99. številka. Trst v torek 1. maja 1900. Tečaj XXV ..Edinost" zhaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob ♦>. uri zvečer. Xftročnina zi.ašrt : Za celo leto........kron za pol leta.........12 - za četrt leta........ 6 _ za en mesec........ i kroni Naročnino je plačevati uai>rej. Na na-ročbe brer priložene naročnin** rp upravi* re ozira. _ Po tobakarnah v Trstu «e prodajejo po--aniezne >tevilke po <» stotink, (3 nvčJ; izven Trsta pa po 8 stotink 14 nvč.) Sdincst Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti J« moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Uprsiviiištvo, in sprejemainje inseratov v ulici Molili piccolo štv. 3, II. uadstr. Izdajatelj in c dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Obstrukcija. Pisec teh vrstic je užival zaupanje vrlega hrvatskega patrijota, pok. Mihovila Pav-linoviča. Ko je narodna stranka v Banovini za časa banovanja Ivana Mažuranića počela preveč popuščati oportunizmu, je l>il Pavli-novie prvi najdločneje povzdignil svoj glas proti temu ter je nastopil proti tedanjemu »Obzoruc in njegovemu uredniku Miškatovicu. Vzlie temu mu je bilo težko, ko je stranka leta 18H() razpala. Dozdevalo se mu je, da se je kriza primerila v nepravem času, ali veliko prekasno ali veliko prezgodaj, ter da bo na vsaki način na škodo narodni stvari. Ali je imel Pavlinovic prav ali ne, to je drugo vprašanje. Mi bi rekli, da ni imel prav. Bodi temu, kakor hoče, to Pavlinovićevo presojanje stvari v Banoviui nam prihaja na misel danes, v očigled sestanku državnega zbora, ko se v Češki toliko razpravlja o — obstrukciji. Kakor stoje stvari danes, reklo bi se, da ta razprava donaša razpor v Češki tabor ter da bi obstrukcija mogla razbiti ne le kompaktnost desnice, ampak tudi samo solidarnost češko-slovensko. Po tem nastaja vprašanje: ali naj se obstrukcija žrtvuje slogi ali sloga obstrukciji ? Mi nismo načelno nasprotni obstrukciji. Mi mislimo celo, da obstrukcija ni le dopustna, ampak v eventuvelnih slučajih nujno orožje manjšine. Ali v konkretnem, jv sedanjem slučaju ne gre za kako manjšino. Desnica je v večini. Nič ni bolj abnormalnega, bolj čudneea, nego, ako se večina oprijemlje ob-strukcije. Večina ima v rokah drugih sredstev za borbo proti vladi, da se tej poslednji postavlja po robu in da vrže vlado. Kaka dolžnost bi bila po takem večini v državnem zboru ? Da se združi v svojih zahtevah, da te svoje zahteve stavi vladi, da zahteva od te ]M>slednje, naj se ravna po programu večine; iu ako vlada ne stori tega, da jej izreče nezaupanje. Po našem menenju bi bili morali tako storiti takoj, ko je došel Clarv in je odpravil jezikovne naredbe. Večina I »i bila morala s svojim glasovanjem takoj dokazati, da ona ne bo trpela neparlamentarne vlade; ali, ako bi jo že trpela, da bi bilo mogoče to jedino v slučaju, da si vlada prisvoji program večine. Dobro umejemo vse težave, ki leže na pota taki kompaktnosti desnice. Skušnja nas še preveč uči, da so nemški konservativci nezanesljiv element, a Poljaki da se ne spuščajo radi v bolj odločne korake, ki bi mogli spraviti v nevarnost tisto privilegirano pozicijo, ki jo oni danes zavzeinljejo v dunajskem parlamentu. Mogoče torej, da so te okolnosti silile Oehe v obstrtikcijo, da-si so oni sestaven del večine. Pojmo dalje in recimo. da je bilo to ne le mogoče, ampak, ker ni preostajalo druzega, da so Cehi bili dolžni zateči se do obstrukcije, ko so bile jezikovne naredbe odpravljene. Ali kaj se je zgodilo ? ! Jeli so omahovati- Eotili so se obstrukcije za jeden predmet, za drugi pa so jo odklonili. Obstrukcija je po sebi najradikalnejo sredstvo. Kdor se je enkrat lotil nje, mora biti dosleden v njej. Temu nasprotno pa so Cehi odnehali z obstrukc.jo ravno tam, kjer bi | bila mogla biti vspešna. In tako se vsa ta doba od Clarvja pa do danes odlikuje jedino z neodločnostjo, omahovanjem, prepiri, obotavljanjem in grožnjami. Ves ta čas groze : Cehi z obstrtikcijo, ne da bi se bili oprijeli iste j odločno in trajno. Tu pa tam so obstruirali, ne da bi bili dosegli le jednega onih plodov, katere obstrukcija nosi seboj. Oproščeno naj nam bo, ako si usojamo reči, da je na ta način ves ta čas zgubljen. Energija, ki bi se bila morala zastaviti v akcijo, zastavila se je v neodločnost, v omahovanje, v grožnje. To vse je proti teoriji Bismarkovi, ki se je nekaj spoznal v takih stvareh. Po njegovem bi morali biti : presoditi stvari, odločiti se, zagroziti in izvesti — štirje nerazdružljivi momenti. Nasprotno pa na Češkem še vedno razpravljajo o tem, kaka je situvacija, ne odločuje se ničesar, grozi se mnogo, a izvaja se malo. Kdo je največ žrtvoval pri vsem tem ? Hrva tj e in Slovenci! Oni so z naj-večo požrtvovalnostjo vztrajali na strani Cehov. Ko je došel čas pogajanj, mesto da bi, soglasno z idejo solidarnosti, svojo stvar storili solidarno s slovensko stvarjo, so Cehi pustili Hrvate in Slovence na cedilu in začeli so se pogajati le za-se. Ako mora priti do pogajanj, tedaj bi se morala pogajati solidarno vsa desnica, potem mora biti vseukupni nje program predmetom pogajanj in razprav. To je duh, to je zmisel slovanske solidarnosti, kakor smo jo mi vsikdar branili in v kateri smo vedno videli in še vidimo Cehe kakor zastavonoše. V očigled češkemu omahovanju in češkim prepiranjem ; v očigled velikim žrtvam, ki so jih Slovenci in Hrvatje doprinesli na j oltar solidarnosti, v očigled tužnemu stanju Slovencev in gospodarskim in politiškim nadlogam, ki jih bijejo; v očigled nebrižnosti, ki so jo pokazali Cehi nasproti slovenskim in hrvatskim bratom : se mi ne čudimo najmanje, ako se je pojavil slovenski glas, ki je zaklical j Cehom energično; Mi ne moremo več čakati! Cas zgubljen se ne povrača več. Bilo je fcasa za obstrukcijo, ali pustilo se je, da je minol. S tem se je dalo vladi časa, da je izkoriščala . prepiranja in grožnje. Obstrukcija bi danes izolirala Cehe. Na to lima-nico se Cehi ne smejo dati ujeti. Tudi drugi se ne smejo dati ujeti na drugo limanico: ne