Slev. 227. f WM, y soUofo dne 4. oKiofira I92i Posamezna Številka stane 2 Din. Leio LD. Naročnina za driavo SHS: na meneč...... DUt 30 ca po) leta . • • • * • 120 co celo leto . . . . a 240 za Inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inocemstva.... . 60 Cene tnseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'30 in Din 2*—. večji oglasi nad 43 mm triSine po Din 2*50, veliki po Din V— ln 4-—, oglasi * uredniškem delu vrstica po Din 6*—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan IzrcainSl ponedeljke In dneva po pracniku ob 4. uri cjutraj. PeSluina Mm v sslsvmL Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/117. Rokopisi ce ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravniStva 328. Uprava je » Kopitarjevi nllcl 6. Čekovni računi LJubljana 10.630 ln 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Proga ln Dunaj 24.797. Naše trditve, da je mladinsko orientirani liberalizem storil bore malo ali pa nič za slovensko kulturo, so zadele v živo. Na Miklošičevi cesti so se zganili in prav je tako, da se spoznajo skrbno prikrite tendence te gospode. Mladini hitijo sedaj pov-darjati: da je vse prosvetno delo med slovenskim ljudstvom že od pamtiveka slonelo na glinastih nogah psevdoliberalnega »naprednjakarstva«, ali da je »klerikali-zem« kot tak >ustvaril veliko vrsto prosvetnih organizacij, preko katerih je med ljudstvo res proniklo marsikatero dobro zrno.« Seveda, obenem so našli tudi dlako v jajcu: politično gibalo prosvetnega delovanja slovenskih s klerikalcev«. O tej stvari je treba spregovoriti načelno besedo. Kdor pozna zgodovino slovenske kulture zlasti izza devetdesetih let bivšega stoletja, mora priznati katoliško mislečemu izobraženstvu ogromne zasluge za slovensko kulturo. Če je res, — in o tem ni dvoma — da je «klerikalizem« ustvaril »veliko vrsto prosvetnih organizacij«, iz katerih je, po zatrdilu mladinskega glasila, >proniklo marsikatero dobro zrno«, potem ni mogoča absurdna in vseskozi bolestno-strastna laž, da je vse to služilo poneum-njevanju slovenskega naroda! Čisto nekaj drugega je pa trditev mladinskega glasila, da je služilo »klerikalizmu« prosvetno delo zgolj v politične svrhe. Jutrovcem smo za to trditev zelo hvaležni, saj nam je dana prilika, posvetiti nekoliko v kotičke javne pozabljivosti. O, tudi rakova hoja je neke vrste gibanje... Neizpodbitna resnica je, da so zanesli v prosvetne in drage organizacije politiko predvsem današnji prvo-boritelji za škrati i rano žerjavščino. Kdo je izrinil pristaše SLS iz »Ciril-Metodove družbe« in povzročil v njej razkol? Ni-li bil to ravno politični vodja samostojnih demokratov v Sloveniji? Kdo je nastavil peklensko zagozdo na dično zgradbo »Slo-venske Matice«? K sreči se nakana ni posrečila in ta odlična kulturna institucija je ostala po zaslugi mnogih prosvetnih delavcev (ki pa niso »klerikalci«) nedotaknjena. Kdo je zanašal v »Glasbeno Matico« klico politike, na to bi znal najbolje odgovoriti g. dr. Ravnikar. Zanimivo je, da so se mladini spomnili še pastorke svojih režimov — slovenske univerze. Znano je — in mladini tega ne bodo nikdar utajili! — da se je slovensko ljudstvo pod bivšo monarhijo vedno potegovalo za svoje vseučilišče v Ljubljani. Ta zahteva je odmevala na shodih SLS, tvorila je takorekoč prvo točko najpogla-vitnejših kulturnih zahtev slovenskega ljudstva. Nismo slepi in ne strastni, da bi odrekali gotovim krogom, ki niso pristaši naše kulturne orientacije, hvalevredne, zasluge za ustanovitev naše univerze, ali toliko je gotovo, da dotični naprednjaki niso bili, niso in ne bodo nikoli Žerjavovi sateliti. Slovenska univerza je nastala po skupnem vztrajnem prizadevanju SLS in tistih krogov, velika zasluga pa gre tudi g. Davi-doviču, takratnemu prosvetnemu ministru, pa tudi radikali so tedaj pomagali vsled tedanjih dobrih odnošajev do Jugoslovanskega kluba. To so dejstva! Kar očitajo samostojni demokrati drugim, to so uganjali