t» * [F ' H V hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče vV% \ % d '*v # 7 V I Praznično Zagorje WO let AMD Izlake ) Miniremp Ledenica 838571 401998 Številka 16, letnik 22, 11. 08. 2011, cena: 1,50 EUR 4 K AKCIJA! Za čiste zobe in zdrave dlesni poskrbimo mi. Smo edini v Zasavju. Tel.: 03/56 55 027 S tem kuponom imate 20% popust [ fllCTAlKO »o l jjgsm: 041 3I4 53I Igsm: OSI 603 579 I tel.: 03 57 7I 495 faks: 03 57 71 499^, m * STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 04J 622 385 J SV www.bolecina.tom tel.: 03/5419-715 ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si Marketing: ©43® ©©a ©©a Uvodnik Morate prebrati: Siavnosrna seja OS Zacoiue 1951 - AMD Iziaice - 2011 ZacoRSica Douna v osrčju SLovenue 106. ROJsrni oan Nuše KeRn Vrhc in Sv. Pianina 21. popoLone ob cirnaH maio DRucače Špecu za Brigito Jurišič 5 15 18 21 22 24 26 Vai zaeave zoper na LeoenicQQ Manjin KRpan 2011 »CamBeRic, PReiaeri!« je zavpita 30 38 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar In Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jf Pvan se je že občutno skrajšal in tudi L/vročina je popustila, vsaj zjutraj in zvečer. V zasavskih občinah se ne dogaja nič kaj pretresljivega, razen praznovanja v Zagorju, ki je in še bo v zadnjem počitniškem mesecu nudilo razvedrilo vsem Zasavkam in Zasavcem, ki preživljajo te poletne dni v zavetju domačega ognjišča. Prav vsi pač ne gremo na dopust v drugačno okolje, čeprav bi krvavo potrebovali spremembo, vsaj majčkeno, kratkotrajno, osvežilno. No, ja, vzemi, kar ti življenje ponuja! Res pa je, da to ni vedno po naših željah in okusih, pa če je temu vzrok standard, ki počasi in kar preveč vztrajno izgublja na kvaliteti ali pa narava dela, ki ga, hvala bogu, še imamo. Pa saj je tudi doma lahko v teh dneh malce drugače, kot v ostalih dneh leta. Vsaj za šolske obveznosti naših šolarjev, dijakov in študentov ni potrebno skrbeti - ali pač?! Ja, tisti, ki so v preteklem šolskem letu malce zabušavali, se že morajo pripravljati na popravek zamujenih priložnosti... Dvomim pa, da je mogoče zamujene priložnosti nadoknaditi vsem starejšim delavcem, ki se borijo za manjkajoča delovna leta. Se tudi uslužbenec komunale, ki na vročem dopoldanskem soncu star in zgrbljen kleči na asfaltu ob zelenici in puli plevel ob robovih in okrog pokrovov jaškov in skrbi za lepše okolje, bori za polno delovno dobo ali služi denar za vsakdanji ljubi kruhek? Socialna država se je že zdavnaj izmaknila iz našega vsakdana, kljub različnim socialnim podporam, ki jih še daje. Ali pa jih daje pravim državljanom, to se danes sprašujem. Zakaj ne pulijo plevela in pobirajo odpadkov mladi, ki nimajo dela, ki vročino in soparo dosti lažje prenesejo kot starejši in vse prevečkrat že betežni, samim sebi v napoto? Precej govora in tudi prelitega črnila je že bilo o tem. Verjamem, da se je kakšen korakec za popravek takih življenjskih absurdov ali čisto slovensko, neumnosti, že naredil. A kaj je en droben korak na avtocesti življenja države, socialne ali nesocialne, in njenih državljanov. Ne, ne pišem tega tako na splošno. Pišem to zato, ker se te zgodbe dogajajo pod mojim balkonom v Zasavju. Pišem to zato, ker sem poslušala komentarje svojih sosedov, ki so se zgražali ob pogledu na klečečega delavca, ki bi po vseh naravnih zakonih moral že davno uživati zaslužen pokoj, že zaradi svoje starosti, če ne delovnih let, medtem ko na čakanje, na zavod ali pa predčasno v pokoj odhajajo dosti mlajši. Pišem to zato, ker se je moja prijateljica ob pogledu na to neusmiljeno življenjsko stanje starejšega delavca razjokala in me spraševala, kako bi mu lahko pomagala. Nisem ji mogla odgovoriti, nisem je tolažila, ker se preprosto ne morem in ne smem vtikati v življenje drugih. Tega pač ne dovoli naš sistem... Pred nami je verski praznik, Marijino vnebovzetje, ki ga priznava in ga je za dela prost dan naredila naša država. Mogoče bi šli pa na romanje na Brezje s priprošnjami, da se že enkrat nehajo take in podobne neumnosti v tem sistemu... Lepo praznovanje vsem, tudi v rdečih revirjih, urednica Marta m JjB ( Naslednja številka ZASAVCA izide 25. 08. 201 Q Naslovnica: Cici tekačica Sara Rantah z mamico Slika StaR Naša bodočnost/Razmišljanja ZS SV rt e/ ocj ajjti/>rš, ^(/a s/fttx/t. 6e xe o/vte /to oec/fto tov/. Ge /te, nt /tiAo/t /// ffTa/t/t/&/, ran 04.08.2011 Biserka Rotar, Šmarjeta 9, Rimske Toplice - hči Neli Mejač Uršula Cankar, Ul. bratov Komel, Ljubljana-Šentvid - sin Gašper Nataša Hrup, Zbelovska gora 7, Slovenske Konjice -hči Ana Marie Gračner Petra Špur, Žlebe 1 L, Medvode - sin Bor Krek Maja Hvala, C. OF 1, Trbovlje - hči Lučka Dušanka Podjed, Kled 42 a, Trbovlje - sin Maks Leben Karmen Klanfer, Topolčica 202, Šoštanj - sin Tevž Vogrin Klanfer 06.08.2011 Merita Jašari, Podkraj 79, Hrastnik - hči Tea Sonja Dernjač, Badovinčeva 16, Laško - hči Ivana Trupi 07.08.2011 Ana Novak, Svibno 7B, Radeče - hči Monika 08.08.2011 Tanja Gorišek, Zidani most 29 a, Zidani most - hči Izza 09.08.2011 Bojana Rovšek, Sedraž 13 B, Laško - sin Jan Jernejšek Iskrene čestitke! Bil je petek, trinajsti, ko se je Anej rodil. Zdaj bo sobota, trinajsti, ko prvo torto bo dobil. Za prvi rojstni dan Aneju zvezde kradla bi z neba, A kaj bi to, saj v očkah jih ima. Zato pa te toplo objame, poljubček hitro ti ukrade In se ob tebi veseli - Babi Marti KDO SMO IN.... ‘Čeprav se je v zadnjih mesecih število brezposelnih v Sloveniji zniževalo, pa se je opazno povečal delež brezposelnih, ki so stari 50 let ali več. Veliko je takih, ki so delo izgubili zaradi stečajev. Brezposelnih, starih 50 let in več, je bilo julija 36,2 odstotka, medtem ko jih je bilo julija lani 31,4 odstotka, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. Julija seje ponovno zvišal tudi delež brezposelnih žensk, ki pa s 47,3 odstotka ostaja odstotno točko pod ravnjo iz lanskega julija. Deleži drugih skupin so bili julija nižji kot julija lani, in sicer je bilo brezposelnih, starih od 15 do 24 let, 8,5 odstotka (julija lani 10,1 odstotka), starih od 25 do 39 let 35,8 odstotka (lani 37,7 odstotka) in starih od 40 do 49 let 19,5 odstotka (20,8 odstotka). *Ker je vlada za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ sprejela rebalans proračuna in določila, kje vse je treba varčevati, bo manj investicij in denarja tudi za šolstvo. -vir MMC . Kriza je vse bolj prisotna tudi pri nas. Kdo bo zaslužil naše pokojnine, če ni plač? Žalostno je, da so v krizi tudi tisti, ki smo jim nekoč celo zavidali standard. Po Grčiji, Španiji, Portugalski in Irski tudi Italija napoveduje dolžniško krizo. Premier Berlusconi je že pripravil varčevalne ukrepe. Mi bomo začeli varčevati kar pri šolstvu, naši bodočnosti!!! Vse starejša populacija ne more priskrbeti in oskrbeti vsega, kar se od nje pričakuje, poleg tega pa, kot je iz zgornjega razvidno, tudi starejši vse pogosteje ostanejo brez dela. Lani so stari 65 let ali več predstavljali 16,5 odstotka prebivalstva, leta 2060 pa bo v tej starostni skupini skoraj vsak tretji prebivalec. Kje je konec? Kaj čaka naše potomce? Po treh letih je naša država v letošnjem letu spet imela pozitiven selitveni prirast - priselilo se je več slovenskih državljanov in tudi tujcev, kot se jih je odselilo. Poleg tega se jih po dolgem času spet rodilo več kot umrlo. To je podatek, ki razveseljuje, ampak...ko ne bi bilo tega ali.... torej brezposelnosti. Če se že med obstoječim številom prebivalstva veča število brezposelnih, kje bodo našli delo naši novi sodržavljani? Prirast je nujno potreben, samo.... delovna mesta niso nekaj, kar se bo samo od sebe pojavilo. In spet smo v začaranem krogu. Torej, kje so ukrepi in kakšni naj bi bili, da bi dvomi in negotovost izpuhteli? Negotovost, ki se pri tem poraja, je enaka jalovemu brezdelju, perspektiva je zamegljena. Ali na koncu predora le brli kakšna leščerba, ki se bi enkrat le razgorela v (mogočen?) plamen upanja? Še en biser. 