smejo namreč zaupati obljubam, ki jih jim delajo za to, da bi zapustili Cehe. Ne, Slovani, sosebno južni Slovani ne smejo - vzlic vsem opravičenim tožbam, ki jih imajo proti Cehom — zapustiti Čehov ! V srce boli človeka, ako se jeden dr. Kramar v kaki madjarski reviji laska Madjarom, kajti nikdo ne ve, do česa bi moglo dovesti tako laskanje, ako bi Madjari odgovorili sladkim pogledom Cehov. Vendar, vzlic tem češkim pogreškam, Slovenci in Hrvatje morajo ostati udani načelu slovanske solidarnosti Ali tudi Cehi m o-rajo biti zvesti temu načelu! Oni, ki bi morali biti kvas desnice, ne smejo nje kompaktnosti stavljati v nevarnost: se ne smejo pustiti izolirati, ne smejo tudi zapustiti drugih. Mi smo sicer za gotove slučaje pristaši obstrukcije, ali danes ne more iti za razlika v stanju iste državne ceste od Ajdovščine črez Vipavo do Postojne iii proge od Ajdovščine proti Gorici. Dasi bi morala državna cesta na eni progi kazati eno lice, kaže ravno državna cesta iz Gorice do Postojne tako razliko, da se nehote vprašamo, kako je mogoče, da eno c. k. okrajno glavarstvo cesto vzdržuje v tako izbornem stanju, sosedno okrajno glavarstvo pa jo popolnoma zanemarja. To je tembolj vsiljivo, ako se ima pred očmi potrebo onega cestnega dela od Ajdovščine do Postoj ine in drugega dela od Ajdovščine do Gorice. Slednji se mnogo rabi, ker je ob Hublju in ob Vipavi precej fužin in obrtnih podjetij, in posebno tvornica v Ajdovščini. Cesta sama je polna nepotrebnih klancev in nižin. Že v sesiji 1. 1896. je vprašal deželni poslanec BI. Grča, ali je slavni vladi znano žalostno stanje državne ceste med Ajševico in Sempasom? Ondukaj je cesta prenizka in nima trdne podlage, tako, da je ob vsaki najmanjši povodnji preplavljena. Med Ajdovščino in Cesto je struga potoka Graj- obstrukcijo, ampak za to. kako da se de- ščeka višja od sosednega cestišča, iu potnik, snica zloži na jedno pozitivno delo, ; ki vidi, kako je položen cestni most črez kako da zložno uredi svojo akcijo, kako da j potok Grajšček, kar strmi, da država trpi kompaktno stavi svoje zahteve in kako tako stanje. da tem zahtevam izvojuje zmago. Ona je večina, ona ima svoj program. Treba, da dela kakor večina in po svojem programu. Dinko Polite o. Ceste na Goriškem. Na cestnem delu od Gorice po Rožni dolini do Ajševice naprej je vozu ob deževnem vremenu blata do osi, tako, tudi na cestnem delu od Ceste do Ajdovščine. Vse cestišče je preozko, na krajih, kjer ne gre po skalovitih tleh, brez trdne podstave ; posipija se neredno in premalo. Cestarjev je ^ , . . . ... j premalo nastavljenih, in še ti se le redko- Poslanci dr. Turna in tovariši so v de- f . . J ... , ... ^ . kedai vidijo na delu, docim velja na progi želnem zboru Goriškem stavili nastopno m- ,. ., „. , ^ .. ., , , ... . :od Aidovscme do Postojine pravilo, tla mo- terpelacno do cesarskega namestnika : ..... , . , 1 „, J , . , . . . raio biti vsi cestarji od jutra do večera ne Menda ni nobena kronovina tako zane- j / „ , „ , , ... eledć na letne čase na delu in morajo cesto marjena v cestnih stvareh, kakor nasa Go- ^ . . , i Lii sproti popravljati in posipati. Na progi od I If.ir)liAonaL-n in fn iviaohnn u ulAVonalrAm r i r J 1 1 Gorice do Ajdovščine ni zato prav nič skrb-ljeno, in manjka od strani c. kr. glavarstva risko-Gradiščanska, in to posebno v slovenskem delu dežele. Glavni državni cesti po teh krajih sta cesti po soški dolini in črez Predel nai Koroško ter iz Gorice po Vipavski dolini do v Gorici vsako nadzorstvo. Zaradi tega si podpisani dovoljujejo vprašati : 1. Ali je Vaši Ekscelenci znano ža- Postojne na Kranjskem. O prvi cestni zvezi i i i i t ii.- i • lostno stanje Tlrzavnih cest v slovenskem delu po Soški dolini so se oglasile občine okraja , „ , . i i - ^ r . . , naše dežele, in posebno državne ceste od Go- Tolminskega ter je c. kr. glavarstvo v Tolminu-, posebno pod vodstvom M. grofa Ma-renzi-ja, samo storilo mnogo korakov, da se ta cesta vsaj na posameznih krajih zboljša. posebno rice do Ajdovščine? — 2. Ali je Vaša Ekscelenca voljna, ukreniti potrebno, da se ista spravi vsaj v tako stanje, kakor je ista PODLI S T K K Moja prijateljica. , , . . . . ." proga od Ajdovščine do Postojne naprej ? Visoka vlada je v tem oziru res nekaj pri- r ® , ' , , ,. J . c. vi - — 3. Ali je Vasa Ekscelenca voljna, dati čela, dasi splošno stanje ceste po Ooski ■ , .. , .. . , . ..i w • cestnemu oblastvu strog nalog, da v najkraj- dolini ne odgovarja po nikukem zahtevam, 1 „ . . . . , , . . , „ šem času cestno progo od Gorice do Ajdov- katerim bi morala odgovarjati tako važna , , . ,, „ , & J . . ščine pregleda ter stav; svoje preti loge za državna cesta. Popolnoma zanemarjena pa je : 1 , . , , - - . _ . 9 . X . „ A, . ^ zboljšanje in boljše vzdrzevanje te ceste . državna cesta iz Gorice crez oempas m Cr- J J _____ niče do Ajdovščine. Posebno udarja v oko Pi-e Kopriva. Starega Eovca je menda malo jezilo, da >*e tako dobro pretvarjam, pa meje še bolj šči-pal in žalil. Od sile je bil prijazen, kar cedil se je ljubeznivosti, a vmes me je zbadal, kolikor je mogel. Da sem končno res revica, tako mlada, čedna, a prav nič denarja ! Kes škoda! Oče ne da nič, seve, kako tudi! Ob taki-le mali trgovini, ko je še roba na kredit... In še dva brata sta, pa oče malo rad pije.... Ali to nič ne de, pridno dekle vsejedno.... prav škoda! Tako je zbadaL Jaz sem se čuvala, da nisem j»okazala, kako mi gre vse to do živega. Smejala sem se, pa še pela v pavzah : moje oči so se ravno tako zlobno ro-gale v njegov odraz, kakor njegove meni. Ali jezilo me je iu bolelo in sovražila sem ga ! Nazadnje je šel. In dobro je bilo, da je šel. Moje roke so se tresle in oči so mi že kar gorele v jamicah. Toliko, da sem ga še spremila do vrat in še na ulico zatopila nekaj šaljivega za njim. In potem, ko sem bila sama, sem jokala1^žaljenega ponosa in jeze in žalosti in nesreče. Predpasnik sem! tiščala k ustom, samo da ne bi kričala. Joj, j kako neusmiljeno sem treščila z viška svojih