupni občinski upravi. Kramerjeva dobro pozna naloge in izzive lokalnih samouprav in pravi, da se naloge majhnih občin bistveno ne razlikujejo od velikih. »Je pa v manjših občinah zaposlenih mnogo manj in se zato od vsakega zaposlenega, tudi od direktorja, pričakuje, da pokriva več delovnih področij. Odgovornosti in obveznosti direktorske vloge pa se s tem ne zmanjšajo.« Obseg dela direktorice še spoznava, odkrito pove in dodaja: »Ugotavljam pa, da je večina nalog takšnih, ki sem jih že opravljala, se pa vsak dan srečujem tudi s povsem novimi izzivi, kar sem seveda pričakovala. Zraven rednih zadev pa bodo moje prednostne naloge trenutno povezane s sanacijo plazov in modernizacijo cest.« In zakaj se je Maja Kramer, ki je izkušnje nabirala v finančni upravi ter kot sodniška pripravnica na okrožnem sodišču ter kot odvetniška pripravnica v odvetniški pisarni, odločila za kandidaturo za direktorski stolček? »Priložnost postati direktorica sem videla kot osebni Foto: osebni arhiv Ptujčanka Maja Kramer je po izobrazbi pravnica z opravljenim pravosodnim izpitom. Prosti čas najraje preživlja z družino: »Skupaj kolesarimo, smučamo, hodimo v hribe, igramo nogomet ... Se pa ne branimo kakšnih daljših potovanj, kjer se naužijemo novih izkušenj in energije za naprej.« korak naprej. Menim, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomorem k učinkovitemu delovanju Občine Žetale. Hkrati to vidim kot osebni izziv in pozitivno spremembo v življenju. Pri moji odločitvi za kandidaturo je imelo veliko težo tudi to, da v kolektivu vlada zelo prijetno vzdušje in osebno mi veliko pomeni, da se v delovnem okolju dobro počutim,« je odgovorila. Želi si, da bo z delom pripomogla k uresničitvi ciljev, ki sta si jih zastavila župan in občinski svet, in da bo čim prej spoznala celotno občino, obisk slednje priporoča tudi drugim, saj kot pravi: »Žeta-le premorejo čudovito hribovito pokrajino, ki se jo splača obiskati.« Mojca Vtič Ptuj • Pri Puhovem mostu odprli Tehnične preglede Puh Brezplačni preventivni pregledi Minulo soboto je ob prodajalni vozil Škoda podjetja Kaas avto v Puhovi ulici 8 potekal slovesno odprtje prostorov za tehnične preglede vseh vrst vozil. Ekipa Tehničnih pregledov Puh je prve stranke sprejela ta teden. Lepo vreme je na dogodek privabilo množico ljudi, med njimi tudi kurente, kot se za čas v letu na Ptuju tudi spodobi. Za brbon-čice obiskovalcev so gostitelji poskrbeli z dobro jedačo in pijačo ter glasbo, v prihodnje pa bo ekipa podjetja TP Puh zadolžena za tehnične preglede osebnih vozil, motornih koles, tovornih vozil, avtobusov, priklopnikov in traktorjev pa tudi za vse druge storitve, povezane z registracijo vozila: od vpisa podatkov o vozilu, lastniku vozila in registrski oznaki v evidenco vozil. Poleg tega, da bodo preverili, ali je vozilo tehnično brezhibno, bo tam mogoče voznika, sopotnike in vozilo tudi zavarovati. Izdajali bodo homologacije oziroma potrdila o ustreznosti vozila s predpisi in preverjali tahografe, nadzorne naprave, ki so namenjene snemanju podatkov o gibanju tovornjakov in avtobusov, za katere veljajo stroge omejitve. Ne glede na starost vozila pa vozilo preventivno brezplačno tudi tehnično pregledajo. Lastnika podjetja TP Puh sta Silvo Kralj in Peter Benko, pri vodenju poslov pa jima bo pomagal Alojz Benko, sicer neprofesionalni trnovski župan, ki ima na področju tehničnih pregledov dolgoletne izkušnje. »Gotovo se je ob napovedi, da se na Ptuju odpirajo še eni prostori za tehnične preglede in druge storitve, povezane z vozili, marsikdo vprašal, ali jih mesto z okolico potrebuje toliko; naše podjetje je namreč peto po vrsti. Seve- da smo pred odločitvijo opravili temeljito analizo trga in izhajali iz števila vseh postopkov ter ocenili, da je še dovolj prostora tudi za nas,« je pojasnil Alojz Benko. »Ponosen sem, da nam je uspelo sestaviti ekipo strokovnjakov, ki bo zagotavljala visoke standarde kakovosti in varnosti storitev. Ker smo domačini v tem lokalnem okolju, ne bomo samo tehnično brezhibni, pač pa bomo lahko tudi bolje razumeli potrebe naših strank in jim nudili prilagojene rešitve. Opremljeno poslovno stavbo, zunanje prostore in parkirišče smo vzeli v najem od Kaas avta. Za zdaj ekipo sestavlja osem zaposlenih, a še letos načrtujemo dodatne nove zaposlitve.« SD Foto: TPP petek • 9. februarja 2024 V središču Štajerski 5 Podravje, Slovenija • 22 osumljenih trgovanja s prepovedano drogo Preiskavo leta 2020 začeli na Ptuju Že teden dni odmeva obsežna preiskava, v kateri so organi pregona stopili na prste trgovcem s prepovedanimi drogami. Kot so v sredo razkrili policisti, so korenine nezakonitega trgovanja tudi na Ptuju oziroma v njegovi okolici. Preiskavo suma trgovanja z drogo so možje v modrem na ptujskem koncu začeli v letu 2020. Mariborski kriminalisti so namreč pridobili podatke, da naj bi se 43-in 48-letni moški iz okolice Ptuja ukvarjala s prodajo prepovedanih drog. Za enega izmed njiju so v okviru mednarodne izmenjave podatkov pridobili informacijo, da je bil v 2020 v tujini pravnomočno obsojen zaradi posedovanja večje količine kokaina. Policisti so med preiskavo prišli do suma, da so na sledi večji organizirani skupini preprodajalcev. Pridobili so odredbo tožilstva in sodišč (okrožnih na Ptuju in v Mariboru), da so lahko izvajali preiskavo s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. „Predkazenski postopek je najprej usmerjalo Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, v nadaljevanju ga je prevzelo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije," so ta teden povedali na novinarski konferenci. Mreža je razvejana po celotni državi Med preiskavo so ugotovili, da sta ptujska osumljenca prodajala kokain in konopljo. Njun dobavitelj je bil najprej 50-letni Albanec, ki ima začasni bivališči v Italiji in Avstriji, potem pa 39-letni Mariborčan. Drogo (kokain, amfetamin in konopljo) sta nabavljala tudi v Ljubljani in Slovenski Bistrici. Velepro-daja z drogo je iz Ljubljane sicer Od 22 osumljenih jih je šest v priporu. Z družbenega vidika je skrb vzbujajoče, da so policisti med zaključno akcijo v minulem tednu nadeli lisice tudi učiteljici v osnovni šoli. Fotografija je simbolična. potekala na vse konce države: na Štajersko, Gorenjsko, Notranjsko, Primorsko in v Pomurje. V posel sta bili po podatkih policije vključeni dve ženski, stari 29 in 42 let. Ena izmed njiju je drogo na drobno prodajala tudi na Ptuju in v Mariboru. Dva od članov hudodelske združbe pa sta se ukvarjala s prodajo nedovoljenih snovi v športu. Preiskava je bila izjemno kompleksna Preiskava je bila zahtevna, potrebnega je bilo veliko usklajevanja, osumljeni so bili pri svojem „delu" zelo previdni, so povedali preiskovalci. „Odkrivanje in uspešen pregon tovrstnega kriminala je mogoč samo s posebno angažiranostjo, zavzetostjo in predanostjo policije, tožilstva in sodišča," je poudaril Izidor Rojs iz specializiranega državnega tožilstva. „Za nami je intenzivna, kompleksna, dlje časa trajajoča kriminalistična preiskava, v kateri nam je uspelo zbrati dovolj dokazov zoper člane dobro organizirane hudodelske združbe. Za Policijsko upravo Maribor je ta kriminalistična preiskava s področja prepovedanih drog ena večjih v zadnjih letih," pa je dodal šef mariborskih kriminalistov Stanko Vidovič. Zasegli več kot 20 kg droge Po treh letih preiskave je 250 policistov in kriminalistov v začetku februarja na 20 lokacijah po vsej Sloveniji, na podlagi odredb Okrožnega sodišča v Mariboru, izvedlo hišne preiskave. Aretirali so 20 osumljenih in zapečatili tri laboratorije, v katerih so gojili konopljo. Zasegli so več kot 20 kilogramov droge (6,5 kg kokaina, 6 kg amfetamina, 10 kg konoplje), Policija je tri leta trajajočo preiskavo trgovine z drogo začela na Ptuju, ko so začeli slediti dvema tukajšnjima preprodajalcema. Pred tednom dni so možje v modrem sporočili, da so razbili dobro organizirano večjo kriminalno združbo, ki je delovala na območju celotne Slovenije. Na fotografiji z leve: Damjan Apollonio (GPU), Izidor Rojs (SDT) in vodja mariborskih kriminalistov Stanko Vidovič. Kriminal letno obrne 140 milijard evrov „Organizirane kriminalne združbe po svetu vsako leto z izvrševanjem ilegalnih dejavnosti zaslužijo približno 140 milijard evrov (to je deset slovenskih proračunov, op. a.). Tihotapljenje in prodaja prepovedanih drog sta še vedno eni izmed ključnih ilegalnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, ki prinašata ogromne dobičke. Denar, pridobljen s prodajo drog, kriminalci »operejo« in vlagajo v legalne posle. Mednarodne kriminalne združbe delujejo tudi v Sloveniji, zato slovenska policija skupaj z Europolom in Interpolom ter drugimi državami vlaga napore v preiskovanje organiziranih oblik kriminalitete, predvsem z identifikacijo sofisticiranih metod, ki jih združbe uporabljajo, kakor tudi s sledenjem finančnih tokov z vzporednimi finančnimi preiskavami in z zasegom protipravno pridobljenega premoženja," je v sporočilu za javnost po zadnji veliki končani akciji policije navedla Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor. 126 sadik konoplje in večjo količino nedovoljenih poživil za šport. Po oceni preiskovalcev bi trgovci na črnem trgu z maloprodajo zasežene droge lahko pridobili 650.000 evrov. Osumljenih trgovine z drogo je 22 ljudi, več kot polovica izmed njih je v preteklosti že sedela na zatožni klopi sodišč; osem jih je bilo pravnomočno obsojenih za preprodajo droge, štirje za nasilna kazniva dejanja. Anonimka o drogi pred leti prispela celo do ptujske županje Da se je v preiskavi znašel tudi Ptuj, niti ni presenečenje. Konec leta 2019 smo v našem časopisu na to temo poročali o resni debati članov ptujskega varnostnega sosveta. Na podlagi njihove razprave smo takrat povzeli, da je trgovina z drogo na Ptuju javna tajna in da se drogo prodaja kot bombone v trgovini. Center takratnega dogajanja je bil eden izmed ptujskih lokalov. O spornem dogajanju v lokalu, kjer naj bi izza pulta prodajali tudi drogo, je prišla celo anonimka na občino, županja Nuška Gajšek jo je odstopila v obravnavo policiji. Pomočnik načelnika Policijske postaje Ptuj Andrej Karba je takrat povedal, da policisti v civilu izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe. Mojca Zemljarič Foto: PU MB Spodnje Podravje • Protestni zbor sodnikov Poziv k spoštovanju ustavne odločbe Sodniki ptujskega okrožja se pridružujejo protestu, s katerim zahtevajo ureditev položaja, ki ga imajo kot predstavniki sodne veje oblasti. V sredo dopoldan so se sodniki ptujskega okrožja na sedežu okrožnega sodišča zbrali na protestnem zboru. „Z zaskrbljenostjo smo razpravljali o sprenevedanju vlade glede uresničitve ustavne odločbe. Zgroženi smo nad nespodobno ignoranco vlade in državnega zbora, ko že 34. dan nista pristopili k odpravi neustavnega stanja. Enotno smo sprejeli odločitev, da bomo na državno odvetništvo vložili odškodninske zahtevke zoper Republiko Slovenijo," je pojasnila predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju, v okviru katerega delujeta tudi okrajni sodišči na Ptuju in v Ormožu. Sodniki so prečitali in sprejeli protestno izjavo Slovenskega sod- niškega društva. V njej je med drugim navedeno, da vlada in državni zbor ignorirata odločbo ustavnega sodišča za odpravo protiustavnosti v zvezi s plačnim položajem sodnikov. Izrazili so protest proti tovrstni zlorabi oblasti ter ignoran-ci vlade in državnega zbora. „Temelj pravne države je spoštovanje zakonov in odločb sodišč. To mora brez nadaljnjega veljati tudi za vlado in državni zbor - ravno oblast mora biti prva, ki spoštuje sodne odločbe," so prepričani sodniki, ki ostro protestirajo proti zavajanju oblasti, da ni na razpolago finančnih sredstev. „Ob tem, ko si politične stranke 100-odstotno povečujejo lastno financiranje, ministrstvo pa popolnoma mimo sodstva domnevno rešuje prostorsko problematiko z nakupovanjem neprimernih nepremičnin, zahtevamo, da se z izvršitvijo navedene odločbe nemudoma zagotovijo dostojni materialni pogoji za naše neodvisno delo in primeren oziroma primerljiv položaj, ki ga imamo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti. Apeliramo na javnost, da z vsemi sredstvi prisili politične odločeval-ce, da spoštujejo vladavino prava, torej tudi sodne odločbe. Le če vsi tako ravnamo, se je mogoče izogniti anarhiji, brezvladju in nasilju oblasti," so v izjavi za medije med drugim poudarili sodniki ptujskega okrožja. MZ *Y „Sodne odločbe veljajo za vse v enaki meri. To mora brez nadaljnjega veljati tudi za vlado in državni zbor - ravno oblast mora biti prva, ki spoštuje sodne odločbe," izpostavljajo v Slovenskem sodniškem društvu. 6 Štajerski V središču petek • 2. februarja 2024 Slovenija, Podravje • Kmetijskih sejmov je preveč, izplen za razstavljavce postaja (pre)slab Je Agro povozil čas ali igrajo sejmarji nepošteno Celjsko sejmišče se je pred dnevi spremenilo v stičišče prikaza najsodobnejše kmetijske mehanizacije. Medtem ko so organizatorji sejma o letošnjem Agritechu zapisali, daje rekorden, predsednik Pomurskega sejma Janez Erjavec opozarja na nepošteno igro na področju organizacije sejmov v Sloveniji. »Nikoli doslej nismo posegali na področja drugih organizatorjev, morda pa bomo glede na odnos drugih glede tega tudi sami prisiljeni spremeniti strategijo.« A glavno besedo imajo razstavljavci, ki pa pravijo, da so v Celju zadeli časovni termin, medtem ko je pomurski sejem zaspal na lovorikah. Gregorjev sejem v Novem mestu, pomladni in jesenski sejem v Komendi, pa kmetijsko-obrtniški sejem v Lenartu, Agra kot največji agroživilski sejem, pa največja konkurenca radgonskemu sejmu- Agri-tech v Celju: vsem pa je skupno, da med drugim nagovarjajo podjetja s kmetijsko mehanizacijo. Kmetijskih sejmov je po oceni prodajalcev dandanes za eno malo Slovenijo že preveč, z njimi se strinja tudi direktor Pomurskega sejma: »Dejstvo je, da je v Sloveniji za naš obseg kmetijstva in agroživilstva en sejem s celovito ponudbo dovolj. To nam zatrjujejo tudi razstavljavci, pogosto pa v isti sapi zagovarjajo nove sejme. Kmetijsko tehniko in reprodukcijski material je relativno enostavno razstaviti, obračunati najemnino in vstopnino, prihodek pa je zagotovljen. Dokler pač gre ... Po moji oceni in dolgoletnih izkušnjah lahko samo upam, da breme za razstavljavce ne bo preveliko in da na koncu zaradi nelojalne konkurence ne bomo izgubili vsi,« pravi Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. In do kod gre, kajti proračuni podjetij za marketinške dejavnosti, kamor sodijo tudi predstavitve na sejmih, so omejeni? Odgovor bodo podala podjetja. Nekatera že zmanjšujejo razstavne prostore, krčijo nabor sejmov. Konkurirajo en drugemu, dokler bo šlo ... Sicer pa dolgoletni predsednik uprave Pomurskega sejma in izkušen sejmar meni, da bi morala obstajati pravila igre, ki da bi jih morala definirati gospodarska zbornica ali gospodarsko ministrstvo. Spomnil je, da je bil pobudnik za ustanovitev sejemske sekcije v okviru gospodarske zbornice, nato pa so v času epidemije ustanovili Zbornico industrije sejmov in srečanj ZISS. »Žal pa nam v njej ni uspelo ustvariti zavezujočega kodeksa ravnanja, zato je prevladala praksa, da lahko vsak dela vse ali pač tisto, kar je za posameznega člana koristno ne glede na škodo drugega. Nekateri očitno lahko enostavno prepišejo koncept enega sejma in ga prodajajo za svojega brez sramu ali slabe vesti,« je kritičen Erjavec. Dodal je, da je bil osnovni namen ustanovitve zbornice v medsebojni pomoči ter uskladitvi terminov in vsebin sejmov. »Hitro pa se je pokazalo, da »fairplay«, poštena igra tu ne velja. Slovenski trg je omejen tudi glede sejemske dejavnosti, zato bi se morali zavedati, da imamo tudi omejeno število kupcev in prodajalcev. Če hočemo obdržati vsebine, ki smo jih razvijali, pa razstavljavce in obiskovalce, mora- mo usklajevati vsebine in termine, ker vse drugo je dolgoročno v škodo vseh.« Agra za zdaj še ostaja največji sejem V koledarju leta se bo letos zvrstilo vsaj šest kmetijskih sejmov, največji pa še vedno ostaja Agra in ima z več kot 60 izvedbami tudi najdaljšo tradicijo. Največji pa ne ostaja zaradi števila razstavljavcev. »Naš koncept kmetijskega in živilskega sejma ni bil nikoli samo v predstavitvi strojev in opreme za kmetijstvo, ampak promocija celotnega kmetijstva, kmetijske politike in razvoja podeželja,« je dejal Erjavec. Ob tem je spomnil, da na sejmu Agra sodelujejo razstavljavci iz vseh kontinentov, ki nudijo inovativne rešitve, ter vodilne svetovne blagovne znamke, tudi s področja pridelave in predelave hrane, pa še najboljši prehranski izdelki in vina. »Pred sejmom potekajo mednarodna ocenjevanja mesnih in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vin, kmetijske mehanizacije in opreme, medu in embalaže. Stotisočero mednarodno množico obiskovalcev ob odličnih izdelkih ciljno privabljajo tehten strokovni program, stanovska srečanja, poslovni in družabni dogodki. S praktičnimi nasveti, delavnicami in strokovnim vo- Največji kmetijski sejem v Sloveniji ostaja Agra v Gornji Radgoni (desno), toda celjski Agriteh denjem vabijo vzorčni sejemski vrtovi. Ob vsakem sejmu AGRA se zvrsti več kot 100 različnih dogodkov ...