ZAKAJ POSREDNIKI?
ZARADI VISOKIH CEN, KI PRIVABUAJO PRODAJALCE IZ VSE JUGOSLAVIJE, SO LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRGI SKOZI VSE LETO DOBRO ZALOŽENI Z VRTNINAMI, SADJEM IN SVE20 ZELENJAVO - PREMALO MANIPULATIVNEGA PROSTORA ZA PRIPRAVO BLAGA, SORTIRANJE IN EMBAURANJE -PREPRODAJA PODRAŽUJE BLAGO
Ljubljana se je v povojnem času izredno hitro razvijala. Z visoko blokovno gradnjo se ni spremenila samo zunanja podoba mesta, spremenile so se tudi potrebe prebivalstva. Z vsakim letom se zmanjšuje delež prebivalstva, ki se oskrbuje s kmetijskini pridelki iz lastnih virov. Prebivalstvo je zato vse bolj odvisno od organizirane dobave živil in ponudbe v trgovini na drobno ter na živilskih trgih.
Zaradi splošnega družbenega pomena je zaupana skrb za preskibo Ljubljančanov z osnovnimi živili ne samo organizacijam, ki trgujejo z živili, marveč tudi mestni skupščini, ki je na zadnji seji sprejela informacijo o tej problematiki.
Na območju Ljubljane živi 270.000 stalno in okoli 24.000 za-časno prisotnih prebivalcev. Od tega jih živi v ožjem mestnem predelu 226.000 Poraba zlasti mleka in mesa je skiomna in kaže, da vzdržujejo prebivalci z območja Ljubljane rela-tivno zadovoljivo življenjsko raven na račun slabe sestave prehrane. Zato tudi porabe ne moremo isto-vetiti s potrebami, ki bi bile ob ustrezni kupni moči prebivalstva Ljubljane večje, posebno glede mesa in mleka. Naj omenimo, da je po-raba mleka in mesa v razvitih de-želah za 50 do 100% višja kot v Ljubljani.
Največ prodajnega prostora ob-segajo samopostrežne trgovine, v ka-terih dobe potrošniki poleg špece-rijskega blaga in sadja, vitnine, pakirano sveže meso, jajca in mleko. Slede klasične šepecerijske trgovine, specializirane prodajalne za meso in mesne izdelke in specializirane pro-dajalne kruha, peciva, mleka in mlečnih izdelkov. Najbolj skromen prodajni prostor ima trgovina za prodajo sadja in zelenjave, verriar ga dopolnjujejo živilski trgi.
Zanimivo je, da se je v zadnjem času v Ljubljani močno povečalo število prodajaln mesa zunaj ljub-ljanskih mesno-predelovalnih pod-jetij, kar kaže na odprtost ljub-ljanskega trga.
Preskrba z vrtninami in sadjem
Pomembenjša ponudnika vrtnin in sadja na območju Ljubljane sta trgovski organizaciji Sadje-zelenjava in Emona, ki imata v Ljubljani tudi ustrezna skladišča in hladilnice. V prometu na drobno je močnejši po-nudnik še trgovska organizacija Mer-cator. Ljubljana kot veliko potroš-niško središče pa jc zanimiva tudi za prodajalce vitnin in sadja iz drugih slovenskih in jugoslovanskih krajev. Dobre prometne zveze omogočajo, da pride blago sveže na trg in tako je Ljubljana oskrbljena s svežo zele-njavo skozi vse leto. Za dobro oskrbo s sadjem in vrtninami tudi v nesezonskih mesecih pa poskrbe trgovske oiganizacije, ki imajo v Ljubljani dokaj obsežen skladiščni prostor s hladilnicanL
Na ljubljanskih živilskih trgih pa se vedno v večji mcri pojavlja pre-prodaja, ki ima za posledico podra-ževanje blaga. Tako so npr. cene sadja in vrtnin na živilskih trgih več-krat višje od cen v drobnoprodajnih poslovalnicah. Pri takem prometu pa je komunalna organizacija LJub-ljanski živilski trg samo upravitelj in oskrbnik prostora, ki ga po pogodbi (družbeni sektor) ali za vsakodnevne odškodnine (zasebni sektor) oddaja v uporabo. Uprava živilskega trga nima niti hladilnic niti skladišč in drugih manipulativnih prostorov. Blago dovažajo potiudniki vsako-dnevno na trg. Nepiodane količine vrtnin in sadja le-ti vskladiščijo za-časno v zaklonišču pod Gradom in po raznili dvoriščih in drvainicah. V tako neurejenih razmeraii se nenad-zorovano tazvija prekupčevanje. Zlasti večji proizvajalci pripeljane količine sadja in vrtnin v celoti od-dajajo stalnim prodajalcem, ki do-dajo na proizvajalčcvc cene visok pribitek (tudi do 100%). Ti pre-kupčevalci imajo mnogokrat po-trdila pristojnih občin, da so blago sami piidclali.