1 300 000 evrov škode je nastalo v Kopru zaradi štrajka. Protest je menda bil legitimen. Kaj se niso mogli pravočasno dogovoriti? Lastnik je država in njen odnos do sindikatov bi se moral že zdavnaj spremeniti. Škoda bi bila veliko manjša ali je pa sploh ne bi bilo, če vlada ne bi bila celih pet dni bila gluha in nema, brez pravega odziva. Mogoče pa je mislila, da v krizi brezposelnosti lahko postopa tudi drugače? Vse skupaj deluje grozeče in vzbuja slab vtis. Pa saj riba pri glavi smrdi. V tej naši dolini Šentflorjanski je nekaj hudo narobe!!!!! Nekaj gnilega je v tej dolini Šentflorjanski - dobesedno!!! StaR Siavnosrna seja oBčinsKeca svera Zacoiue \ /gledališki dvorani Kulturnega centra Delavski dom Zagorje ob Savi je 4. avgusta 2011 ob 19.00 potekala slavnostna seja V Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi, s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2011. Za zasluge za razvoj kraja, društev, povezovanja društev, občin, za človekoljubnost, humanost, aktualno in uspešno obveščanje, uspehe na literarnem in pisateljskem področju so letošnja občinska priznanja prejeli: Rose DREČNIK (v odsotnosti): SREBRNA PLAKETA OBČINE ZAGORJE OB SAVI Roman ROZINA: lSor GOSTE: Franc VIDRGAR: ZLATA PLAKETA OBČINE ZAGORJE OB SREBRNA PLAKETA OBČINE ZAGORJE OB NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE ZAGORJE SAVI SAVI OB SAVI Nagrajenci občine Zagorje Obrazložitev priznanj je po- področja ekologije in varstva Valič je s stand up komedijo In, kot je v neobveznem razdal Marjan Kovač, predsednik okolja. poskrbel za humorno plat, govoru brez lažne skromnosti komisije za odlikovanja. Za uvod v slavnostno sejo je harmonikarja Miha Debevc in naglasil Igor Gošte: V Zasav- Poleg tega so tudi letos pri- zapela Zdravljico Ajda Ivšek, Tomaž Rožanc pa sta priso- ju je veliko ljudi, ki zaslužijo znanja dobili mladi diplo- ki je odpela tudi nekaj pesmi tnim prikazala izjemno virtu- priznanje. Res je in čestitke manti za diplomske naloge s s svojega repertoarja. Vid oznost igranja na harmoniki. tudi za te besede. Besedilo in slike: StaR NaDzoit nao zemanjem in Ločevanjem icomunaLniH oopaoKov v OBčmi Trbovljc i Aedobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje (MIR) je v /Vlokviru svojih pristojnosti v drugi polovici meseca julija opravil akcijo nadzora nad zbiranjem in ločevanjem komunalnih odpadkov v občini Trbovlje. Z akcijo, ki je sicer še v teku, želijo v sodelovanju z JP Komunala Trbovlje d. o. o. občane pripraviti do tega, da v čim večji meri ločujejo komunalne odpadke in s tem spoštujejo določbe Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Trbovlje (UVZ št. 35/08). Nadzor je bil opravljen v naslednjih ulica oziroma naseljih: Vreskovo, Trg Franca Fakina, Gimnazijska cesta, Mestni trg, Sallaumines, Novi dom, Kolonija 1. maja, Partizanska cesta, Cesta OF, Cesta Tončke Čeč, Trg revolucije, Opekarna, Šuštarjeva kolonija, Ribnik, Kešetovo. Na ulici Sallaumines, Trgu revolucije, Kešetovem in Opekarni je bil nadzor usmerjen predvsem v zbirna in odjemna mesta pri stolpnicah in blokih, kjer odpadke odlaga večje število občanov. Pri individualnih stanovanjskih naseljih je bilo ugotovljenih le nekaj manjših nepravilnosti v posodah za mešane komunalne odpadke, kar je vzpodbudno. Uvedba ločevanja bioloških odpadkov se je pri občanih dobro prijela, saj v posodah za zbiranje odpadne embalaže nepravilnosti niso bile ugotovljene. Nasprotno je bilo na večjih zbirnih mestih na Sallauminesu, Kešetovem, Trgu revolucije, kjer občani v posode za komunalne odpadke odlagajo tudi embalažo, ki je v vrečkah skupaj z drugimi komunalnimi odpadki. Zelo pogosto pa so na takšnih mestih odloženi tudi kosovni odpadki. V posodah z biološkimi odpadki ni bilo posebnosti. MIR bo pozval kršitelje preko upravnikov večstanovanjskih stavb, da naj spoštujejo določbe Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Trbovlje (UVZ št. 35/08). Nadzor ločevanja in zbiranja komunalnih odpadkov je potekal tudi v začetku meseca avgusta. Vir: Občina Trbovlje PosLiicava smeraRSKiH vozil ksp Lirua k la dvorišču Komunalno stanovanjskega podjetja (KSP) Liti-IN ja je potekala konec julija mednarodna delavnica grafiti-ranja. Osrednji dogodek projekta je bilo štiridnevno srečanje članov sodelujočih skupin. Mladi grafitarji so po dogovoru z litijsko komunalo poslikali sedem njihovih motarskih vozil in kontejner za prevoz komunalnih odpadkov na deponijo z eko grafiti. Projekt so pripravili in ga tudi izvedli mladi iz Slovenije, Italije, Francije in Luksemburga. Mladi grafitarji so poskusili s poslikanjem smetarskih vozil kar največ ljudi v svoji okolici osvestiti o pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov. Projekt Ekologija - natančnejše ločevanje odpadkov je financirala Evropska unija iz programa Mladi v akciji. Besedilo in sliki: ŠkL Cesrne Razpoice tudi na Lazu Q plazovitim terenom se lahko pohvalijo tudi na Lazu, nase-«^Ijem nad Dolom, kjer asfaltna cesta vsako leto na novo razpoka. Potem pa nastalo situacijo rešujejo z betonom. „Letos bo drugače,“ pravi Boris Deželak, ki stanuje v bližini. „Lotili se bodo drenaže do potoka in odvodnjavanja. Sanacija s piloti bo zagotovila mir na tem terenu. Položili bodo tudi asfalt.“ Zdaj na Lazu samo še čakajo, da se odgovorni vrnejo z dopusta in dajo zeleno luč izvajalcem, da pričnejo z delom. Besedilo in slika: Tanči Moljk TudizaconsKO Poue DOBiva Lepši vmez "Tagorje ni samo mesto, kjer se praznuje. Prenova Ceste Bo-Z_risa Kidriča je v polnem zagonu, modernizirajo se lokalne ceste, začenja se gradnja kolektorskega sistema in čistilne naprave, pa vrtca v bivšerm pogonu Lisce, a na Polju so se pričela dela na urejanju parkirišč, česar so se okoliški stanovalci še posebno razveselili. Že jeseni je na vrsti prenova Cankarjevega trga, urejanje pobočja Okrogarjeve kolonije itd....o vsemu bomo raje sproti poročali. StaR ZLare sonare in surovi Diamanri 16.8.2011 (tor), 20:30 Kum, Cenitev sv. Neže Judith Steenbrink (violina) Tineke Steenbrink (čembalo) 1 A nogo lepih sonat je /Vlpreživelo tristo in več let in jih bo preživelo še naslednjih tristo. Obstaja razlog za ime Zlati repertoar: čista lepota. Vendar pa glasbeniki in poslušalci niso posvečali vsem skladbam enake pozornosti, zato je v baročnem repertoarju še mnogo neodkritih zakladov. Severijn je nenehno na lovu za njimi. Judith se je zakopala v nizozemsko zbirko plesov iz 18. stoletja in prišla do presenetljivih odkritij. Ali znajo Nizozemci res plesati le v lesenih coklah? 0, ne, to še zdaleč ni vse! Ansambel Severijn sta leta 1998 ustanovili sestri Judith in Ti- neke Steebrink. S tema dvema glasbenicama, ki predstavljata srce zasedbe, se je Severjin podal v čas 17. in 18. stoletja in njegove komorne glasbe za godala ter basso continuo. Z njima v nekaterih delih sodelujejo tudi drugi vodilni mladi glasbeniki, ki delijo njuno strast do dinamičnega in živahnega sloga izvajanja glasbe. Ta je postal zaščitni znak skupine. Na povabilo različnih festivalov sta nastopili že na Norveškem in Hrvaškem, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Indoneziji, Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji. Besedilo in slika po viru: Maki Ethro m InansiT \/četrtek, 25. avgusta 2011, ob 20. uri bo gost zelene V terase Delavskega doma Zagorje MATIJA SOLCE (Slovenija) Glasbeni posebnež, lutkar, ki glasbeni izraz pogosto prepleta z lutkovnim gledališčem. Organizator mednarodnih srečanj glasbenikov z naslovom Etno Histria. Njegov program zajema etno folk in jazz glasbo z različnih koncev sveta. Začenjajo se vpisi za načunaLnišici Tečaj v projcktu SimBioz@ k lajvečja prostovoljska akcija letošnje I Tjeseni - Simbioz®, ki bo na področju računalništva povezala mlajše in starejše generacije, prihaja že na prve tire. Vpisovanje prostovoljcev in udeležencev tečaja se namreč že začenja. Največji del brezplačnega izobraževanja bo potekal v lokalnih knjižnicah in na šolah, pa tudi na nekaterih zasebnih ustanovah. Več na www.simbioza.eu ali na brezplačni številki 080 47 47. Predstavljamo nekaj naših bralcev, ki so se že odločili, da bodo stopili v svet računalništva in tako zaplavali s tokom ... Upajmo, da se bo odstotek, ki pravi, da devetdeset odstotkov starejših v Sloveniji še ne obvlada računalništva, izboljšal. Milena Zupan: Jaz bi rada svoje znanje nadgradila predvsem v zvezi z oblikovanjem fotografij. Že pred leti me je vnukinja vpeljala v osnove, tako da si lahko dopisujem po e- pošti, pošiljam fotografije, poiščem koristne informacije. Rada se družim z ljudmi, ki veliko vedo; tako je postal tudi računalnik moj dober prijatelj ... Marjana Koritnik: Malo sem že poskušala s to dejavnostjo in znam poiskati informacijo na internetu, če jo rabim. Tu se pa že neha. Ne obvladam dobro tipkovnice, saj nikoli v življenju nisem tipkala. Ampak tega se ne bojim, saj vaja dela mojstra ... V hiši imam tudi dve vnukinji, ki mi lahko pomagata, kadar bo treba. Erna Deželak: Če rabim kakšno informacijo, mi jo poiščejo tamladi v hiši, vendar bi se rada osamosvojila. V miru