« Na letošnjem 4. Agritechu je 105 razstavljavcev predstavilo 350 blagovnih znamk, sejem pa si je ogledalo 22.500 obiskoval- cev. Kot pravijo v družbi Celjski sejem, so bili razstavljavci po prvih odzivih zelo zadovoljni. »O tem priča tudi dejstvo, da jih je večina že rezervirala razstavni prostor na naslednjem sejmu leta 2026, in da jih kar Podravje • Vprašanje sežigalnic še kar naprej na mrtvi točki Ko država rešitve išče že več kot 20 let ... Slovenija ima velik problem z odpadki in komunalnim blatom. Enega in drugega nima kje predelovati in odlagati, zato kamioni večino odpada zvozijo v tujino. Sežigalnice komunalnih odpadkov v državi načrtujemo že več kot dve desetletji. Pot do njih bo še dolga, saj med odločevalci (politiko in strokovnimi službami vladnih organov) ni zaznati bistvenih premikov. Edina občina oziroma regija v državi, ki je racionalno in učinkovito izkoristila evropska sredstva, namenjena predelavi odpadkov, je Celje. „Zmogljivosti celjske toplarne pokrijejo okrog 17 odstotkov trenutnih potreb po sežigu odpadkov v Sloveniji," so pojasnili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Ener- getika Celje je sicer na državne službe naslovila vlogo, s katero želijo povečati dovoljeno kapaciteto sežiga s 30 na 40.000 ton odpadkov letno. V Sloveniji sicer letno nastane za okrog 300.000 ton odpadkov, primernih za sežig. V celjski sežigalnici končajo tudi smeti s ptujskega konca, za Celjane je medtem pozitivni učinek dvojni: »Pet let sem direktor in pet let ni premika« Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšekje povedal da v Sloveniji nastaja okoli 250.000 ton odpadkov, ki so primerni za sežig. „Toplarna Celje jih v skladu z OVD lahko skuri 30.000 ton, Anhovo ima masno bilanco Foto: okoli 100.000 ton. Večino odpadkov vozimo na sežig v tujino. Sprašujem se, kako bomo mi umeščali sežigalnice v prostor, če v 15 letih nismo bili sposobni narediti nič. Dvomim, da smo to sposobni izpeljati, ampak bo kapital prevladal in bomo prišli do umeščanja sežigalnice na Barju v Ljubljani. To bi morda rešilo tretjino problema, ki ga imamo. Moje stališče je, daje treba odpadke predelati (sežigati, op. a.). Pet let sem direktor Komunale in pet let z državne strani poslušam enako: sprejeli smo uredbo, nimamo pa rešitve." Foto: Pixabay Sežigalnica Spittelau že 50 let oskrbuje dunajska gospodinjstva s toploto in elektriko. V njej predelajo 250.000 ton mešanih odpadkov letno. Več kot 60.000 oziroma tretjino vseh dunajskih gospodinjstev oskrbujejo s toploto, 50.000 gospodinjstev pa z električno energijo. mi jim za sežig plačujemo, iz toplarne se mesto tudi ogreva. Čeprav sta bili kot potencialni lokaciji za sežigalnico v nacionalnem operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki iz leta 2013 omenjeni tudi dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor, nobeno izmed njiju sežigalnice nima. Sta pa še vedno favorita zanjo, so povedali na MOPE: „Odločitev glede obeh sežigalnic v Mariboru in Ljubljani je bila podana v prejšnji vladi. Sedaj nadaljujemo pripravo vse zakonodaje, ki bo osnova za gradnjo in podelitev koncesij." V Ljubljani so se zadeve že (resno) lotili Po dosedanjih analizah bi bila v Ljubljani najboljša lokacija pri Regijskem centru za ravnanje z odpadki Barje. Zaradi nasprotnikov, ki opozarjajo na neprevetrenost ljubljanske kotline, je mestna občina naročila izdelavo študije meteorologom in geologom. Župan Zoran Jankovič je že pred časom pojasnil, da meteorologi delajo študijo, kako visok bi moral biti dimnik sežigalnice, geologi pa študijo nosilnosti tal. Sicer pa v Ljubljani resno načrtujejo tudi sežigalnico oz. objekt za termično prede- petek • 9. februarja 2024 V središču Štajerski 7 igro? (levo) je za kmete organiziran v boljšem terminu. precej želi svoj razstavni prostor še povečati.« O zasičenosti s kmetijskimi sejmi ter konkurenci z Agro pa so dejali: »Potrebo po kmetijskih sejmih določajo obiskovalci in razstavljavci, ne pa sejemske hiše. Tudi za Agritech so dali pobudo proizvajalci in Foto: Pomurski sejem, Celjski sejem uvozniki kmetijske mehanizacije. Glede na to, da sta in Agritech in Agra vsako leto zelo dobro obiskana in polna razstavljavcev, je vsaj zaenkrat več kot očitno potreba po obeh sejmih.« Mojca Vtič Razstavljavci opozarjajo na predolgo trajanje in preveč sejmov ... Foto: Agra Franc Planinšek (Kmetijstvo Polanec): »Prednost sejma Agritechje datum izvedbe, torej v začetku leta, ko običajno kmetje sprejemajo odločitve, kaj bodo nabavili v tekočem letu. Žal je bil letos na sejmu Agritech nekoliko slabši odziv, ki pa je rezultat slabše lanske letine in negotovosti glede časovnice izplačila subvencij. Sicer pa smo prisotni na večini kmetijskih sejmov, saj se moramo tudi po 34 letih prisotnosti na trgu še vedno promovirati. Boštjan Grabrovec (KMG Podlehnik): »Udeležujemo se skorajda vseh kmetijskih sejmov, tudi Agritecha smo se. Interes za naše produkte je bil, vendar pa ni bilo želenega rezultata tudi zaradi slabe vinogradniške in sadjarske letine v letu 2023. Prisotni bomo tudi na Agri, vendar pa bomo najverjetneje zmanjšali število razstavnih produktov, saj se žal na Agri čedalje bolj kaže, da ni postavljena v prave časovne okvire. Konec poletja ni razpisov, obiranje grozdja in druga kmetijska opravila tudi sovpadajo s tem terminom, menim, da bodo morali popustiti in narediti spremembo. Če se jim je uspelo dogovoriti z organizatorjem največjih sejmov kmetijske mehanizacije v Hannovru in Bologni, ki se letno izmenjujeta, potem verjetno lahko dosežemo dogovor tudi v Sloveniji. Sicer pa opažamo, da vedno več prodamo na manjših sejmih, npr. v Komendi in še posebej v Novem mestu na Gregorjevem sejmu, kjer je tudi zaradi vinogradniške pokrajine veliko zanimanje za naše storitve. Simona Kancler (Kanncler sistem Pro): »V Slovenijije preveč sejmov in predolgi so. Na primer sejem v Hannovru, ki je za nas proizvajalce in prodajalce hlevske in druge opreme vsako drugo leto, traja tri dni, ogleda pa si ga cela Nemčija in Evropa, pri nas pa je Agra s skupno šestimi dnevi predolga, prevelik logističen in stroškovni zalogaj, Agritech pa ni sejem, ki bi nagovarjal naše vsebine. Po epidemiji koronavirusa smo tako sklenili, da po več kot 20-letni prisotnosti na Agri ta sejem izpustimo iz našega koledarja, saj tudi rezultat ni bil takšen, kot si ga želimo. Odločili smo se za sodelovanje v Komendi, kije bolj produktivna in nekajkrat cenejša. Foto: MV Žagar spomnil na kidričeusko zgodbo Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagarje stari politični maček. Kot dolgoletni politik se seveda spominja aktivnosti, kako je Slovenija iskala pot do sežigalnice - v dobrih 20 letih neuspešno. „Ko Slovenija še ni bila članica EU, je črpala pristopno pomoč, namenjali smo jo tudi za okoljska vprašanja. Mi smo denar črpali za dve sežigalnici. Ideja je bila, da bi bila ena na vzhodu in druga na zahodu države. Občine smo financirale idejne projekte. Iniciativa za sežigalnico je prišla iz Taluma Kidričevo. Krajani so se na referendumu izrekli proti, posledicaje bila nato zaprtje kopališča. Edini, ki so s sežigalnico uspeli, so bili Celjani. Prejšnja vlada je začela iskati lokacije za ločen sežig blata in odpadkov. Zdaj je tišina, problem pa ostaja. Predvidevam, da brez sežiga pri reševanju odpadkov ne bo šlo." lavo blata iz komunalnih čistilnih naprav. Vrednost naložbe so ocenili na 75,7 milijona evrov. V letu 2024 naj bi občina za projekt namenila skoraj 1,3 milijona, pri čemer bi država iz sklada za podnebne spremembe prispevala več kot milijon tega zneska. V letu 2025 pa naj bi za sežigalnico komunalnega blata občina skupaj s skladom za podnebne spremembe namenila skoraj 5,5 milijona evrov. Tudi zadnjih pet let brezciljno tekli v krogu Zadnji krog prelaganja dokumentov brez dosega končnega cilja so država in občine tekle zadnjih pet let. V ožji krog potencialnih lokacij za sežigalnico odpadkov se je uvrstilo pet slovenskih mest, med njimi Ptuj, ki pa je po podatkih MOPE od nadaljnjih postopkov odstopil. Je pa Ptuj še vedno interesent za sežigalnico komunalnega blata, so povedali v uradu županje Nuške Gajšek. Poleti vendarle razpis za koncesijo? Država ima namen koncesijo za sežiganje komunalnih odpadkov podeliti na osnovi razpisa. Več o vprašanju, kje bi lahko bila sežigalnica in kdo bi jo gradil, na MOPE ne želijo govoriti. „Ker je podelitev koncesije vezana na rezultat javnega razpisa, je navajanje konkretnih lokacij ali finančne konstrukcije, s katero bi kandidat za koncesijo izvedel postavitev naprave, neprimerno. Ministrstvo ponovno preverja nekatere rešitve v uredbi in pripravlja novelacijo. Glede na potrebne postopke (javna obravnava, medresorsko usklajevanje) objave javnega razpisa pred poletjem ne načrtujemo." Kaj pa TEŠ? Ker premoga v šoštanjski termoelektrarni več ne bodo dolgo kurili, so vse bolj glasna namigovanja, da bi TEŠ lahko uporabili za sežigalnico. V zvezi s tem je MOPE že leta 2016 izvedlo analizo smotrnosti. „Naprava ima tri bloke, pri čemer naj bi dolgoročno kontinuirano obratoval samo blok 6. Ta ni bil predviden za sosežig odpadkov in najprej bi bilo treba pridobiti mnenje proizvajalca glede tega. Pred so-sežigom bodo potrebne investicije, saj bi bilo treba zagotoviti ustrezno doziranje RDF (odpadki, pripravljeni za sežig), ki je popolnoma drugačno kot priprava in dozi-ranje premoga. Prav tako je treba preveriti sistem čiščenja dimnih plinov in doseganja mejnih vrednosti emisij v zrak. Pred pridobitvijo ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja bo treba pridobiti soglasje lokalne skupnosti," so pojasnili na MOPE. Ptujčani za papirologijo dali 50.000 evrov Kot rečeno, je bila interesentka za sežigalnico komunalnih odpadkov tudi M O Ptuj. Sklep o interesu za projekt so v prvem mandatu županje Gajškove sprejeli mestni svetniki. Po določenem času so na Ptuju pretehtali, da jih bolj zanima sežigalnica komunalnega blata in so se predlani prijavili na MOPE za sofinanciranje projektne dokumentacije. „Oddali smo vlogo, na katero do danes nismo dobili odgovora," so povedali v Mestni hiši. O vprašanjih, vezanih na sežigalnico, so oblikovali tudi delovno skupino. Vodil jo je nekdanji mestni svetnik SD Bojan Pahor. „Zaradi neodzivnosti ministrstva se skupina več ne sestaja," so pojasnili v upravi MO Ptuj ter dodali, da so imeli s pripravo do- kumentacije za sežigalnico komunalnega blata kar nekaj finančnih stroškov. 48.000 evrov jih je stala študija izvedljivosti in 3.500 evrov DIIP. Kje vse so v državi sežigalnice V Sloveniji jih je sedem. V toplarni Energetike Celje sežigajo samo nenevarne ko- munalne odpadke. Salonit Anhovo v peči za proizvodnjo cementa sosežiga nenevarne in nevarne odpadke, med slednjimi so tudi komunalni. Tudi Albaugh TKI v Ra-čah - nekdanji Pinus - sežiga nevarne in nenevarne odpadke. Kar dve sežigalnici ima Lek: v Lendavi in Mengšu. Na dolenjskem koncu je sežigalnica Papirnice Krško. Mojca Zemljarič Foto: MO Celje Smotrno rešitev so pod vodstvom dolgoletnega župana Bojana Šrota izpeljali le v Celju. 8 Štajerski Kultura petek • 2. februarja 2024 Ptuj • Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj Veliki oljenki Liljani Klemenčič in Vladimirju Forbiciju Na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku v MO Ptuj so s priznanji počastili najzaslužnejše na področju kulture. Veliki oljenki sta po sklepu sveta MO Ptuj prejela Liljana Klemenčič in Vladimir Forbici, Nina Milošič pa oljenko po odločitvi županje MO Ptuj Nuške Gajšek. Prejemniki oljenk Liljana Klemenčič je veliko oljenko prejela za izjemne zasluge in rezultate dolgoletnega strokovnega kulturnega dela, umetniškega ustvarjanja, poustvarjanja ter predanega dela na področju knjižničarstva, s poudarkom na promociji otroške in mladinske književnosti ter spodbujanja kulture branja. Kljub mešanim občutkom ob tem visokem občinskem priznanju se je prepustila hvaležnosti vsem, ki so prepoznali njeno ustvarjalno delo in popotovanja njenih pravljičnih besed o rodnem mestu, ki jih je ponesla po vsej deželi, pa tudi onstran meja. „Ob tem želim poudariti, da so k vsemu temu pripomogli moji domači, pa osnovnošolski in gimnazijski profesorji ter predavatelji na akademiji, prijatelji, sodelavci in drugi sotrudniki in vsi sopotniki med knjigami. Prijetno je te dni poslušati z mnogih strani: 'Čestitam. Kako smo vas radi poslušali, ko smo s šolo šli v knjižnico!1, in podobno. No, malo mi je pa tudi nerodno, saj sem samo opravljala delo po svojih najboljših močeh kot toliko drugih ljudi. In še vedno verjamem, da je umetnost tista, ki temeljno svetli ta bolj mračni svet. Da, prijetni občutki hvaležnosti me prežemajo z veliko oljenko v naročju," je hvaležna Liljana Klemenčič. Vladimir Forbici je veliko oljen-ko prejel za izjemne zasluge in rezultate na področju umetnosti Podeljena priznanja in plaketa Podelili pa so tudi priznanja ZKD Ptuj. Društvo kulturnih dejavnosti Vrtca Ptuj je prejelo priznanje za izjemne ustvarjalne dosežke v ljubiteljski kulturi. Priznanje za ustvarjalne dosežke v ljubiteljski kulturi in za uveljavljanje novih vsebin dela je prejela Bernardka Kos. Samo Levstik je prejel jubilejno priznanje za več kot 30-letno uspešno delo v ljubiteljski kulturi. Društvo Komorni moški zbor Ptuj je prejelo jubilejno priznanje za več kot 70-letno uspešno delo v ljubiteljski kulturi. Sonja Winkler pa je prejela plaketo Franca Lačna za življenjsko delo in izredne uspehe na področju vokalne glasbe. in galerijske dejavnosti v MO Ptuj, razvoj mednarodnega festivala sodobne umetnosti ter promocijo MO Ptuj v širšem kulturnem prostoru. „ Velika oljenka pa ni samo moja nagrada, ampak vseh tistih, ki smo v teh dvajsetih letih in več prispevali k obstoju Kultur-no-umetniškega društva Art Stays in k vsem mednarodnim festivalom Sodobne umetnosti Art Stays kot največjim festivalom sodobne umetnosti v Sloveniji in širše, tako da jo z največjim veseljem in zadovoljstvom delim z njimi. Sam ne bi mogel uspeti, če ne bi imel ob sebi nadarjenih, sposobnih, strokovnih in v prihodnost zagledanih mladih ljudi, posebej še sina Jerneja For-bicija. Trudimo se še naprej. Velike oljenke sem zelo vesel, priznam, da sem bil v prvih trenutkih glede tega najvišjega priznanja na področju kulture tudi malo skeptičen. Zagotovo pa prihaja v prave roke," pa je občutke o veliki oljen-ki delil Vladimir Forbici. Nina Milošič je oljenko prejela za dolgoletno uspešno delo in izjemne dosežke na področju kinematografskega dela. „Ob prejemu oljenke mi je toplo pri srcu, še posebej zato, ker je predlog prišel od rednih obiskovalcev Mestnega kina Ptuj. Ponosna sem, da nam je skupaj z ekipo v zadnjem desetletju uspelo mestni kino, ki se je takrat zdel pogubljen, odločno postaviti nazaj na ptujski kulturni zemljevid. Vesela sem, da se danes ljudje zavedajo, da je delujoč kino s kakovostnim in raznolikim programom mestna dragocenost, ki ni samoumevna, in da je zadaj veliko trdega dela. Ker gre za enega najstarejših še aktivnih kino prizorišč na svetu, je nadaljevanje dobrega dela naša velika odgovornost. Upam, da bodo ljudje še naprej radi prihajali in da kino ostane eden naših živih skupnostnih prostorov. Ob tem čestitam tudi drugim prejemnikom priznanj," je vesela in hkrati hvaležna Nina Milošič. V kulturnem programu je nastopila kantavtorica in skladateljica Ditka, ob spremljavi pianista in vokalista Gorazda Čepina ter kitarista in vokalista Jana Lužnika. Slavnostni govornik pa je bil Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj. MG Ptuj • Likovna razstava Anamarije Toš Kurenti iz sonca V pustnem času zdaj že tradicionalno svoje kurente na razstavi Kurent iz sonca v hotelu Mitra predstavlja tudi slikarka Anamarija Toš. Foto: Črtomir Goznik V hotelu Mitra slike kurentov razstavlja ptujska slikarka Anamarija Toš. Letošnja razstava je že peta iz tega cikla, ki je tako kot vse pretekle pritegnila številne obiskovalce. Slikarki Anamariji Toš je ob rožah kurent njen najljubši lik, z njim pa nam s svojo likovno govorico sporoča, da želi svoje veselje deliti z nami, kot je ob eni njenih prejšnjih razstav povedal njen prvi likovni mentor Konrad Krajnc. Tudi zato vsako leto na razstavi predstavlja nekaj novega. Letos so to rdeče demonske podobe in mali žepni formati slik, ki so lahko tudi lep spominek. Slikarka je sicer svoje prve slike kurentov predstavila že pred 22 leti na odprtju Kolnkište. Že pred tem pa so njene slike krasile hodnike ptujske bolnišnice. Anamarija Toš je svojo likovno kariero dejansko začela z risanjem na ostanke nekdanjih rentgenskih filmov. Njena likovna pot se je začela leta 1986 na prvi mednarodni likovni koloniji na Borlu. Njena hiša je danes ena sama galerija, hram kulture v pravem pomenu besede. Kurenti iz sonca pomenijo energijo, moč, notranje veselje, novo življenje, veselje sploh. MG Ptuj • Razstava Jožeta Foltina ob življenjskem jubileju Slikar lepot domačega okolja Novo razstavno sezono so začeli tudi v Miheličevi galeriji. Na letošnji prvi razstavi, kije posvečena tudi njegovi 80-letnici, se likovno občinstvo poklanja umetniku, slikarju in likovnemu pedagogu Jožetu Foltinu, Gre za pregledno razstavo njegovega izjemnega ustvarjalnega opusa pod naslovom Slikarske metamorfoze. Foto: Črtomir Goznik Do konca marca je u Miheličevi galeriji na Ptuju na ogled pregledna razstava Jožeta Foltina. Doslej je razstavljal na približno stotih samostojnih razstavah in prav toliko skupinskih. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Zbrana množica na odprtju je pokazala, kako cenjen je slikar v tem okolju in širše, ne samo kot umetnik, temveč tudi kot človek. Razstava seveda naslavlja pustni čas, saj motiv kurenta v Folitnovih delih zaseda pomembno mesto, in sovpada s praznovanjem kulturnega praznika. Vsebino razstave in umetnikovo ustvarjanje je predstavila kustosinja Stanka Gačnik, tudi avtorica spremljajočega razstavnega kataloga: „Jože Foltin, ptujski slikar, profesor likovne umetnosti in pedagog, je slikarski in ustvarjalni naboj dolgo nosil v sebi, ga skromno skrival, negoval in oblikoval. V začetku devetdesetih let 20. stoletja pa se je nenadoma odločil, da začne ustvarjati, slikati, razstavljati, da se izpove in pokaže, kako čuti in doživlja. V Miheličevi galeriji ptujskega muzeja se je doslej predstavil trikrat. Ob častitljivem osebnem jubileju pa smo njegov obsežni slikarski opus strnili v pregledno razstavo, s katero nam umetnik še vedno sporoča, da išče ustvarjalni navdih in likovne motive v domači bogati zakladnici umetnosti in etnologije, pustne šemske tradicije ter v nikoli izpetih motivih iz narave. V pritličju galerije smo razstavili njegove krajine, sicer pa smo na tokratni razstavi dali poudarek njegovemu najnovejšemu likovnemu opusu na temo lika kurenta oz. koranta, s katerim se prav tako ukvarja že nekaj desetletij, in kjer lik še zmeraj prepoznamo po naglavni maski, a z vedno bolj poudarjenim izstopajočim nosom. Ko govorimo o prepoznavnem Miheličevem kurentu in tipičnem Žoharjevem kurentu, smemo sedaj enakovredno govoriti tudi o Foltinovem nadrealističnem kurentu." Današnji kurent je fabriciran Umetnik se je zahvalil za lep obisk, postavljavki razstave in vodstvu muzeja. Ob tem pa je poudaril: »Nekoč si je vsak sam izdelal svojo masko iz svojih materialov. To je bila njegova, individualna maska. Danes je to fabricirano, kar je čisto nekaj drugega." Na odprtju razstave so zapeli umetniku v čast člani MoPZ KD Rogoznica. V imenu Likovne sekcije dr. Štefte Cobelj DPD Svoboda Ptuj, kjer je Foltin neprecenljiv mentor, pa je govoril predsednik Franc Ferčič. MG Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 i i 10. 