j sanj. Prišlo je nekaj žensk, hotele so nekaj j blaga za krilo. Jaz sem jim zložila na mizo j malone vse kose, samo da skrijem svoj objo- j kani obraz, pa so le videle. — Nekaj objokano izgledate, kaj vam1 | je? — — Zobje me bolijo, -- sem lagala. Svetovale so mi na dolgo in široko: mrzlo votlo naj vzamem v usta — ne, gorka je l)olja, in soli tudi, — raj^h tobaka, — ali pa pokadim naj se : kalinovo perje, žabje kosti, kadila lavot^vih jagod, majaroua in če imam še kaj d rtičih rož — gotovo pomaga. Bile so dobre zene, ali jaz sern vedela, da To je bil zavfšetek prvega poglavja mo- je bilo gotovo in verjela sem to^. kakor v usodo. Slišala sem bila že mnogo ofl, staregajega življenja. L/Ovcfrf tudi sama sem ga precej dobro po- j * # znala, vedela sem, da že zna vse tako ure- v Jablani so rae smatrali vsi koj prvi diti, da obvelja njegova volja. Znano mi je daQ /a odra3le^a (]ekleta. In meni je bilo bilo, da se Mirko očeta jako boji in da je prav Tožjlo ge mj ;e že v5agih nazaj? a Ž1V. samo tako dolgo nekaj, dokler je dober očetu, ! ^^ je tekj0 dalje * Vse po starem v vedno ___ _ Z __T_ ________________1 . J nAm 1 . ; 1 .. f»« rl i »»1\ _ _ ... . .. mi me ne pomaga, prav me Bila sem še skorji otrpk, ali toliko sem le vedela od življenja, da je nespametno vdajati se praznim iluzijiiPif^— Konec je! — to sam pa ni nič. In naposled sem bila tudi ponosna in nevredno in nespametno se mi je zdelo, da bi se tako zastonj poniževala. Imela sem Mirka jako rada, ali moj ponos in neko čustvo zadoščenja sta mi pomagala do končnega sklepa. Obračunala sem z vsem, v meni je ostala le neka ponosna, trmasta jeza. Na dan našega odhoda sem se sprla z Mirkom. Razžalila sem ga vpričo vse vaške inteligence in ko sva ostala sama, aam se mu izrogavala. Ne vem, kaj si je on mislil, ali konec je bil. — Ali ne, kar je mislil, povedal mi je pozneje, da sem ravnala surovo, brezčutno, podlo, da je skoro pobesnel boli, ali da je napravil tedaj tudi on križ čez najino ljubezen. No, bilo je menda prav tako. starih epremembah : dol/, gori, kakor ladja na morju, vselej drugače, vedno /ednako. Izstopila sem bolj iz sebe in skrbnejže opazovala ljudi. Zanimali so me. Fantje iz vasi, ki so zahajali k nam in starejši kmetje, ki so po zimi sedeli krog našo peči, pili sli-vovko in droženca in pograjali stare, stare dogodbe. In orožniki, in novi dacar in učitelj in njegov mlajši llofega in poštar in vodja iz velike žage doli v žlebu. Iu Kraševci, ki so pojettf' nad vasjo žgali apno, in Italijani, ki so na tratini delali opeko. Ljudje so bili, nikdar tako dobri, kakor se čita v knjigah in v^časih tudi ne tako hudobni in izprijeni, kakor se čita ravno tam. (Pride še.) V TRSTU, dne 1. maja 19<*>. Dva hrvatska mučenika. Hrvatsko novinstvo je včeraj slavilo spomin dveh izmed najsijajnejih prikazni iz zgodovine naroda hrvatskega, mučenikov bana grofa Petra Zrinskoga in kneza Krste Frankopana. Dne da stojimo na pragu važnih, usodnih dogodkov v notranje-politiškem položenju Avstrije. Na pozive Poljakov, nemških konservativcev in glasila jugoslovanskih poslancev odgovarjajo češki listi z odločnim »Xon possumusc. Rečeni listi napadajo ogorčeno Poljake in nem- ;;<>. aprila 1671. sta padli njiju glavi pod mečem ! ske konservativce, a tudi Jugoslovanom ne krvnika. O tej priliki piše »Hrvatska Domovina« : »Peter Zrinski in Krsto Frankopan sta narodna mučenika. Narodni koledar jima posvečuje dan njiju tragične smrti, dan, ko st > bili njuni telesi izročeni krvniku. prizanašajo. Vsem skupaj očitajo, da so nezanesljivi zavezniki, ker jim vsikdar, kadar se pripravljajo za kako odločno akcijo, vežejo roke. Mi smo povdarjali že te dni, da ume-jemo težavno pol oženje Cehov in njihovo ogor- ptujih dvorov, generaliteta in dostojanstveniki. V soboto si naš cesar ogleda 2. polk genadirjev »Frana Josipa«. Po besedah razsodbe bi se moral tudi j čenje, ker se jim je tako rekoč iz-pred ust njiju spomin izbrisati iz sveta. Ta točka raz- odtrgalo košček s trudom pridobljenega prava. s<»e se ni izvršila, je niso raogli izvršiti. Vendar moramo z vso odločnostjo zavrniti Njiju spomin je ostal slaven na svetu, ostal očitanje, češ, da nas je vlada ujela z obljubo je sla Ven in svet hrvatski zgodovini, v duši j jednc železnice. Tako očitanje je neosnovano hrvatskega naroda. ! prek in prek, in priča le, da češki novinarji Govore o kralju vseh m učeni kov je pi- vse premalo poznajo položenje Jugoslovanov, sal neki modrijan in svetnik: Kaj so mu Oh, kako srečne bi se čutili mi, ako bi nas mogli storiti sovražniki? Telo so mu ubili, res ne trle nobene druge skrbi, nego skrb za ali duše mu niso uničili. — Te besede so kako železnico! Nas tarejo skrbi za veliko globoko usajene v naša srca ; ne moremo, da manje, ali vendar veliko nujneje stvari: za naj- bi se jih ne sj>ominjali dne 30. aprila; ne primitivneje pogoje za življenje! Sicer pa naj moremo, da bi jih ne uporabili na dva glavna nam verujejo severni bratje, da najiskreneja hrvatska mučenika. — Dan 30. aprila, koso želja Slovencev in Hrvatov je ta, da bi se ju usmrtili, je hrvatski veliki petek. — Krv- našel kakov izhod iz sedanje krize, navstale nik je zamogel odsekati njiju glavi ; a ni med slovanskimi skupinami večine in da ne mogel uničiti njiju duši. Glavi sta jima padli, bi morali gledati z žalostjo v duši, kako se a ni padla in poginila misel njunih glav. Ko ruši, kar smo ravno mi na Jugu zadnja leta sta padli glavi, nehali sta biti njiju srci; a ni negovali s toliko ljubeznijo: bratska vzaje- umrl tisti topli čut, ki je pregreval njiju srci. j mnost med nami in Cehi. V tej vzajemnosti Misel in čut ostaneta last hrvatskega naroda, je rešitev nas vseh in je nam vsem jamstvo Ona dva sta poginila. Z glavo Krste srečneje bodočnosti. Ako si je torej ne znamo Frankopana je izumrla tudi njegova rodovina. ohraniti v kritičnih trenotkih, potem bomo Slavni ban je sicer zapustil potomca, a bilo morali trkati le na svoja prsa in priznavati: je sojeno, da je z istim