bi lahko poiskala vzorce, kadar delam vizitke s svetlečimi nitkami. Vem tudi, da je treba vpisati samo besedo, če te zanima kaj v zvezi z vrtom, kuho ali pečenjem, pa se ti v trenutku pokaže več različnih odgovorov. Milenko in Cvetka Pogačnik: Na kabelski sva si nabavila trojček - internet, TV in telefon, ker je to ugodnost pri plačevanju naročnine. Zato bo treba računalnik izkoristiti. Se že veseliva tega usposabljanja, saj bo blizu in v strnjeni obliki. Sedemletna vnukinja Alja pa že tudi komaj čaka, da nama bo pomagala, če bo treba. Mira Žužman: Za jesenski tečaj me je prepričala soseda in bova hodili skupaj. Pa saj nimam kaj premišljevati. Hčerka živi kot prevajalka v Luxenburgu in smo zdaj v navezi samo s telefonom. Internetna povezava bo stike zelo pocenila, pa še videli se bomo lahko na skypu. Vnuk je star dve leti in ena dva tri bo tudi on obvladal. Ani Majcen: Ko sem izvedela, da bo tečaj v strnjeni obliki tako blizu, sem se najprej odločila, da bom zraven. Vem, kako hitro lahko pogledam na kakšne razpise v zvezi s kmetijstvom ali preberem navodila, ki pridejo prav pri ukvarjanju z govedorejo, s katero se ukvarjamo. Pa žal tokrat najbrž ne bom utegnila. Mogoče kdaj drugič. Besedilo in slike: Fanči Moljk »Manrin l elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 \ n Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:................................. Naslov:................................ Davčna številka:......................... Podpis:................................ hrastnik - trbevlje - Zagorje - litija - radeče “J LOiiaini posLovm pairrneiui LaFance Cemenra iRBOVLse d.o.o. opozaiuajo na posieDice ODLOčiTve Ansa Lokalni poslovni partnerji družbe Lafarge Cement Trbovlje d.o.o. so se v četrtek, 21. 7. 2011, zbrali na sestanku v prostorih tovarne. Na srečanju so izrazili nestrinjanje z odločitvijo Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), da cementarni zavrne prošnjo, da jo v postopkih za pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj obravnava kot obstoječo napravo. Lokalni dobavitelji cementarne so poudarili, da negotova usoda Lafarge Cementa predstavlja dodatno breme v njihovem poslovanju, ki je zaradi gospodarske krize močno okrnjeno. Svoj protest so izrazili tudi v pismu županom občin Zasavje, Trbovlje in Hrastnik. ezadovoljstvo nad odločitvijo Arso 11. julija, da zavrača opredelitev cementarne kot obstoječe naprave, ko je bilo leta 2009 že podeljeno IPPC dovoljenje ob predpostavki, da gre za obstoječo napravo, smo izrazili tudi predstavniki lokalni poslovni partnerji družbe Lafarge Cement in se na skupnem srečanju zavzeli za čimprejšnjo razrešitev situacije, v kateri seje znašla cementarna. Predstavniki lokalnih podjetij smo opozorili, da bodo posledice, v kolikor bi se lastnik odločil za zaprtje tovarne, za zasavsko gospodarstvo precejšnje. Trboveljska cementarna sicer zaposluje 130 delavcev, vendar ne gre pozabiti, da »je na delovanje tovarne v Zasavju in tudi širše vezanih veliko podjetij in njeno zaprtje bi to številko še povečalo. Ocenjujemo, da bi delo izgubilo približno 400 ljudi. Dolgoročno in uspešno sodelujemo s podjetjem Lafarge Cement. Vsi dobavitelji dobro poznamo delovanje in poslovanje družbe ter se zavedamo, da je skozi leta vložila veliko finančnih sredstev za izboljšave okoljskih standardov. V tem pogledu cementarno enotno podpiramo in se pridružujemo protestu, ki so ga že izrazili zaposleni v cementarni.« Vsi lokalni dobavitelji opozarjamo, daje cementarna pomemben industrijski obrat v Zasavju in si želimo razumevanja lokalne skupnosti pri zavzemanju za nadaljnji obstoj družbe. Slednje je pogoj za varna delovna mesta ter obstoj in nadaljnji razvoj gospodarstva v regiji.« je zapisano v sporočilu medijem. Navedeni dobavitelji: Avteh d.o.o., Bonpet d.o.o., Elektromehanika Trbovlje d.o.o., Epromar d.o.o., ERTV d.o.o., ESOT d.o.o., EVJ Elektroprom d.o.o., GIRIN d. o. o., Hidroinženi-ring d.d., IBT PIN d.o.o., IBT SPI d. o.o., Istrabenz Gorenje, Avtomatizacija procesov, d.o.o., Kalmer d.o.o., Kovit projekti d.o.o., Metalia d.o.o., Multima d.o.o., Petek Uroš s.p. Prototip CC d.o.o., RGD-E d.o.o., RTCZ d.o.o., Sekopt d.o.o., Sinet d.o.o., Sint d.o.o., Slikopleskarstvo Bojan Vene s.p., Šamot d.o.o., TKI Hrastnik d.d., TTO - Tehnološko transportna oprema, d.o.o.; Vir: Iztok Cene, predstavnik lokalnih dobaviteljev LCT Župan Oecme Trbovljc Vili TReven se 3e sesrai s PReosTavniKi svera oeLavcev in sinniKara LaFance cemenra d. o. o. \ /sredo, 27. julija 2011, se je župan Občine Trbovlje sestal s predstavniki V sveta delavcev in sindikata zaposlenih v trboveljski cementarni Lafarge cement d. o. o. Na sestanku so zaposleni v cementarni izrazili svojo zaskrbljenost ob zadnjih dogodkih v zvezi z njihovo tovarno ter posledično nad izgubo delovnih mest oz. negotovo prihodnostjo tako delavcev kot delovanja podjetja samega. Župan je predstavil aktivnosti na področju okoljske problematike. Poudaril je, da se le-ta tiče celotnega zasavskega prostora, kjer morajo biti občinske meje zabrisane, zato se mora politika v zvezi s tem voditi preudarno, celovito, odgovorno, institucionalno in javno. Zaključek srečanja, ki je potekalo v konstruktivnem duhu, je bil, da se mora razprava med zaposlenimi v Lafarge cementu, njihovim vodstvom ter vodstvom Občine Trbovlje voditi argumentirano in celovito. Ob tem pa se bosta obe strani medsebojno informirali o svojih aktivnostih. Vir: Občina Trbovlje Deser uspešnm DewesoFT-ovm lct esoljski program se danes, ko je zadnjič pristal Atlantis, ni končal. Potekajo dogovori o izvedbi novih projektov na plovilih, ki bodo letela ali pa jih bodo razvijali v prihodnjih letih. Pri tem aktivno sodelujemo in kot mi je znano, ostajamo ključni Nasin partner pri razvijanju in izdelavi potrebnih naprav v komunikaciji s plovili,« je za Dnevnikovo »Gazelo« povedal Andrej Orožen, poslovni direktor podjetja Dewesoft iz Trbovelj, ki že nekaj let sodeluje z Naso in je med drugim za merilni instrument Dewe43 prejelo Nasino prestižno nagrado izdelek leta. V ietu 2009 je bilo podjetje srebrna gazela leta. Julija letos je dr. Jure Knez predstavljal potencialnim ameriškim odjemalcem nove serije merilnih inštrumentov, ki bodo slovenski javnosti predstavljeni na prireditvi ob praznovanju desete obletnice ustanovitve podjetja v zadnjem tednu avgusta. Z General Motorsom so že sklenili pogodbo, ki jim bo samo letos prinesla za 200 tisoč evrov prometa, prihodnja leta pa bodo naročila še bistveno večja. Medtem ko so v Dewesoftu lansko poslovno leto zaključili s 3.4 milijona evrov prihodkov in jih v primerjavi z letom 2009 povečali za kar 55 odstotkov, letos tolikšne rasti sicer ne pričakujejo, bo pa, kot predvideva Knez na temelju zadnjih dogovorov, ki jih je sklenil z ameriškimi kupci, znašal okoli 4.5 milijona evrov. »Večji preskok pričakujemo, ko bomo dobili naročila za izdelke nove generacije, to pa bo predvidoma v začetku leta 2012,« poudarja Orožen. Ekipi Dewesofta, ki je v zadnjih mesecih močno okrepila svoj položaj na ruskem trgu, so se letos pridružili še štirje sodelavci, tako da podjetje zdaj zaposluje 21 ljudi. »Iz Rusije so že prispela prva naročila za merilne inštrumente ter programsko opremo in nadejamo se nadaljnje rasti naročil. Za prodajo v Evropi še naprej skrbi avstrijsko podjetje Dewetron, vendar se Dewesoft na tem trgu vse bolj uveljavlja z lastno blagovno znamko. Uspešno prodajamo tudi na romunskem trgu, vse več naročil prihaja tudi iz Turčije, vseeno pa Amerika ostaja naš največji trg,« pravi poslovni direktor. Besedilo: Maki - vir Dnevnik-Gazela Akcija Naj PROsrovoLjec 3-1 Trenutni vrstni red: k. Nai prostovoljci: 1. Leon Janežič, DMSNV - 51 glasov 2. Olga Špajzar, DU Trbovlje - 32 glasov 3. Uroš Macerl, Eko krog - 16 glasov 4. Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DU Trbovlje -14 glasov 5. Simona Jarc, KORK Čemšenik - 12 glasov 6. Silva Kovač, TD Čemšenik -11 glasov 7. Viktor Ramšak Društvo diabetikov Hrastnik - 8 glasov 8. Stanislava Radunovič, TD Čemšenik - 5 glasov 9. Slavko Gulič, Literarni prijatelji DU Trbovlje - 5 glasov 10. Vika Bočko, Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 5 glasov 11 .Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova 12. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje - 1 glas 13. Dušan Martinčič TD Čemšenik - 1 glas Nai NVO: 1. Društvo DMSNV - 51 glasov 2. Društvo diabetikov Trbovlje - 18 glasov 3. Literarni prijatelji DU Trbovlje - 18 glasov 4. Eko Krog - 16 glasov 5. TD Čemšenik - 16 glasov 6. KORK Čemšenik -11 glasov 7. Društvo diabetikov Hrastnik - 8 glasov 8. Društvo upokojencev Trbovlje - 5 gl asov 9. Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 4 glasove 10. Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 3 glasove 11 .Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova 12. Univerza za tretje življenjsko obdobje- U3 - 2 glasova r- Izžrebana elasovalka: N Rok Mali v Polje 21, 1410 Zagorje V Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 10/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi §§?Mrest Mrsia nevladnih OTjonirooj Zasavja 3? Mrest Mr»to nndodmh orgonciadj Zotovjo GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 10/2011 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi L- ______ _____ ______ ______ ______ _____ ______ ______ _____ 1951 - AMD IZLAKE - 2011 Od Ljudske tehnike, avto šole, motorističnih srečanj, turističnih avto ralijev in avto slalomov do prometne preventive AMD IZLAKE A vto moto društvo Izlake so v vsej svo-/Aji bogati zgodovini predstavljali člani društva, ki so vsak po svojih močeh prispevali k prepoznavnosti društva in kraja v Zasavju, Sloveniji in v svetu. Zato lahko zapišemo, da skorajda ni krajana, ki ne bi bil tako ali drugače povezan z društvom, saj so v teh letih opravili pester nabor aktivnosti, namenjenih vsem kategorijam udeležencev v cestnem prometu. Svoje delo bodo nadaljevali tudi v bodoče in si prizadevali zagotoviti večjo varnost vseh udeležencev v prometu ter s tem povezanimi ukrepi za izboljšanje prometne preventive v krajevni skupnosti Izlake in širše. Zgodovina Avto moto društva Izlake je pestra in bogata, saj so šli skozi različna obdobja razvoja društva in dejavnosti. Od ustanovitve v letu 1951 pa do danes so si prizadevali, da bi svojim članom zagotovili čim več ugodnosti. Temeljno poslanstvo društva in zveze avto moto društev je pomoč na cesti, prometna varnost in prometna preventiva, poseben poudarek pa je namenjen prometni kulturi. Zgodovinski zapis 50 letnega delovanja društva je zbran zborniku »Najprej je bil Perl«, ki ga je pred desetimi leti sestavil sokrajan Roman Rozina. Sodobna prometna infrastruktura ne pomeni samo krajšanje časa potovanja od točke A do B in boljšo pretočnost prometa, temveč prinaša s seboj tudi nevarnosti in pasti. Ker so Izlake na sredini poti med avtocesto in Zagorjem, se je po izgradnji avtoceste promet čez na tej cesti povečal do te mere, da je bilo potrebno več energije usmeriti v prometno varnost in predvsem preventivo. Ker izgradnja vzporedne cestne infrastrukture ne sledi obremenitvam in nevarnostim, ki jih prinaša takšna frekvenca vozil, je bilo potrebno spremeniti prioritete dela Društva. Poleg Policije in občinskega SPV, ki že vsa leta skrbita za prvošolce na začetku šolskega leta, so se tudi sami aktivno vključili v zagotavljanje varnih poti za šolarje. Njihovo delo je kasneje nadgradil občinski SPV, ki je v aktivnosti ob prvem šolskem dnevu vključil še več prostovoljcev, pred dvema letoma pa je akcija prerasla, saj je SPV skupaj z Osnovno šolo Ivana Kavčiča pričel s projektom Šolska prometna služba. Šolska prometna služba je ena izmed zadnjih večjih in pomembnejših preventivnih akcij v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju občinski SPV) v občini, kjer poleg članov drugih krajevnih društev tudi člani AMD Izlake pomagajo pri izvedbi projekta. Kljub temu, da je razvoj šolske prometne službe zelo pomemben in potreben, se vsakokrat soočajo s težavo, kot je premalo prostovoljcev, ki bi pomagali pri delu. Gre za skupen projekt in le na podlagi sodelovanja vseh odgovornih za prometno varnost in prometno preventivo, šole in še posebej družin šoloobveznih otrok je pričakovati zagotavljanje najboljših pogojev za varno pot šolarjev. Promet ni le opis nekega stanja, je zbir hitro spremenljivih in v večini tudi neponovljivih situacij in zaradi tega odgovorni za prometno infrastrukturo ne morejo zgraditi 100% varnih prometnih površin. Njihova dolžnost je, da upoštevajo in odpravijo čim več možnih dejavnikov, ki povzročajo nesreče, skupna naloga in odgovornost pa je, da glede na trenutne razmere zagotovijo največjo možno mero varnosti za udeležence, v tem primeru šolarje, v prometu. Ostane pa še ena, vendar ne nepomembna stvar in sicer: vsi udeleženci v prometu morajo upoštevati prometna pravila in prometne predpise, v določenih primerih pa tudi prometno kulturo, ki naj bi bila nad predpisi. To je formula, ki zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti udeležencev v prometu in vsako odstopanje od navedenega ima za posledico situacije, ki se ne končajo vedno srečno. Da bi bila pot v šolo še bolj varna in da bi bile prometne poti ustrezno urejene in označene, so pripravili vrsto predlogov za izboljšanje stanja, med njimi izgradnja prehoda za pešce na Mlinšah, prometna ureditev v križišču ob tovarni Eti d.d., varnost prometa v okolici šole. Še posebej pa so opozorili na težave pešcev in šolarjev v Polšini, ne gre pa pozabiti tudi na prehod ceste v Hrastniku. Družinsko uro na Izlakah so organizirali tudi letos, 4. 6. 2011, ko so praznovali 60 letnico društva ter krajevni praznik. Ob akcijah kot je Teden otroka, Teden prometne varnosti so skupaj z vrtcem in osnovno šolo s kredo risali po prometnih površinah, izdelali in predstavili likovne Varno v promet in druge izdelke, s katerimi so se šolarji predstavili v poznavanju prometnih znakov, opozarjali na nujnost zmanjšanja hitrosti in večjo pozornost na območjih z večjim številom otrok. Članstvo AMD Izlake je v zadnjih 16 letih nihalo od 86 do nekaj več kot 100 članov. Glede na trenutne razmere ocenjujejo, da so bili na tem področju uspešni, zavedajo pa se, da imajo odprte še številne možnosti. AMZS in AMDji si prizadevajo za povečanje članstva, vzporedno pa potekajo tudi aktivnosti za povečanje nabora bonitet ter izboljšanje kvalitete storitev, ki so jih deležni člani. Zasavje, razen železniške povezave, nima ustrezne avtobusne povezave s prestolnico in je veliko družin prisiljenih, da imajo več vozil, zato je smiselno, da je v družini tudi več članov AMZS, ki jim na njihovi poti v službo, na fakulteto ali na dopust stoji ob strani Avto moto zveza Slovenije z odlično Službo pomoči na cesti, ki je dosegljiva na številki 1987 oziroma če kličete iz tujine na telefonsko številko +386 1 530 53 53. Za družinsko članstvo je dovolj, da ima en član družine sklenjeno osnovno članstvo, ostali ožji družinski člani pa lahko članske ugodnosti, kot je pomoč mehanika na cesti, prevoz pokvarjenega ali v prometni nesreči poškodovanega vozila, upravičenost do klubskega nadomestnega vozila v primeru prometne nesreče ali kraje vozila, uveljavljajo po polovični ceni. Knjižica Mednarodna pomoč zagotavlja pomoč na cesti na potovanju v tujini, ki jo nudijo partnerski klubi v Evropi. Poleg mednarodnega vozniškega dovoljenja je za potovanje v tujino pomembno tudi dovoljenja za vožnjo vozila v tujini, ki se izda vozniku, ki se odpravlja v tujino z motornim vozilom, registriranim v Republiki Sloveniji, ki ni njegova last. Modelarska sekcija se ponaša s članom Jarom Kremserjem, ki se je pričel udeleževati tekmovanj v kategoriji hitrostnih čolnov, tako imenovani SAW (stra-ight away). Na tekmi v Švici mu je že v prvem poskusu uspela vožnja s hitrostjo 150 km/h, kar pa je sam neskromno ocenil kot neuspeh in je precej manj od pričakovanj. Verjetno upravičeno, saj so bile hitrosti na testiranjih precej višje. Njegov cilj je bil preseči magičnih 200 km/h in se tako priključiti peščici modelarjev na svetu, ki jim je to uspelo. Pridružil se jim je na 5. Italian SAW - Campogalliano (MO), z modelom Hydro Unlimitedel, dosegel magičnih 200 km/h. V Hydro 3 je bil z 142.85 km/h najhitrejši v razredu, enako pa tudi v razredu Hydro 2, kjer je bil njegov izmerjeni rezultat 138.46 km/h. S tem pa zgodba o rekordnih vožnjah še ni zaključena. V počastitev 60 letnice AMD Izlake so sredi junija na parkirišču podjetja ETI d.d. pripravili avto in moto slalom, tekmovanje avtomobilskih modelarjev v organizaciji modelarskega društva SPI-TFIRE in demonstracijo modelarskega drag race. Novo vodstvo AMD Izlake V mesecu marcu je prejšnjim organom društva potekel mandat in občni zbor je potrdil nove organe društva, ki jih vodi njihov predsednik Boris Grošelj. Mesto sekretarke društva je prevzela Aljoša Arh, za finance društva bo še naprej skrbela Nataša Steklasa, člani izvršnega