2. 10.00 EX-TEMPORE 11.00 SOBOTNI PUSTNI KORZO IN KURENTI/KORANTI 15.00 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE 17.00 NOČNI SPEKTAKEL IN KURENTI/KORANTI 11. 2. | 13.00 MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 13. 2. | 13.00 PUSTNI TOREK IN POKOP PUSTA PRIZORIŠČE | LOCATION: PTUJ, STARO MESTNO JEDRO J Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj Pod pokroviteljstvom UI Til DflUSTEV Jr 10 Štajerski Aktualno petek • 16. februarja 2024 Popknjigarnica PUSTNI PETEK Pozdravljeni, preljubi pustovalci. Pripustite pustne posmehljaje, poskakujte pisane postaje, plešite, pojte, prepevajte, pokajte, ploskajte... Pustne prelesti poskusite, pre-najedanje preskočite, prebavite preveč popite pijače. Pustnim proceduram pripustite prijateljstva, pobratimi, pijte, prežvekujte, potlej post pozdravite, pa prihranite prebite pare. Poskočno plesaje prevrtite pustne dni, prevzemite pusto-tam prostor. Pamet pustna pametuje, pustotarjem privoščite premišljevanja, prisklednike pometite, prevalite probleme, prezrite puhtenje premetenih posestnikov. Prosjakom pomagajte, premagajte protislovja. Porabite prekomerna plačila, pa pozabite porabljene predujme. Pokažite pisane podobe, prebirajte prispevke pamet-nic in pametnikov. Psovke preskočite, puščajte puber-tetnike pustovati, pa popustite prekoračitvam proračuna pa poskusom prekomernega pitja. Provokacije preslišite, po pustni pameti poskočite! Prostomiselno preživite pustni petek, pa preostale pustne porkari-je, potem preklopite počasi po postnem programu, prostodušno prekinite premastne pojedine, pozabite prepolna prebavila. Pustna pravila pač! Pisan pustni poskok, pijače presihajoči potok. Prijetno pustovanje poželim, pa prešerno priporočam polovičko prijetne pustne, po pomalem postne pesmi: Pust Mojbog, že vse odpusta sem čuden in ves zmeden odenesame mislizacopran in obseden... Da, za ta pust smo klali, saj tui kmečka para lahko na vsake kvatre se kdaj naje, nemara? Potem me je pognalo iz koče pa za stalo in potlej spet in znova, kot da ne bo prestalo. In ko tam spet počepnem na lansko njivo pese, me od glave do peta po vsem telesu strese: »Glej, gnoj postal je pesa, ta je postala prase, a tega ti si basal na vse pretege vase. In kot je nekaj pese šlo prascu skozi čreva, tako zdaj ti nekaj prasca pusčas izza hleva. A ker je tega tukaj kljub vsemu malo bi rekel: nekaj prasca pač v tebi je ostalo... Tako kot vprasetu je ostala tista pesa, tako je zdaj ta prasec del tvojega telesa... Pa kolikor je v meni več prasca, manj je mene -ni treba učenosti, da človek to dožene... Pesem preberite v celoti na strni 218 in 219 v Izbrane pesmi (Janez Menart. Izbral in uredil in spremno besedo napisal Marijan Brezovar. Jubilejna izdaja. Mladinska knjiga, 1999.) Pila Plemenčič Cirkovce • S folkloristi je vedno veselo Imajo tudi Fašensko himno Cirkovčani ohranjajo pristno pustno tradicijo. Njihova šega je vleka ploha. V soboto so se predstavili na etnografski povorki na Ptuju, te dni so v finalu priprav na 32. Cirkovški fašenk, ki ga tradicionalno prirejajo na pustni torek. Veselja in dobre volje v Cirkov-cah ne manjka skozi celo leto. Veliko se poje, igra in pleše, saj v kraju ustvarja najstarejša folklorna skupina v Sloveniji - FS Vinka Koržeta. V skupini so predvsem mladi, vodja je Tina Urih. „FS Vinka Koržeta Cirkovce deluje več kot 90 let. Člani ohranjamo nesnovno kulturno dediščino Cirkovc in okoliških krajev. V folklorno delovanje želimo poleg glasbe, plesa in pesmi vplesti čim več raznolikosti in aktivnosti, ki pritegnejo mlade in publiko, a hkrati ohranjajo vsebino in pomen nesnovne kulturne dediščine naših krajev," je povedala Urihova. Cirkovški folkloristi so v sodelovanju z ansamblom Idila posneli Fašensko himno, ki velja za prvi slovenski folklorni videospot. Prikazali so vleko ploha, ob tem pa zapeli nagajivo pesem o Miciki, ki je pri izbiri fantov izbirčna. Micika fantom v pesmi odgovarja, da si bo vzela tistega, ki pod palcem nekaj Foto: FS Cirkovce Folkloristi iz Cirkouc so v pustnem času poznani kot ploharji. Običaj vleke ploha so uspešno vpisali na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. ima in hišico na štoka dva. „Možek me bo rad imel, pridno zame bo skrbel," se glasi del besedila pesmi, ki jo mladi cirkovški folkloristi prepevajo v videospotu. Pod besedilo Fašenske himne se je podpisal Boris Roškar, avtor glasbe je Davorin Urih. „Vleka ploha je pustna šega, ki je zakoreninjena med prebivalci na Dravskem polju in jo prikažemo vsako leto. Če se v vasi med dvema pustoma ni poročilo nobeno dekle, morajo vsa neporočena dekleta iz vasi na pustni torek za kazen vleči po vasi ploh, na katerem sedi slamnati ženin Onzek. Ob spremljavi glasne muzike se veseli sprevod pomika po vasi in ustavlja na dvoriščih vaščanov," je o običaju vleke ploha še povedala Urihova. MZ Hajdina • Uspeh mladih harmonikarjev Dve zlati priznanji Župan Stanislav Glažarje na sprejemu čestital mladima harmonikarjema Luku Šlambergerju in Mateju Panikvatju za osvojeno zlato priznanje na 17. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik 2024. „Veseli me, da imamo v občini izjemno uspešne posameznike, društva in ekipe. V zadovoljstvo nam je, da gostimo dva sicer mlada, a že zelo uspešna harmonikarja, Luko in Mateja. Na oba smo zelo ponosni, za uspeh čestitamo tudi mentorju Tomažu Vidoviču," je poudaril župan Glažar. „Čestitam, želim vam veliko uspeha tudi v prihodnje in verjamem, da se bomo v prostorih občine še srečali ali pa na kateri od občinskih prireditev," je dodal župan ter mladeničem izročil majhno protokolarno pozornost. Luka Šlamberger je dejal, da si je zelo želel zlato priznanje. „Lani se nam je zgodil majhen spodrsljaj pri žiriji. Letos je bilo drugače in so bile tudi ocene boljše, pri vseh tekmovalcih, ne samo pri meni. Na tekmovanje sem se kar nekaj časa Utrinek s sprejema pri županu Stanislavu Glažarju pripravljal, veliko truda in volje sem vložil v priprave. Vsakih 15 minut vaje se pozna. Menim, da sem komisijo prepričal s pesmijo Pastirček." Luka je tudi član ansambla Izbira, kjer sicer ne igra harmonike, ampak je basist. Mateja Panikvarja je uspeh kar presenetil. Nastop na tem tekmovanju ni niti najmanj enostaven, je kar zahteven, je povedal in dodal: „Sem vesel, da sem dosegel tak- šen rezultat. Vaje in trud so z uspehom poplačani. Igranje harmonike me zelo veseli in zagotovo se bom Avsenikovega tekmovanja v Begunjah še udeležil." MZ GimnažIHFPtui I I ■ ■ —: J J splošna športna I L Informativni dan, 16. in 17. februar 2024 www.qimptuj.si GIMNAZI.H PTUJ ™ petek • 9. februarja 2024 Kmetijstvo Štajerski 11 Podravje • Še neporavnani računi od jesenske setve stiskajo kmete Denar država ima, subvencij pa kmetom ne izplača Letos subvencije, kijih kmetje prejmejo za opravljeno delo, zamujajo. Številni se posledično že srečujejo z izvršbami zaradi neplačanih položnic, drugi so previdnejši pri investicijah, kar občutijo prodajalci kmetijske mehanizacije, večina pa jih omahuje pri nakupu gnojil, semen in škropiv. Kmetijski svetovalec Ivan Brod-njak klicev kmetov z vprašanji, kdaj bodo subvencije izplačane, ne šteje več. Kmetje so namreč pred novo kmetijsko letino in mnogi so iztrošili denarne zaloge, ki so bile tudi zaradi lanske katastrofalne letine uboge. »Kmetje običajno subvencije namenijo za nabavo reprodukcijskega materiala, umetnih gnojil, škropiv, ki so v predsezoni pogosto cenejša, zato je zamik tako velika težava,« pa dodaja direktor kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. V največjih škripcih pa so posledično poljedelci, ki nimajo rednih mesečnih prilivov, temveč izplačila nekajkrat na leto. »Če s temi izplačili ne ravnajo racionalno oz. jih ne zmorejo razporediti čez celo leto, jim običajno ravno v investicijskem obdobju zmanjka sredstev. Zato se kmetje zanašajo na izplačilo subvencij, za katere pa je zakonski rok šele 30. junij. Srčno upam, da zamik ne bo takšen, kajti če bo, bo zagon nove kmetijske proizvodnje velika teža- Šteuilni kmetje zaradi zamika izplačila subvencij nimajo denarja za nabavo začetkom spomladanske setve. va, še posebej, ker je bilo leto 2023 zelo slabo leto glede prihodkov in stroškov, tukaj je finančna slika res klavrna,« situacijo komentira direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Podravje • Nezadovoljstvo med kmeti narašča Ob neizpolnjenih obljubah snidenje na barikadah Kmetijska ministrica Mateja Čalušič je pred dnevi sedla za skupno mizo s predstavniki kmetijskih organizacij. Sestanek je bil po njenih besedah konstruktiven, dialog pa pozitiven. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa je izpostavil, da želijo do 15. februarja konkretne odgovore. Mojca Vtič Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je dejal, da so se sestanka udeležili, da poiščejo rešitve, ministrici pa dali čas, da do 15. februarja izpolni obljube, sicer ji bodo stopili na prste. Zahteve kmetov na tokratnem sestanku so bile, da se izplačila za kmetovanje na težjih obdelovalnih površinah izplačajo v drugi polovici februarja ter da se izvza-mejo iz obdavčitve in da se 80 % subvencij kmetom na račune nakaže do 15. marca. Govorili so tudi o vodnih varovalnih pasovih in o možnosti, da bi se dovolilo preoravanje pasov ob vodotokih, ker je za dosego tega cilja treba le popraviti letos uveljavljeno uredbo o pogojenosti. Dogovorili so se še za ustanovitev delovne skupine, ki bo obravnavala problemati- ko zveri, ter skupino, ki bo izpeljala postopke za t. i. masno bilanco oz. spremljanje količin mesa od hleva do potrošnika. Anton Medved je še povedal, da je ministrica dala zavezo, da bo v dialogu z drugimi ministrstvi zagovarjala stališča kmetov. »Dali ji bomo priložnost, jo držali za besedo, na prihodnjih pogajanjih pa bomo videli, ali ji lahko zaupamo, sicer se vidimo na barikadah.« Naslednji sestanek je načrtovan 15. februarja, vprašanje pa je, ali bo uspelo sindikatu in drugim organizacijam kmete prepričati, da za zdaj s traktorji ostanejo na svojih dvoriščih. »Nekateri nam očitajo, zakaj ne protestiramo enako kot ostali evropski kmetje, vendar mi smo prvi v Evropi začeli stavkati s sloganom Dovolj je, in to lani spomladi. Sedaj imamo dialog, medtem ko ga nekateri evropski kmetje v svojih državah nimajo, zato skušamo skozi premikati stvari. Nekaj nam je na zadnjem sestanku tudi uspelo, verjetno tudi zaradi večje pripravljenosti politike, da prisluhne kmetom, kar je posledica protestov po Evropi.« Mojca Vtič Foto: MV reprodukcijskega materiala še pred Foto: Mojca Vtič Kmetje opozarjajo, da so svoje obveznosti izpolnili, sedaj so na vrsti birokrati. Kako bodo tekla plačila kmetom Agencija za kmetijske trge je z izplačili OMD - gre za plačila za območja s težjimi obdelovalnimi pogoji - začela decembra lani, končali pa naj bi predvidoma do konca februarja letos. Neposredna plačila bodo predvidoma začeli izplačevati v drugi polovici februarja ter jih končali maja. V maju in juniju predvidevajo tudi izplačila za preostale intervencije KOPOP, dobrobit živali in ekološko kmetovanje. Zaradi pomanjkanja denarja prelagajo nakup gnojil Manjše zanimanje za nakup umetnih gnojil pa opaža tudi med člani mlekarske zadruge. »Interes je bistveno manjši kot prejšnja leta, saj kmetje prelagajo nakup na poznejše obdobje, čeprav svojim članom omogočamo nakup na več obrokov. Rezerv namreč ni, še posebej ne na kmetijah, ki so v investicijah in v kreditih, namreč obresti so sedaj previsoke.« O denarni stiski kmetov pa ne priča le manjše zanimanje za nakup reprodukcijskega materiala, temveč tudi odprte postavke, izpostavlja direktorica Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik. »Običajno so kmetje s subvencijami v decembru in januarju poplačali stroške jesenske setve, letos imamo v primerjavi s preteklimi leti mnogo več odprtih postavk.« Med dolžniki pa niso le poljedelske kmetije, kajti teh skorajda na Bistriškem ni, v večini gre za mešane kmetije. Čeprav so datumi za plačilo mnogim že zapadli, pa vsaj bistriška zadruga izterjav (še) ni zahtevala. »Razumemo kmete, da najprej poravnajo tiste račune, katerih izdajatelji niso tako strpni. Kmete bomo počakali tako dolgo, dokler bo za zadrugo to finančno vzdržno.« Sadek Pučnikova je še poudarila, da kmetijstvo brez subvencij nikakor ni rentabilna panoga in da je še z denarno podporo težko shajati. Prav zaradi pomena subvencij, pa tudi zaradi katastrofalne lanske letine je pravočasno izplačilo subvencij še pomembnejše. Toda birokratski aparat se ne ozira na potrebe kmetov, čeprav denar za izplačilo subvencij je. Denar je. Zakaj ga kmetje ne dobijo? Nekdanji minister Jože Podgoršek je namreč na družbenem omrežju zapisal: »Denar je. Za neposredna plačila smo rezervirali dovolj EU-sredstev. Neposredna plačila se namreč izplačujejo izključno iz EU-sredstev.« Tudi v agenciji za kmetijske trge ne izpostavljajo morebitnih težav glede virov financiranja, temveč pojasnjujejo, da je razlog v daljši in zamaknjeni subvencijski kampanji, za kar je bilo krivo daljše sprejemanje strateškega načrta skupne kmetijske politike in nacionalnih pravnih podlag. Tako je v letu 2023 vnos zbirnih vlog potekal od 31. marca do 10. julija 2023, leto dni poprej pa dober mesec in pol prej. Prav tako je v letu 2023 zaživela aplikacija Sopotnik, s katero je ministrstvo uvedlo satelitski sistem za spremljanje površin oz. nadzor nad kmeti. Posledično je agencija prejela več kot 25.000 sporočil, ki so terjala svoj čas obravnave. Poleg vseh novosti je Slovenijo v avgustu 2023 prizadela še naravna nesreča, zaradi katere je imela agencija tudi dodatno več dela. Z agencije so še odgovorili, da so šele po 17. novembru lahko za 54.725 oddanih zbirnih vlog začeli preverjati izpolnjevanje pogojev ter upravičenost do plačil. Žal pa so vsa ta pojasnila slaba tolažba za vse, ki čakajo na plačilo za opravljene storitve. Položnice prihajajo, plačila zamujajo in mnogim so rubežniki že potrkali na vrata. Mojca Vtič Nov program EKONOMSKA GIMNAZIJA, SMER TURIZEM IZOBRAZBA ZA OSTALE, ZNANE POKLICE: KUHARSKI CHEF, VODJA CATERINGA, NATAKAR, POMOČNIK NATAKARJA, TURISTIČNI VODNIK, TURISTIČNI INFORMATOR ... INFORMATIVNI DAN 16. IN 17. FEBRUAR 2024 SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR WWW.SSGT-MB.SI ŠOLA Z OKUSOM 12 Štajerski Aktualno petek • 16. februarja 2024 Ptuj • Vandali razdejali servisno postajo za kolesa Odtrgani deli servisne postaje ... V naselju Panorama, pri Domu krajanov Bratje Reš, so lani uredili servisno postajo za vsa kolesa in polnilnico za električna kolesa. A vandali ne prizanašajo niti novim investicijam, ki sijih krajani želijo in jih potrebujejo. Pred kratkim so dobesedno odtrgali dele s servisne postaje, v potok pa zmetali šest košev, ki so nameščeni ob bližnji sprehajalni poti. Foto: DK Zakaj bi kdo popolnoma po nepotrebnem uničeval, je težko razumeti. Med projekti, ki so bili leta 2022 s precej velikim številom glasov izglasovani v sklopu participativnega proračuna, je bila postavitev servisne postaje in elektro polnilnice za e-kolesa. Okrog osem tisoč evrov vredna investicija je bila zaključena lani. Mnogi občani so se navadili in jo s pridom uporabljajo. Projekt je sicer obsegal vzpostavitev servisnih postaj in električnih polnilnic za kolesa na dveh lokacijah, na Volkmerjevi cesti (Bratje Reš) in Domu krajanov Olge Meglič na Vičavi. Spodbujanje mobilnosti, posledično pa tudi zdravega življenjskega sloga v okolju, je ključni cilj te naložbe. Takšni ukrepi pa naj bi pripomogli tudi k temu, da Ptuj čim prej postane kolesarjem prijazno mesto. Žal pa vsi te investicije niso doživeli tako. Nekateri jo uporabljajo za izživljanje frustracij. Kar nekaj delov so večkrat odtrgali. Na elektro polnilnicah so celo polnili avtomobile in jo poškodovali. Bližnji potok je prav tako večkrat žrtev vandalov, ki se znašajo predvsem nad koši ob Tihi poti (ob gimnaziji). V enem samem dnevu jih je bilo možno v potoku našteti kar šest. DK Podravje • Deset let po hudem žledu V spomin na Nejca Te dni mineva deset let, odkar se je celotna država znašla ujeta v žledu, kije prekinil tudi mnoge električne povezave. Sodelavci Elektra Maribor so takrat v razmerah, ki sijih danes kar težko predstavljamo, odpravljali posledice žledu na elektrodistribucijskem omrežju. Foto: arhiv Elektra Maribor Vse napore so vsi vložili v to, da bi našim uporabnikom, ki so ostali brez napajanja, ponovno vzpostavili oskrbo z električno energijo. V spomin na tiste dni, na mladega sodelavca, ki je pri delu tragično izgubil življenje, in na takratno delo njihovih elektromonterjev so letos v Elektru Maribor pripravili deseto spominsko slovesnost, Nej-čevo spominsko srečanje 2024, ki je potekalo na obronkih pohorskih gozdov. Predsednica uprave Elektra Maribor Tatjana Vogrinec Burgar je ob spominu na takratne dogodke strnila misli: »Šele takrat, ko se zgodi kaj takega, se zavemo, da je nekaj tako dragocenega, kot je človeško življenje, tako hitro minljivo. A Nejčeva pomoč ljudem v stiski ni ostala zaman. S stisko in tragedijo se takrat ni končala. Takrat se je šele prav začela. Od takrat se vsi skupaj še toliko bolj zavedamo, da ko pomagamo pomoči potrebnim, to naredimo, kolikor je mogoče varno. A le s sodelovanjem, tudi preko državnih meja, z razumevanjem in spoštovanjem velikih žrtev, ki so jih pripravljeni žrtvovati tisti, ki pri našem delu pomagajo ljudem v stiski, lahko učinkovito izvajamo naše plemenito delo tudi v prihodnje. Zato bodimo izjemno hvaležni za njegov in njihov prispevek, ki ga 'heroji našega časa' s svojimi plemenitimi dejanji in nesebično pomočjo dnevno prispevajo za učinkovito pomoč ljudem v stiski.