izumrl tudi rod Mea culpa! Zrinski. Iz deželnih zborov. V včerajšnji j Izginili so Frankopani in Zrinski, a ni ^jj deželnega zbora češkega so predlogi izginil s tem spomin na njiju slavna, junaška poslanca Šamaneka, tičoči se konjereje, izro-! in velika dela. Dela Petra Zrinskega in Krste gjH poljedelskemu odseku. Poslanec Nickel- j Frankopana in dela njiju rodovi n je že Jtedaj feld je utemeljeval svoj predlog, tičoči sel pripoznaval ves krščanski svet. Vsa Evropa predpisovanja doklad na osebni dohodninski] je upirala svoje oči na Dunaj, da vidi, kaj davek, ter je povdarjal, da Češka je zgubila j se zgodi z banom, ki je v sebi inkarniral Hr- najmanje en milijon vsled tega, ker ni doklad i vatsko, ki si je bil za prosveto, za domovino, na osebni dohodninski davek. V razpravi o za državo pridobil neprecenljivih zaslug na spremembi občinskega reda je posl. Šamanek bojnem polju, ki se je v svetovni zgodovini Vskliknil »liberški lopovi« in ga je radi odlikoval po umu in po močeh svojih mišic. tega predsednik pozval na red. Potem so Upirala je oči, da vidi, kaj se zgodi s po- stavili še nekaj predlogov gospodarske nravi, tomci dveh najslavnejših hrvatskih rodovin; glovani v Nemčiji. Na glavni skup- kaj se zgodi s tema dvema mogotmkoma? š5ini ,Gustav_Adolf-Vereina« so dokazovali, I Lpirala je oč., zanimala seje, zavzemala se da ge slovaasko valovje poraika že pred je za nj.ju osodo. Njiju smrt je pretresla Ev- vpata Berolina mmega. firaniborski (Bran-1 ropo. To je bil vel,k dogodek. Vsa Evropa denburg) veleposestniki da najemljejo poljske i je slavila dela m zasluge dveh hrvatskih ple- dekvce y veHfcih masah Jn ako objavljajo mičev in velikanov. .. .» . , . na socijalistiskih shodih, da se po branibor- Kakor je njiju smrt zabeležila razpad skjh krajih more agitirati le g poljskimi go-1 dveh najmočnejših plemenitaških rodovin, vori jn progla8if da je to dokaz, kako je prvih med prvim. na bojnem polju in na g)ovanski delavec iztisnil nemškega. »Ostmarkverein« v Lipskem - — med j polju omike, v ljubezni do jedinstva in pro- svete, zvestobi do krščanstva in hrvatskega prava .,,..„ , i . i . .. v i .. ... pa naznanja, kako je iztočno od Labe pov- tako je iH>menila pocetek novih skusenj r , J . . ... .. . , A , , sodi Slovanov. Ako nh Nemci ne uduse o | vdanosti do naroda in Hrvatske, v , . .. „ . _ čegar členi so tudi vseuciliscni profesorji za hrvatsko domovino. Težke so bile te skušnje, ko ni bilo več Zrinskih in Frankopanov, ko so bila njiju velika |K>sestva zaplenjena, koje iirvatska banica težko vzdihala v ječi. Katero pero opiše hrvatske muke? i rebalo bi peresa preroka, ki je plakal nad Jeruzalemom ! Pa ne, to ni čas, da bi plakali. Hrvatska domovina je raztrgana ; a narod, hvala Bogu, živi. Živi čil in krepak. Ni čas, da bi plakali, ampak čas je, da delamo v ustavni borbi za domovinske ideale. Sovražniki jih pravem času, postane nemščina tam povsem tuj jezik. Pred 30 do 40 leti da je bilo tamošnje prebivalstvo po 2 tretjinah nemško in le jedna tretjina je bila poljska. Sedaj pa je poljska že polovica. V pruski išleziji da se, je poljsko prebivalstvo pomnožilo od 44°/0 ] na 52°/o- • Tem nemškim jeremijadam je bržkone j namen ta, da opravičijo zatiranja in nasilja I v Poznanju. No, resnica je vendar — in * i sicer tolažljiva za vse proganjane —, da vzlic j j . . , . r^JeJ° proi v8em milijonom, ki jih trosi nemška vlada, Hrvatom, kakor so ruli za dobo Petra Zrin- , ...... ........ , . „ „ „ da bi iztisnila poljski zivelj, vzlic vsemu skega in Krste rrankopana. Naj le I Misel ..... , , , , .... - j J nasilju, vzlic vsemu brutalnemu odrekanju jedine in svot>odne domovine pod ščitom za-i . , . . . . , ..... ' sole v materinem jeziku in vzlic preganjanju, konitega kralja živi v nas, kakor je .živela v',. , , ljf , • . , . , . , 4 , ... ... .. , J ki se obrača celo proti onim, ki bi hoteli njiju srcih in njiju glavah. Ona dva sta ne-i . , , • , . , ... "t , , privatno deliti poljski pouk, vzlic vsem naporom, j kako anticipirala narodno hrvatsko gibanje1, i . • - i i i— i . . & j kakorsnjih je zmozna le okrutna policijska t za |edino in -samostalno Hrvatsko. Jedinstvo -, „ ........ , , država — poljski zivelj ne le da ne pada, in samostalnost, to sta dve svetinji, ki smo , . *t * i j l« , , . , , ampak se se množi, v tem pogledu bi nam ju podedovali po njih, ki sta prešli od njiju .. - . . 0 ,. , ■ - i i ; na na Ona Iv ta i k i • ■ i mo&" ",tl poznanjski Poljaki res v izgled., na nas. nat\a sta mučeni a te \elikih j takih razmerah, zahtevajočih toliko žrtev i idej: mučenika svoje ljubezni, svojega hrvat-! , i*- * r i . j .... , od rodoljubja, je res ganljiva ta poljska zve- skega rodojublja. Spoštujmo ta dva svetnika«... , . , . ... J J 1 J I stoba do svojega naroda iu svoje krvi. Novo politično društvo v Dalma- Cesar Fran Josip v Berolina. V Ciji. V Spljetu snuje stranka prava novo petek torej dospe naš cesar v prestolnico ve-politično društvo pod imenom »Hrvatsko po- j like xemčije. Vsprejmejo ga z najvećim litičuo društvo«. Dotični osnovalni od bor slavjem xa ^staji v Potsdamu ga bodo pri- sklicuje prvi občni zbor na dan 7. maja. Politićni pregled. TRST, 1. maja 1900. K položaju. Ako zadnja poročila iz Prage govore reseico, zlasti, ako se v energičnem tonu, ki ga ubirajo »Narodni listv«, »Radikalni listv« iu »Lidove Novinv«, od-svita razpoloženje merodavnih čeških politikov, potem se ne moremo odtezati spoznanju, čakovali cesar Viljelm, cesarski prine; in spremstva. S kolodvora se bosta veličanstvi vozila do Brandenburških vrat, kjer mestne oblasti pozdravijo našega cesarja. Ob potih bo postavljen dvojni spalir vojaštva in bodo streljali iz topov. Zvečer bo velik' mirozov s serenado pred cesarsko palačo. Na serenadi ! bodo sodelovale vse godbe. V soboto se bo vršila slavnost proglašenja nemškega presto-: lonaslednika polnoletnim. Le-ta položi prisego, i Na tej slavnosti bodo navzoči zastopniki vseh Tržaške vesti. Prvi mejnik. Pišejo nam: Narava