odbora društva pa so Jaro Kremser (predsednik modelarske sekcije), Jože Žibert (predsednik moto kluba Izlake), Mirko Drnovšek, Srečko Rozman, Matjaž Cirar in Bogo Steklasa. Nadzorni odbor društva vodi Bruno Urbanija, člana pa sta Jana Grošelj in Ivo Klančišar. Na spodnji fotografiji prestavljamo stare člane 10 Izlake ter tudi novega predsednika društva za obdobje 2011 - 2015. Besedilo po zapisu Bosa Steklasa: MaH AMD IZLAKE 2011: Jaro Kremser, Srečko Rozman, Ivo Klančišar, Nataša Steklasa, Boris Grošelj in Mirko Drnovšek; Klečijo: Bogo Steklasa, Arh Jože, Stane Kramarfčastni član), Matjaž Cirar in Bruno Urbanija PeRKmanoeLC vasi v svojo Dežeio Avgust je, /Apoleg veselega decembra, v Zagorju najbolj pester mesec, ko je poskrbljeno tako za zabavo, kot za užitek naših razvajenih brbončic. Kruha in iger, je moto, ki so se ga zavedali že stari Rimljani. Glede na to, da v naših krajih domuje tudi rudarski škrat ata Perkmandelc, Krajevna skupnost Franc Farčnik, Krajevna skupnost Rudnik Toplice, Krajevna skupnost Jože Marn in Turistično društvo Ruardi že peto leto pripravljajo prireditev, ki je namenjena ohranjanju rudarske tradicije v Zagorski dolini. Kdaj? Sobota, 20. avgusta 2011, z začetkom ob 16.00 uri Kje? Ploščad ob Bifeju Štulm, Cesta 9. avgusta 96, v Zagorju ob Savi Kaj? Okvirni program: 16.00 -18.00 ure: delavnice za otroke pod vodstvom mentoric in srečanje s pravljičarko Darinko Kobal Ob 17.00 uri: 2. Pekmandelčev (vodeni) pohod od KC Delavski dom do Štulma. Ob 17.45 uri: kulturni program, 5. Skok čez kožo (V Zagorju ob Savi so prvi učen- ci Rudarske šole Zagorje skočili čez kožo v rudarski stan leta 1948) in podelitev priznanj ob 5. tradicionalnem Skoku čez kožo. Nastopili bodo: Rudarski pevski zbor Loški glas, Folklorni ansambel iz Čemšenika in Ajda Ivšek - finalistka prireditve Slovenija ima talent 2011. Od 19.15 dalje Veselo rajanje pod taktirko „Ata Perkmandlca“ z ansamblom Kvintet HEY, posebni gostje Fešta band - Velenjski trubači. Na prireditvi bodo obiskovalci lahko preverili žlahtnost in okus vina, ki je nastalo po 1. trgatvi grozdja s trte, ki že več desetletij raste na kompresorski postaji ob prireditvenem prostoru. Besedilo: Po viru StaR 2. STREET DANCE SHOW TltBOVue 2011 \/mesecu septembru pripravljata V mlada trboveljska plesalca Luka Mravlje in Urban Tratnik (dobitnika kolajn na svetovnih prvenstvih in večkratna državna prvaka v modernih tekmovalnih plesih) že 2. Street dance show Trbovlje 2011, plesni spektakel, ki bo potekal v petek, 9. septembra 2011, v Delavskem domu v Trbovljah ob 19.30 uri. Glede na uspešno izvedbo lanskega showa se bosta potrudila kar najbolje upravičiti pričakovanja publike z novimi izvirnimi točkami in seveda še več uspešnimi gosti. Predstavila se bosta vsak s svojimi novimi točkami, vmes pa ne ne bodo manjkali nastopi odličnih plesnih skupin in posameznikov iz cele Slovenije. Nastopili bodo državni prvaki in uspešni udeleženci letošnjega državnega prvenstva v Street dancu, hip hopu in disco dancu - solisti, pari in skupine iz različnih plesnih šol - kot na primer Maestro, BPS, PK Idrija, PŠ Zeko, PŠ Zapleši.si in drugi, ter udeleženec finala šova Slovenija ima talent 2. Namen plesne prireditve ostaja isti -približati ta šport in uspehe trboveljskih in ostalih slovenskih plesalcev širši množici, zabavati mlado in starejše občinstvo. Letos pa poleg tega še predstaviti novo plesno zvrst, ki se v svetu vedno bolj uveljavlja in ima vsak dan več privržencev tudi v Sloveniji - to je Shuffle. Torej, vsi željni zabave, dobrega plesa, glasbe in pozitivne energije, vabljeni! J.M. inA.T STREET DANCE SHOW Luka Mravlje in Urban Tratnik z gosti Delavski dom Trbovlje ®o®o§®1]H ®{o) Prodaja vstopnic Delavski dom Trbovlje Ustvarjalna IjtiK# PRiDeLaiDQ PčtRdBižniKe paradižnik (Lycopersicon lycopersi-cum) je sočen, rdeč, svetleč sadež, ki izvira iz Južne Amerike. Je ena izmed najpomembnejših in najzanimivejših zelenjav naše kuhinje... M f Paradižnik velikan družine Zupan z Dola Na podoben način se začnejo vse predstavitve paradižnika, ki ravno v tem času dosega na vrtovih svoj višek. Nekateri ga zaradi slabih izkušenj ne sadijo več, saj je v preteklih letih mnogim že sredi sezone zbolel. Največkrat je bil to paradižnikov ožig, ki ima rjave zaplate na Takih sadik imajo osemnajst pri konicah in robovih listov, kasneje pa na-Zupanovih stanejo rjavkaste lise tudi na plodovih, Milena Zupan je zadovoljna s pridelkom ki začnejo gniti. Milena Zupan z Dola pri Hrastniku pa s paradižnikom nima težav. Nasprotno -pohvali se lahko z njim, saj ga ima na majhni površini dovolj za tri družine - pa še podari kakšnega. Letos ima med svojim pridelkom tudi paradižnike velikane. Rastejo v rastlinjaku in vsak posebej je nameščen v velikem plastičnem čebru z odrezanim dnom. Tako voda ne izpira zemlje s korenin. Milena je priznala: »Vrt sicer urejam sama, za paradižnike pa skrbi mož. Ima poseben način gnojenja in zalivanja. Pri sajenju uporabljamo predvsem kompost, pridelan doma. Sadike posadi zgodaj in ko malo zrastejo, jih zagrne z zemljo in to še ponovi. Tako ima rastlina močan rastlinski sistem. Sin Vitoš pa skrbi za sadike, ki jih vzgoji kar doma...« Za dognojevanje uporabljajo Organik, škropijo pa le na začetku vegetacije s pripravkom na bazi preslice, da so sadike bolj odporne. Avtomatsko zalivanje se ni obneslo, zato zalivajo zdaj po potrebi. “Zelo pomembno je tudi, da je prostor dobro prezračen in prevetren,“ je še dodala Milena, ki svojega znanja ne drži le zase. Besedilo in slike: Fanči Moljk laGQRSKa @iQ/Lina v o^srčju Si.aveniU€f na IS,PQLDnevniK Olea-oljka-zagorje -v ^ivimo kot živimo, na najboljši možni način, pa ^vendar - kako kakovostno in predvsem zdravo bo naše življenje, je odvisno od nas samih - karte so v naših rokah. Na srečo se v Zasavju tega vse bolj zavedamo. Prav praznično Zagorje je vse bolj znano po takšnih naporih in bitkah, kar je prisotno tudi te dni, ko mesto praznuje svoj občinski praznik in 70 let od napada Revirske partizanske čete na zagorsko orožniško postajo, kar predstavlja prvo večjo oboroženo akcijo na Slovenskem. Kot rad poudari župan Matjaž Švagan - spoštujemo preteklost in gradimo sedanjost in bodočnost. Ko smo že pri preteklosti: ob izvajanju del na Cesti Borisa Kidriča, so izvajalci naleteli na arheološke najdbe iz halštatske dobe (600 - 400 let pred našim štetjem), torej daleč pred časom, ko so naši predniki zakorakali na ta področja. Poleg znamenite fibule je to eno od pomembnejših najdišč. Tudi o tem razmišljajo Zagorjani te dni, ko je dolina v prazničnem vzdušju in ji je celo vreme naklonjeno, tako, da sta obe noči minili v prav prijetnem vzdušju. Težko je poročati o vseh zanimivih dogodkih, ki so (in še bodo) popestrili praznični avgust. Če ostanemo pri okolju, ki smo ga omenili na začetku: Komunala Zagorje je prenovila lokacijo in pridobila okoljski certifikat ISO 14001/28, v Toplicah je pričela z delovanjem Raziskovalna enota OLEA (učinkovita raba energije in obnovljivi viri), odprta je prva polnilna postaja za polnjenje električnih vozil v Zasavju, sončna elektrarna na KC DD Zagorje pridno nabira energijo, ja čisto zares: Zagorje gre naprej. Bitna fSHsončn TÜ^üpis Trenutna moc JProizvenana energija: iDanašnja proizvedena energija .Včerajšnja proizvedena energija |Mesečna proizvedena energija Letna proizvedena energija JSKupna proizvedena energija Količina privarčevanega C02 Vrednost Enota 2,475 kW : 10,73 kWh 76,83 kWh 1.800,87 kWh 9.862,67 kWh 9.862,67 kWh 5.227,21 kg Oznaka s podatki o sončni elektrarni na strehi DD Zagorje Elektro črpalka pred zagorsko občino. Tek po zagorski dolini Najhitrejša v svoji kategoriji Sara Rantah Energije pa ne manjka tudi najmočnejšim Slovencem, ki so moč merili v Zagorju (več na športni strani). Vinko Coce s skupino, pa Klapa Sol, so v dolino pripeljali nekaj nostalgično morskega vzdušja, trubači iz Velenja Fešta bend so poskrbeli za raznoliko zabavo za vsako dušo. Tako je bilo tudi drugi večer, ki se je začel s promenadnim Čarovnik Grega na ploščadi pred tržnico za mlade in »mlade« "f]!