« Bod Slovenske gorice • Razočarani kmetje šli s traktorji na cesto »Pustite nam vsaj obstajati in obstati« Potem ko so minuli četrtek jezni kmetje protestirali pred evropskim parlamentom v Bruslju, so jim dan zatem sledili še kmetje iz Slovenskih goric. V traktorski povorki so se zvečer protestno zapeljali po najbolj prometni cesti skozi središče Lenarta od Zamarkove pa vse do Benedikta in nazaj. Slovenjegoriški kmetje se pridružujejo evropskim in slovenskim v ogorčenju nad vse večjo birokracijo, katere žrtev je z vsakim novim zakonom kmetijstvo, pa tudi nad nespoštovanjem njihovega dela. Ne poslušajo in ne slišijo Razočarani ugotavljajo, da jih pristojni že leta ne poslušajo in še manj slišijo, o njihovi usodi pa odločajo mimo njih. Oblast jih je spravila na kolena. »Tako nizko smo padli, da imamo le še eno samo zahtevo oziroma bolj prošnjo - pustite nam vsaj obstajati in obstati,« je dejal eden redkih protestnikov, ki se je bil pripravljen izpostaviti vsaj z izjavo, ne pa tudi z imenom. »Želimo samo pravico do kmetovanja. Opozorilo ne leti samo na oblast, ampak tudi »Tako nizko smo padli, da imamo le še eno samo zahtevo oziroma bolj prošnjo - pustite nam vsaj obstajati in obstati,« pravijo razočarani slovenjegoriški kmetje, ki so se s traktorji protestno zapeljali skozi Lenart in Benedikt. stanovskim organizacijam: sindikatu, zbornici, zadružni zvezi - nenehno jih namreč spodbujamo, naj nam krijejo hrbet, se zavzamejo za nas in naše pravice, a brez posebnega uspeha. Tako ne gre več naprej, kmetije vsak dan umirajo, ni izplačil subvencij, zahteve za kmetovanje so povsem neživljenjske. V bistvu smo se zbrali zato, da si izborimo svoje mesto v novi zeleni agendi, ki se imenuje Trajnostni razvoj 2030. Upam, da se politiki in stanovske organizacije zamislijo, in če vsaj malo ljubijo to zemljo, nas bodo pustili kmetovati v normalnih pogojih.« So shodi kmetov politično spodbujeni? Medtem ko sindikat kmetov skuša doseči spremembe s pogovorom, nekateri že izvajajo protestne shode. Anton Medved tovrstnih dejanj ne obsoja, poudarja pa daje pomembno, da kmetje ohranijo naklonjenost javnosti na svoji strani in da dajo priložnost novi ministrici za izpolnitev danih zavez. Da kmetje s protestnimi aktivnostmi počakajo do dogovorjenega datuma, pa predlaga podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Milan Unuk. »Če gremo z glavo skozi zid, se nam lahko zgodi, da ne bomo imeli sogovornika.« Z zornega kota opazovalca pa se zdi, da protestne akcije ne odražajo le stiske kmetov, temveč tudi politično orientacijo ali razklanost znotraj sindikata in kmetstva. Daje nekaj na tem, je potrdil tudi Unuk, saj da protesti le redkokdaj minejo brez političnih veljakov, ob tem pa spomnil: »Letos so zbornične volitve.« (MV) Dežurni krivci Poleg pogojev zelene agende je kmet opozoril še na nelojalno konkurenco iz uvoza in neindustrijsko proizvodnjo hrane, ki bo dokončno uničila malega kmeta. »Podpiranje domačega in lokalnega je zgolj všečna politična floskula in ne odraža realnega odnosa odločevalcev do pridelovalcev. Že leta smo na tapeti kot dežurni krivci za onesnaževanje Zemlje, smo tarče 'antikme-tovalskega' aktivizma, medtem ko se velike korporacije, trgovino in industrijo nerazumno tolerira in pusti pri miru.« Razočarane slovenjegori-ške kmete so s svojo prisotnostjo na protestu podprli predstavniki lokalnih odborov stranke SDS Slovenskih goric pa tudi predsednik SLS Marko Balažic. SD Ormož • Slovo od Antona Luskoviča Kronist rodnega Koga V Ormožu, zlasti pa v KS Kog, so se zavili v črnino, saj so izgubili svojega častnega krajana. Anton Luskovič, ki je umrl v 75. letu starosti, je bil pravnik, gospodarstvenik, politični delavec in društveni aktivist. Najprej se je zaposlil v kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož, od koder se je podal v lokalno politiko in bil nekaj časa tudi predsednik skupščine občine Ormož, leta 1986 pa se je vrnil v kombinat in tam leta 2009 tudi dočakal upokojitev. Veljal je za velikega podpornika športa, za svoje delovanje na tem področju pa je leta 2021 prejel občinsko priznanje za življenjsko delo. Vrsto let je vodil tudi Društvo upokojencev Zarja Kog in bil zelo aktiven v domačem turističnem in kulturnem društvu. Morda se je v spomin Ormožanov še najbolj zapisal kot ljubiteljski zgodovinar. Ormoškemu zgodovinskemu dru- štvu je namreč predsedoval kar 16 let, bil avtor številnih zgodovinskih člankov, obenem pa urednik ali sourednik več zbornikov ter soavtor turističnega vodnika po Ormožu. Rojstnemu Kogu se je poklonil z bogato samostojno knjigo, zato ne preseneča, da so mu sokrajani podelili naziv častnega krajana. SD Foto: osebni arhiv V Ormožu žalujejo za Antonom Luskovičem. Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore. 9/14 6/9 5/10 ¿P o 9/12 12714s 6/10 9/13 9/13 8/11 Danes se bo povsod pooblačilo, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Jugozahodni veter se bo še nekoliko okrepil, ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo v za-tišnih legah od 3 do 6, drugod od 8 do 12, najvišje dnevne od 8 do 15 °C. OBETI: V soboto bo večinoma oblačno in deževno, le na severovzhodu bo večji del dneva še suho. 10/15 111 8/10 / / J 8/11 z' N ^we ■s I Napoved za Podravje Nedelja 11.2. Ponedeljek 12,2, ccsrrcB rnrrn Q3DE2 Vir: ARSO xw * ¿iS* Rokomet Koper enostavno boljši in zasluženo na Final 4 Stran 14 Kegljanje Kegljaški praznik na Ptuju, Triglav rekordno Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik Plavanje Zala, Ana in Eva odlično na DP, Zala v reprezentanci Stran 15 Kolesarstvo Navdušujoč konec tedna za perutninarje Stran 14 ÍPoíIuíajk nai na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zanimiv začetek: lokalni štajerski derbi S tekmo med Olimpijo in Rogaško se bo v soboto začel spomladanski del sezone 2023/24 v 1. slovenski ligi. Uvodni krog se bo v nedeljo zaključil v Ljudskem vrtu, kjer se bosta v lokalnem derbiju merila Maribor in Aluminij. Celjani so si jeseni priborili zajetnih deset točk naskoka pred tekmeci in so prvi favoriti sezone. Če bodo vsaj približno tako uspešni, kot so bili v prvem delu (od možnih 57 točk so jih izgubili le deset), potem jim naslova ne more odvzeti nihče. V zimskem premoru je bilo v celjskem prvoligašu kar nekaj prestopov v eno in drugo smer, zdi pa se, da bodo spomladi še močnejši (prišli so Aljaž Krefl, Luka Menalo, Rolando Aarons, Sinday Adetunji). Najpomembnejši je verjetno podatek, da so v svojih vrstah zadržali reprezentanta Žana Karničnika. Rozman podaljšal z grofi Zanimivost: 37-letni vratar Matjaž Rozman iz Gerečje vasi je z grofi podaljšal pogodbo do junija 2025, kar je nedvomno nagrada za izjemne jesenske predstave in izjemno korekten odnos do celjskega dresa. Še dobro pa se spomnimo, kako pomemben del celjske zgodbe je bil Roza v sezoni 2019/20, ko so grofle slavili doslej edini naslov državnih prvakov. Olimpija zagotovo ne bo vrgla puške v koruzo, a dejstvo je, da Ljubljančani ne odločajo sami o svojem naskoku na vrh, temveč bodo morali za kaj takega upati na precejšnjo podporo vseh ekip v ligi. V premoru je veliko prahu dvigala postavitev Ruija Pedra in Mustafa Nukiča na stranski tir, saj gre za igralca, ki sta jeseni za zmajčke skupaj zabila kar 14 Foto: Črtomir Goznik Spomladanski del sezone bodo nogometaši Aluminija in Maribora začeli z medsebojnim dvobojem v Ljudskem vrtu. zadetkov (10 + 4). Edina vidna okrepitev je prišla iz Dinama, to je Antonio Marin. Tudi zaradi tega branilci državnega naslova ne kotirajo najvišje v napovedih za pomlad ... Največ prestopov med prvoliga-ši so tokrat zabeležili v Kopru, kjer pa so bolj kot ne krpali vrzeli po odhodih Maksa Barišiča (Maribor) in Ramazana Orazova (vrnitev v Ka-zahstan). Precej prometa je bilo tudi pri Muri (v ruski Rubin odšel najboljši strelec Dardan Shabanhaxhaj) in Rogaški (na Madžarsko k Fehevaru odšel najboljši strelec Nejc Gradišar). Kaj bo prinesla delna prenova v Ljudskem vrtu? Delne prenove moštva so se lotili tudi vijoličasti (odšli so Aljaž Anto-lin, Ignacio Guerrico, Vladan Vidako- vič, Xhuliano Skuka), ki so že pred pripravami priključili Maksa Barišiča (Koper) in Lana Vidmarja (Bistrica), pozneje so prišli še Pijus Sirvys iz Litve, Redwan Bourles iz Francije in Etienne Beugre iz Slonokoščene obale. Kam se bo osvežena zasedba trenerja Anteja Šimundža lahko prebila, je seveda težko napovedati, sedanje 4. mesto pa vijoličastih ob koncu sezone zagotovo ne bi zadovoljilo. Ena točka za Koprom in osem za Olimpijo je nadomestljivih, 18 za Celjem pa zagotovo ne ... V sredini generalki pred nedeljsko tekmo z Aluminijem je Maribor ugnal Bistrico (3:0), vse gole je dosegel v končnici (Kolar, Uskokovič, Iličič med 79. in 83. minuto). Bravo in Domžale bosta zagotovo vsaj poskušala obdržati sedanja položaja, pri čemer sta oba zvečine ohranila igralski sestavi iz jeseni. Luka Štor je iz Brava odšel v Izrael k ekipi Maccabi Petah Tikva. V spodnjem delu lestvice se obeta troboj za obstanek med Aluminijem (18), Kalcerjem (17) in Rogaško (11). Trenerji Robert Pevnik, Oliver Bogatinov in Oskar Drobne skoraj zagotovo ne bodo imeli mirnega spanca vse do zaključka sezone, ko se bo nemudoma že začela evforija okrog nastopa slovenske izbrane vrste na EP v Nemčiji. Robert Pevnik: »Jeseni smo favoritom pogosto mešali štrene« „Komaj čakamo, da se začnejo tekme," je bil prvi stavek trenerja Aluminija Roberta Pevnika, ko smo ga v tem tednu zmotili pred treningom. Nato je nadaljeval: „Lokalni derbi v Mariboru je vedno zanimiv, verjamem pa tudi, da smo nanj dobro pripravljeni. Tudi iz poraza s Ce- ljem lahko izluščimo nekaj pozitivnih stvari, v prvi vrsti to, da ima ta ekipa pravi karakter in da se je sposobna pobrati - v Ljudski vrt gremo prav s popotnico drugega polčasa s Celjani." Pevnik je podal tudi končno oceno priprav: „Bilo je vsega, od odličnega treniranja in zahtevnih tekem, do bolezni in poškodb. Čakamo še Martiča in Maružina, da se vrneta v pogon, potem bomo kompletni. Za zdaj smo okrepljeni s Pišekom in Tanyijem, prestopnega roka pa še ni konec. Tudi naši igralci so zanimivi drugim klubom, zato smo pripravljeni na vse. Imamo na čem graditi, zato smo lahko samozavestni." Tekme z Mariborom so za ljubitelje nogometa na našem področju nekaj posebnega. „Res je, tega se zavedamo in se s posebno motivacijo veselimo nedeljskega gostovanja. V jesenskem delu smo favoritom kar pogosto mešali štrene, zato si želimo v tem stilu nadaljevati," je dejal Pevnik. Prvoligaše čaka na začetku spomladi močan ritem, štirje krogi v dveh tednih (Aluminij bo igral z Mariborom, Koprom, Kalcerjem in Olimpijo). „To bodo zahtevne preizkušnje, po katerih bomo že lahko bolj jasno videli, kakšna so razmerja med ekipami. Zaupam v svoje fante in si želim dober štart in mirno plovbo. Zavedam pa se, da so razlike na lestvici majhne in da bo končna odločitev vendarle padla v zaključku sezone. Ne bomo pa odstopali od svoje filozofije, v kateri je močan poudarek na razvijanju mladih igralcev," je dejal Pevnik. Kakšna je vaša napoved pri vrhu tabele, so Celjani nedotakljivi? „Ce-ljani so korak pred vsemi, a ne bodo imeli lahkega dela. Kot bivši igralec Celja jim želim, da osvojijo naslov, a do končne odločitve je še daleč," je zaključil strateg Aluminija. Gal Gorenak: »Najmočnejši vtis je naredil Hajduk« Eden izmed tistih, ki jim igranje v Ljudskem vrtu ne predstavlja nikakršne novosti, je tudi Gal Gore-nak. Član Aluminija, ki je ob koncu lanskega leta dopolnil 20 let, je nosil dres Maribora od selekcije U-15 do 1. SNL 1. CELJE ig i5 2 2 43:i3 4T 2. OLIMPIJA ig ii 4 4 3S:25 3T 3. KOPER ig S B 5 3i:25 3O 4. MARIBOR ig S 5 B 3O:23 2g 5. BRAVO KOSTEL ig S 5 B 2T:2B 2g 6. MURA ig T 4 S 2i:2T 25 7. DOMŽALE ig T 2 iO 2g:2S 23 8. ALUMINIJ ig 5 3 ii 2i:34 iS 9. KALCER RADOMLJE ig 4 5 iO iS:32 iT 10. ROGAŠKA ig 3 2 i4 i5:4O ii RAZPORED 20. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Olimpija - Rogaška; OB 15.00: Domžale - Bravo Kostel; OB 17.30: Koper - Kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 15.00: Celje - Mura; OB 17.30: Maribor - Aluminij. članov. Debitantski nastop v članski vrsti vijoličastih je opravil v zaključku sezone 2020/21, natančno 11. marca 2021 na tekmi s Koprom, ko je kot 17-letnik zamenjal Jana Mlakarja. „Na igranje za vijoličaste imam najlepše spomine, konec koncev so me v Mariboru izoblikovali v igralca, kakršen sem, prav tam sem se naučil večino nogometnih veščin. Izmed tamkajšnjih trenerjev je zame največji pečat pustil Danijel Širec," pove Gal, ki je za Aluminij najprej igral kot posojeni igralec Maribora, nato je lani sledil dokončni prestop. Pred spomladanskim delom sezone je optimističen: „Opravili smo dobre priprave in odigrali nekaj zares močnih tekem. Izmed trojice Hajduk, Sarajevo in Celje, ki vsi prihajajo iz različnih najmočnejših lig v svojih državah, so name najboljši vtis naredili Splitčani. Pomembno spoznanje pa je bilo, da se lahko z njimi kar enakovredno kosamo, kar bomo poskušali dokazati tudi v Mariboru, kjer moramo zaigrati 'na polno'. Ne skrivam, da se vedno rad vračam v Ljudski vrt, želim pa si zmago s svojo ekipo. V spomladanskem delu imamo svoje načrte in želje, z okrepitvami, ki v našo ekipo prinašajo nekaj pozitivnega, pa si obetamo premik po lestvici navzgor." Jože Mohorič 1. SNL, 20. krog: Maribor - Aluminij (v nedeljo, 10. 2., ob 17.30 v Ljudskem vrtu) Nogomet • Prijateljska tekma Do 60. minute odličen odpor prvoligašu Drava Ptuj - Rogaška 2:6 (2:3) STRELCA ZA DRAVO: Mlakar in Kmetec. DRAVA PTUJ: Lampret, Debeljak, Pšajd, Janežič, Čuš, Lovenjak, Erha-tič, Rogina, Mlakar, Šalamun, Kme-tec. Igrali so še: Kramberger, Voda, Kirbiš, Sakač, Hren, Vidovič, Penič. Trener: Jura Arsič. Nogometaši Drave so v torek na igrišču z umetno travo pri Mestnem stadionu na Ptuju odigrali zanimivo prijateljsko tekmo z Rogaško. Pobuda za srečanje je prišla iz vrst Slatinčanov, ki so pred nadaljevanjem prvenstva v 1. ligi želeli izboljšati uigranost moštva, ki je v prestopnem roku doživelo precej sprememb. Oba trenerja sta bila na koncu zadovoljna s prikazanim, pri čemer je domači trener izpostavil dober odpor do 60. minute, gostujoči pa odlično možnost za vpogled v pripravljenost novincev. Jura Arsic, trener Drave: „Zelo smo bili veseli dogovora za tekmo, saj kot tretjeligaši nimamo velikokrat možnost igranja tekme s prvo-ligašem. Zagotovo je to dragocena izkušnja za vse nas, iz katere se lahko veliko naučimo. Srečanje smo posneli in nam bo služilo za dragoceno analizo. Sicer je bilo izhodišče ekip pred tekmo zelo različno, saj smo mi sredi priprav, Slatinčane pa že v soboto čaka prvenstvena tekma z Olimpijo. V prvi vrsti sem zelo zadovoljen s prikazanim do nekje 60. minute, ko smo še lahko v tekaškem smislu konkurirali gostom, pa tudi v zaključku tekme smo kljub številnim zamenjavam zadržali rdečo nit igre. Bilo je veliko dobrih stvari, obenem pa se jasno zavedam, da moramo do začetka spomladanskega dela še veliko zadev izboljšati. Glede sestavljanja igralskega kadra smo še naprej potrpežljivi in iščemo primerne okrepitve, sem pa zadovoljen s tem, kako delajo igralci, ki so že z nami." Oskar Drobne, trener Rogaške: „Do dogovora za srečanje je prišlo v zadnjem trenutku, za kar sem hvaležen Ptujčanom. Imamo nekaj novincev, ki so se nam pridružili v zadnjem trenutku, zanje je vsaka tekma ko- ristna. Sicer so fantje, ki so bili z nami od začetka, dobro oddelali priprave, tisti, ki so se nam priključili kasneje, pa bodo še potrebovali nekaj časa za ustrezen nivo pripravljenosti. Sicer na spomladanski del sezone v 1. ligi nikakor ne gledamo kot na troboj za obstanek med Kalcerjem, Aluminijem in nami. Mi gledamo nase, na svojo bero točk - če bomo uspešni, potem nas druge ekipe ne zanimajo. Zaenkrat smo osredotočeni na sobotno tekmo z Olimpijo, nato pa bomo šli lepo po vrsti. Res smo ostali brez Nejca Gradišarja, kije najprej postal reprezentant, nato pa mu je uspel prodor v tujino, a to je za majhen klub lepa potrditev dobrega dela. Mogoče bomo zaradi tega odhoda v spomladanskem delu nekoliko trpeli, a bomo del sredstev od prodaje zagotovo namenili krepitvi igralskega kadra. Prestopni rok še ni končan." Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v torek gostili prvoligaša iz Rogaške Slatine. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 9. februarja 2Q24 Rokomet • Pokal Slovenije 2023/24, četrtfinale: Koper enostavno boljši in zasluženo na Final 4 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Kopra so prvi v sezoni, ki jim je uspelo na Hardeku premagati domačine. Jeruzalem Ormož -Koper 28:34 (13:15) JERUZALEM: Ranfl (+2), Balent (+1), Zemljič (+3); Munda 3, Sok 5, Vincek 1, G. Hebar 3, T. Hebar 5 (4), Šulek 1, Blagotinšek 1, Pungartnik 2, S. Krabonja 1, Kolmančič 1, Jerenec 5. Trener: Saša Prapotnik. KOPER: Burica (+10, 1 x 7-m), Morato; Poklar 3, Konjevic 2, Bekric 4, Moljk 1, Beganovic, Stojanovic, Zugan 6, Sanabor, Nadarevic 1, A. Makuc 9 (2), Kete 4, Breznikar 4 (2). Trener: Boris Lisica. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Koper 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Koper 4 minute. IGRALEC TEKME: Marin Burica (Koper). POTEK REZULTATA: 0:2, 2:2, 7:7, 8:9, 8:12, 10:14, 14:15, 14:18, 15:20, 17:23, 18:26, 19:28, 21:30, 26:32, 28:34. Četrtfinale Pokala Slovenije: Jeruzalem Ormož - Koper 28:34 (13:15) Moškanjci-Gorišnica - Trimo Trebnje (20. 2.) Krka - Celje Pivovarna Laško (20. 