slavi svoje vstajenje. Tudi višave v tržaški okolici so se odele z zelenjem, ki pa je v primeri z zelenjem v drugih slovenskih pokrajinah prav ponižno. Drevje se je že davno prej okrasilo s cvetjem. Nekako nesoglasje v naravi — nesoglasje med majhno travico in višjim grmovjem in drevjem, da-si prav za prav pripada vse isti vrsti : rastlinstvu. In nesoglasje opažamo tudi v človeštvu. Kdor stoji v človeški družbi na višjem stališču, odkazanem mu po lastnih zaslugah, ali po rojstvu, deva si lahko venec svobodnega veselja na glavo, kedar se mu zljublja. Oni lahko hodijo že ves čas ovenčani. Mi pa, ki tvorimo večino slovenskega naroda, delavci z rokami ali duhom, katerim življenje ne nudi toliko udobnosti, kakor višjim krogom, mi pozdravljamo tebe, prvi maj ni k, kakor naš praznik. Nismo te še dosegli, ali upajmo, da postaneš praznik delavskih stanov. Da pa nebi kdo krivo tolmačil naših besed, izjavljamo odločno, da nam je simpatičen prvi majnik ne kakor demonstracijsko sredstvo socijalnih demokratov, ampak edino kakor občečloveški delavski pravnik. Zakaj bi delavski krogi ne smeli imeti v letu enega dne, katerega bi smeli praznovati ne kakor pripadniki verske ali politične stranke, ampak kakor ljudje v pravem zmislu besede, utrujeni udje človeške družbe, nadajoči se novih močij, katere hočejo uporabiti v blagor človeštva. S tega stališča pozdravljamo pri majnik kakor praznik ter nas veseli, da moremo konstatirati, da je bilo danes zjutraj videti cele trope ljudi, ki so hiteli v okolico, v naročje vzbujajoče se narave! Imenovanje. Kakor poroča kor. biro danes z Dunaja, objavlja *\Viner Zeitung«, da je finančni minister imenoval računskega svetnika Petra B 1 a s i n a višjim računskim svetnikom za okoliš finančnega ravnateljstva v Trstu in računskega revidenta Nikolaja Costanzo računskim svetnikom v delokrogu istega finančnega ravnateljstva. Darilo. Vladika mons. Sterk je o smrti svojega brata gosp. Frana Sterka na Reki daroval sirotišnici »Elizabethinum« 40 kron. Usmilite se nesrečnežev! Pišejo nam : Minolo leto sem tožil na tem mestu, kako da trpe oni reveži, ki se morajo zdraviti v trž. bolnišnici. Navedel sem bil slučajev in med drugim povedal, kako je neka revna ženska trpela v svojih poslednjih urah, kako je imela ves život razjeden po onih smrdljivih živalicah, katerim pravimo — stenice ! Prosil sem upravo, naj že vendar enkrat kaj konkretnega ukrene v obrano ubogih nesrečnih žrtev. Govoril sem tudi z uradništvom zavoda, ali vse to ni pomagalo ! Kakor lani, tako je tudi letos, vse je polno tega ostudneg i mrčesa in to celo — po zimi ! Te dni sem se obrnil do enega viših uradnikov bolnišnice in mu načrtal vso tužno sliko stanja onih revežev, ki morajo v zavod in ki so prišli z upanjem, da se zdravijo, a namesto tega pa trpe še huje muke, nego doma! Prosil sem, naj se odločijo za resno čiščenje, kajti — povdarjal sem — tako ne more in ne sme dalje. Odgovoril mi je, da se uprava intenzivno peča s to »nadlogo«, da se vse natanjkopre-čišča in potroša z nekim prahom, da je pa do popoluega zatretja še daleč, osobito, ko bolniki sami nosijo golazen v zavod itd. Mi vemo, da je to res kočljivo vprašanje, ali, ako je dobra volja, se doseže vse. Da bi pa bolniki zanašali v zavod ta mrčes, to se mi ne zdi mogoče, ako se pomisli, da se skoro vsem bolnim odjemlje zasebna obleka in da dobivajo ono, ki jo izposoja zavod. Dalje, ako uprava vidi, da je prišel v zavod 00 kron prispevka za stanovanje. Opremljene prošnje je uložiti do 25. maja na mestnem magistratu. Voznik ponesrečil. Včeraj popoludne je vozil voznik Ivan Nardin s Prošeka pohištvo v Trst. O vožnji navzdol ni zavrl voza o pravem času, vsled česar ni mogel istega ustaviti. Voznik je padel z voza, ki ga je povozil ter mu stri stegno. Spravili so ga v bolnišnico. Hišna oprava je zelo poškodovana. Poskusen samomor. 45-1. železn. čuvaj A. Mihelič iz Rojana št. 143 se je vrgel v nedeljo jutro pred bližajočo se lokomotivo na železniško progo. Strojevodja je pravočasno zapazil moža ter ustavil stroj. MiheliČ je poskusil samomor vsled žalostnih gmotnih razmer, ker ob pičlem zaslužku ne more rediti sedmorice malih otrok. Povoženo dekletee. Desetletna Ines To-masini iz zagate del Moro št. 10, je prišla včeraj, ko se je vračala iz šole, pri stari mitnici pod voz, ki jo je ranil na nogi. Dekletcu so na rešilni postaji podelili prvo pomoč. Aretiranje. Znani pijanček, 26-letni Fran Bartel je sinoči ob desetih razgrajal na trgu sv. Katarine. Spravili so ga v ulico Tigor ; ker se je pa pokazalo, da mu se meša v glavi, so ga spravili v mestno bolnišnico. Trpinčenje zivalij. Aprila meseca je bilo pri tuk. redarstvu prijavljenih devet oseb zaradi trpinčenja živalij. Okrajna bolniška blagajna. Zadnji teden je bilo prijavljenih 363 slučajev bolezni, 347 oseb je bilo proglašenih, da so zdrave, 777 jih je nadalje ostalo v zdravljenju. Med poslednjimi je 161 takih bolnikov, ki so ponesrečili na delu. Prestopkov proti predpisom zdravnikov je bilo 168. Na bolniških podporah se je izplačalo tekom zadnjega tedna 8751*08 kron. Vremenski vest nik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 1.41, ob 2. uri popoludne 18-8 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.3 — Danes plima ob 11.10 predp. in ob 10.04 zvečer ; oseka ob 4'31 predp. in ob 4.30 popoludne. Dražbe premičnin. V sredo, dne 2. maja ob 10. uri predpoltidne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- !. vilne s«tvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Cooeordia št. 1 b, hišna oprava; v ulici Alice štev. 12, hišna oprava: v ulici razložil vse želje deputacije. Na to je prinesla graška »Tagesj>ostc v listu od 24. aprila 1900. protiizjavo, podpisano med drugim od Va- Lucio Papiriano št. 13, hišna oprava: v ulici lentina Novaka in Vincenca Sove, |>osestni-Colombo št. 1. hišna oprava: v ulici Ma- ; kov iz Trgovi'šča. Poslancu dr. Rosini pa sta donnina štev. 29, oprema za krčmo ; v ulici SS. Martiri št. 21, prodaja }>osestnih pravic. Vesti iz ostale Primorske. nov v Gradec. Še jedno značilno izjavo moremo danes zabeležiti. Zastopniki občin Cvetkovci in Oslušovci priobčujejo po šta-jarskih slovenskih listih izjavo, da so šli z znano deputacijo v Gradec le zaradi uravnave Pesnice in da bi se deputaciji gotovo ne pridružili, ako bi vedeli, da se bo njihova navzočnost izkoriščala proti slovenskim poslancem. Ali ni značilna izjava to?! Razne vesti. Nesreća na pariški razstavi. Uradna škod o. Brzojavna poročila. Namestnik grof Goess v Opatiji OPATIJA 1. (K. B.) Danes je romunska ta dva moža sedaj ftoslala daljšo podpisano izjavo, v kateri pravita, da sta res podpisala neko pismo, a da nista niti slutila, zakaj gre. G. Sova nemškega niti ne zna, g. Novak pa je mislil, da se želi samo potrdila, da dr. Rosina 1. 