prav dosledno oni sami. Prosveta služi samostojnim demokratom res samo kot figovo pero. Ali nismo n. pr. te dni brali v »Jutru« čudno, zares čudno izjavo proti Slov. akademiji za znanost in umetnost? Očitati SLS pregreho radi Narodnega gledališča, je deplasirano, ko vemo, da je bil kino v gledališki zgradbi delo človeka, ki ga »Jutro« oestokrat citira v polemiki zoper SLS, istočasno. ko njegova dejanja očita SLS. Stereotipni in ogabni napadi na škofa dr. Jegliča so znak prave posurovelosti, in pomanjkanja kulturnega smisla, ko vemo, da je kot največji slovenski mecen omogočil izdajo dveh ogromnih znanstvenih del: gr-ško-slovenskega in latinsko-slovenskega slovarja. Toliko ni liberalizem žrtvoval za slovensko prosveto niti v razdobju tridesetih let. Pri tem pa pridno molčijo, da je ravno dr. Jeglič ustanovil prvo slovensko gimnazijo ter si nakopal sovraštvo avstrijske prosvetne uprave. Gospoda na Miklošičevi cesti se silno rada poslavlja v pozo prosvetnih delavcev. Vsak čas slišimo, kako zgolj politično se udejstvujoči samostojni demokratje proslavljajo svoje veliko prosvetno delovanje in prosvetne uspehe. Kje pa so vendar ti vaši uspehi, te vaše prosvetne institucije? Saj velikopoteznega prosvetnega dela za široke sloje našega naroda niti posnemati niste znali, ne pa da bi kaj ustvarili. In kadar ste skušali posnemati prosvetno delo naših velikih mož, tedaj ni bila za vaše delo gonilna sila ljubezen do ljudske prosvete, nego gola zavist, ne vnema za prosveto, nego vnema za zgolj politične svoje namene in strast, da iztrgate iz narodne duše, kar narod vzdržuje krepkega, duševno in moralno zdravega, odpornega. Da dosežete svoje namene, ste se igrali z nizkotnimi ljudskimi instinkti. Vaša kulturna zasluga žalostnega spomina je, da ste kot prvi začeli v slovensko literaturo uvajati »šundliteraturo« najogab-nejše vrste in začeli rušiti sloves naše literature, da je med vsemi najčistejša, kar je pričalo o visoko razviti etiki našega naroda in njegovih literatov. Vaša kultura so »Krvavi kardinali«, »Papeževe hčerke«, »Veliki inkvizitor«, »Pater Kajetan« in kar je takih pokvarjenih duševnih proizvodov na domačem in litjem gnojišču. Teli »zaslug;; vam ne kratimo, drugih pa itak nimate! ■A','3 j -iS STRAH PRED SODIŠČEM. - RAD »KALI RI ZAPUSTILI PAŠIČA IN KORUPCIONISTE. Belgrad, 3. okt. (Ikt.) V notranji politiki zlasti v vprašanju vstopa HRSS v vlado ni bilo danes nobenih važnih dogodkov. Popoldne se je vršila seja načelnikov vladnih skupin. Razpravljali so o vseh vprašanjih političnega značaja. Zanimiva je tudi avdienca notranjega ministra Petroviča, ki se je razgovarjal s kraljem o vseh vprašanjih, ld jih javnost obravnavah in radi katerih so bile lansirane v javnost ne-osnovane vesti o predstoječi krizi vlade. Ves trud današnje vlade gre za tem, da uredi vsa vprašanja, ki ovirajo današnjo vlado pri izvrševanju njene glavne naloge: izvršitev končnoveljavnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zato mora privesti v vlado tudi zastopnike HRSS, da bo delo med strankami, ki tvorijo vladno večino ,boIj enotno. Radikali in samostojni demokrati nameravajo izkoristiti moment zavlačevanja vstopa HRSS v vlado v tri svoje namene: da bi ustvarili razvoj novega vladnega sistema, da bi preprečili postavitev svojih prvakov pred sodišče in da bi bili sodeležni na vladi. V ta namen se poslužujejo vseh mogočih sredstev, ki bi jim mogla pomagati. Zatekli so se k vojaškim osebam, skušajo vplivati na uajmerodajnej-ša mesta. Pri teh intrigah sodeluje tudi g. Ljuba Jovanovič, ki se kesa, da je vsled premale svoje energije popustil prej Pa-šicu in vsledtega zašel v zagato. Vlada hoče delo v parlamentu nadaljevati in stoji na stališču, da vstopi HRSS v vlado, ker je drugače uspešno delovanje vlade ovirano. Stališče vladnih strank ie parlamentarno in tudi drugačno ne more DRUGE biti. Vladni krogi so glede vstopa HRSS v vlado zelo optimistični in radi zavlačevanja tega vprašanja ne kažejo prav nobene vznemirjenosti, kakor poroča opozicionalno stališče. Sa j tudi drugače biti ne more, ker se vlada s stališčem HRSS glede njenega vstopa v vlado strinja. Za radikale in za samostojne demokrate je naravno sedanji položaj zelo slab in ,so sedaj zato pripravljeni sprejeti idejo Jovanoviča, ki jo je izrazil na poslednji seji radikalne stranke in ki jo je glavni strankin odbor pred padcem P.