3.) Dol TKI Hrastnik - Slovenj Gradec (termin še ni določen) Koper je prvi udeleženec letošnjega pokalnega Final 4, kar je glede na prikazano na prepolnem Hardeku (600 gledalcev) več kot zasluženo. Gostiteljem tokrat nič ni šlo od rok, pokopale so jih predvsem tehnične napake (13 napak) in gladko izgubljen vratarski boj (Jeruzalem +6, Koper +11 obramb). Koprčani so v 1. polčasu obrambo Jeruzalema „razbijali" z meti s tal. Začel je Andraž Kete, nadaljeval pa Andraž Makuc. Še bolj pa je Or-možane presenetil - roko na srce - počasni in visoki dvometraš Dani Zugan, ki je do odmora dosegel štiri gole, tekmo pa je končal s šestimi doseženimi zadetki. Na Hardeku ob odmoru ni bilo nikomur jasno, da je glede na igro obeh moštev zaostanek domačinov znašal le dva zadetka (13:15). Za dodaten optimizem je poskrbel Filip Jerenec, ki je že po izteku igralnega časa mojstrsko zadel iz 9-metrovke mimo živega zidu. Domačini so imeli na začetku drugega dela priložnost, da celo izenačijo na petnajst, a je sledila osnovnošolska napaka domačih - iz protinapada je sledila kazen na prazen gol, saj so igralci Jeruzalema ob igralcu manj napadali brez vratarja v polju. V 39. minuti je prednost gostov narasla na pet točk (15:20). Koper je popolnoma nadziral potek tekme in vrnitve za Jeruzalem več ni bilo. Koper je suvereno obdržal visoko prednost in se zasluženo uvrstil na Final 4 pokalnega tekmovanja. V soboto, 10. februarja, ob 19.00 Ormožane čaka težko gostovanje na Koroškem pri Slovenj Gradcu. Tinček Hebar, Jeruzalem Ormož: „Tokrat skozi celotno tekmo nismo imeli prave energije. Že začeli smo slabo in se nam potem nikakor ni uspelo pobrati. Poko- pale so nas tehnične napake, ki so jih Koprčani s pridom kaznovali z lahkimi goli. Čestitke Kopru za zasluženo zmago in napredovanje na pokalni Final 4. Hvala vsem navijačem in kurentom, ki so napolnili trdnjavo Hardek in naredili lep športni dogodek." Drava - Triglav 0:8 (3069:3342) DRAVA: Mitja Kramberger 501, Boris Premzl 483, Marko Godec 511, Bojan Krušič 540, Robi Golob 532, Uroš Krušič 502 TRIGLAV: Franci Velišček 591, Klemen Uranič 530, Davor Sobočan 546, Jure Eržen 575, Grega Bajželj 537, Aleš Blaž 563 Sledil je obračun, v katerem so za Dravo nastopili Mitja Kramberger, Boris Premzl, Uroš Krušič, Robi Golob, Marko Godec in Bojan Krušič, medtem ko sta bila rezervna igralca Janez Podgoršek in Pavle Nič. Triglav tokrat ni nastopil v najmočnejši postavi, a je na zahtevni stezi vseeno nastopilo šest odličnih kegljačev. Med njimi je tokrat najboljši rezultat dosegel Franci Velišček, ki je podrl 591 kegljev. Na tiho se je pričakovalo, da bo kakšen kranjski igralec presegel »magično« mejo 600 kegljev, a jim to ni uspelo, kar je še dodaten dokaz, da je kegljišče v Deta centru zahtevno. Vsi v gostujoči ekipi so se zelo potrudili za končni skupni rezultat 3342 kegljev, kar je tudi ekipni Dani Zugan, Koper: „Na Hardeku smo odigrali odlično tekmo, vse nam je šlo od rok in zmaga je zaslužena. Vemo, kaj pomeni zmagati na Har-deku - da smo iz pravega testa. Veselimo se Final 4, kjer bo naša želja osvojiti eno izmed medalj." Uroš Krstič rekord kegljišča Deta centra. S tem rekordom in šestimi posameznimi zmagami so Gorenjci prišli do pričakovane gladke zmage 0:8. To bi jim lahko s kakšno posamezno točko preprečila Robi Golob ali Marko Godec, ki sta se šestdeset metov odlično kosala s svojima tekmecema, a na koncu sta bila Kraj-nčana uspešnejša za nekaj kegljev. Izmed Ptujčanov je tokrat največ kegljev podrl Bojan Krušič - 540, kar pa je bilo premalo, da bi lahko premagal Jureta Eržena (575). Ne glede na poraz je za kegljači Drave enkratna tekmovalna izkušnja, ob tem pa je tekma proti Triglavu minila v odličnem navijaškem vzdušju. Boris Premzl, predsednik KK Drava Ptuj: „Za naš klub in igralce je bila izredna čast igrati proti večkratnim državnim prvakom v kegljanju. Proti vrhunskim igralcem smo odigrali kar dobro tekmo in s kančkom sreče bi lahko odnesli tudi kakšno točko. To nam sicer ni uspelo, nam pa je uspelo s to tekmo že delno počastiti naš prihajajoči jubilej - 40 let Kegljaške-ga kluba Drava Ptuj." David Breznik Kegljanje • Pokal Slovenije, 2. krog Kegljaški praznik na Ptuju, Triglav rekordno Foto: Črtomir Goznik Ekipi Drave in Triglava pred pokalnim obračunom na Ptuju Članska kegljaška ekipa Drave si je potem, ko je v uvodnem krogu Pokala Slovenije gladko premagala Brest II, želela v nadaljevanju tekmeca iz 1. A državne lige. Želja se je Ptujča-nom izpolnila, saj jim je žreb namenil kranjski Triglav, aktualnega državnega prvaka in trenutno najboljšo slovensko ekipo. Prav zaradi tega je obračun za ptujsko vrsto pomenil pravi kegljaški praznik. Na kegljišču Deta centra je bilo slovesno že pred samo tekmo, saj je predsednik Kegljaškega kluba Drava Boris Premzl na kratko predstavili 40-letno zgodovino kegljanja na Ptuju in hkrati izpostavil, da je dvoboj proti Triglavu na nek način „darilo ob prihajajočem jubileju kluba". Kolesarstvo • DP na velodromu v Novem mestu Navdušujoč konec tedna za perutninarje Konec tedna je v Novem mestu potekalo državno prvenstvo na ve-lodromu za mlajše in starejše mladince ter člane. KK Perutnina Ptuj je imel svoje predstavnike med mlajšimi mladinci, pod vodstvom trenerja Tima Roškarja so nastopili David Adam, Nik Muršec, Luka Lupša, Maj Bohak in Miha Bošnik. Nastopali so v različnih disciplinah ter dosegli nekaj odličnih rezultatov. Prvi dan dirkanja so perutninarji izstopajoči rezultat dosegli v ekipni vožnji na 3 km, kjer so v postavi Nik Mu-ršec, David Adam, Maj Bohak in Miha Bošnik osvojili naziv podprvakov. Ekipna vožnja na 3 km: 1. KK Adria mobil I 2. KK Perutnina Ptuj 3. Pogi team Generali II. Še uspešnejši so bili Ptujčani drugi dan, ko so zbiru dodali še po eno ekipno in posamično medaljo. Ekipno so posegli po zlatu v olimpijskem sprintu, nastopili pa so v postavi Nik Muršec, David Adam in Maj Bohak. Z osvojenim prvim mestom so potrdili svojo kakovost, ki jo bomo z veseljem spremljali tudi v prihodnje. Ekipni sprint: 1. KK Perutnina Ptuj 2. KK Kranj 3. Pogi team Generali Dodatek k olimpijskemu sprintu je bila vožnja na 500 metrov, kjer so se iz ekipe KK Perutnina Ptuj kar štirje uvrstili v TOP 8! Najvišje je do tretjega mesta in bronaste medalje posegel Nik Muršec, nje- gov uspeh pa so dopolnili 4. Miha Bošnik, 5. Maj Bohak in 8. David Adam. Najboljša trojica v vožnji na 500 metrov: na tretji stopnički je pristal Nik Muršec (KK PP). Ekipa KK Perutnina Ptuj je med mlajšimi mladinci osvojila 1. mesto v kategoriji olimpijski sprint. Na najvišjo stopničko so stopili David Adam, Maj Bohak in Nik Muršec. Vožnja na 500 m: 1. Bor Nograšek (KK Kranj) 2. Žiga Stare (Pogi team Generali) 3. Nik Muršec (KK Perutnina Ptuj) Ob omenjenih izstopajočih rezultatih so kolesarji ptujskega kluba dosegli še kar nekaj uvrstitev med najboljšo deseterico: - sprint na 200 metrov: 6. Miha Bošnik, 7. Nik Muršec, 10. David Adam - dirka na izpadanje: 7. Maj Bohak, 8. Nik Muršec, 9. Miha Bošnik ... - dirka na končni cilj: 6. Nik Mur-šec, 7. David Adam . - dirka na točke: 7. Nik Muršec ... Nekaj smole so imeli naši kolesar- ji v kvalifikacijah za dirko na točke, kjer sta v drugi kvalifikacijski skupini David Adam in Luka Lupša padla in se poškodovala. „Oba fanta sta pokazala tisto pravo strast do dirkanja in sta želela nadaljevati z dirkanjem. Luka je lahko nadaljeval z dirko, ki je bila za 15 minut prekinjena, medtem ko je David moral na šivanje. Prav tako je imel smolo s padcem Maj Bohak v dirki na izpadanje, ampak je dirko po nekajminutni prekinitvi nadaljeval. Vsekakor velja čestitati vsem nastopajočim za izjemno borbenost in strast do dirkanja," je povedal Tim Roškar. UR petek • 9. februarja 2024 Šport mladih Štajerski TEDNIK 15 Plavanje • DP za kadete in mladince v Mariboru Zala, Ana in Eva odlično na DP, Zala v reprezentanci Od petka do nedelje je v Mariboru potekalo državno prvenstvo za kadete in mladince. Na tekmovanju je nastopilo skoraj 250 plavalk in plavalcev iz 24 slovenskih klubov, ki so si priplavali norme za nastop. Na tekmovanju so Plavalno akademijo (PA) Kurent zastopale tri plavalke - Zala Mojsilovič Meznarič, Ana Črepinko in Eva Hvaleč, vodil jih je trener Boštjan Maračič. Osnovni cilji prvenstva so bila finala za Ano in Evo, ter zmagovalne stopničke za Zalo, ki je tudi ciljala na rezultate, s katerimi bi si prislužila vpoklic na zimske priprave kadetske reprezentance Slovenije. Uspešna trojka PA Kurent na tekmovanju v Mariboru Dekleta so celotno prvenstvo odplavala odlično. Zelo je presenetila Ana Črepinko, ki je septembra prestopila iz PK Terme Ptuj v PA Kurent. Že pred prvenstvom je presegla zastavljene cilje, saj je izpolnila kar 10 norm za prvenstvo, na katerem pa je pokazala odlično plavanje, ne samo sodelovanje. Ana sije tako priplavala štiri finalne nastope (50,100 in 200 Atletika • Tekmovanja mladih Ana del izjemnega teka na 60 metrov Najboljša trojica v teku na 60 metrov Kikboks • Moslovac Open Popovača 2024 Larisa Vidovič na Hrvaškem dvakrat podprvakinja m prsno in 100 m mešano). Najboljši uvrstitvi je dosegla na 100 in 200 m prsno, kjer si je priplavala odlično 4. mesto. S tem je presegla vsa pričakovanja, saj si je priplavala najboljše uvrstitve na prvenstvih doslej. Druga uspešna plavalka je bila nadarjena Eva Hvaleč, ki si je priplavala šest finalnih nastopov. Kot mlajša kadetinja je osvojila najboljše 13. mesto na 100 m mešano. Najuspešnejša Kurentova plavalka na prvenstvu je bila Zala Mojsilovič Meznarič. Zala si je priplavala tri naslove državne prvakinje, in sicer na 200 m delfin (s časom 2:25,16 je odplavala 1. kadetski čas sezone in za kar za 8 sekund premagala drugo najhitrejšo), na 400 m mešano (5:07,65) ter na 100 m delfin (1:04,64). Ob tem je osvojila 2. mesti na 100 m prosto (58,53), ter na 400 m prosto (4:33,93), tretja pa je bila na 400 m prosto. Krona Zalinih odličnih nastopov na prvenstvu je bil vpoklic na priprave kadetske reprezentance Slovenije (8 deklet in 8 fantov), kar ji je uspelo kot prvi Ptujčanki. Istočasno gre za velik uspeh trenerja Boštjana Maračiča in celotne ekipe. Priprave bodo na Ravnah na Koroškem na sporedu med 12. in 17. februarjem. Osnovni cilji bo marčevski repre- Zala Mojsilovič Meznarič (PA Kurent) je trikrat stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra na državnem kadetskem prvenstvu. zentančni četveroboj v Beogradu, aprilsko tekmovanje v Zagrebu ter iskanje poti (z normami) na mladin- sko evropsko prvenstvo v plavanju, ki bo letos julija. UR V soboto je v Mariboru potekal drugi del dvoranskega državnega prvenstva za pionirje in pionirke U16, na katerem je nastopilo več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk. Za dosežek dneva je poskrbela Živa Pfeifer (Sežana), ki je v teku na 60 metrov s časom 7,58 postavila nov državni rekord. Od leta 2007 ga je držala Domžalčanka Alja Sitar (7,60). V omenjenem teku je vidno vlogo igrala tudi članica AK Ptuj Ana Čurin Prapotnik, ki je z izidom 7,80 osvojila 2. mesto. 60 m (pionirke 15, letnice 2009), rezultati: 1. Živa Pfeifer (Sežana) 7,58 s 2. Ana Čurin Prapotnik (Ptuj) 7,80 s 3. Sara Acman (Velenje) 7,95 s Izmed ptujskih atletov sta uvrstitev med najboljšo deseterico dosegla še Filip Rom in Jan Žafran v teku na 60 metrov, osvojila sta 5. in 9. mesto. Rezultati predstavnikov AK Ptuj: 60 m, pionirji (razvrstitev v kategoriji U16): - Filip Rom, 5. mesto, 7.73 s (kvalifikacije - 7.70 s) -Jan Žafran, 9. mesto, 7.77 s - Aleks Žitnik Rogelj, 19. mesto, 8.11 s skok v daljino, pionirke (v kategoriji U16): - Neža Žugman, 12. mesto, 4.38 m 60 m, pionirke (v kategoriji U14): - Ela Bezjak, 42. mesto, 8.81 s - Selina Breznik, 56. mesto, 9.04 s - Zoja Kaisersberger, 57. mesto, 9.05 s - Eva Lobenvvein, 72. mesto, 9.46 s - Saša Tatyanko Živko, 73. mesto, 9.50 s 60 m ovire, pionirke ( vkategoriji U14): - Zara Rižnar, 14. mesto, 12.44 s skok v daljino, pionirke (v kategoriji U14): - Saša Tatyanko Živko, 35. mesto, 3.85 m Mednarodni miting v dvorani Poljane Istočasno je v Mariboru potekal tudi mednarodni atletski miting, na katerem so ob članih (o rezultatih Aneja Čurin Prapotnik in Maje Bedrač smo že poročali) nastopili tudi pionirji U-12 in U-14. Mladi predstavniki AK Ptuj so v konkurenci tekmecev iz štajerskih klubov dosegli nekaj zelo vzpodbudnih rezultatov. Na zmagovalni oder je uspelo stopiti Juriju Ferčiču, ki je med mlajšimi pionirji osvojil 2. mesto v teku na 60 metrov. Rezultati predstavnikov AK Ptuj: 60 m, pionirji U12: - Jurij Ferčič, 2. mesto, 9.52 s - Luka Malinger, 4. mesto, 10.11 s 60 m, pionirji U14: - Val Zamuda, 4. mesto, 9.47 s 60 m, pionirke U14: - Tamina Vinkovič, 4. mesto, 9.36 s - Ajda Širovnik, 8. mesto, 9.65 s - Asja Ber, 9. mesto, 9.81 s - Neža Ulbl, 11. mesto, 10.00 s - Gaja Gojčič, 12. mesto, 10.02 s - Zala Ciglar Kelc, 13. mesto, 10.14 s JM Jurij Ferčič (AK Ptuj, levo) je med mlajšimi stopil na drugo stopničko. Judo • DP za kadete in festival juda Medalje za gorišniške in ptujske judoiste Ptujski tekmovalci, trenerji in sodnik v Popovači Foto: Franc Slodnjak Trije tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj so konec tedna nastopali na odprtem turnirju v kickboksu v Popovači na Hrvaškem. Na turnirju je nastopalo 235 tekmovalcev iz štirih držav. Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting, le Larisa Vidovič je nastopala še v light kontaktu. Rezultati: - Larisa Vidovič je med starejšimi kadetinjami do 65 kg osvojila odlično 2. mesto v point fightingu in light kontaktu; - Tim Amuš in Vito Coričan sta med starejšimi kadeti do 47 kg osvojila 5. mesto. Vsi trije so pokazali dobre borbe, zato se je maloštevilčna ekipa KBV Ptuj zadovoljna vrnila iz Hrvaške. Ekipo sta vodila Filip Janžekovič in Vladimir Sitar, sodil pa je tudi ptujski mednarodni sodnik Edvard Štegar. Naslednji konec tedna bodo člani KBV Ptuj nastopali na tekmi evropskega pokala v Zagrebu. Franc Slodnjak Judo zveza Slovenije in Judo klub Velenje sta združila moči in sta v soboto v Rdeči dvorani v Velenju izpeljala dvojni tekmovalni program. Na festivalu juda za mlajše dečke in deklice se je na tatamijih skupno predstavilo 184 tekmovalcev iz 38 klubov, le nekaj manj - 166 - pa na državnem prvenstvu za kadete. Med njimi so imeli svoje predstavnike JK Drava Ptuj, J K Ormož in J K Corišnica. Bronasta medalja za Žanet Polanec Najboljši slovenski judoisti v kadetski kategoriji so se borili za naslove državnih prvakov. Iz JK Drava Ptuj je v kategoriji do 57 kg do bronaste medalje med šestimi tekmovalkami prišla Žanet Polanec. Ta je najprej z ipponom premagala Mio Korpar (J K Partizan Ljutomer), nato pa je izgubila z wazaarijem z Bino Fefer (J K Bežigrad) in z ipponom s Hayo Veinhandl Obaid (JK Ippon Kamnik). Drugi ptujski predstavnik Mai Pak je v kategoriji do 66 kg izpadel v prvem krogu. Brez vidnejše uvrstitve sta ostala tudi mlada predstavnika JK Ormož Rene Vršič in Nika Kosec. Festival juda Ob državnem kadetskem prvenstvu so v Velenju izvedli tudi festival juda. Na tem tekmovanju so štiri medalje dobili tekmovalci JK Corišnica. Zlatih medalj sta se veselila Aljaž Horvat in Jaka Čuš, srebrne pa Liam Fajfarič Afuwape Abiola. Dve medalji so osvojili tudi tekmovalci JK Drava. Za ptujski klub je zmagal Matic Zavratnik, tretji pa je bil Jakob Kozel Jus. Ob njiju so v Velenju tekmovali še Brina Hedl, Jonas Goršek in Jure Vinkler. David Breznik Predstavniki JK Gorišnica so se iz Velenja vrnili s tremi medaljami. 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 9. februarja 2024 Nogomet • Turnir indoor open 2024 Uspel tudi drugi del Dravinega turnirja V soboto je v dvorani Center na ših selekcij v organizaciji Mladinske Ptuju potekal drugi del turnirja mlaj- šole NK Drava Ptuj. Na parket so Utrinek s tekme WFC Drava punce - Marinko Galič Futsal • Reprezentanca Slovenije S sosedi poraz in remi Slovenska futsal reprezentanca je v zadnjih dneh v Štorah in Podčetrtku odigrala prijateljski tekmi s Hrvaško, ki sta selektorju Tomislavu Horvatu služili kot vpogled v formo igralcev in priprava pred decembrskimi kvalifikacijami za evropsko prvenstvo 2026. Rezultata: - v Štorah: Slovenija - Hrvaška 1:2; strelec za Slovenijo Bukovec; - v Podčetrtku: Slovenija - Hrvaška 2:2; strelca za Slovenijo Bukovec in Janež. Sloveniji se je pred drugo tekmo pridružil kapetan Igor Osredkar. Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme Drau a Modri - Aluminij Beli u konkurenci U-10 Foto: Črtomir Goznik tokrat stopile ekipe v selekcijah U-8 (dopoldan) in U-10 (popoldan), skupaj se jih je predstavilo 27. Med njimi je bila pri starejših tudi dekliška ekipa WFC Drava punce, ki je od štirih tekem eno zmagala, dve remizirala in le eno izgubila. Skupno je bilo samo v soboto odigranih 65 tekem, na celotnem turnirju (dva dneva v januarju in eden v februarju) pa več kot 200! Vrstni red: - U-8 (12 ekip): 1. Lumen Varaždin, 2. Paloma B, 3. Lumen Varaždin Rdeči, 4. Korant ... - U-10 (15 ekip): 1. Maribor Vijolčni, 2. Maribor Beli, 3. Aluminij Beli, 4. Drava Modri ... JM Naša izbrana vrsta je pustila dober vtis, boljšega kot pred tremi dnevi v Štorah, in bila na koncu nagrajena z remijem. Dva od treh golov Slovencev je na omenjenih tekmah dosegel Jeremy Bukovec, sedanji igralec hrvaškega MNK Olmnissum Omiš, nekdaj pa tudi Ljutomera in Ptuja. Član ekipe je bil tudi Luka Lovrec iz ljutomerskega Meteorplasta. Slovenija in Hrvaška sta doslej odigrali 14 medsebojnih tekem. Na njih je Slovenija dosegla le eno zmago in tri neodločene izide ter doživela deset porazov. JM, sta Jeremy Bukouec je bil najučinkovitejši igralec slovenske reprezentance na dueh zaporednih prijateljskih tekmah s Hruaško. Atletika • Veterani Šah • Turnirji v Zagrebu Foto: NZS Prstec in Sluga odlična na obletnici v Ljubljani Sreda, 31. januar 2024, je bil poseben dan, saj so atleti veterani obeležili 20 let Veteranskega atletskega društva Ljubljana, ki je bilo ustanovljeno 28. januarja 2004. Šlo je za športno družabni dogodek ob jubileju, ki je združil stare atletske prijatelje. Ti so se spomnili različnih tekmovanj in uspehov, hkrati pa so na ŽAK v Ljubljani izpeljali manjše dvoransko atletsko tekmovanje. Na njem sta bila v ospredju dva člana Atletskega kluba Ptuj Marko Sluga in Miki Prstec. Oba sta blestela v atletskem duatlonu, ki je bil sestavljen iz skoka v višino in suvanja krogle. Ptujčana sta bila zelo uspešna, saj sta med 15 tekmovalci osvojila prvo in tretje mesto. Zmagal je Miki Prstec, ki je skupno zbral 1.834 točk (140 cm v skoku v višino in 12,48 m v suvanju krogle), tretji pa je bil Marko Sluga, ki je zbral 1.680 točk (110 cm v skoku v višino in 8,52 m v suvanju krogle). Ta seštevek točk Marka Sluga (slednji je bil tudi en od ustanoviteljev VAD v Ljubljani, op. a.) je trenutno najboljši na svetu v kategoriji M85+. Oba ptujska atleta sta v Ljubljani dokazala, da sta v dobri formi in se počasi pripravljata na letošnja velika zimska tekmovanja, kot sta prvenstvi Slovenije in Hrvaške v Zagrebu ter v marcu še evropsko prvenstvo v Torunu na Poljskem. Lani 39 medalj za ptujske atlete veterane Ptujski atleti veterani že desetletja uspešno nastopajo na različnih tekmovanjih. Lani so na državnih prvenstvih, balkanskih igrah, evropskem prvenstvu, svetovnem prvenstvu in veteranskih igrah skupno osvojili 39 medalj. Gre za lep uspeh, glede na osvojene medalje pa so bili najuspešnejši posamezniki Marko Sluga, Miki Prstec in Karmen Grnjak. David Breznik Svitu Gombošiju nagrada za najboljšega mladega igralca Nekateri mladi člani Šahovskega društva Ptuj izkoristijo vsako priložnost za udeležbo na močnih turnirjih tako doma kot v bližnji okolici. Tako so se štirje od njih udeležili mednarodnega turnirja v Zagrebu, kjer je bil najboljši najmlajši, 9-letni Svit Gom-boši na C-turnirju. Zagrebški šahovski delavci so prvi konec tedna februarja organizirali tri odprte mednarodne turnirje A, B in C, na katerih je skupaj nastopilo 179 šahistk in šahistov iz številnih držav, med njimi iz Hrvaške, Slovenije, Nemčije, BiH, Poljske, Češke... Na najmočnejšem A-turnirju s 33 udeleženci Ptujčani niso nastopili. Je pa na B-turnirju nastopil Jan Čurko-vič, ki je kot 38. nosilec ob koncu s tremi točkami iz petih partij osvojil solidno 22. mesto, med fanti do 16 let pa je bil šesti. Največja udeležba Ptujčanov je bila na C-turnirju, ki je bil tudi najštevilčnejši. Prvi nosilec je bil naš Elias Bender, ki pa je z osvojenimi 3,5 točke pristal na 14. mestu, kar je nekoliko manj, kot je pričakoval sam. Bil pa je tretji med fanti do 16 let. V tej skupini se je najbolje odrezal 9-letni Svit Gomboši, ki je kot 15. nosilec to mesto obdržal tudi ob koncu turnirja z osvojenimi 3,5 točke. Ob tem je bil nagrajen z medaljo in posebno nagrado kot najboljši mladi igralec turnirja. To je vsekakor lep uspeh, saj je bil povprečni rating turnirja 1485 točk, Svit pa jih ima 1236. Njegovi sestri dvojčici Zarji je uspelo osvojiti dve točki in je kot 29. nosilka osvojila mesto v sredini razpredelnice, med 13 desetletniki pa je bila osma. Foto: D. V. Svit Gomboši, najboljši mladi igralec Končni rezultati in uvrstitve ne kažejo prave podobe dobrih iger ptujskih šahistov, ko je le trenutek nezbranosti »odnesel« polovičko ali pa morda celo točko. Ponovno pa so si nabrali bogate izkušnje v močni mednarodni konkurenci. Rezultati B-turnir (71): 1. (12.) Ju-rica Vidakovič 5 točk, 2. (1.) Krešimir Benamatič 4, 3. (2.) Matej Friščič (vsi HRV) 4 ... 