Ni osamljen primei, ko prodajalec vrže blago (zlasti paradižnik in so-lato) raje v Ljubljanico, kot da bi znižal ceno.
Poleg zasebnikov trgujejo s sad-jem in vrtninami na živilških trgih tudi dmžbene trgovske organizacije. Njihovo blago prodajajo na stoj-nicah prodajalci, ki imajo s pod-jetjem sklenjene pogodbe - pav-šalisti. Podjetja jim dajcjo od pro-danega blaga rabat ali pa ceno obli-kujejo sami in se v tem primeru po-javljajo bolj ali manj kot prekup-čevalci. Sodimo, da bi morali takšno in podobno trgovsko dejavnost na območju Ljubljane prepovedati, de-javnost živilskih tigov pa bi bilo po-trebno reorganizirati in dopolniti.
Za gram svežega mesa
Na območju Ljubljane je v zaseb-nem sektorju reja živine za zakol sla-bo razvita. Družbena kmetijska go-spodarstva, ki imajo svoja pitališča, pa živino zaradi ugodnejših cen pro-dajajo za izvoz. Preskrba z mesom je tako v Ljubljani skoraj v celoti od-visna od dovoza živine in mesa iz drugih krajev, posebno iz sosedne
Hrvatske. Oblikovanje cen ureja za-konodaja tako, da se cene živinc oblikujejo prosto po tržnih pogojih, cene svežega mesa pa so maksi-mirane na ravni, ki jo je v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi določila mestna skupščina.
Kako pa je s preskrbo z mlekom?
Ljubljana je z mlekom soraz-mcrno dobro preskrbljena. Izbor je dokaj pester in obsega pasterizirano mleko z različno tolščobno stopnjo (3,2 in 1,6) v poletilenski in tetia-pak embalaži, steriliziiano in homo-genizirano" alpsko mleko, alpsko mleko z dodatki (čokoladno tnleko) ter različne viste jogurta.
Ljubljanske mlekame zbiiajo mle-ko na obširnem območju ljubljanske kotline. Dolenjske, Žasavja in v občini Smarje pri Jelšah. Svoje obra-te ima podjetje razen v Ljubljani (centralni obrat) še v Stični, Velikih Laščah, Kočcvju in v Smarju pri Jel-šah. Za Ljubljano je predvsem za-nimiva proizvodnja v centralnem obratu v Ljubljani; drygi obrati mle-ka večinoma predelujejo v mlečne izdelke. Ko je ponudba mleka manjša, pa ti obrati zbirajo mleko za potrebe centralnega obrata.
Iz Emone letno 27 milijonov jajc
Ljubljana ima dokaj urejeno pre-skrbo jajc. V bližini mesta ima trgovska oiganizacija Emona velika vzrejališča kokoši nesnic z letno zmogljivostjo okoli 27 milijonov jajc. Prek drobnopiodajne trgovske mreže nudijo jajca na območju Ljubljane tudi vsi drugi večji pro-izvajalci jajc iz Slovenije, Perutnina Ptuj, KIK Pomurka in perutninski kombinat Neverke. Na živilskih trgih pa prodajajo jajca v večjih ko-ličinah zasebni pioizvajalci iz Po-dravine. Znatna je tudi samo-preskrba prebivalstva iz drobne reje perutnine. Ob veliki ponudbi so cene kljub prostemu oblikovanju relativno nizke in so jajca zato poleg konzumnega mleka sorazmcrno po-ceni beljakovinsko živilo. Poraba jajc je zaiadi ugodnih nabavnih mož-nosti dokaj visoka.