(«/«<- |uas „ 5HA1UVIČ MM4-" USUIIC pTofflf "[bsiM 8 > > > > > > Tekmovanje v smučarskih skokih za POKAL COCKTA: Dečki do 14 let: skakalnica K=50m ' Dečki do 15 let: skakalnica K=50m } Deklice do 15 let: skakalnica K=50m ; > 5. ČAS in KRAJ: > > Sobota 3.september 2011 v skakalnem centru v Kisovcu j 1 6. PROGRAM: > Sobota 3.september 2011 ob 9.30 uri pričetek poizkusne serije. > > 7. TRENING: > > Treningi: po dogovoru i > 8. PRIJAVE: > > Do četrtka 1.9.2011 do 18.00 ure program SMUSKO ali na e-mail: ^ borutmar@gmail.com > KASNEJŠIH PRIJAV NE BOMO UPOŠTEVALI!!! j 9. ŽREBANJE in TEHNIČNA SEJA: - žrebanje v četrtek 1.9.2011 ob 18.30 uri, i - tehnična seja v soboto 3.9.2011 ob 9.00 uri v brunarici < 10. OBJAVA REZULTATOV: 20 minut po tekmovanju j 11. PROPOZICIJE: Tekmuje se po pravilih IWO in pravilih SZS. <; 12. ODGOVORNOST in STROŠKI: Vsakdo tekmuje na odgovornost in stroške kluba, ki gaje prijavil 13. TD in SODNIKI: TD: STUPAR Dušan (D) - SSK Sam Ihan 1 Sodniki: PIKL Mojca (D) - SSK Ljubno BTC ^ BIZJAK Aleš (R) - ŠD Gora KLARIČ Marko (R) - SD Vizore ^ JAVORŠEK Matjaž (D) - SK Zagorje j RAZPOTNIK Miran (D) - SK Zagorje $ 14. INFORMACIJE: Markošek Borut, tel.: 041-509-052 \ Pograjc Zvone, tel.: 041-796-180 ^ NA DAN TEKMOVANJA JE PREVOZ S SEDEŽNICO BREZPLAČEN ! ORGANIZACIJSKI ODBOR Šport Kolesarjenje 11. TRaDicionaini vzpon na ZasavsKO Sv. Goro V vrh prireditev ob zagorskem občinskem prazniku sodi tudi tradicionalni kolesarski vzpon na Zasavsko Sv. Goro. \/letošnjem letu se je V vzpona lotilo dvesto kolesarjev, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. Stodevetinštirideset, v starosti med manj kot 15 let in več kot 50 let, jih je prišlo na cilj v okviru merjenja časa. Absolutni zmagovalec letošnjega 11. vzpona je Miran Cvet, KD Miran Cvet, KD Hrastnik, nepremagljiv na številnih kolesarskih vzponih Hrastnik (kat. do 50 let) s časom 00.32.52, ki je bil absolutni zmagovalec tudi v lanskem vzponu, drugi je bil Andraž Bola, KK Zagorska dolina (kat. do 20 let) s časom 00.34.22 in tretji Blaž Boršnak, Calcit Bike Team - Gt (kat. do 30 let) s časom 00.34.56. Med prvih deset absolutno sta se uvrstila še člana KK Zagorska dolina: Davor Grabnar, osmi in Peter Drnovšek, deseti. Tek 7. Teic in pohod po ZacoRsm oouni \ /sakoletno praznovanje v Zagorju zaznamuje tudi tradicionalni Tek na relaciji IZLAKE - ZAGORJE OB SAVI na 10,5 km V dolgi progi. Blizu tristo tekačev in tekačic se je potilo na asfaltu od Izlak do Zagorja. Absolutni zmagovalec med moškimi je Uroš Taks, AD Štajerska, s časom 00.34.52.1 med ženskami pa je bila prva Lucija Voga, njen čas 00.41.30.1. Najboljši Zasavec Aleš Smodiš, KD Hrastnik je bil osmi, Zasavka pa Marta Plahuta, AK Radeče sedma, oziroma na štirinajstem mestu Fani Podkrajšek, ŠD Izlake. Najmlajši so imeli svoj Cici tek po Zagorju, na katerem se je najbolje odrezala Sara Rantah. Besedilo: MaH, slike: StaR Na cilju mw avtor RINA TAJNŠEK FR. MESTO, VZHODNO OD MARSEILLA MESTO V SLOVENSKIH GORICAH SLOVENSKA BALETKA MLAKAR DANSKA ZNAMKA IGRAČ OSEBNI ZAIMEK DEL ATMOSFERE PREIZKU- ŠEVALEC POSLEDICA OGRETOSTI VODE PROVINCA NA KUBI ISTRSKO LETOVIŠČE REPUBLIKA SLOVENIJA KOPNO (KNJIŽ.) LAURENCE OLIVI ER BODEČ PLEVEL 1. PREDS. GABONA (LEON) KRAJ V BOLIVIJI Razglašam vaju za ... ► NEMŠKO Ž.IME JAPONSKI REŽISER KU-ROSAWA m IZCEDEK IGLAVCEV ZM0- GUIVOST KOPNO V MORJU OBLIKA DELITVE JEDRA SIN (ARABSKO) POLITIK (BORUT) RIMSKA ŠTIRI NENADNA SMRT VELIKA ŽEUA ROČEM (EKSPR.) JUŽNI SADEŽ KAR KOGA UROČI SLOVENSKA NARODNA JED ZEMELJSKI OREŠEK AM.BOKSAR (MOHAMED) ŽUŽELKA TOPLIH KRAJEV 7. IN 22. ČRKA KRAŠKA PRST STANJE ČUTNEGA UGODJA IZVOZNIK MERA ZARITEM MUSTERJEV STRIPOVSKI JUNAK EMIL ADAMIČ CELJSKA TOVARNA TRINITRO- TOLUEN AKTINU OBRAT (KNJIŽ.) ŽIVAL S KLEŠČAMI ZAHOD SONCA ZNAMKA AM. FOTO. FILMOV fein IZRAELSKI OČAK PREBIVALKA IGA SVETILNI PLIN SLOVENSKI KOŠARKAR LAKOVIČ IZNAJDBA POKRAJINA VGRČUI SLOVENSKA IGRALKA RINA REKA NA PIRENEJ. POLOTOKU ŠVED. SMUČ. CENTER ERGO PRHA (POG.) REKA V ČRNI GORI AMERIŠKI IGRALEC (BRAD) NADMORSKA VIŠINA NEVESTINO PREMOŽENJE GLIKEMIČNI INDEKS SKOBUIČZA VREZOVANJE UTOROV POGAŠEN DELEC PREMOGA VOJAŠKE VAJE DEL DIRKALNE PROGE Rešitev iz prejšnje številke. E Pj I K ga N El B O ™ V A M|P E L ~ - E ; . REZ ÜIMv š ~ Š N I T KATE ■sr A D E N 6j'F A Ž A ■g - - j- -jšsjsa L O R E N Z O I K E B A N A TOČ 'š, GAZ O R ALKA R N E M O 's A -/ R I SAR L O N :v. T L O F Č E R -F K G M I STRAL a[sT I j A j R j A K AJTji A J L'__ R D I N 1a|L j E S M M O T E j L~ k [R1 i Most A v|t|o|r|k|A Č D -=L= = ITD 3 KrižamKe & ugamKe Razvedrilo \ Nagradna križanka 15/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 20. 08. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 16/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 15/2011: 1. Fani Seničar, Podkraj 75, 1430 Hrastnik 2. Janja Serša, Vodenska c. 39, 1420, Trbovlje 3. Slavi Simnovčič, Trg revolucije 10/a, 1420 Trbovlje V_________________________________________J BRGLEZ d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko DOMAČE ... SLASTNO ... DOMAČI PRIJATELJ 350g = 2,60 € POSEBNO UGODNO POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 11.08. DO 24.08.2011 VABLJENI V PRODA JALNI BRGLEZ JAKA IN MAJ V ZAGORJU TRGOVINA JAKA TRGOVINA MAJ C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE C.ZMAGE 16 B,ZAGORJE TEL: 035660280 TEL:070812347 Ali se prepoznate? Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 05.08.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZEMII ČCBEUCA YRAÖCYIÖ fllcklej Yohrozorjero % IZLAKE. Tel.: 03/56-74 157 Kuhamo s Stašo . /// Hladna jesprenjeva solata s tunino Sestavine: 70 dag ješprenja, 20 das kuhanesa fižola, 1 pločevinka tunine, 1 čebula, 1 rdeča paprika, limona, 50 ml kisa, 2 žlici olja, 3 stroki česna, peteršilj, sol, poper. Priprava: Ješprenj in fižol, ki smo ju namočili prejšnji dan, skuhamo vsakega posebej in ohladimo. Oboje stresemo v solatno skledo, dodamo tuno, nasekljano čebulo, strt česen, sesekljan peteršilj in papriko, narezano na kocke. Sok ene limone stisnemo in v posodici zmešamo s kisom in oljem ter prelijemo po solati. Po okusu solimo in popramo ter postrežemo. Dober tek! Staša Pnaznovanje rojstdih dri v gospodihjski SKUPini Dušica Rojstni dan je osebni praznik, ki ga vsak posameznik pra-Ixznuje sam ali v krogu prijateljev, svoje družine, ali pa nanj nekako pozabimo. V gospodinjski skupini Dušica sta v mesecu juliju praznovali dve slavljenki, gospa Berti in gospa Marija. V dopoldanskem času smo v dogovoru s svojci in s skupno močjo spekli po dve ruladi, jih nadevali z bananami in s smetano, jih še po vrhu okrasili s smetano in čokolado. Med kosilom smo jih shranili v hladilniku. Nato pa je po nadstropju zadonela pesem »Vse najboljše draga slavljenka«. Rulada pa hm, je bila dobra. Pekli smo palačinke ... Lahko rečemo, da skoraj vsi člani gospodinjske skupine Dušica poprimejo za gospodinjsko opravilo. Tokrat se bomo pohvalili s pečenjem palačink. Fotografije pa tako in tako povedo svoje. Na koncu vsakega obroka pa še sami pospravimo, pomijemo posodo, pobrišemo in jo zložimo v predale. Gospodinjsko opravilo, kot opravilo, ki smo ga gospodinje bile navajene delat vsak dan. Pride pa trenutek, ko namesto nas pospravi nekdo drug. Postane nam dolgčas in mini hišna opravila se nam spet zdijo zanimiva, jih pogrešamo. Vsi ljudje so potrebni sprememb, ki jih prinaša dopust, tudi tisti, ki ga imajo vse leto in se mu reče upokojitev. Za takšne spremembe so dovzetni tudi stanovalci in zaposleni v Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah. In, kako preživljajo prve avgustovske dni? »Že v začetku tedna smo se dodobra razmigali s pomočjo žoge, dihali svež zrak z vonjem po poletju. Zabavali pa smo se tudi ob tomboli. Tudi pridni delavci, ki so delali nedaleč stran, nas niso preglasili, ko smo nestrpno pričakovali dobitek. Podelili smo eno glavno in kar nekaj tolažilnih tombol. Tudi glasbe ni manjkalo in imeli smo se res fino. Tudi vislice smo se šli. Poznate to igro? Mogoče, mogoče pa tudi ne. Lahko se jo pri nas naučite, saj je zelo koristna za možgančke. Likovna skupina je ustvarjala s pomočjo »žagovine.« Vsi smo se zelo zabavali. V petek pa je bila Sveta maša, ki jo je daroval gospod župnik Franc Mlakar in se tako poslovil, saj je tokrat pri nas maševal zadnjič, ker odhaja na novo delovno mesto. Tople avgustovske dni bi radi izkoristili sto odstotno in čimveč časa preživeli zunaj. V torek, 9. avgusta smo imeli ustvarjalne delavnice, v sredo smo klepetali, v četrtek pa igrali družabne igre. V ponedeljek, 15.8.2011, ob 15.00 uri bo Sveta maša v znak praznovanja enega izmed največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v apostolskih časih. Vir: DUFS Trbovlje Kolumna Aleksi) Porednik: 2012 T)rihaja in buri duhove. Leto 2012. X Po majevskem koledarju naj bi po najbolj preprosti razlagi prihodnje leto nastopil konec sveta. Spet eno izmed tistih slavnih let, ki polnijo žepe vedeževalcem, saj so ljudje v strahu za svojo rit pripravljeni plačati za prerokbe. 