-P. vlade odbil. Za to idejo so poleg Jovanoviča tudi dr. Ninčič, Trifunovič in drugi. Ti so se danes 'sestali v kabinetu predsednika narodne skupščine. Značilno za poizkuse opozicije je, da je bil na tem sestanku tudi Svetoz«r Pribičevič in je tudi on pristal na nekdanjo kombinacijo Jovanovič-Korošec, naperjeno proti Pasi ču in Pribičeviču, odnosno njunemu režimu. Treba je pripomniti, da je bila ta kombinacija mogoča pred sestavo vlade bivšega opozicionalnega bloka (Davidovič—Korošec—Spaho) kot kompromisna rešitev v tedanjem kritičnem položaju. Danes je ta kombinacija neizvedljiva, ker s tem, da ostaja ta bivši opozicionalni blok v zvezi s HRSS, onemogoča koalicijo Jova-novičevih radikalov s SLS. Koalicija brez HRSS in drugih strank bivšega opozicional-nega bloka bi bila brez večine. Vidi se, da so vse te kombinacije sedanje opozicija brezplodne in imajo zgolj namen, poizkusiti vreči med stranke sporazuma, to je vladne stranke in HRSS klice nezaupljivosti in za-vleči vprašanje sporazuma. Seja ministrskega svata. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o sestanku načelnikov vladnih strank in o borbi preti lcačakom. Sestavilo se bo pet obmejnih čet za zavarovanje meje na jugu. Vprašanje voznih olajšav za prevoz žita za pasivne kraje se bo rešilo s posebno tarifo, ki jo bo izdelal prometni minister. Zunanji minister je predlagal vrsini red, po katerem naj bi prejemali vojno odškodnino zasebniki in država. Razpravljalo se je o tem, ali naj dobivajo zasebniki vojno odškodnino iz Nemčije v prvi polovici mesca, država pa v drugi, ali pa obratno. Minister za socialno politiko dr. Behmen je predložil več ukazov. AVDIENCE PRI KRALJU. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Notranji minister Petrovič je kralju predložil v podpis več ukazov, s katerimi se sprejemajo v službo nekateri upokojenci in odpuščeni pisarji, ki so bili od prejšnjega režima protizakonito upokojeni. Podpisan jo ukaz o okrajnih glavarjih. — Zvečer je bil od 4. do 7.40 pri kralju zastopnik pokrajinskega namestnika za Hrvatsko dr. Gojkovič. Politični krogi pripisujejo tej avdienci velik pomen, ker mislijo, da se je kralj informiral o političnih razmerah na Hrvatskem. Brlgrtul, 3. okt. (Izv.) Naš vatikanski poslanik dr. Smodlaka je bil pri kralju od 11. do pol 12. v avdienci. Dr. Smodlaka ostane še nekoliko dni v Belgradu. POROČILO DELEGATOV V PODONAVSKI KOMISIJI. Belgrad, 3. okt. (Izv.) V Belgrad je prispel Vilfan, naš delegat v podonavski komisiji, da poroča o delu komisijo za režim donavskih vod. Mevi Izvedenci za trgovinska pcmaiania na Belgrad, 3. okt. (Izv.) Za trgovska pogajanja na Dunaju so imenovani novi izvedenci in sicer načelnik poljedelskega ministrstva dr. Stojkovič, vinogradnik iz Slovenije Košar in ravnatelj žitnega zavoda Janko Jovan. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Naša delegacija za trgovska pogajanja z Avstrijo na Dunaju, je poslala dr. Šumenkoviču v proučevanje' splošni del trgovinske pogodbe. Načelnik trgovinskega ministrstva Milivoj Sa-vic je odpotoval na Dunaj, da izdela carin-sko-tarifni oddelek pogodbe. OPISKI PRI ZUNANJEM MINISTRU. Belgrad, 3. odet. (Izv.) Japonski odpravnik poslov Zin-Ši je danes obiskal zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Tudi znani milijonar Franjo Petrinovič je obiskal dr. Marinkoviča. NOVO ODKRITJE KORUPTNEGA P.-P. REŽIMA. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Zemljoradniški klub je izdelal interpelacijo na finančnega ministra o zlorabah v monopolski upravi za časa ministrovanja dr. Milana Stojadi-novica. Interpelacija pravi, da so se vsled slabe upravo pokvarile velike množine tobaka in da je bilo uradništvo korumpirano in nesposobno in da je država oškodovana j za več milijonov. Posojilo, ki ga je minister Stojadinovic v znesku 300 funtov šterlin-j gov najel za plačilo tobaka, je potrošil za I druge stvari. Sedaj pa ni denarja za nakup ! tobaka. Zahteva se v interpelaciji, da mora minister odgovoriti v skupščini, da je Ire-ba uvesti preiskavo in krivce po zakonu strogo kaznovati. Sv. Maistri pripada Albaniji. Ženeva, 3. okt. (Švic. brz. agencija.) Danes predpoldan se je sestal pod predsedstvom Hymansovim svet Društva narodov ter se je bavil z vprašanjem jugoslo-vansko-albanske razmejitve v bližini samostana Sv. Naum, Quinoncs de Leon je predlagal, da odobri svet Društva narodov izvedeniško poročilo Mednarodnega razsodišča v Haagu, po katerem se dodeli sporno ozemlje v smislu sklepa veleposla-niške konference z dne 9. novembra 1921 — Albaniji. Odločitev glede incidenta na jugoslovansko-albanski meji ter o z njim zvezani določitvi meje bo padla na prihodnji sejL PODPISI RAZOROŽIT V ENEGA PROTOKOLA. Belgrad, 3. okt. (Tzv.) Zunanji minister je danes izdal poročilo iz Ženeve, da je protokol o razorožitvi podpisalo dosedaj deset držav. Od velesil samo Francija. PROŠNJA SUŠAŠKEGA ŽUPANA. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Župan na Sušaku Kučič je prosil zunanjega ministra, da se dr. Rybaf, predsednik delegacije za pogajanja v Benetkah pri odhodu v Benetke ustavi na Sušaku, da vidi potrebe teh krajev. Zunanji minister je to obljubil. POGAJANJA IIRSS za PRPIČEVff PALAČO. Zagreb, 3. okt. (Izv.) Danes popoldne je imelo predsedstvo HRSS sejo, na kateri so razpravljali o pogodbi, ki naj bi se sklenila z g. Milanom Prpičem radi nalcupa njegove palače na Zrinjevcu za »Seljački doni«. Danes so se začela formalna pogajanja. Prpič zahteva za palačo 15 milijonov dinarjev. Takoj po podpisu pogodbe bi bilo treba izplačati 2 in pol milijona dinarjev. NADŠKOF DR. BAUER ODPOTUJE V RIM. Zagreb, 7. okt. (Izv.) Te dni odpotuje v Rim zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, da bi se udeležil proslave ob priliki otvoritve zavoda sv. Jeronima. Dr. Bauerja bo sprejel tudi papež. Govori se, da je to potovanje tud v zvezi z imenovanjem jugoslovanskega kardinala. RADIČ NAPOVEDUJE GOVOR. Zagreb, 3. okt. (Izv.) Prihodnjo nede-deljo bo imel Radič na shodu HRSS v Va-raždinu dva govora, v prvem govoru bo poročal o političnem položaju, v dragem pa o politiki slovenske duhovščine. Kriza angleške vlacže. London, 3. oktobra. (Izv.) Vodstvo delavsko stranke izjavlja, da je popolnoma pripravljeno na nove volitve. Mnogi politiki mislijo, da bo vlada padla na prihodnji seji, ko bo Bakhvin predlagal preiskavo proti uredniku nekega komunističnega lis ki Campbellu. Baldv/in sam je izjavil: -Kriza lahko nastopi vsak moment« London, 3. oktobra. (Izv.) Liberalna stranka je sklenila k predlogu konservativcev zaradi preganjanja urednika Camp-bella staviti še dodaten predlog, ki bi vlado rešil iz njenega mučnega položaja. Liberalci računajo, da bo vlada na ta do-stavek pristala in tako krizo odklonila. London, Ij, oktobra. (Izv.) Konservativna »Westminster Gazette« računa, da lx>do nove volitve med 8. in 35. novembrom. Vstop Nemčije v Društvo narodov. Pariš, 3. oktobra. (Izv.) Francoski odgovor na nemško noto glede vstopa Nemčijo v Društvo narodov bodo predložili pred objavo angleški vladi v presojo. Herriot je izjavil že v Ženevi, da francoska vlada nima nič proti vstopu Nemčije v Društvo narodov, če se bo Nemčija držala pogojev, določenih v Da\vesovem načrtu. London, 3. oktobra. (Izv.) Zaradi vstopa Nemčije v Društvo narodov se bo vršila posebna konferenca med Londonom, Parizom in Brusljem. Berlin, 3. oktobra. (Izv.) Nemški kancler dr. Marks jo izjavil, da želi Nemčija takoj biti sprejeta v Društvo