1897. ni bil v nobeni x Vedno isti! Današnji »Piccolo« jej deputaciji Oskrbnik Flucber jedo-zopet grozno vznemirjen, ker mu je do.lo iz | fc. ■ gorej podpi8J| krivim p 0 t 0 m. Buzeta j»oročdo, da je na tamošnj. poštni j y kratkem ^ |)odo vršili |K>litigni 8hodi> na urad došel poz.v, naj sporo«,, v katerem je- j ^^ ^ j>ojasnj. ^ delovanje naših ^ ziku sestavljene tiskovine za rabo strank, i , . i , L t-- , . J ' slancev m rovanje nekaterih zapeljivcev, ki j>eČat. table itd.. Iz tega prihaja do groznega motijo ^ ljadstvo sklepa - groznega seveda le zanj — da se po Narodu< ie bati u vedenja dvo- ali celo trojezičnih i>e- . - . - , ., _ J J T J 1 — Romanje stajarskihznpa- čatov, tal>el in tiskovin. Vse to pa da ne bo odgovarjalo nikaki p<»trebi in da bo le žalilo čutstva italijanskega prebivalstva. Vedno so isti, vedno jednak L Za-se strašno občutljivi, do drugih neobčutni. Velika buzetska občina je prek in prek hrvatska, izvzemsi par duš v mestecu samem; temu primerno je tudi občinski zastop popolnoma v rokah Hrvatov. Ako bi torej veljalo načelo prednosti jedne narodnosti pred drugo, bi ob označenih okolnostih morala uživati prednost le hrvatska narodnost. Ali na to ne mislijo Hrvatje. In menili bi, da Italijani bi morali hvaliti Boga, da jim tudi tam, kjer so v pritlikavih manjšinah, nikdo ne misli kra- poročila trde, da ni bilo še dovoljeno hoditi titi jednakopravnosti in da jim ogromna hr- (iesnim ki s<> *e stali ob njem in se ž nji m vred vilo je tako, da je njihova manjšina žaljena, Porušili. Samo na levi strani, ki je bila že ako se misli na to, da bi tudi naša večina gotova, je bil dovoljen promet. Ko se je uživala isto, kar uživajo oni. Italijanske lK>drl des,li del. potegnil je za seboj tudi le-manjšine ni smet. žaliti, to na se jim vidi ° P™vem vzroku nesreče pa še ni povsem naravno in ni nič žaljivega na tem, ™ano »ičesar. Mostovž je bil zgrajen iz ce-ako je prezira na ogromna večina! Da, taki ment« P<> sestavu Matrć. Zgraditelj Galleron so! Ž ljudmi, ki trde, da v občini s kakimi 1,0 mrtral glasom pogodbe, sklenjene z mestih tisoči hrvatskega prebivalstva, niso po- nim stavbinskim uradom, odgovarjati za vso trebne hrvatske tiskovine, in da bi uvedenje takih tiskovin žalilo narodni čut Italijanov, s takimi ljudmi je seveda vsako razgovarjanje nemožno, s takimi ljudmi je možno le jedno razmerje — razmerje boja! Ta »Piccolov« bojni klic radi jmšte v Buzetu je v kričečo ilustracijo, kako si' Italijani predstavljajo med- kraljeva družina sprejela namestnika grofa sebojno življenje, kaj si mislijo, kadar govore Goessa in soprogo, ki sta ostala tamkaj na o pomirjenju : ti se vlezi doli na tia, a jaz ti zajutrku. Na večerjo so grof in grofica Goess postavim stopal na tilnik! rl a izgled nam jn namestniški svetovalec povabljeni pri vel. kaže. s kakimi čutili so Italijani prihajali na vojvodi Luksenburškem. Jutri sprejme na-pogajanja za > modus vivendi !« In sedaj se mestnika in 6oprogo nadvojvodinja Marija menda ne i to čudil nikdo več, da so se po- Josipi na. gajanja razbila ! Vedno isti so : duh hegemo- p^j nije, duh tiranstva je v njih in ta duh jim DUNAJ 1. (K. B.) Predpoludne je bilo ne da, da bi prišli do poštenega spoznanja. tKj ljudskih in 17 strokovnih delavskih sho-Oni so sploh zgubili zmožnost, biti pravičnimi do v. Na dnevnem redu je bilo: Pomen 1. z drugimi! To je jasno — le slavni vladi majnika in osemurni delavnik. — Shodi so se menda še ni jasno, sicer bi začela govoriti s vršili mirno. temi ljudmi v drugem tonu in z drugačnimi tz sospodskc zbornice. _ dejanji ! DUNAJ 30. m, m. Prihodnja seja go- X I stran, pa l na Kitajke m. »Slo- spodske zbornice bo dne 8. maja. Na dnev-venskemu N:.roduc poročajo iz Honovia na nem redu bodo razne volitve. Kitajskem, da je v neki bitki s Kitajci pal i Iz ogerskesra parlamenta. Slovenec Josip Alojzij Gerželj, rodom iz Ma- BUDIMPEŠTA 30. m. m. (K. B.) Po terije. Gerželj je služil v francoski legiji tuj- prečitanju dotičnega najvišjega reskripta je bilo cev. Bilje ranjen v bitki pri Knong-Tšen-! I V. zasedanje proglašeno otvorenim. Jutri Wangu dne 1*>. februvarja, a dne 7. marca bodo volili podpredsednike, zapisnikarje, kve-je umrl v bolnišnici v Honovi. storja in odseke. X Hrvaško pevsko društvo »J a-i BUDIMPEŠTA 30. m. m. (O. B.) Fi-dranska vila« na Sušaku priredi jutri ob nančni minister dr. Lukacs predloži v ju-8. in pol uri zvečer koncert v »Hotel Su tršnji seji zbornice |>oslancev zakonski načrt šak«. Sodelovali bodo pevci, pevke, tambu- o novem investicijskem posojilu v znesku raši in vojaška godba. 