9. (24.) Bruno Glas 3,5 (najboljši Slovenec in 1. U16) ... 22. (38.) Jan Čurkovič (ŠD Ptuj, drugi najboljši Slovenec in 6. U16) 3 ... Rezultati C-turnir (75): 1. (71.) Petar Steinberg 5 točk, 2. (2.) Ivano Miloš 5, 3. (9.) Viktor Vučkovič (vsi HRV) 4,5 ... 14. (1.) Elias Bender (ŠD Ptuj, najboljši Slovenec in 3. (16) 3,5, 15. (15.) Svit Gomboši (ŠD Ptuj, najboljši mladi igralec) 3,5 ... 47. (29.) Zarja Gomboši (ŠD Ptuj) 2 točki ... Silva Razlag Planinski kotiček Osankarica - Črno jezero Sobota, 17.2.2024 Naše izhodišče bo smučišče Trije kralji. Po gozdni cesti se bomo najprej sprehodili do Osankarice (1193 m) in nato nadaljevali s pohodom do Črnega jezera. Po počitku in malici se bomo po planinski poti vrnili na izhodišče. Od izhodišča do Črnega jezera nas čaka dobra ura hoje, približno enako tudi nazaj. Če bo dovolj snega, se bomo po izletu na Treh kraljih prepustili sankaškim užitkom. HRANA in PIJAČA: iz nahrbtnika ter po želji v hotelu Jakec. Prevoz z osebnimi avtomobili - zberemo se ob 9.00 pred Hiper-marketom Spar v Slovenski Bistrici (Žolgarjeva 14, 2310 Slovenska Bistrica), lahko pa nas ob 9.45 počakate na parkirišču pred hotelom Jakec na Treh kraljih. STROŠEK IZLETA je 3 EUR za odrasle in 2 EUR za otroke. Prijavite se na www.pdptuj.si do torka, 13. 2. 2024, ali na e-naslov. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: Sloo 20240171, namen Osankarica. Izlet bom vodila Jasna Potisk, vodnica PZS, s sovodniki Trupejevo poldne - Techantinger Mittagskogel (1931 m) 17.2.2024 Tokrat nas bo pot vodila na najvišji vrh v Karavankah zahodno od Kepe. Dviga se v glavnem grebenu na meji z Avstrijo, severno od Srednjega vrha nad Martuljkom. Pičlih sto metrov višji vrh od oblegane Golice je bil v preteklosti neupravičeno zapostavljen. Spomladi pečine krasi rumeno Avrikljevo cvetje. Ponekod je pobočje nedotaknjeno in spomladi lahko srečamo petelina in svizca. Na nezahtevno in neoznačeno pot proti vrhu, kjer ni ne markacij in ne smernih tabel, se bomo podali iz Srednjega vrha. Skozi dolino, enkrat po levem, pa po desnem bregu, in tako izmenjaje prečimo potok Jerman, ki hiti preko skal v dolino in že smo pri Hudih hlevih pod Blekovo planino. Sledimo desno po dolini Železnice, lovsko kočo pustimo za sabo na levi in se povzpnemo na sedelce med Trupejevim poldnevom in vrhom Bele peči. Od tu do vrha je še pol ure hoda. S sedla prvič pokukamo na avstrijsko stran, kjer seže pogled daleč proti pobeljenim goram. Globoko v dolini pod nami leži Beljak. Na južno stran pa so na ogled naši Julijci in gore vse do Montaža v Italiji. Nič kaj ne zaostajajo proti vzhodu razgledne Karavanke s Stolom ter malo bolj oddaljene Kamniško Savinjske Alpe. Na pot se bomo podali ob 5.00 s parkirišča pod gradom. Planinski izlet je lahka zimska tura. Ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico. Hrana in pijača je iz nahrbtnika. Strošek planinskega izleta je 24 € (oz. je odvisen od načina prevoza). Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 13. 2. 2024, do zasedbe prostih mest. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240217, namen Trupejevo. Vrnitev na Ptuj bo med 19.00 in 20.00. Izlet vodi Miran Ritonja. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 20. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Olimpija - Rogaška; OB 15.00: Domžale - Bravo Kostel; OB 17.30: Koper - Kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 15.00: Celje - Mura; OB 17.30: Maribor - Aluminij. Razpis seminarja za nogometne trenerje Društvo nogometnih trenerjev Ptuj razpisuje na območju MNZ Ptuj seminar, ki bo potekal v nedeljo, 18.2., od 8.00 naprej v Kon-gresno-kulturnem središču Ptuj - dominikanski samostan Ptuj, Muzejski trg 1,2250 Ptuj. Trenerji se na seminar prijavijo izključno preko informacijskega sistema REGISTA, najkasneje do sobote, 10. 2. 2024. Licenčni seminar DNT Ptuj šteje 50 točk za pridobitev licence v tekmovalni sezoni 2024/25. Rokomet • NLB liga RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 18.00: Gorenje Velenje - Trimo Trebnje, Celje Pivovarna Laško - SVIŠ Ivančna Gorica; OB 19.30: Do-bova - Škofljica; V SOBOTO OB 19.00: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož, Riko Ribnica - Ljubljana, Urbanscape Loka - Koper. Tekma Krka - LL Grosist Slovan je prestavljena na 21. 2. 1. B DRL (m) 15. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Butan plin Izola (v petek ob 19.30), Frankstahl Radovljica - Velika Nedelja (v soboto ob 19.00). 2. DRL (m) 12. KROG: Arcont Radgona - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 16. KROGA, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid - Meteorplast Šic bar, Sevnica - Dobrepolje, Bronx Škofije - Siliko Vrhnika. Tekma THE Nutrition Extrem - Dobovec je bila odigrana v četrtek. Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 14. KROG: KEA Šempeter - ŽOK Ptuj (v soboto ob 16.00). Kegljanje • 1. B SKL - vzhod (ž) 13. KROG: Drava Ptuj - Fužinar (v soboto ob 10.00). 3. SKL - vzhod (m) 13. KROG: Drava Ptuj - Prepolje (v soboto ob 14.00). Jože Mohorič petek • 9. februarja 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj i bomo t danes jedli SOBOTA jota, lambada NEDELJA goveja juha z rezanci, gratiniran krompir s korenčkom, dunajski zrezki, zelena solat PONEDELJEK prežganka z jajčko, njoki v smetanovi omaki, zeljna solata TOREK pečene perutničke, široki rezanci, radič v solati SREDA fižolova juha, žemeljni narastek z jabolki ČETRTEK kislo zelje s pečenicami, pečeno v pečici, krompir v kockah PETEK testenine s tunino omako, solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Lambada masleni keksi biskvit: • 4 jajca (ločimo rumenjake in beljake) • 80 g sladkorja • 100 g namenske moke za pecivo • 8 g pecilnega praška • 1 kavna žlička vaniljeve paste ali 8 g vaniljevega sladkorja rumena krema: • 1 l 100 % pomarančnega soka • 3 vrečice vaniljevega praška za puding bela krema: čokoladna glazura: • 100 g čokolade 6 žlic moke 6 žlic sladkorja 5 dl mleka 200 g masla 70 g masla Jajca penasto stepite s sladkorjem in vanilijo, stepajte 10 minut, da masa postane svetla. Nežno primešajte moko s pecilnim praškom. Biskvitno testo prelijte v pekač, obložen s peki papirjem. Pecite v ogreti pečici na 180 °C 14 do 15 minut. Ko se biskvit peče, pripravite belo kremo. V malo mleka zmešajte škrob, preostalo mleko pa zavrite v kozici. Ko mleko v kozici zavre, vanj zakuhajte škrob. Kuhajte enako kot puding in pazite, da ni grudic. Ko je bela krema kuhana, jo prekrijte s prozorno folijo, da se med hlajenjem ne bo naredila skorjica. Za pomarančno kremo v malo soka razmešajte 3 vanilijeve pudinge, preostanek soka pa zavrite v kozici. Ko sok zavre, vanj primešajte vaniljev puding. Premešajte in skuhajte enako kot puding. Po pečenem biskvitu takoj prelijte vroč pomarančni puding in ga prekrijte z maslenimi keksi, ki jih pred tem na hitro pomočite v mleko. Maslo, segreto na sobno temperaturo, dobro zmiksajte, nato pa mu dodajte ohlajeno belo kremo. Bela krema in maslo morata biti iste temperature, sicer se bo krema se-sirila. Dobro zmiksajte, da nastane svilnata krema. Kremo premažite čez kekse in čimbolj enakomerno poravnajte. Za čokoladni preliv na nizki temperaturi segrejte maslo in vanj nalomite temno čokolado. Počasi mešajte, da se čokolada popolnoma stali. Čokoladni preliv prelijte čez belo kremo. Poravnajte in pustite, da se strdi na sobni temperaturi. Nato pekač postavite na hladno in pustite čez noč, da se okusi prepojijo. Gratiniran krompir s korenčkom 1 kg krompirja 400 g večjih korenčkov 200 ml smetane za kuhanje 3 žlice kisle smetane 2,5 dl mleka Krompir in korenček olupimo in narežemo na 0,5 cm debele kolobarje. Krompir in korenček skuhamo v rahlo slani vreli vodi, kuhamo 10 minut. Ko je kuhano, dobro odcedimo in stresemo v pomaščen pekač. Za preliv dobro premešamo smetano za kuhanje, kislo smetano in mleko ter prelijemo zelenjavo v pekaču. Rahlo premešamo z žlico. Pekač pokrijemo s pokrovom ali aluminijasto folijo in pečemo v pečici pri 220 °C 30 minut, dokler se korenček in krompir ne zmehčata. Slovenija • Zaostritve na področju označevanja porekla medu Potrošniki si zaslužijo vedeti, iz katerih držav je kupljeni med Evropski poslanci naj bi sprejeli direktivo, ki bo proizvajalcem medu predpisala (predvidoma šele čez dve leti), da morajo natančno navesti, iz katerih držav je mešanica medu. S podrobnejšim označevanjem porekla medu je dosežen velik korak naprej za zaščito potrošnika in čebelarja, so prepričani v Čebelarski zvezi Slovenije. Nasprotno, čebelar Mitja Šibila iz Vidma meni, da večjega vpliva na povpraševanje po slovenskem ali lokalnem medu direktiva ne bo doprinesla, saj da ima večina čebelarjev že vzpostavljen krog potrošnikov, strinja pa se, da bodo na boljšem kupci. Obstoječa direktiva pridelovalcem in proizvajalcem medu nalagala obveznost označevanja države izvora medu, vendar v primeru, da je mešanica medu po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, lahko proizvod označijo kot mešanica medu iz držav EU oz. držav, ki niso članice EU. Tovrstno označevanje mešanic medu pa potrošnikom ne zagotavlja nedvoumnih informacij o izvoru medu, so dejali na kmetijskem ministrstvu. Leta 2020 sta Slovenija in Portugalska predstavili pobudo za označevanje točnega porekla medu, kjer bi moral polnilec medu v istem vidnem polju, kot je ime izdelka (Med), navesti vse države porekla mešanice medu s pripadajočimi deleži. Spremembo direktive mora potrditi še evropski parlament, nato pa je predvideno še dvoletno prehodno obdobje. Naša država je bolj papeška od papeža Videmski čebelar Mitja Šibila, ki čebelari s 350 panji in se uvršča med večje pridelovalce matičnega mlečka v Sloveniji, ocenjuje, da s spremembo direktive ne bo ničesar pridobil, bodo pa potrošniki prejeli informacije, ki si jih zaslužijo. »Čebelarji moramo vedeti za vsako serijo medu, od kod je, iz katerega čebelnjaka, kdaj je bil točen, označevanje pa je bilo tako ohlapno, da niso bile navedene niti države, iz katerih prihaja.« In ni nepomembno, od kod je med, je prepričan Šibila, ki predstavlja že tretjo generacijo, ki se poklicno ukvarja s čebelarstvom. »Naša država je bolj papeška od papeža. Imamo izredno stroge kriterije za kmetovanje, še posebej glede rabe pesticidov, glede rabe zdravil ... Že zaradi vseh omejitev, ki veljajo pri nas, je slovenski med boljši od tujega, zato se tudi pri nas med uporablja kot zdravilo in ne le kot sladilo.« Na ravni EU naj bi bila ustanovljena tudi delovna skupina strokovnjakov, ki se bo ukvarjala s prepoznavanjem potvorjenega medu in izboljšanjem sistema, s katerim bi lahko med povezali s čebelarjem, ki ga je pridelal. Lani so namreč evropske institucije na podlagi raziskave razkrile, da je bilo v letih 2021 in 2022 od 320 vzorcev uvoženega medu kar polovica ponarejenega s sladkornimi sirupi, pa tudi sicer med sodi med živila, ki so najpogosteje ponarejena. Mojca Vtič Foto: Čebelarska zveza Slovenije EU je druga največja svetovna pridelovalka medu, prva je Kitajska, kjer čebelarji pridelajo dvakrat toliko medu kot evropski čebelarji, prav tako je druga največja uvoznica medu. Več kot tretjina uvoženega medu na evropskih tleh izvira iz Kitajske, četrtina iz Ukrajine. 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 13. februarja 2024 Kidričevo • Karnevalska skupina KUD Vetrnice Lani Šumarji, letos Šterntalčani Zmagovalci ptujskega karnevala 2023 so se tudi letos lotili svojstvenega izziva. Lani so bili Šumarji, letos bodo Šterntalčani. Verjetno ste že uganili, daje govora o karnevalski skupini iz občine Kidričevo, kije po letih delovanja zelo mlada, po dogodivščinah, ki so jih člani doživeli skupaj, pa zelo bogata. Lani so z likom Šumarja pobrali nagrade za prva mesta skoraj na vseh spodnjepodravskih karnevalih: v Cirkulanah, na Ptuju, v Vidmu in Cirkovcah. Foto: Iva Cizerl Ferčec Vodja skupine je Iva Cizerl Ferčec, na fotografiji na sredini. Kidričani bodo prikazali življenje na posestvu grofovskega para Schöndorf. Grof in grofica sta imela upravnika posestva, ukvarjali so se z ovčjerejo. Liki, ki nastopajo v karnevalski skupini, so grof in grofica, upravnik z družino, podložniki oziroma podeželani in čreda ovac. Kostume so sešili sami, pri oblekah prevladajo naravne, umirjene barve. Kožuhe ovčk so izdelali iz recikliranih belih vrečk. Iz vrečk so najprej izdelali rože, ki so jih ročno našili na podlago (črno majico). V kožuhu vsake od ovac je nekaj sto rož: pri odraslem med 600 in 800, pri otroškem okoli 400. Skupinska fotografija: med 600 iz 700 ročno Foto: Iva Cizerl Ferčec grofovski par, upravnik, delavci - vaščani in čreda ovac. V kostumu odrasle ovce je prišitih izdelanih rož, v otroškem okoli 400. Karnevalska skupina deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva (KUD) Vetrnice, predsednica je Iva Cizerl Ferčec. „Smo dokaj mlada skupina, letos bo za nas šele peti pust. Prvo leto smo bili fla-mingi, potem med korono dve leti frizerji in lani Šumarji. Čeprav smo mlado društvo, smo lani doživeli res velik vzpon. Na vseh karnevalih, kjer smo bili, razen v Markovcih, smo odnesli prva mesta. V skupini smo zavezani temu, da kostume in maske izdelujemo sami, vse je naše ročno delo. Letos bomo predstavili Kidričevo v 19. stoletju. Vračamo se v leto 1870 v kraj Strnišče, kjer sta grof in grofica Schöndorf postavila dvorec, ki obnovljen živi še danes, v njem so med drugim prostori občine. Vračamo se v čas, ko se je Kidričevo oziroma takratno Strniš-če (Sterntal) sploh začelo razvijati, ime skupine je letos Šterntalčani. V skupini nas je 120 aktivnih članov vseh generacij, dejansko od dojenčkov do upokojencev. Najmlajši Šterntalčan je star štiri mesece, najstarejši 74 let." Kako so v Kidričevem živeli pred 150 leti Informacije o tem, kako je v Kidričevem izgledalo življenje pred 150 leti, so iskali v arhivih. Pri izdela- vi oblačil in prikazu življenja tistega časa so namreč želeli biti originalni, avtentični. Pustna skupina bo prikazala za tisti čas značilna opravila, recimo pletenje, kvačkanje, zeliščarstvo, delo na polju ... „Kostume smo ustvarjali štiri mesece, ta teden smo poskrbeli še za kompozicijo na vozu. V izdelavo maske smo vložili 1.400 prostovoljnih ur dela. Ko smo končali kostume, smo vadili še koreografijo nastopa. Tudi to smo si vse zamislili sami. Letos je s skupino pevka Larisa Majcen, ki je tudi naša članica. Larisa bo na karnevalih v živo odpela našo pesem," je pojasnila Cizerl Ferčece-va in dodala, da bodo nastopili na povorkah v Cirkulanah, Markovcih, Ptuju, Vidmu in Cirkovcah. Odpravili se bodo še na karneval v Do-bovo, obiskali Talum, kasneje med letom sledijo gostovanja v drugih krajih. „Minulo soboto smo že bili na karnevalu v Ivancu. To je za nas majhna generalka, da vidimo, kako smo pripravljeni. Od lani se nam je pridružilo 30 novih članov, sedaj nas je 120. Res smo generacijsko pisana druščina. Z nami so družine, veliko je mladih, pa srednja generacija, starejši - skratka vsi, ki imamo radi pust in maske." Finančni vložek članov minimalen Vodja skupine Iva Cizerl Ferčec je poudarila, da članom posebnega finančnega vložka za izdelavo maske ni treba prispevati. To pa zato, ker vse naredijo sami ali s pomočjo sponzorjev. „Kupimo zgolj material, ki ga potrebujemo, recimo blago. Kostume šivamo sami, čeprav nimamo niti ene profesionalne šivilje. Enostavno smo se šivanja in drugih ročnih spretnosti skozi leta priučili. Podjetja in drugi sponzorji nam pomagajo s kakšno storitvijo, če jo potrebujemo. Podarijo nam tudi kakšen evro ali pa material. Članarina v društvu za odrasle je 10 evrov. To je za člane ves strošek, saj material za izdelavo kostumov s pomočjo sponzorjev priskrbimo v okviru društva. Kostume pa tako ali tako izdelujemo sami in stroškov s šivanjem nimamo." Mojca Zemljarič Ljutomer • Občina išče novega najemnika Objavljen razpis za oddajo Dvorca Občina Ljutomer je objavila javni razpis za oddajo Dvorca Jeruzalem v najem. Foto: NS Dvorec Jeruzalem Znano je, da je Dvorec Jeruzalem v zadnjih letih večkrat sameval, nazadnje je najemnika dobil ob koncu poletja 2021 za obdobje pet let, a je bila nato pogodba predčasno prekinjena. Najnižja oz. izhodiščna ponudbena najemnina za opremljene poslovne prostore znaša 3.600 evrov na mesec (brez DDV). Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati tudi stroške obratovanja in stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Stroške investicijskega vzdrževanja nosi lastnik, stroške tekočega vzdrževanja pa najemnik. Najemnik si mora v primeru kakršnih koli vlaganj v nepremičnino tudi pridobiti predhodno pisno soglasje lastnika in skleniti pisni dogovor o namenu vlaganja, načinu in višini nadomestitve vrednosti vlaganj. Prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas z odpovednim rokom šest mesecev. Gorišnica • Matic Zidarič izpolnil zadani cilj Po Donački s korantijo še na Boč Korant Matic Zidarič iz Cunkovcev pri Gorišnici je lani v 30-kilogramski korantiji premagal nekje 300 višinskih metrov od Rudijevega doma do vrha Donačke, ob tem pa si zastavil cilj, da v letu 2024 osvoji vrh Boča. Rečeno, storjeno. Nedavno je z vrha razglednega stolpa in s tem s 1.000 metrov nadmorske višine pomahal v dolino in ostalim planincem, ki so mu ob uspehu iskreno zaploskali. Foto: Matic Zidarič Boč je med zadnjimi vrhovi v Karavankah, preden te preidejo prek Donačke gore in Maclja v Panonsko nižino. Vrh Boča meri okrog 978 metrov, že pred desetletji pa so domači planinci na enega izmed dveh vrhov postavili še razgledni stolp, visok 20 metrov, s katerim so dosegli ali pa se približali tisočaku. Najvišji vrh v tem delu Podravja je izredno priljubljen med pohodniki, letos ga je v 30-kilogramski korantovi obleki osvojil tudi Matic Zidarič, ki se je za Boč odločil: »Ker je višji od Donač-ke, bolj zahteven za dostop, kar pomeni, da sem si postavil novo osebno mejo.« Korantova pot na vrh se je začela pri planinskem domu na Boču, po pomoti pa ni ubral lažje, temveč težjo pot, tako je za zmago nad 320 metri višinske razlike potreboval okrog uro in pol. »Moral sem večkrat počivati, užiti dovolj vode, za kar je skrbelo moje dekle, ki me je tudi bodrilo med potjo. Sicer pa je bil letošnji vzpon mnogo bolj zahteven, saj je pot bolj strma, slabše urejena kot nad Donačko, v večini je namreč vodila med drevesnimi ko- Korant Matic Zidarič na vrhu Boča reninami in skalami. Bilo je težko, vendar nisem odnehal, kajti vsak izziv vzamem resno, da dokažem sebi in drugim, da jaz to zmorem. Navsezadnje sem korant s srcem in celim telesom.« Na vrhu štajerskega Triglava, kot nekateri poimenujejo Boč, je Zidarič stal prvič. »Morda je tudi nepoznavanje terena še malce otežilo vzpon, ampak še kako drži, da je vsak trud na koncu poplačan.« Poplačan pa je bil z osebnim zadovoljstvom, odzivom ljudi. »Veliko planincev, pohodnikov me je pričakalo ali počakalo na samem vrhu. Ljudje so mi ploskali, se slikali z mano, mi rekli 'vsaka čast', da sem zmogel, ob tem pa mi zaupali, da še niso srečali nikogar, ki bi se v korantiji podal na Boč.« Po izpolnjenem cilju je seveda logično vprašanje, kje se bo naslednje leto razlegel zven koranto-vih zvoncev. »Veliko razmišljam o največjem možnem podvigu v Sloveniji, to je Triglav, ampak verjetno se to naslednje leto še ne bo zgodilo, kajti za osvojitev najvišje gore moraš biti že brez korantove-ga kožuha dobro kondicijsko pripravljen.« Mojca Vtič torek • 13. februarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Cirkulane • Turističnemu društvu je uspelo ohraniti pustne šege in navade Pustne maske so bile včasih skromnejše Številne tradicionalne maske v Halozah pričajo o bogati tradiciji šemljenja. Turistično društvo Cirkulane že vse od ustanovitve, leta 1993, obuja ter ohranja tradicijo in običaje v pustnem času z značilnimi pustnimi liki tega prostora, kot so orači s haloškim korantom iz zajčje in kozje kože, baba deda nosi, šarga in podobne. To nalogo so zaupali Sekciji starih običajev, ki jo vodi Rajko Lesjak. Tradicionalni pustni liki so na območju občine Cirkulane skoraj zamrli, orači se po letu 1969 niso več pojavljali, vedno manj je bilo tudi vseh drugih tradicionalnih mask. Prav zato so v Sekciji starih običajev pod okriljem TD Cirkulane pred 30 leti ponovno začeli obujati to tradicijo. Rajko Lesjak se še dobro spominja, kakšen je bil korant pred 50 leti. Kapa je bila iz zajčjih kož, za kožuh pa so uporabili narobe obrnjen krzneni delovni plašč, ki so jih nosili cestarji. Zvonci so bili iz konzerv, naloženi s kamenjem. Na eno stran ježevke so pritrdili ježevo kožo, na drugo pa škatlo od kreme ali staro pravokotno baterijo, v katero jim je gospodar dal denar. »Koranti so vedno prosili za 'dinare', nikakor pa niso bile kože našite na plašč. Koranta s pravimi kravjimi zvonci pa smo redko kdaj videli,« je povedal Lesjak. Koranto-ve oprave so bile torej v preteklosti veliko skromnejše od današnjih. Korant, ki se povalja po tleh, ne prinaša nič dobrega Sekcija starih običajev v času fašenka predstavlja tri njihove tradicionalne pustne maske: orače s korantom, baba deda nosi in šar- Foto: TD Cirkulane Cirkulanske orače lahko že na daleč prepoznamo po njihovih posebnih visokih kapah, okrašenimi s trakovi. Foto: osebni arhiv Rajko Lesjak oblečen v koranta, okoli leta 1965 go. Orači so eden izmed najstarejših pustnih likov, ki so se pojavljali predvsem v Malem in Velikem Oki-ču, Slatini, Skorišnjaku ... »Orače sestavljajo kujeki, ki vlečejo plug, korant pluži, baba seje in pokač poka. Hodili so od hiše do hiše, orali po gospodarjevem dvorišču, zaželeli dobro letino in debelo repo, gospodar pa jih je nagradil s kakšnim dinarjem ali pa domačo klobaso, gospodinja pa jim je v košaro dala jajce. Za veselje pa je poskrbel domači muzikant s harmoniko,« je pojasnil sogovornik in dodal, da je do prve polovice 20. stoletja pustni čas obsegal samo ponedeljek in torek, kasneje pa so se zaradi družbenih sprememb ljudje začeli šemiti že nekaj dni prej. V sekciji so izjemno ponosni na mlado skupino oračev, večinoma so osnovnošolci, ki imajo radi fašenk. Včasih so bili orači veliko bolj revno napravljeni, danes pa je vse drugače. V skupini, ki so jo oblikovali pred tremi leti, sodeluje šest »kujekov«, po trije koranti in pokači ter baba, skupaj torej med 12 in 15 mladih. Pustno oranje je stara šega, po kateri se na kmečkem dvorišču zaorje simbolična brazda in poseje pleve oz. seme za debelo repo in dobro letino na polju. Včasih ljudje niso imeli toliko možnosti za obdarovanje, zato se je dogajalo, da niso odprli vrat in obdarili oračev. »In takrat se je lahko zgodilo, da se je korant 'pokoto' po tleh, kar je bilo slabo za kmeta in je prinašalo nesrečo,« je dodal Lesjak. Danes pa jih ljudje že težko pričakujejo in tudi z veseljem obdarujejo, seveda vsak po svojih zmožnostih. Haloški orači bodo tudi letos zaorali na dvoriščih Šarga je še ena tradicionalna maska, ki predstavlja kravo. Podobna je sicer rusi, vendar z nekoliko drugačno glavo, namesto žak-lovine pa uporabijo kar belo rjuho. Kmetje so v teh krajih staro in zelo suho kravo poimenovali »šarga«. Gre za živalsko masko, s katero želijo vplivati na plodnost in zdravje pri konjih in drugih živini. Kar nekaj članov sekcije se vsako leto obleče v zelo priljubljeno masko baba nosi deda. V Halozah je bil včasih koš pri vsaki hiši, saj so v njem nosili pride- lek, pa tudi otroke in včasih celo može, če po celodnevnem delu v vinogradu niso več zmogli poti domov. Najverjetneje je to eden izmed možnih izvorov omenjenega lika, na splošno pa velja, da gre za prikaz starke in starca, ki se vračata kot duši iz onostranstva in prinašata k hiši dobro, odneseta pa slabo. Vse tri etnografske skupine so ob pustnem času izjemno aktivne, letos se bodo udeležili povorke v Cirkulanah in Ptuju, odpravili se bodo še v Postojno in sosednjo Hrvaško. Poleg tega bodo orači med pustno soboto in torkom obiskovali domače ljudi, zaorali na dvoriščih in jim prinesli veliko veselja in dobre volje, pa tudi spominov na stare fašenske čase. Estera Korošec Promocijsko sporočilo Foto: TD Cirkulane Šarga je eden izmed tradicionalnih haloških pustnih likov, sicer podobna rusi. Pustna sobota bo delovna, torek pa »jraj« Šolarji Osnovne šole Cirkulane-Zavrč imajo že vrsto leto delovno pustno soboto, saj prav vsi sodelujejo na povorki v Cirkulanah. Prosti dan pa imajo nato na pustni torek, ki ga lahko izkoristijo za obiske sorodnikov in prijateljev. Vsako leto se jim pridruži tudi velika večina vrtčevskih otrok, zraven katerih se maskirajo starši. Ker je zadnjih nekaj let povorka še v Zavrču, se pokažejo tudi tam. Priprave na sodelovanje v obeh povorkah se začnejo že hitro po novem letu. Najprej se učenci skupaj z učiteljicami dogovorijo, v kaj bi se sploh radi našemili. Ko dorečejo skupinsko masko, pa se začne izdelovanje kostumov, kijih učenci izdelajo sami. Pri tem jim pomagajo učiteljice, ki poskrbijo za zahtevnejše dele kostumov. Vseh 105 otrok iz obeh lokacij vrtca se bo skupaj s starši in vzgojiteljicami prelevilo v pave. Na povorki bo letos sodelovalo 230 učencev iz Zavrča in Cirkulan. Završka šola bo predstavila zgodbo pravljice Hrestač in obiskovalce popeljala v fantazijsko zgodbo o Mišjemu kralju in doživetjih v svetu slaščic. Prva triada učencev iz Cirkulan bo obiskovalce razveselila v vlogi prijaznih in pisanih trolov, med njimi bo tudi ravnateljica Suzana Petek, kije izjemno zadovoljna, da vsako leto prav vsi z veliko pozitivne energije in veselja pristopijo k pripravam na fašenk. Celoten dogodek je za šolo velik organizacijski zalogaj, saj je treba poskrbeti za maske, otroke organizirati na sami lokaciji in jih nato varno prepeljati skozi traso. »Veseli smo, da smo del tradicije, otroške skupine pa tako med domačine kot druge obiskovalce prinesejo razigrano in pisano pustno vzdušje. Prav vsi odzivi so izjemno pozitivni, zato bomo sodelovali tudi v prihodnje,« je povedala Petkova. Četrto- in petošolci iz Cirkulan so za letošnjo masko izbrali rubikovo kocko, ki so med otroki izjemno priljubljene, učenci zadnje triade pa čebelice. Devetošolci so tako kot vsako leto priskočili na pomoč organizatorjem in bodo nosili table vseh sodelujočih etnografskih in karnevalskih skupin. Ob zaključku povorke tudi najmlajši dobijo zasluženo malico. Po dopust ali pustno opravo - v Qcenter Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi uliciu, v teh dneh nekaj zase najdete vsi, ki razmišljate o norem pustnem vikendu, pa tudi tisti, ki načrtujete sproščujoče počitnice. V Turistični agenciji Playa se lahko na morje odpravite po res ugodnih cenah, saj so popuste podaljšali do konca februarja. Če obožujete dolge peščene plaže, palme in 365 sončnih ter vročih dni v letu, sta Egipt in Tunizija odlična izbira za vas. Dopust v Egiptu, v hotelu Ma-kadi Palace - 7 x all inclusive, direkten let iz Ljubljane, dobite že za 450 evrov za osebo, vTuni-ziji pa boste v hotelu Caribbean World Djerba, kije odlična izbira za družine z otroki, dopusto-vali 7 x all inclusive z direktnim letom iz Ljubljane že za 399 evrov za osebo. Ljubitelji sončnih zahodov v belo-modri deželi Grčiji pa obiščite otok z najlepšimi plažami Kefalonijo, raj za romantike Santorini, plavajoči vrt Egejskega morja Kos ali Rodos, ki je prava izbira za ljubitelje all inclusive ponudb. Grčija, 7xpolpenzionzdirektnim letom iz Ljubljane že za 699 evrov. Če bi letos radi preživeli počitnice nekje drugje, a ne predaleč, je Črna gora prava izbira. Playin prodajni hit je hotel Pearl Beach Čanj, 7xall inclusive, s čarterjem iz Ljubljane, že za 520 evrov za osebo. Če vam letalo ni pri srcu, je tu čudovita hrvaška obala. Top izbira so mobilne hišice v Camping park Soline Biograd, Grand hotel View Brač, hotel Quercus - Drvenik, ki je odlična izbira za družine z otroki, Poreč hotel Zorna (all inclusive počitnice) ali Lovran (hotel Park). Seveda pa ne pozabite na našo slovensko obalo: Strunjan (hotel Salinera), Portorož (hotel Bernardin), Izola (Belvedere), Piran (Art hotel Piran) in še in še... Vamos a la Playa - pohiti in rezerviraj poletne počitnice že danes, ko so cene nizke in popusti visoki. Več informacij in rezervacije: Playa Qcenter Ptuj, 02 292 6004, info@agencija-playa.si Še pred dopustom pa bo treba maksimalno izkoristiti nori pustni vikend! V Arbadakarba Party Shopu v Qcentru Ptuj boste tudi tik pred pustom še našli najlepše in najbolj pisane pustne kostume za odrasle, kostume za otroke v številnih različnih in priljubljenih motivih, pa tudi kostume za dojenčke, v katerih bodo male ma-škare naravnost blestele. Pri njih dobite tudi številne dodatke, kot so meči, klobuki, ogrlice, tatuji in očala, na voljo so številne različne obrazne maske, tudi pisane in kakovostne barve za poslikavo obraza in pustno dekoracijo. Pridite v Arbadakarba Party Shop v Qcenter na Ptuju, izberite najbolj pisano in izvirno masko zase ter uživajte v norem pustnem času. 20 Štajerski Za kratek čas torek • 13. februarja 2024 Pleurobranchus membranaceus Ima ovalno telo. Na glavi sta obustna izrastka in rinoforja, ki sta cevasta in zavita navznoter. Na plašču so majhni bunkasti izrastki (tuberkuli). Podolgovate dvoperesaste škrge so na desnem boku. Notranja lupina je bolj ali manj ovalne oblike, obenem pa ima zelo široko ustje. Telo je svetlo rjavo s številnimi lisami nepravilne oblike. Zraste do 12 cm. Življenjsko okolje: Živi na skalnatem in sedi-mentnem dnu. EJ nas nekdanji nogometni sodnik (pamir) slivovo Žganje časovna tabela rimski bog smrti čas, ko prehaja dan v noč oslova izjava dolg, nitast nevre-tenčar čas starih grkov in rimljanov francoski slikar in smučarka grafik stuhec (claude) pritok orinokav venezueli audijev kupe nas sredina pesnik besede (anton) zavesa slavilna pesem krilati b02ji sel zlato jabolko obleka duhovnikov hokejski plosček poškodo-vanost v požaru glivična bolezen na vinu kurilno, jedilno, ribje 7 pustolovščina udobno poletno obuvalo aromaiski ogljikovodik iz premogove-ga katrana nezakonski otrok spodnja površina stričeva 2ena smučarka cuktoni ugandski politik amin dada anton novačan slovenski slikar središče in grafik vrtenja (avrelij) igralec russell nekdanji model daewooja otroška zadnjica nasa pevka (sandra) pustna slaščica nizozem. pesnik (jacob) nebesni kr02ni obok am. režiser (martin) ukana, prevara konjski tek znamenje v horoskopu eskimi po lastnem imenovanju predelani esperanto poslopje za seno janez škof človek v prvih letih nadležne žuželke nauk o pomorski plovbi emil adamič olga rems špela lokar agatha christie kraj s nnnj j tekaškimi progami " smuč. skn kalnicami iii JEKlE,NI '"ski K0NJIÍEK atletski teks predajo palice prečna palica na lestvi Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Pred vami je bolj umirjen teden. Duh prijateljstva se bo širil in izpolnila se vam bo srčna želja. Seveda vam bo v namig nek prijateljski nasvet, kaj morate še spremeniti, da dosežete popolnost v sreči. Na delovnem mestu boste vzeli usodo v svoje roke. Srečen dan: torek. BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Nakazano je, da boste preživeli teden v tišini in v razmišljanju. Spodbudno bo delovalo, da si svoje občutke zapisujete in verjemite, da vam bo le tako lažje. V prenesenem pomenu besede si boste vzeli v roke čopič usode in pomembno bo, da na platno življenja vnašate žive barve. cO- TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) Daleč v ospredju bo potreba po ljubezni in vnašanje neke kreativnosti. Priložnosti, da si vzamete čas zase, bodo prava redkost. Toda od vas je odvisno, kako si boste razporedili čas. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. V ljubezni se cedita med in mleko. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Odločite se in naredite nekaj zase. Pravzaprav bo to čas, ko se boste ločili od tistih stvari, ki vas motijo. Dom bo vir navdiha in priložnosti za uspeh. Pomembno je, da ozavestite, da ste ljubljeno bitje. Srečna roka vas čaka pri nakupovanju. Odpravite se k frizerju! j/fl K jCKAIL) A Odprle se vam bodo neke novosti in novi pogledi. Spremljal vas bo duh optimizma in dobra volja bo prinašala ravnovesje. Kreativni dogodki se bodo odvijali v okviru vaše službe. Pričakovati je neko pomoč in pristno sodelovanje. Če še študirate, vam bo šlo vse po načrtih. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Duh optimizma vam vliva zaupanje. V komunikaciji boste napredovali in stopili v ospredje. S svojim znanjem in izkušnjami boste v veliki meri napredovali. Ozavestite, kaj vas veseli in vam je blizu. V ljubezni bo v ospredju svoboda. Spremembe se odvijajo s svetlobno hitrostjo. APURE - levi pritok Orinoka v Venezueli, LORRAIN, Claude - francoski slikar in grafik, LUKEŽIČ, Avrelij - slovenski slikar in grafik Ptuj, Slovenija • Dobrodelni bobnarji za poplavljena območja Nove bobne bodo prejele štiri osnovne šole Sedmega oktobra lani se je na zgornjem grajskem dvorišču ptujskega gradu odvil koncert Bonarji na gradu 2023, kije pritegnil številne obiskovalce od blizu in daleč. Tudi pri drugem bobnarskem dogodku sta moči združila Mihael Toš (Hudobni Volk) in Marko Soršak Soki (Elvis Jackson) ob pomoči Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in Zavoda za turizem Ptuj oz. MO Ptuj. Tako kot že prvi koncert je imel tudi lanski dobrodelno noto, na njem so zbirali sredstva za otroke s poplavljenih območij. Uspelo jim je zbrati toliko sredstev, da bodo nove bobne prejele štiri osnovne šole s teh območij. Na prvih dveh, na OŠ Slovenj Gradec in OŠ Črna na Koroškem, je bilo v teh dneh ob prejemu novih bobnov zelo svečano in veselo. Otroci so se zahvalili z nastopi. Predaje sta se udeležili tudi podžupanja MO Slovenj Gradec Martina Šišernik in županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Na začetku pomladi bosta Mihael Toš in Marko Soršak Soki nove bobne izročila še dvema osnovnima šolama. Obdarovanje šol poteka v sklopu akcije 20 za 20, ki jo Marko Soršak Soki izvaja že več let. Z Mihaelom se tudi ob tej priložnosti zahvaljujeta vsem, ki so s svojimi prispevki pomagali, da bodo imele štiri osnovne šole na poplavljenih območjih nova glasbila. Koncert Bobnarji na Foto: zasebni arhiv Prve dobrodelne bobne sta prejeli OŠ Slovenj Gradec in OŠ Črna na Koroškem. Bilo je zelo svečano in veselo, sta ob predaji povedala Miha Toš in Marko Soršak Soki. ptujskem gradu bo potekal tudi letos, ko Ptuj slavi 1955. obletnico svoje prve omembe v pisnih virih, zato si zasluži še en bobnarski spektakel. Tudi letošnji bo dobrodelne narave. Obisk dosedanjih dveh bobnar-skih dogodkov je pokazal, da si jih ljudje želijo, hkrati pa se pridružujejo vsem tistim, ki želijo nekomu pomagati in prinašati veselje. Leta 2022 se je na Ptuju končalo zbiranje denarja za nakup kombi-ja za Mateja, lani zbrana sredstva pa so šla za nakup novih bobnov za štiri osnovne šole na območjih, ki so jih v tem letu prizadele uničujoče poplave. Tako bobnarski koncerti postajajo še ena ptujska tradicija, neke vrste bobnarska prestolnica, ki ne razveseljuje samo z glasbo, temveč tudi s svojo dobrodelno noto. MG (21. 