narodov.. POGAJANJA ZA TRGOVSKO POGODBO MED NEMČIJO IN FRANCIJO. Pariz, 3. oktobra (Izv.) Včeraj se je vršila prva konferenca francoskih in nemških delegatov za sklep nemško-francoske (pogodbo v trgovskem ministrstvu v Parizu. Francoski minister za trgovino jo izjavil, da je mogoče skleniti trgovsko pogodbo takoj, ali pa jo mogoče najprej vzpostaviti neko prehodnje stanje, da se ugotovi gospodarska moč obeh držav. Na podlagi dobljenih izkušenj bi se potem sklenila kon-čnoveljavna trgovska pogodba. LAŠKI LIBERALCI IN VLADA. Rim, 3. oktobra (Izv.) Liberalne organizacije v Rimu, Neapolju in Livornu so Bklenile, da bodo vlado podpirale. Tržaška {organizacija pa je sklenila nastopiti proti Vladi. AFERA CASTIGLIONI. Dunaj, 3. oktobra (Izv.) Znani milijarder Kamilo Castiglioni se je danes dopoldne ob 10 pripeljal na Dunaj iz Trsta in se je takoj javil pri preiskovalnem sodniku dvornemu svetniku dr. Jakobu. NEMIR V ARABIJI. London, 3. oktobra (Izv.) Hussein-paSa je znova zaprosil angleško vlado za pomoč. Položaj za Meko je še vedno jako nevaren. HLSSEBIOVA ODPOVED PRESTOLU. Kairo, 3. okt. (Izv.) (Reuter) Hedžaški kralj Ilussein se je odpovedal prestolu. BOLEZEN ANATOLA FRANCEA. Tours, 3. okt. (Izv.) (Agence Havas.) Zdravstveno stanje pisatelja Anatola Fran-cea se ni zboljšalo. Ze dva dni se pojavljajo znaki velike telesne slabosti. USMRTITEV POLITIČNEGA MORILCA. Teheran, 3. okt. (Izv.) (Reuter.) Vojak, ki je umoril ameriškega konzula, ie bil justificiran. PROFESOR BROOST f. Pariz, 3. okt (Izv.) (Agence Havas.) .Tukaj je nenadoma umrl prof. Broos, član profesorskega kolegija medicinske fakultete na Sorbonni. MEZDNI SPOR V PORCELANSKI INDUSTRIJI. Praga, 3. okt (Izv.) — Kakor poroča >Prager Tagblatt«, je izbruhnil v porcelanski industriji v Karlovih Varih resen mezdni spor med delodajalci in delojemalci. ii Na Švedskem velijo sedaj poslance v «drugo« hišo. Glavno vprašanje je vprašanje brambe. Pomladi 1914 so pod vodstvom več inteligenlov, med njimi znanega Sven Hedina, zahtevali konservativci zvišanje vojaštva, kazoč zlasti na rusko nevarnost. Ker je ravno tedaj vojska izbruhnila, so svoj namen lahko dosegli. Po vojski je prehodna naredba vojsko zopet zmanjšala. To naj se sedaj zakonitim potom uredi. Glede omejitve armade in službenega časa se pa v parlamentu niso mogli zediniti. Nove volitve naj torej odločijo, za kateri predlog je večina; predlogov je pa šest. Vsaka stranka ima posebne želje. Švedska armada ob- stoji iz šestih divizij in dveh kavalerljskih brigad, poleg tega še iz specialnih čet (aero itd.) ter iz brodovja. Najkrajša službena doba pri infanteriji traja 165 dni, pri drugih četah nekaj več. Vse stranke so edine, da sc morata kavalerijski brigadi črtati ali pa zelo zmanjšati Trije predlogi so za vseh šest divizj, a za različno službeno dobo: 255, 195 in 140 dni; ena stranka je za 4 divizje, druga za tri, doba 140 dni itd. Socialisti bi zmanjšano armado okrepili rajši z močnejšim pomorskim in zračnim brodovjem. Stroški so preraču-njeni, kakršen je pač predlog, na 135 do 100 milijonov švedskih kron, socialisti pa zahtevajo celo samo 88 milijonov. Namen je pa povsod isti: vsak bi rad varčeval, obenem pa skrbel za močno obrambo države. Pri obrambi mislijo vsi na Rusijo, nekateri to tudi javno povejo. Nobena stranka ne bo v parlamentu tako močna, da bi mogla izvesti svoj lastni vojaški načrt, treba bo le kompromisov. Na Danskem je ministrstvo Stau-ning predlagalo popolno razorožitev, in sicer nc samo z gospodarskega, temveč tudi z vojaškega stališča. Danci pravijo sami, da se z ozirom na geografični položaj dežele in na majhno število prebivalstva spričo moderne tehnike orožja ne bi mogli uspešno braniti; zalo je najbolje, če vržemo vse vojaštvo, topove in vozove med staro šaro. Danska krona je danes slabejša, kakor je bila pred vojsko; «s popolno demebdi-zacijo bomo krono vsaj deloma stabilizirali.