120 milijonov kron. _____Obsedela vojna ladija. . PORTSMOUTH 1. (K. B.) Japonsko Vesti iz Kranjske. vojno ladijo »Asai«, ki je bila obsedela pri * V Ljubljani je umrl upokojeni in South sea, so zopet osvobodili. Ista seje usi-med nekdanjimi kranjskimi .ojaki obče znani d rala pri Spitheadu. Rusa r Portsaidu? PORTSAID 30. m. m. (K. B.) V evropskem okraja sta se pripetila dva smrtna slučaja, podobna kugi. Danes javljajo tretji slučaj. Stavke. LO.VDON 30. m. m. (K. B.) Kakor javljajo jutranji listi iz Chicaga, so tamkaj delavci raznih strok stopili v stavko. Slavnosti v Berolinn. LIZBONA 30. m. m. (K. B.) Kraljev brat, infant Alfonso, pojde v torek na slavnosti, ki se l»odo vršile v Berolinu o priiiki proglašeujd nemškega prestolonaslednika polnoletnim. Švedsko-norveški spor. STOCKHOLM 30. m. m. (K. B.) Ustavni odsek državnega zbora je predlagal, da je vlado tožiti zaradi prestopka proti § 107 ustave, ker je Norvežca Dittena postavila na najvišje uradniško mesto v ministerstvu za | protestira proti znani »klavzuli«, ki dovoljuje zunanje stvari; to imenovanje se je izvršilo uvoz italijanskega vina po neprimerno nizki ea- v ta koz v. malem ministerskem svćtu. Vojna t Juni Afriki. Kafri zločinci proti nravnosti. LONDON 30. m. m. (K. B.) »Times« javljajo iz Bloemfonteina dne 27. m. m. : Pripetilo se je več slučajev, da so Kafri napadli holandske žene, ki so bile zaostale brez varstva na farmah. Kolikor so dobili takih zločincev, so jih takoj usmrtili. Boerei zavzemajo zgubljene pozicije. LONDON 30. m. m. (K. B.) »Daily Telegraphc javlja iz \Varrentona dne 27. m. , hektolitra. Maršala je stopila torej m.: Boerei so zopet zasedli stališče, s ka-! vrsto kakor vsi drugi italijanski strupi, rini : 3.20 gld. o;l hektolitra. Človek bi mislil, da mora protest vseh vinorodnih krajev vendar napraviti nekoliko utiša na vladajoče kroge. Naj še! Kakor pravo zasmehovanje želja avstrijskih narodov se glasi vest, ki baš ki oži v italijanskih listih, da je naša vlada zopet dovolila znižanje carine od edinega vina, prav | za prav likerja, od katerega se je še pla-| čevalo nekaj višjo carino t. j. od maršale. Z današnjim dnevom so znižali carino na marsalo od 3.80 gld. na 3.20 gld. v zlatu od v isto par- terega so jih bili Angleži pregnali zadnji ; don vina. Živelo avstrijsko narodno gospodar-torek. stvo! Živeli diplomatje! Divizija Polecarew t Bloemfonteinu. Ponarejen denar. LONDON 30. m. m. (K. B.) »Reuter« blagajni državnih dolgov na Dunaju javlja iz Bloemfonteina dne 21. aprila: Da- so nedavno opazili, da so premeteni tički iz-nes je prispela semkaj divizija Polecare\v. danje novih srebrnih komadov po 5 kron Zasledovanje Boereev. uporabili v goljufije. Stare poročne novce in LONDON 30. m. m. (K. B.) Glasom komade po dva goldinarja, ki so ravno to-vesti v »Standardu« iz Bloemfonteina se je,liki kakor novi srebrni petaki, so devali v konjenica, katero so odposlali, da zasleduje \xavitke med komade po 5 kron ter jih sku-leteča boerska poveljstva, vrnila v Bloem—šali z istimi vred zamenjati. To je toli ko lažje, ker je tudi teža omenjenih novcev skoro ista kakor novih srebrnjaku v. Poslednji tehtajo 24 gramov, komadi po 2 gld. pa 24.7 gramov. Resnična vrednost srebra v komadih po 2 gld. znaša le 1 gld. 50 nč. Na dunajskem fonte*n. Boerei pri Tabanechn. TABANECHU 29. m. m. (K. B.) General French je odposlal dve brigadi konjenice z nalogo, da rekognoseira vsaka posebej v hribovju na vzhodu od Tabanechu. Re- glavnem uradu za kovanje denarja so zadnji kognosciranje je pokazalo, da ima močna dobili tudi kakih petsto ponarejenih gold. boerska četa te hribe še v svoji oblasti. Taj Napravljeni so iz zlitnine cinka, antimona, četa pa da je vsekako le zadnja straža, ker bakra in svinca. Torej pozor! nima vozov. Shod niže-arstrijskih poljedelcev. Izpred Mafekingra. j Včeraj se je vršil v ljudski dvorani LONDON 30. m. m. {K. B.} Kakor mestne hiše na Dunaju shod nižeavstrijskih javlja »Standard« dne 29. aprila iz Durbana, poljedelcev. Zborovalce je pozdravil župan dr. koraka poveljnik Clare Both iz Biggarsborga Lueger. Shoda se je udeležilo tudi več dr-proti Mafekingu, da se postavi generalu Ca-jžavnil» poslancev nižeavstrijskih. Zbor je ringtonu, ki prihaja iz Beire na pot. .sprejel soglasno sledeče resolucije: Zahteva LONDON 30. m. m. (K. B.) »Times« : olajšava glede vojaške službe za sinove javljajo iz Mafekinga dne 12. aprila: Včeraj se je završila doba 6 mesecev, kar Boerei oblegajo Mafeking. Boerei so ta dan prosla- poljedeleev ; zahteva se odprava klavzule gledč italijanskih vin; izraža se želja, da stopi čim prej v veljavo zakonski načrt, že vili z živahnim obstreljanjem, ki je provzro- predložen zbornici poslancev, o ustanovitvi čilo veliko škodo na materijalu, ne da bi j strokovnih gospodarskih zadrug, padel kateri mož. Tudi danes streljajo Boerei. Trboveljska rudniška družba. major Matevž K e r t. Pokojni major Kert je bil svojim podrejencem blag predstojnik, a najlepše, kar moremo reči o njem, je to, da tudi v častniški službi ni nikdar zakrival, da je slovenskega rodu. Vesti iz Štajerske. — Kako sleparijo proti slovenskim poslancem. Graška »Tages-post« je te dni pisala, kako da je polanec dr. Rosina leta 1*97. naročil deputacjo zavoljo uravna re Pesnice v Gradec in je, namesto da bi spremljal isto, poslal brzojav, s katerim se je udeležit vi od|>ovedal. Dr. Rosina je poslal v »Tag-espost« popravek, češ, da 1. 1897. ni naročil nobene deputacije v Gradec, pač pa je 1. 181*9. spremljal deputacijo iz Trgo-viša in okolice zavoljo Pesnice k dež. namestniku grofu Clarvju, ter tam tudi obširno Boerei v Smitktieldu. — Boerske zgube. LONDON 30. m. m. (K. B.) »Daily Cronicle« javlja iz Bloemfonteina dne 28. aprila: Četa na konjih je rekognoscirala 25 milj proti severovzhodu ter je medpotoma pregnala 400 Boereev z nekega hriba. Glasom nadaljnih vesti iz Bloemfonteina je Smith-field še vedno v rokah Boereev. Glasom zapisnika o zgubah, izdanega od boerske vlade, je bilo decembra meseca 1899 vseh boerskih čet 54.800 mož, razven tega 5000 ustašev. i Dne 13. marca 1900 so imeli Boerei le še i 26.500 mož. Boereev je bilo do tega dne ujeti.i 6500 mož, a 8000 mrtvih in ranjenih. Kaj se je zgodilo z ostalimi 14.000 možmi, ni razjasnjeno. Uradno boersko poročilo trdi, da so se vrnili na svoja posestva. Boerei v Wind«*ortonu. KIMBERLEV 30. m. m. (K. B.) »Reu-i ter javlja : Boerski oddelek, kakih 200 mož, !je zasedel \Vindsorton. Boersko odposlanstvo v Evropi. AMSTERDAM 1. (K. B.) Sinoči je imelo boersko odposlanstvo veliko sprejemanje. tireneral Botha prevzel vrhovno