'Šloganje' mora biti ravno prav odtehtano. Človeku mora dajati upanje. Pametni (beri: podjetniško iznajdljivi) vedeževalec omenjeno napoved omili, tako da stranka doživi olajšanje, nato pa poda svojo razlago dogodkov, ki naj bi se odvijali v tem demoniziranem letu. Natančnost njegove napovedi niti ni bistvena, saj je ključni učinek dosežen s pomiritvijo stranke. Gledano s stališča zdrave pameti je pričakovanje »apokalipse« 2012 podobno pričakovanju vseh drugih »prelomnih« let. Ali se še spomnite, kakšno paniko (seveda za nič) so gnali leta 1999, ko se je bližal vstop v 3. tisočletje, čeprav se ogromna večina ljudi sploh ni zavedala, da leto 2000, Id so ga nekateri s tolikšno grozo pričakovali, strogo matematično gledano sploh ni prvo leto novega tisočletja, ampak zadnje leto preteklega milenija? Če bi nas opazoval nekdo iz vesolja, bi rekel, da se je marsikomu zmešalo. Posvečati pozornost nekim letnicam ob vedenju, da na svetu uporabljajo različne koledarje, je naivnost brez primere. Toda z vidika služenja na račun človeškega strahu in neumnosti so takšna pričakovanja »nepredstavljivega« prava zlata jama. Vedeževalsko (beri: z zaslužkom) navdihnjeni »pričevalci resnice še nezgodenega« genialno izkoriščajo priložnost, ki jim jo ponujajo »izgubljene duše«, ljudje, Id se bojijo sebe in izražanja svojih potencialov, ki nimajo kozmičnega spoznanja, da je bistvo človeka večno in neumrljivo. To so bolniki bolne družbe, Id se peha za minljivim dobičkom in pri tem pozablja na višji namen človeške evolucije. To so ujetnild silnic, ki jih spretno izkoriščajo »tisti, Id vedo,« čeprav nimajo pojma. Obstajajo pošteni vedeževalci, a ti ne povedo nič takšnega, kar njihova stranka globoko v sebi ne bi vedela. Zunanji dogodki in preizkušnje sploh niso bistveni. Človek, ki teži k spoznavanju samega sebe, doživlja blagoslov v vsakem dogodku - veselem in žalostnem. Žalostnim se skušamo izogniti, kot se zajec izogiba lisici, čeprav se iz žalostnih naučimo veliko več, hkrati pa nas njihov nauk okrepi, da postanemo boljši ljudje. Kdor skuša kljub dejstvu, da je njegovo telesno bivanje omejeno, lagodno življenje raztegniti v neskončnost in se zato boji čeri, Id bi to uživanje razblinile, je na nižji stopnji razvoja kot majhen otrok. 'Folk', Id se boji leta 2012, si ne zastavlja tehtnega vprašanja: Ali bom sploh dočakal(a) leto 2012? Konec sveta lahko zanje pride že prej - s smrtjo. Namesto groze zaradi morebitne apokalipse svetovnih razsežnosti bi se bilo pametneje posvečati lastni usodi, lastnemu srečanju z absolutnim. To je neizbežno, pa naj se zgodi letos, naslednje leto ali čez 100 let. Ravno neizbežnost konca egoistično zasnovane osebnosti je morda eden od vzrokov, da se ljudje tako radi ukvarjajo s puhlimi zadevami. Človek si želi, da se nekaj dogaja, da ga od spredaj in od zadaj 'futrajo' s senzacijami in atrakcijami. Na ta način pozabi na neizbežno. Na srečo večina med nami nima patološkega odnosa do raznih »letnic 2012«, zato se življenje za nas ne ustavi kljub srhljivim napovedim, ki bi glede na vsebino, Id nam jo posredujejo mediji, utegnile koga še prepričati. »Svinjarije«, Id se dogajajo na vseh področjih družbenega bitja in žitja pri nas in po svetu, so lahko za marsikoga naznanilo, da se naši civilizaciji izteka čas. Toda življenje teče dalje, »predstava se nadaljuje«; tudi če enkrat človeštva v fizični obliki ne bo več, bo šlo vesolje svojo pot naprej. V kozmosu veje optimizem, saj je počelo Življenja večno. Iz tega logično sledi, da kljub vsej črnini še vedno vidimo svetlobo upanja. Skratka, ni pomembno, kaj bo prineslo leto 2012. Ravno tako nam je lahko prav malo mar, kako se bo uvrstil kdo od naših športnikov - če bo osvojil kolajno, se bomo veselili Slovenci; če mu ne bo uspelo, bo na zmagovalnem odru njegov konkurent iz druge države in se bodo veselili tamkajšnji športni navdušenci. Gradnja dobrega počutja na zunanjih dejavnikih je jalovo početje. Vzemimo usodo v svoje roke - vsakdo naj si brez prestanka prizadeva za izražanje svojih potencialov, kajti samo občutek, da si dal vse od sebe in si zato nimaš kaj očitati, osrečuje. Sreča ne prebiva v kartah ali zvezdah, ampak je odločilno odvisna od nas. Kino Delavski dom Zagorje Petek 12.8. ob 20.00 PREKROKANA NOČ 2, kom. Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek 13.8. ob 20.00 MOŽJE X- PRVI RAZRED, znanst.-fantast, akcija 14.8. ob 20.00 PREKROKANA NOČ 2 15.8. ob 20.00 MOŽJE X : PRVI RAZRED 16.8. ob 20.00 Film teater: BOLJŠI SVET, drama 19.8. ob 18.00 AVTOMOBILI 2, anim. druž.pustol. 20.8. ob 18.00 AVTOMOBILI 2 21.8. ob 10.30 AVTOMOBILI 2 22.8. ob 18.00 AVTOMOBILI 2 Torek 23.8. ob 20.00 Film teater: NEKAJ SPOSOJENEGA,rom. kom. Gledat grem! Moram videti! Četrtek, 25. avgust 2011 ob 21. uri, Zelena terasa Delavskega doma (ob slabem vremenu v stekleni dvorani Delavskega doma) MATIJA SOLCE (Slovenija, etno folk in jazz glasba z različnih koncev sveta) Nedelja 14.8. ob 18.00 TEHNOTISE, EDIT IN JAZ ob 20.00 TRANSFORMERS 3 Ponedeljek 15.8. ob 18.00 TRANSFORMERS 3 ob 20.30 SKRIVNOST NJIHOVIH OČI Torek 16.8. ob 18.00 TEHNOTISE, EDIT IN JAZ ob 20.00 TRANSFORMERS 3 Sreda 17.8. ob 18.00 TRANSFORMERS 3 ob 20.30 TEHNOTISE, EDIT IN JAZ Četrtek 18.8. ob 18.00 SVET OCEANOV, mlad.film. ob 20.00 NEKAJ SPOSOJENEGA,kom. Petek 19.8. ob 18.00 SVET OCEANOV ob 20.00 NEKAJ SPOSOJENEGA Sobota 20.8. ob 18.00 SVET OCEANOV ob 20.00 NEKAJ SPOSOJENEGA Nedelja 21.8. ob 18.00 SVET OCEANOV ob 20.00 NEKAJ SPOSOJENEGA Ponedeljek 22.8. ob 18.00 SVET OCEANOV ob 20.00 TAM NEKJE, drama Torek 23.8. ob 18.00 SVET OCEANOV ob 20.00 TAM NEKJE Sreda 24.8. ob 20.00 TAM NEKJE Četrtek 25.8. ob 18.00 IZVORNA KODA akcija ob 20.00 TAM NEKJE Kino Izlake Nedelja 14.8. ob 19.15 MOŽJE X : PRVI RAZRED, znanst.-fantast, akcija Nedelja 21.8. ob 19.15 BOLJŠI SVET, drama Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 11.8. ob 18.00 TEHNOTISE, EDIT IN JAZ,ani. ob 20.00 TRANSFORMERS 3, akcija Petek 12.8. ob 18.00 TRANSFORMERS 3 ob 20.30 TEHNOTISE, EDIT IN JAZ Sobota 13.8. ob 18.00 TRANSFORMERS 3 ob 20.30 TEHNOTISE, EDIT IN JAZ Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik Petek 12.8. ob 17.30 TRANSFORMERS 3, akcija ob 20.00 DEKLIŠČI NA, kom. Sobota 13.8. ob 17.30 DEKLIŠČI NA ob 19.30 TRANSFORMERS 3 Nedelja 14.8. ob 17.30 TRANSFORMERS 3 ob 20.00 DEKLIŠČI NA Petek 19.8. ob 18.00 PREKROKANA NOČ 2, kom. ob 20.00 TIHOR, akc.pustol. Sobota 20.8. ob 18.00 TIHOR ob 20.00 PREKROKANA NOČ 2 Nedelja 21.8. ob 18.00 PREKROKANA NOČ 2 ob 20.00 TIHOR SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motoma vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ZASTAVLJALNICA TIAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve IZPLAČILO TAKOJ! GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com Dogodki/Mali oglasi VKÄQA DANIJELA ! 18. idr je sunilo, ko U na. wet-ßrüla., ieAaj ti'[m, že^oütoiebux. osebica.. Veiiko zdravja., sreče in vesolja, žetim ti, Naj se ti vsaka skrita želja izfwieu. mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na na' slov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! 1 Prodam Prodam Alples Tempo dnevno sobo, tv mizo, pisalno mizo in usnjen dvosed. Zelo lepo ohranjeno, možen ogled. Inf.: 051 415 638. Toeja ßetz rožicaMu jsosuta naj bo, l/ življenju, naj ti bo vedno lepe. Kjerkoli boš živela na tem svetu ti, t/ srcu te bom nosil vedno svoje žive dni. Prodam trisobno stanovanje, obnovljeno leta 2010, v bližini šole, vrtca, banke in trgovine. Pred stavbo je otroško igrišče in velik parkirni prostor. Info: 041 985 013 Ostani, pridna in skrbna kot znaš ti, Ker bre^teeja je v življenju težko biti. Prehitro se vse to lahko spremeni, Xato plove pokonci, da se to ne zpodi. Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VMS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Na koncu ti ždim še enkrat vse lepo, Ceniti moraš življenje to ker je eno samo. To je za tebe iz dna moj ep a srca, Naj še dolpo živi moja vnukinja Danijela! Dedek Niko PRODAM PRAŠIČE (odojke) Tel.: 02818 1991 GSM: 041 590 403 Slovenski Bistrica _____________________J Živali Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Bull Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.: 041 393 432 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): /" A Kofetkanje s preteklostjo »GameeRK PReicLeri!