« Namesto vsega vojaštva hočejo obdržati Danci samo 7000 mož močno policijsko četo za službo na suhem, v vodi in v zraku. Ker pa niso vse parlamentarne stranke za popolno razorožitev, bo prišla vsa stvar najbrž kar pred ljudstvo samo; napravili bodo torej plebiscit, zakonito dovolj?n, kakor to večkrat vidimo v Švici, in poznavalci rarmer pravijo, da se bo izreklo ljudstvo za popolno razorožitev. To bi bil najbolj praktični začetek splošne svetr>^e razorožitve, bolj učinkovit kakor pa oni na raznih konferencah predlagani. roma kot bistven in sestaven del srbske zemljoradniške stranke vlado podpira. Ta naša ugotovitev pa »Kmetijskemu listu« ni všeč in zato pravi g. Pueelj, vda ni lepo slepomišiti in varali- ljudstvo z gonjo, češ, glej, SKS se veže s Srbi« in dalje pravi, >da »Slovenec« laže, ko piše, da zemljorad-niki podpirajo vlado.« Oj ti ljuba nedolžnost g. Puclja! Ali g. Pucelj ne ve, da so zemljoradniki glasovali za vladino deklaracijo? Glasovati za vladno izjavo pa se ne pravi vladi nasprotovati, ampak se pravi vlado podpirati ! Dalje se brani g. Pucelj očitka, da sedi skupaj s srbsko stranko. Zakaj se tega očitka brani, če je pa res tako? Saj on sam pravi, da ni samo zaveznik srbske zemljoradniške stranke, ampak da je »sestaven del Saveza zemljo-radnika«, kar je še nekoliko več! Tega vendar ne bo trdil, cla so srbski zemljoradniki hrvatska ali pa slovenska organizacija! če pa je on s svojimi ljudmi celo »sestaven dete in ne simo zaveznik srbskih zemljoradnikov, zakaj so te zveze aii se-stavnosti boji? Ali so je mar sramuje? Če je g^spoclin Puccij mož, naj se nikar no otrssa svoje »sestar-Tiostk, ampak noj jo prizna in naj nosi tudi posledice. Ni pa lepo od njega, da hoče igrati v Belgradu vlogo »sestavnima« pri Srbih, pri nas doma pa vlogo slovenskega srbožrea. Tako drsenje se imenuje po vseh pravilih slovenskega jezika dvoličnost. 4- Zelo ljubeznivo. Gospod Pucelj trdi, da so srl'3ki zemljoradniki samo zato glasovali za vladno dekoracijo, da bi dali slovenskim poslancem SLS priložnost, da znižajo davke v Sloveniji. Da bi srbski zemljoradniki glasovali za znižanje davkov v Sloveniji — to naj pripoveduje g. Pucelj v Vel. Laščah svoji žlahti, v Ribnici naj pa kaj takega nikar ne pove! + Vse za sporazum! Kaj pa hočete več? In Pašičevo časopisje trdi sedaj, da je za sporazum, cclo g. Svetozar Pribičevič, ki je vedno trdil, da sporazuma ni treba, je pred par dnevi izjavil, da je bil vedno za sporazum v okviru narodnega edin-stva. Pašičevo časopisje predlaga celo koncentracijo, ki naj bi sporazum izvršila. Pa smo že tako vajeni, da sedanja opozicija ponavadi drugače govori kakor dela. Dne 1. okt. sta se na Pašičevem stanovanju posvetovala gg. Pašič in Pribičevič in se zedinila za nadaljnjo skupno akcijo, kar že vnaprej jamči za popoln Pašičev uspeh. Ta skupna akcija se bo v najkrajšem času predstavila javnosti z geslom: Srbi skupaj! Kaj pa porečejo na to samostojni demokrati? Ti bodo dejali, da gre le za — narodno edinstvo! -f Slovenski sainostojneži in srbski zemljoradniki. V nedeljo smo povedali, da so slovenski samostojni kmetje zvezani s srbsko zemljoradniške stranko in smo pri tej priliki tndi primerno označili dvolično vlogo SKS, ki jo ta stranka igra, ko na eni strani doma vladi oponira, na drugi strani pa v zvezi s srbskimi zemljoradniki, ozi- " * » 1j> .'i. t i. t Ali res »žrtev režima«? Dejptvo, da je bil g. dr. Borko imenovan ravnateljem redne plovbe, so pograbili jutrovci kot dobrodošlo kost, češ, glejte najnovejšo »žrtev režima«. Ako bi bila vlada g. dr. Borka vpo-kojila ali kamorkoli dodelila, bi ta očitek morda nekoliko držal, tako pa je bil dr. Borko imenovan za šefa celokupne plovbe. To pomeni le napredovanje! Takih »žrtev« se vestno uradnitšvo ne boji, trepetalo je pa pred črezvičajko slovenskih mladinov. Seveda, policajdemokracija ni zahtevala svoj čas nobenih žrtev in to nedolžnih žrtev! Protircžimski uradniki so se pod bivšim P. P,-režimom menda sami nakazovali pokojnino