povelj-nistvo. LADYSMITH 30. m. m. (K. B.) »Reu-ter« javlja : Sovražuik ne pošilja več svojih patrol h krilom angležkih čet. General Botha se je vrnil iz Pretorije ter je zopet prevzel vrhovno poveljništvo nad Boerei. Tajna protiangležka drnžba v Bloemfonteinu. LONDON 1. (K. B.) »Times« javljajo iz Bloemfonteina dne 29. aprila, da so tamkaj zasledili tajno društvo, sovražno Angležem, z mnogimi členi: isto da je bilo v zvezi s sovražnikom, kateremu je spravljalo s jh>-močjo farmerjev v bližini orožje ter ga obveščalo natačno o Angležih in Boercih s pomočjo golobje pošte in selo v. Sedaj da ne sme nihče v mesto niti iz mesta. Boerski ujetnik ustreljen. LONDON 1. (K. B.) Jutranji listi priobčujejo brzojavko iz Capstadta. da so v č t raj zopet ustrelili nekega Bf»erca, ki je hotel zl>ežati iz taborišča pri Greenspruitu, kjer čuvajo ujetnike. • Občni zbor tega delniškega društva je nespremenjeno sprejel predlog upravnega sveta, glasom katerega je za minolo leto razdeliti 5°/o dividendo in višjo dividendo po 7 gld. od delnice. 0 drniri železniški zvezi s Trstom javljajo iz Celovca, da je c. k. železniško ministerstvo tamkaj že ustanovilo oddelek za trasiranje nove proge : isti prične svoje delovanje že te dni. Trgovinske vesti. Budimpešta 1. Pšenica za maj K. 7*92 do 7 93 Pšenica za oktober K. 8.12 do 8.13 Rž za m;ij Iv. 7"— do 7 01 Rž za oktober K. 7*08 do 7-14. Koruza za maj K. 5" 03 do 5*64. Koruza za juh K. 5.73 do 5.74 Oves za maj K. 5.36 do 5.64 Oves za oktober K. 5'73 do 5 74. Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mirno Prodaja : 16000 tisoč inet. stot Vreme: ob'ačno. Hamburg 1. Trg za kavo. Santos good average za maj 39. — , za september 39'— za december 39*50 za m are 40*25 Denar. Havre 1. Kava Santos good average za maj 50 kir. frankov 45.—, za september 50 k. frankov 46.25. Trgovina in promet Davek na Italijanska vina. Res čudna dežela je Avstrija. Deželni zl>ori. občine, gospodarska društva, vse, vse Zahvala. Podpisani se najskreneje zahvaljujejo vsem onim, ki so se nas sočutno spominjali ob smrti nepozabnega nam soproga, oziroma očeta, gospoda Josipa Lavrenčiča, onim ki so poklonili vence in ki so mu skazali poslednjo čast, sosebno pa gg. tovarišem-učiteljem pokojnika. V Trstu, dne 1. maja 1900, Žalujoči ostali. alkalična kislina Izjava. Kt>r sem izvedel, da .oeerni ere t*4 lje se frauko. 30-dnevni odkaz 2U,0UC on » 3-mesečni .. 21 ' TI 4 .3 <;. o ' - - a o na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stooijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago. IV-to, Brno, Lvov, T ropa ve, Keko kako v Zagreb, Ar.id, Bielitz, Gablouz. Gradec, Sibinj, Inomostu. Czovec. Ljubljano. Line, Olomcu. Reicbenberg, S:iaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1" 00 provizije. Inkaso vseh vrst pod naj umestnej šimi pogoji. P r e d u j m L Jamčevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v London>i. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne -banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sr .berni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod iz Trsta: 6.20 pdp. 8.— „ 8.25 „ 9- „ 9J>5 „ 12.45 pop. 435 „ 530 „ 6.25 „ 8.15 zvč 815 „ 8.45 „ 945 „ 6.10 „ omn Nabrežina, ( ervinian, Benetke brzo vi. Dunaj, zveza z Keko Nabrežina. V dem. Benetke. Rim Nabrežina. Videm, Benetke. Verona Dunaj, zveza Budapest in Zagreb Kormin, zveza C ervinjan. Benetke Nabrežina, Videm. Benetke, Rim Benetke {via Lervinjan in via Videm) Rim (via Bixij) naravnost. Dunaj, zveza z Reko brzo vi. Kormin „ Dunaj, zveza s Peštm, Reko meš. Nabrežina, Videm. Benetke n do Murzuschlaga (samo ob sredah) ekspres v Ostende omn. pošt. omn. post. Dohod v Trst: 6.56 p<'p. 7.33 „ 8.45 „ 9.28 „ 10.25 „ 10.4<> _ 11.20 „ 5.35 pop. 7.45 zvč. 8.30 „ 9.— „ 11.35 „ 10.38 pdp me ir. Murzuschlaga, Beljaka itd. iz Italije, Kormina, Nabrežine brzovl. iz Kormina n Dunaj, zveza s Pešto, Mniliim post. Dunuj, zveza z Reko brzovl. iz Italije preko ^Kormina omn. iz Benetk (via lervignjan) pošt. Dunaj, zveza z Gorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina Dunaj, zveza z Reko omn. iz Italije preko Kormina (samo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od Sv. Andreja 6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj. Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj 7 45 „ brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp. Divača 9.35 n Pulj, Rovinj 11.15 _ Hrpelje, Ljubljana. Dunaj 6.15 zvč. Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana 9.50 „ brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj 9.25 _ lirpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: 7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Cervinjaoa v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do Lervinjana. Dohod v Tržič: l .20, 9.45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko (lervinjana, 1.35 pop. iz Cervinjami. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu priporoča slavn. slov. obe. svojo Narodno gostilno v ulici Vespucei št. 1 vogal ulice Con-cordia. Toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Izvrstna ku-j hinja vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskov an jii uljudno i vabi Odbor, v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptnjce in letoviščnike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druži m i gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev v najem Podudbe sprejema in natanjeneja pojasnila daje varuh Albin Štrekelj v Škofijami pošta Divača. Pohištvo i h mehi ji. Novoporocenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. ! Anion Bresčak. lioriea. Gosposke uliee štT. 14. 1 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke F I L I J A L K A c. ti priv. avstr. MMrn zavoda za trsrovino In obrt v Trstu. JTovci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na Samo 1 krono za 3 srečkanja. i Zadnji mesec H dobitek Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Zaloga likerjev v so