« je zavpiLa. J n se je zgodilo. Že koj na začetku. Še I kamnje ni bilo navoženo, malta ni bila zamešana, pa prva smrtna žrtev. Kako? Kdo? je završalo po Gamberku, ko je pritekel eden od hlapčetov, katere je oskrbnik odredil, da bi bili pri roki gospodom, zarana tega dne prispelim na Gamberk. Bili so laškega porekla in neko čudno govorico so žužnjali. Le tolmač, ki jih je spremljal že od Ljubljane sem, je bil njihovi latovščini kos. Ti gospodje so namreč prišli z nalogo na teh hudih, komaj dostopnih strminah izračunati in določiti tako imenovano ničelno točko. Nekako po domače, vagris, da so lahko kasneje mojstri zidarji položili prvo vrsto zidu. Je bilo tiste čase to ničelno točko, še posebej v takih strminah, tudi fizično težko določiti. Ponavadi so dali ti gospodje, zemljemerci bi jim danes rekli, tesarjem izdelat korita, rake, kot so jim pravili. To so bila lesena korita, obdajala so zamišljeno gradnjo okoli in okoli. V z mahom dobro zatesnjena so natočili vode in ta mirujoča gladina je bila osnova te ničelne točke. Gamberški, nevajeni žlobudranja teh v črno oblečenih gospodov, so zvedavo gledali, kako so iz sedelnih torb vlekli v usnjene krpe zavite čudne priprave in naprave. In kako so, s posredovanjem tolmača, razporejali mlade gamberške hlapčiče sem ter tja po robovih strmin. Na videz povsem brez reda in smisla. Tedaj pa se je zgodilo. Gospod Nicolo, obilne rasti in postave, je nekaj z roko mahal in ob tem po laško govoril svojemu pomočniku. Izglodalo je, da ga ta ni nič kaj prav razumel, saj je na tisti naj-hujši strmini komaj lovil ravnotežje. Je še danes prav neprijetno stati na tistemu mestu, ko noga nima prave opore, ko se kljub grmičevju nimaš za kaj resnega držati. Tiste čase pa še grmičevja ni bilo. Je še vedno veljalo, da mora biti pobočje okoli gradov povsem izsekano, da se nihče nenadejano ni mogel priplaziti do obzidja. Je Turek še kako strašil po deželi. Tako je gospod Nicolo stopil do tega svojega pomočnika in mu hotel popraviti s črticami označeno letev. Jo je že preveč nagibal, ali kaj, ali se je gospodu Nicoloju zvrtelo od pogleda v prepad, ali se je preveč nagnil - ne bomo zvedeli nikoli. Kar padel je. Globoko. Telo se je po prepadni strmini vrtelo in vrtelo in globoko doli obtičalo, naslonjeno na eno od štrlečih skal. Vsi prisotni so za hip obnemeli. Kaj takega se doslej še ni zgodilo. Če je že kdaj padel kakšen hlapec, ko je iskal lisičje luknje, se to ni beležilo. Da bi pa se to zgodilo kakšnemu gospodu, si pa človek ni mogel zamisliti. Najbližje hlapče se je zdramilo najprej in z glasnimi kriki na pomoč odhitelo doli na pristavo. Oskrbnik, ki je tačas v kuhinji preverjal, kako in s čem bodo tej gospodi z jedjo postregli, je zaslišal hrup in glasne klice malega hlapca. Ko mu je ta povedal kaj se je zgodilo, se je zgrozil. Z nekaj kratkimi povelji je sklical tistih nekaj hlapcev in podložnikov, ki so bili v dosegu ter pohitel na grad. Da vidi, kje se je zgodilo, da poskrbi, da se gospoda prenese na pristavo. Nadvse ga je pa skrbelo, kaj bo zdaj. Bo ta nezgoda tudi njega vpletla? Mu bodo kaj očitali? Na grajskemu dvorišču je zdaj bila tudi njegova žena, ki je zvedavo, pa tudi s tesnobo, opazovala, kako je zemljemerčeva skupina vila roke in po laško žlobudrajo klicala, verjetno, vse svetnike na pomoč. Oskrbnik se je, ko je videl, kje je zdrsnil nesrečnik sam, za njim pa še njegovi, začel spuščati, kot po drči, proti mestu, kjer naj bi gospod obležal. Upal je, da je mogoče še živ. Pa je koj, ko ga je zagledal, vsega stolčenega in oblitega s krvjo, vedel, da mu ni rešitve. V Čem-šeniku je že zdavnaj odzvonilo poldan, ko so telo nesrečnika prinesli na pristavo. Oskrbnik je tolmaču naročil, celo zabičal, da naj skupino zemljemercev takoj pospremi nazaj v Ljubljano. Sam pa naj se najavi gospodu deželnemu glavarju, ta čas zastavnemu imetniku Gamberka in naj mu obzirno pove za nepričakovani nesrečni dogodek. Sam bo poskrbel, da bodo telo gospodovemu stanu primerno, v spremstvu grajskega sacelana in čemšeniškega vikarja, še ta dan na lojtrskemu vozu pripeljali na ljubljanski grad. Da ga bodo, če bo gospodu grofu po godu, položili na pare v grajski kapeli Sv. Jurija. Tako se je tudi zgodilo. Na Gamberku pa je ostal neprijetni občutek praznoverja, da je padla prva žrtev. Le koliko jih še bo? Med vasmi je novica še povečala nelagodje, ki se je pojavljalo ob novi- cah, da se bo gradilo, da bodo baje zato povečali tlako, da bo v začasnih rokodelskih naseljih prihajalo do greha, posebno ob nedeljah, ko bodo prihajaški delavci prosti. Pa tisti hrovaški vozataji, bog si ga vedi, ali spoštujejo Boga? Kakšne vere so neki? In bodo lazili za deklinami, njihovimi, kmečkimi?! Čemšeniški vikar, gospod Valentin, je bil moder mož. Poznal je svoje farane, poznal je tudi razmere na Gamberku. Za predvideno zidavo tako velikega obsega mu je med prvimi zaupno povedal gamberški oskrbnik. Pa seveda svojemu grajskemu kaplanu, sacelanu Egidiju tudi. Je pa oba začasno zavezal k molčečnosti, kajti časi gosposki niso bili v prid. Cesarstvo je za brambo pred Turki privijalo z davki tako kmetstvo kot gosposko. In v nemških deželah, tam nekje daleč, so se kmetje že upirali. Pa ljudje so, versko obsedeni, noreli. Bratovščina za bratovščino. Za pravo vero pa, poglejte, gospod oskrbnik, je že ta čemšeniška cerkev prevelika. Tako je tožil vikar, ko je prijahal oskrbnik s prošnjo, da bi vikar blagoslovil zadnjo pot tujega gospoda in ga pospremil v Ljubljano. Pri tem pa ga vikar ni pozabil zbosti, da bo šlo še kaj narobe, saj ob samemu začetku del ni bilo ne svete maše, ne svetega blagoslova za srečen začetek in srečen konec gradnje. Povedali smo že, da so laški arhitekti, po katere je za izdelavo načrtov razširitve gradu Gamberk tja daleč na Laško poslal zastavni lastnik grof Lamberg, na ljubljanski grad prišli s svojimi družinami, kajti dela z načrti je bilo veliko. Da ne govorimo o nadzoru ves čas gradnje. Ta pa naj bi, po predvidevanjih teh načrtovalcev - za ‘meštre* so jih klicali - trajala kar nekaj let. Zdaj pa, prvi dan njihove navzočnosti na gradu, prva žrtev. In to prav gospod Nicolo, brez katerega ni bilo misliti na natančnost gradnje teh visokih zidov. Novica o smrti gospoda Nicoloja se je na ljubljanskemu gradu raznesla kot blisk. Kot blisk je prispela tudi do njegove soproge. Maledetto Castello! je zavpila. Preklela je grad, ki ga ni videla nikoli, ki pa je vzel življenje njenemu Nicoloju. Piše Marjan Klančnik Oglas/Jubilej Domex d.o.o. Podjetje za vzdrževanje in upravljanje z nepremičninami Pot Vitka Pavliča 6, 1430 Hrastnik Telefon: 03 56 42 661, Faks: 03 56 42 666 www.domex-hrastnik.si, e-mail: domex@netsi.net Domex d.o.o., podjetje za upravljanje z nepremičninami, v teh dneh praznuje svoje 20-letnico. Ustanovljeno je bilo 6. avgusta leta 1991 kot hčerinsko podjetje Rudnika Trbovlje Hrastnik. Ob tej priliki se zahvaljujemo svojim najemnikom stanovanj in poslovnih prostorov, etažnim lastnikom, poslovnim partnerjem in vsem ostalim za dosedanje uspešno sodelovanje, ki ga želimo ohraniti tudi v prihodnje. Kolektiv Domexa d.o.o. DOMEX \/nedeljo, 31. avgusta 2011, je bila na Čemšeniški planini V proslava ob ob 70. obletnici ustanovitve Revirske partizanske čete. Množico pohodnikov je pozdravil slavnostni govornik Miran Potrč, ki je poudaril pomen ustanovitve čete in hrabrost takratnih fantov in mož, ki so se kljub slabi oborožitvi in opremi uprli okupatorju. In takoj po ustanovitvi ( 1. avgust 1941) že 9. avg. leta 1941 napadli zagorsko orožniško postajo. Ta dan je občina Zagorje razglasila za svoj občinski praznik. Številni Zasavčani in okoličani, med njimi tudi člani ZZB za vrednote NOB Trbovlje so se tudi letos udeležili proslave na Čemšeniški planini. Besedilo in sliki: M.in J Jerman -N .v* "• ■ Kuharska knjiga o pripravi postrvi in drugih sladkovodnih rib! samo Celje - skladišče D-Per 6/2011 y ■ FIGA sočna, slastna, aromatična, zdrava Andrej Fric hi,ir POSTRVI iz reke na mizo r r ^wuhiii/jo/,/^ TOtnatična zdrava sočna slastna a .G jf A a • ■ * Ä ;''T 1 ///mmm"' Priznani kuhar Andrej Fric in zbirka knjig z naslovom 'TZ KUHARSKE KAPE" ŠPARGLJI divji in gojeni ■ V .. Fige - slasten in zdrav sadež toplih krajev Naročila sprejemamo na: f NcraFiKa v^Ogracer Šparglji sp ena prvih vrst pomladne zelenjave Šparglji divji in gojeni T GRAFIKA GRACER d.o.o. T: 03 5452666 F: 03 5473166 info@grafika-gracer. si Več podatkov o knjigah dobile na naši spletni strani www.grafika-gracer.si V ceno so vključeni stroški pošiljanja in DDV. A-»:''l /