ter se premeščali iz enega kota naše države v drugega. Le nekoliko manj demagogije, da ne bo požirala javnost tako debelih laži! O »ljudski sedbi« bi »Jutro« lahko molčalo, čeprav je v nepotrebnih skrbeh za usodo mestne občine ljubljanske. Zgražati se nad komisarijatom, to pač ravno demokratskim mladinom ne prjstoja, ker so ravno oni že drugič uvedli na ljubljanskem magistratu komisarijat, zato tudi njih nihče ne bo vprašal, kdaj da se naj njihova lastna institucija ukine. Res pa je, da smo mnenja, da je proporc najboljša in najbolj postavna podlaga volivnega reda. življenje ni praznik. (Prof. HL Podkrajšku ob upokojitvi v bIovo.) Po 46 letnem neumornem, vzornem šolskem delovanju je vzel slovo od Obrtne šole (sedaj Tehnične sred. šole) velezaslužni gosp. profesor Henrik Podkrajšek. Ne bom pel slave vzglednemu šolniku in ne prižigal kadila marljivemu pisatelju obrtno (strokovno)-šolskih knjig, ker predobro poznam njegovo skromnost in ker vem, da ne hlepi po posvetni časti in slavi, temveč da ceni samo tiho, resno vztrajno delo za narod in domovino. Ker pa slovenska javnost mnogo premalo pozna Podkrajškove velike zasluge za naše obrtno strokovno šolstvo, zato si usojam ob priliki njegove stalne upokojitve v hvaležen spomin opozoriti samo na njegova glavna dela, — in videli bomo, da je profesor Podkrajšek več storil v svojem življenju, kakor je bil dolžan storiti. Prof. Henrik Podkrajšek je bil rojen leta 1858. v Ljubljani. L. .1878. je maturiral na učiteljišču ter potem služboval kot učitelj v Borovnici, Radovljici, Ljubljani in Kranju. Od leta 1895. dalje pa stalno na državni obrtni šoli v Ljubljani. Poučeval jo po potrebi jezikovne-merkan-tilne predmete kaker: sioven., nem. knjigovodstvo, obrtno računstvo, državlj. nauk, zemljepis, obrtno-trgov. nauk, obrtno zakonoznan-stvo, obrtno spisje in poslovne sestavke. Bil je torej strokovni učitelj-profesor, izprašan za meščanske šole. — Še kot ljudskošolski učitelj se je pokazal trdnega, značajnega, odločnega narodnjaka — kajti on jo bil prvi -h kakor veli ustno sporočilo, ki se je drznil kot učitelj pod nadzornikom Simo vrniti nomšku-tarski šolslu list »Schulzeitung« — in to v najhujših nemškutarskih časih. Uredništvo ga je za odločnost javno ožigosalo kot nezavednega učitelja; toda profesor Podkrajšek je ostal zvest, čist Slovenec. Tudi kot profesor na Obrtni šoli je moral radi svojega odločnega narodnega prepričanja svoj čas od nemškutarskih tovarišev mnogo prestati. Bili so bridki trenotki njegovega življenja. Toda on je vztrajal. Poglobil in zakopal se je v svoje stanovsko delo in plod njegovega mnogoletnega vztrajnega dela in truda je cela vrsta knjig strogo obrtno-strokovnega značaja. Na-vedimo samo naslove njegovih knjig in njegovo ogromno delo bo stalo pred nami kakor kak gigant-orjak v pravljici. Profesor Podkrajšek je vteku 20 let spisal sledečo knjige: 1. 1904.: Nemško in slovensko strokoslovje ki je bila učna knjiga za učence umetno-obrtne strokovne šole. L. 1906: Obrtno računstvo, L 1906: Računske naloge za obrtne šole; 1. 1907: Obrtno zakonoznonstvo, 1. 1908: Obrtno knjigovodstvo z naukom o menicah; 1. 1912: Zemljepis za obrtne šole (2, izdaja), 1. 1915: Slovenska čitanka za obrtne šole; 1. 1916: Obrtno in trgovsko spisje; leta 1920: Pomočniška izkušnja za rokodelske obr-te; 1. 1921: Državljanski nauk (I.), Obrtnik y svojem poklicu; 1. 1921: Računstvo za ženske obrte; 1. 1921: Knjigovodstvo za ženske obrte. L 1922: Računstvo za lesne obrte; L 1922: Knjigovodstvo za lesne obrte; 1. 1923: Spisje za svobodne, rokodelske in trgovinske obrte; 1. 1923: Spisje za koncesijonirane obrte in tvorniške obrate; 1. 