6. - 22. 7.) RAK Izzivi, ki vas čakajo, vzbujajo nek strah. Toda zavedajte se, da se bo na koncu vse odvijalo tako, da v sebi najdete neko moč in zaščito. Na delovnem mestu bo veliko prijetnih besed in rezultati prihajajo sami po sebi. V ljubezni bosta v ospredju temperamentnost in romantika. v." r LEV (23. 7. - 22. 8.) Zavihali si boste rokave in se postopoma lotili vsega. Čeprav notranji nemir ostaja, ga boste morali uporabiti sebi v prid. Pravzaprav bo tako, da ne iščete lažjih poti in ne spreglejte smerokazov. Bogat vir navdiha vam bo lastna intuicija in pomoč partnerja. DEVICA (23. B. - 22. S.) Odprle se vam bodo nove poti in številčne priložnosti, ki prinašajo neke izzive in temperamentnost. Odkrili boste, da ste v sebi kot skrinja, ki nosi zaklad. Posebni izzivi in možnosti za nova spoznanja vas v ljubezni čakajo okoli valentinovega (14. februar). - KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Naredili boste finančni načrt in iz omenjenega izvlekli korist. Številčne majhne pozornosti bodo štele v ljubezni. Resnica pa je, da določene stvari rajši skrijete za masko togega in hladnega videza. Srčni izvoljenec vas bo zelo presenetil. Pred vami je ploden teden! VODNAR (21. 1. - 1B. 2.) Čeprav vas obdaja nek nemir in hitrost, v sebi občutite neko ljubezen. Postali boste lahko tudi zelo drzni, hitri in temeljiti. Problemov, ki jih za vas pripravlja življenje, se morate lotiti z drugega zornega kota in tako vam bo vsekakor mnogo lažje. Odpravite se na meditacijo. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Čeprav boste instinktivno iskali bližnjice, vam bo življenje namenilo določeno lekcijo. Znašli se boste v situaciji, kjer se boste morali postaviti zase. Na delovnem mestu prihaja čas za skupinska sodelovanja in s tem tudi čas uspehov. Sreča se skriva v majhnih stvareh. petek • 9. februarja 2024 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBHlK 21 Ponedef ek prinaša otroško maškarado Društva prijatel ev mladine Ptuj Čas, ki ga Ptujčani in okoličani preživijo najbolj doživeto, je čas Kurentovanja. Vsi, od najmlajših do najstarejših, se prepustijo zabavi in druženju ter našemljeni sodelujejo pri ohranjanju bogate tradicije, s tem pa sovpada še izjemno razpoloženje ob najboljših glasbenih gostih v karnevalski dvorani. Pustni torek je na Ptuju dan, ko je vse prilagojeno pustnemu dogajanju. Prav vsi prebivalci in zaposleni tisti dan pridejo na ulice in v službo maskirani - nekateri bolj, drugi samo s kakšnim manjšim dodatkom. A glavno je, da se vsi zavedajo pomena pusta, druženja in zabave. V večini podjetij na Ptuju ob 12. uri zaključijo delo, se odpravijo v mesto, v lokale in se družijo ob dobri glasbi, izjemni domači kulinariki in najboljših ptujskih pustnih krofih. Seveda se to edinstveno urbano pustovanje rado zavleče v pozne večerne ure. V času pusta oblast na Ptuju prevzame princ karnevala. Ta od županje mestne občine Ptuj v imenu vseh pustnih likov in mask prevzame ključe mesta ter »oblast« za čas festivala - do pepelnice. Je protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah, ki v pustnem času doma in na tujem predstavlja Kurentovanje, mesto Ptuj in karnevalske prireditve. Princ karnevala po izboru zgodovinarke Marije Hernja Masten od leta 2003 naprej z insignijami, značilnimi oblačili in gardo predstavlja zgodovinsko osebnost kraja, od koder prihaja. Letos mestu vlada 19. princ karnevala Marko Šamperl Francesco Guffante, mestni sodnik. 19. princ ptujskega karnevala predstavlja ptujskega mestnega sodnika in veletrgovca Francesca Guffanteja, ki je konec 15. stoletja prišel na Ptuj z italijanskimi družinami gradbenikov iz Lugana na jugu Švice, v italijansko govorečem delu današnjega kantona Tici-no. Njegova vogalna hiša na Murkovi 2 spada med bolj poznane hiše Ptuja. V ponedeljek, 12. februarja, ob 16.30 bo karnevalska dvorana Campus Sava gostila veliko otroško maškarado Društva prijateljev mladine Ptuj. Za zabavo bo skrbel Čarovnik Grega, delili bodo brezplačne krofe, nagradili najlepše izvirne družinske, skupinske in posame- zne maske. Za otroke do 14 let je vstop prost, za odrasle vstopnina znaša pet evrov. Skupaj z obiskovalci bodo rajali prostovoljci/klovni - člani DPM, skupaj z učenci ptujskih osnovnih šol in Gimnazije Ptuj. Nagrade bodo prispevali MGP Ptuj, Sava/Terme Ptuj, Poki ¡inski muzej Ptuj, Kurentova hiša, Arbadakarba, restavracija De Poncho in še kdo. Dogodek poteka v sodelovanju z Javnim zavodom Ptuj, družbo Radio-Tednik Ptuj in karnevalsko dvorano Campus Sava. Prireditev bo trajala dobri dve uri, kot zagotavljajo v Društvu prijateljev mladine Ptuj, pa bo tudi otroška maškarada simpatična, vesela in polna lepih doživetij. Vstopnice za Kurentovanje 2024 lahko kupite na entrio.si, bencinskih servisih OMV in v trafikah 3DVA. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj Foto: Črtomir Gozmk RADIoPTUJ Štajerski TEDNIK VSTOPNICE: ENTRfllO ^^^ www.entrio.si OMV 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 13. februarja 2024 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM sedem silažnih bal, silirano goveje seno - sejana trava. Cena za balo 40 €. Tel. 041 897 584. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM dva prašiča domače reje, težke okrog 200 kg. Tel. 041 462 171. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 NEPREMIČNINE PRODAMO - Ptuj, desni breg Drave, samostojna hiša (1976), skupne velikosti 176 m2, zemljišče 741 m2, vzdrževana, Cena: 178.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 02/620 88 16 RF/MAX ~ POETOVIO www.re-max.si/Poetovio Houa Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. KlU^ Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. KARNEVALSKA SAVA MEDIA 24 (ft RADIOPTUJ Štajerski TEDNIK Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z občino Gorišnica in osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica. Vidimo se v četrtek, 15. februarja, ob 18.00 v kulturni dvorani Občine Gorišnica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Gorišnica. VSTOPNICE: ENTRfO www.entrio.si O IV SILKFM uiuflpen Štajerski TEDNIK RADinPTIII SAZAS Iradio celie no\/i t^Hnik petek • 9. februarja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 V Naši ženi beremo... "'¡mZ^V 3SE »» Kaj torej pomeni resnično začeti na novo? S to besedno zvezo običajno označujemo prehod ali spremembo, ki vodi k novemu obdobju v življenju. To lahko predstavlja nov pristop do vsakodnevnih opravkov, spreminjanje življenjskih navad, boljšo komunikacijo, več časa zase ali nam pomembne osebe, npr. otroke, partnerja, prijatelje, postavljanje novih ciljev ali celo začetek popolnoma novega poglavja v življenju... « Zev prodaji! MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiirtediiik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, spokojno spiš, a z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob izgubi mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Ane Kostanjevec S CESTE 8. AVGUSTA 24 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku ter darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in govornici za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi kolektivu OŠ Destrnik-Trnovska vas, staršem in učencem za izražena pisna in ustna sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni f f 4 spomeniki amnoseK 4 Boštjan ZEMLJAKs.p. stopni Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA - LANCOVA VAS 2 b e-mail: kamnosestvo.zemljak@gmail.com www.kamnosestvo-zemljak.si PVC okna, vrata, senčila rolete, senčila ABA pvc okna, vrata PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovativas ati vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskegatednika zase atijo kot izvirno in unikatno darito podariti PROGRAMSKI NAPOVEDMK PETEK, 09. februar 00:00 08:00 08:30 09:30 10:25 12:00 13:30 H: 30 18:00 19:30 20:00 20:45 21:50 23:no 00:00 08:00 OS: 30 09:00 09:45 10:00 10:50 11:20 13:00 15:00 17:00 18:00 19:30 20:00 23:20 00:20 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Kronika iz občine Gorišnlca Fašenk v Markovdh 2000 Fašenk v Markove!h 1998 Starpolnt prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Ob dnevu kulture v Pod le h ni ku Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Dan kulture v Gorišnici Kronika iz občine Gorišnica Astro - v živo Video strani SOBOTA, TO. februar Video strani Jutranja telovadba Mlc Mengeš — zdravstvena oddaja O faŠenku pred fašenkom Tiskovna konferenca Fašenk v Markovdh Utrip Ormoža PLujska kronika Etnografski fašenk, Marko vei 1999 Fašenk v Markovdh 2024 - v Živo Orfejčkova parada, 2016 Staipoint prodajno okno Ob dnevu kulture v Pod le h nI k j Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 29. Fašenk v Markovdh Starpoint prodajno okno Video strani NEDELJA, II, februar 00:00 Video strani 08:00 jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Ta veseti dan kulture po Hajdinsko 10:00 Pust je na Hajdini 11:00 26. fašenk na Vidmu 13:00 S pesmijo predemo že 70 let 15:00 Dan kulture v Gorišnici 16:00 Orfejčkova parada, 2016 18:20 Pustna povorka v Majšperku, 2017 20:00 Trniče ob kulturnem prazniku 21:40 Video strani PONEDELJEK, 12. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Srečanje ljudskih pevcev Lancova vas 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 11:50 Pustni običaji na štajerskem 13:50 Starpolnt prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 3.8:00 26. fašenk na Vidmu 20:00 29- Fašenk v Markovcih 23:00 Starpolnt prodajno okno 00;00 Video strani v KRAT TP9TVTT KPT7AN 'nirm Ka KIH " MEDIfl^24 ■ ...^pftvebetjue... VELIKA IZBIRA SEMENSKIH VREČK VRTNIN BENCINSKA ZAGA PRIME VGS 460 MOTOR: BENCINSKI; TIP MOTORJA: VILLAGER, DVOTAKTNI, ZRAČNO HLAJEN; MOČ MOTORJA: 1,8 kW (11000 rpm) 2,45 KM DOLŽINA MEČA: 440 MM; PROSTORNINA MOTORJA: 45,8 Cm3 ŠT. ZOB VERIGE: 36; PROSTORNINA REZERVOARJA: GORIVO: 550 ML, OUE: 260 ML; MASA 5,5 KG; SISTEM PROTI VIBRACIJAM; ČRPALKA G0; Smo pooblaščeni trgovec STiHL % SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF L V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno t kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis. Q2 74 \ 55 26 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 9. februarja 2024 Cirkulane • Na sejmu so promovirali kulturno dediščino Haloz Veliko zanimanja za obisk cirkulanskih znamenitosti Manjše haloške občine se vse bolj turistično prebujajo. Ena izmed njih je občina Cirkulane, v kateri je kar nekaj zanimivih turističnih točk - od Parka dediščine, spominske sobe dr. Vladimirja Bračiča, cerkve svete Ane do gradu Bori. Vedno večje tudi ponudnikov in nočitvenih kapacitet. Ptuj • Diamantna poroka zakoncev Milošič Ena zadnjih večjih promocijskih aktivnosti je bila predstavitev občine Cirkulane na turističnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Cirkulanska stojnica je bilo zelo dobro obiskana, obiskovalci so iskali ideje za preživljanje prostega časa in izletov, zanimali so se tudi za kulturni, gastronomski in aktivni turizem. Veliko navdušenja sta požela grof in grofica Sauer, zgodovinska lika, ki sta mimoidoče seznanila z bogato zgodovino gradu Borl. Predstavitev cirku-lanske občine so prikazali člani Turističnega društva in Društva za oživitev gradu Borl. Letos so se jim pridružili trije ponudniki - Vino Gorjup z okusi haloškega vina, ha-loška pivovarna Freezy beer, Ana Estate z nočitvenimi kapacitetam in GT Gorsko, ki izdeluje lesene mobilne hiške. Pri promociji je sodelovala tudi Nataša Orešek iz občinske uprave. Zvonko Bratušek, predsednik TD Cirkulane, je povedal, da je bil letos res dober obisk, kar jih je prijetno presenetilo. Tri večje skupine so celo rezervirale obisk Parka dediščine in drugih znamenitosti. Sejma se sicer udeležujejo že zadnjih nekaj let, postavitev stojnice pa je za turistična društva brezplačna. Dogodek so med drugim izkoristili za druženje s predstavniki drugih turističnih društev ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks. »Letošnja prednost je bila vsekakor to, da smo lahko obiskovalce napotili direktno do naših ponudnikov. Povabili smo jih tudi na fašenk in vse druge tra- OKNA, VRATA & GARAŽNA VRATA www.naitors.si vi NAIiORS„ Tel.: OZ 74113 00. Mob: 031703 204 Gorišnica 1. GoriSnica y Živahno in delovno skozi vseh 60 skupnih let Marija in Martin Milošič iz Spuhlje 38sta se prvič poročila 19. januarja 1964 na Ptuju. Letos sta s svojci in prijatelji proslavila redek jubilej - diamantno poroko. Foto: TD Cirkulane Ena izmed osrednjih turističnih točk je poleg gradu tudi Park dediščine. Obiskovalce pa sta na grad Borl vabila grof in grofica Sauer. Marija je kot edinka živela z družino v Spuhlji, Martin pa je zgodnje otroštvo preživljal v Bre-zovcu pri Cirkulanah z bratom in tremi sestrami. Po osnovni šoli je šel živet k Božakovim v Bukovce in tam bil kar nekaj let. Leto dni pred njuno poroko sta se spoznala na poroki Marijine sestrične. Martin se je priženil k Mariji na kmetijo. Zaposlil se je v Agisu, Marija pa je ostala doma, saj je bilo veliko dela na kmetiji. Oba sta imela pridne roke. Rodili so se jima štirje otroci: Zinka, Ivan, Martin in Marijana. Danes ju razveseljuje šest vnukov: Jure, Mišel, Katja, Matej, Tadej in Maja ter že trije pravnuki: Matevž, Mercedes in Maruša. Zdravje jima še vedno odlično služi, zato kar sama poskrbita, da je hiša z okolico urejena. Martin rad kosi travo in obreže brajde, Marija pa poskrbi za rože. Sama si pride- Foto: MM lata tudi vso zelenjavo na manjši njivi ob domu. Martin še vozi avto, tako sta velikokrat v Brezovcu, kjer imata vikend z goricami, ki jih z veseljem obdelujeta. V prostem času pa Marija rada plete in obvezno še speče kruh ali pecivo, ki je vedno na mizi, ko pridejo na obisk domači. Martin pa rad prebere tudi Štajerski tednik. Skupaj pa rada ob kavi pogledata tudi TV. Marijana Milošič dicionalne dogodke,« je povedal Bratušek, ki je z letošnjim odzivom in pozitivnimi komentarji nadvse zadovoljen. Promotorjem občine se je pridružila tudi cirkulanska županja Antonija Žumbar in se vsem sodelujočim zahvalila za ves trud in angažiranost. Estera Korošec ■ i dan ženi naredil še pUstitno V, v vati so na stara tóa končali pred urati-ee^n^-r; ^ Vnmnolomu ni nikoli postai <>^^ Nagradno turistično vprašanje \y u u V a cenmi maskami t ivami V najbolj pustnem tednu letošnjega pustnega časa so v sklopu 64. Kurentovanja potekali že številni nastopi in predstavitve avtohtonih pustnih mask. Do pokopa pusta v torek pa se bodo zvrstili še trije nastopi. Danes pridejo na ptujski Mestni trg Jurek in Rabolj, ploharji, v soboto in ponedeljek pa kurenti in koranti. V nedeljo, 11. februarja, pa se bo po ptujskih ulicah in trgih vila velika mednarodna povorka z blizu 3.000 udeleženci. Letošnji nagradni fond za najboljše karnevalske maske znaša 4.400 evrov. Podelili bodo tri glavne nagrade, za najboljšo skupino znaša nagrada 1.500 evrov bruto, druga bo prejela 1.200 evrov bruto, tretja pa 900 evrov bruto. Vse druge sodelujoče skupine pa bodo prejele bone v vrednosti 100 evrov. Otroška povorka bo že tradicionalno v ponedeljek. Zabave željni pa bodo obiskali dvorano Campus na Ptuju in zabave v okolici Ptuja. Sicer pa je program 64. Kurentovanja do izteka, 13. februarja, nadvse bogat, pustni dogodki pa si tako na Ptuju kot v okolici podajajo roke, kar je razvidno tudi iz letošnje programske knjižice. Jutri bodo na Ptuju razglasili tudi letošnje prejemnike nagrad v okviru 16. mednarodne nagrade ex-tempore Ptuj Karneval 2024. Dela udeležencev pa so že na ogled v Galeriji Magistrat in Mali galeriji mesta Ptuj. Kurente lahko občudujemo tudi na likovnih umetninah ptujskega slikarja in likovnega pedagoga Jožeta Foltina v Miheličevi galeriji, v hotelu Mitra pa Kurente iz sonca že tradicionalno razstavlja ljubiteljska slikarka Anamarija Toš. Odprtje razstave je pospremil novi film Mihaela Toša z naslovom Kurent. V beli dvorani Grajske pristave v Ormožu pa so ob letošnjem kulturnem prazniku odprli razstavo Vino na meji. Razstava je posvečena vinu, ki je kulturno zvezan z zemljo in ljudmi tega območja. Tako v Sloveniji kot na hrvaški strani meje pridelujemo in konzumiramo zelo podobno vino, kar je zagotovo rezultat skupnega zgodovinskega izročila, pa tudi sodobnih trendov, so zapisali snovalci razstave. Na desetih panojih jo spremlja slikovno bogato opremljen katalog. Na ogled bo vse do 10. maja 2024. V Salonu umetnosti na Ptuju, ki je v celoti posvečen ptujski arheologiji, pa bo do 21. maja letos na ogled razstava In? Kaj smo odkrili?, ki jo spremlja tudi katalog, ki popelje skozi štiri najdišča Ptuja in okolice, kate- rih odkritja so pomembno prispevala k obogatitvi kulturne dediščine na tem območju. Z naslovom razstave in kataloga muzejski strokovnjaki oz. arheologi tudi odgovarjajo na pogosta vprašanja ljudi o tem, kaj so med arheološkimi raziskavami odkrili. Najdbe na teh najdiščih potrjujejo, da je bil Ptuj v rimskem času veliko in bogato mesto, ki je imelo okrog 40.000 prebivalcev. Najpomembnejše delo Matija Murka, slovenskega literarnega zgodovinarja, etnologa, slavista in urednika, po katerem je Slovensko etnografsko društvo poimenovalo svoja najvišja stanovska odlikovanja, je Zgodovina južnoslovanskih slovstev. O naslovu tega dela smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Eva Kurbus. Danes sprašujemo, katera po vrsti je bila letošnja Obarjada, največji humanitarni dogodek na prostem v tem času in tudi največji dogodek slovenskih Lionsov, ki poteka v organizaciji Lions kluba Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika Osojnikova 3, do 16. februarja. Foto: Črtomir Goznik „Slovenija je Evropa v malem," ko gre za pustne maske, je svoji knjigi Maske slovenskih pokrajin že leta 1984 zapisal Niko Kuret.