1924: Slovenska čitanka za obrtna učilišča (čisto na novo predelana za naše razmere prirejena izdaja); L 1924: Knjigovodstvo za kovinske obrte. Odobrena sta še nadaljua rokopisa: Računstvo za oblačilne obrte ia Računstvo za kovinske obrte. V delu pa ima zelo nujno in važno knjigo: Obrtna terminologija. Znana je 'Jos, Lavtižar: Prerok. Štiriletna svetovna vojna nas je temeljito pretresla. Krajem, ki so jo zelo čutili, se prišteva tudi Kranjska gora na Gorenjskem. Čeprav se niso vršili tukaj pravi boji, je biia vendar ta planinska vas v najbližji soseščini italijanskega bojišča. Tisoč in tisoč vojakov je korakalo tod skozi sovražniku naproti. V začetku vojne 1. 1914 fn 1915 so dohajali večinoma mažarski polki v Kranjsko goro. Toda s to naredbo so dodali avstro-ogrski generali raznim bla-mažam še eno po vrhu. Kako se bodo mažarski vojaki, vajeni samih ravnin, uspešno bojevali v visokem gorovju? Zato so jih pozneje nadomestili s slovenskimi in gor-njeavstrijskimi polki. Vse, kar so potrebovali na Krnu, so pošiljali iz Kranjske gore čez prehod Vršič (1611 m). Dolge vrste konj in mul so se pomikale s težkimi tovori čez vrh v gornjo soško dolino. Poprej neznatna gorska steza iz Kranjske gore do prve primorske vasi Trente je hipoma oživela. Iz steze je nastala 6 m široka ccsta. Da bi živina preveč ne trpela, so napeljali v zraku visečo žico, po kateri 6e je vozilo raznovrstno blago na Vršič, se spuščalo navzdol in iz soške doline zopet vzdigovalo proti Krnu (2246 m). Vojaki so v dobrih štirih urah priko-l-akali iz Kranjske gore do Trente, v nadaljnjih štirih urah pa do bojne črte. Večinoma so prepevali; marsikateremu so se svetile tudi solze v očeh. Imeli smo iskreno sočutje z niimi. saj so zapustili doma vse, kar jim je bilo najdražje in sedaj gledali smrt pred sabo. V Trenti so se odpo- čili par dni in potem odšli v ogenj bomb in granat. Veliko jih je padlo v krvavem boju, mnogo pa jih je ostalo v snežnih zametih pod plazovi. Trenta je razstreseno selo ob izviru Soče, vklenjeno med velikani Julijskih Alp (Triglav, Razor, Prisojnik, Mojstrovka, Jalovec). Ljudje živijo od reje ovac in koz. Krava jim je neznana stvar, ker ni toliko ravnega prostora, da bi se mogla pasti brez nevarnosti. Redko opaziš kako njivo ali travnik. Ljudje pridelajo le nekoliko krompirja, zato morajo vse kupovati z denarjem, ki ga dobijo za drobnico. Trave ne kosijo po strminah, temveč jo žanjejo s srpi. Pri tem delu večkrat komu izpodrsne, da pade v globočino. Res revno ljudstvo, ki mora vsak košček kruha izsiliti iz trde matere zemlje. Sredi ozke doline stoji župnijska cerkev sv. Ane, kamor dohajajo prebivalci iz razstresnih hiš k božji službi. I^red mnogimi leti je oskrboval župnijo'ciuhoven, čigar ime sc je ohranilo od roda do roda. Čeprav imajo ljudje imena svojih duhovnov v dobrem spominu ter si pripovedujejo o tem fo in o onem ono, živi posebno omenjeni mož kljub dolgi preteklosti v stalni tradiciji med Trcntarji. Bomo takoj videli, zakaj. Bil je župljanom v tem zapuščenem kraju ' vse v eni osebi: dušni in telesni zdravnik, živinorejski in sirarski inštruktor ter pedagog in advokat. Ni imel samo bre-virja v rokah, ampak tudi sekiro, rovnico in lopato. Pravcat kulturonosec tned neukim ljudstvom. Vrh tega si je izredil še mnogoštevilno čredo ovac in koz, ki jo jc z zakrivljeno palico v roki sam pasel ob južnih obronkih Prisojnikovih. Srečen je bil in osrečeval je druge, zato ga je vse ljubilo. Kot nesebičen človek tudi ni iskal časti, češ, da je ne more ne obleči in ne dejati v lonec. Zato sploh ni prosil za kako boljšo župnijo, temveč se je popolno vživel v ta kraj, kakor da bi bil tukaj rojen. Prav tako preprosta je bila njegova vnanjost, ki se razen kolarja ni nič ločila od vnanjosti njegovih planincev. Nosil je raševno obleko in cckle na nogah. Domačini in bližnji sosedje v soški dolini ga niso klicali ne za gospoda in ne za župnika, ampak so mu obče rekli: Trentar. Mirno so mu tekla leta v gorski samoti. Dan je bil podoben dnevu, toda brez dolgega časa, ker je bilo vedno dovolj de la. Ako o kom, je veljala o tem župniku prislovica, da srečnemu nc bije nobena ura. Enkrat jc pa vendar doživel nekaj posebnega in sicer vprav novega leta dan. Ko je pridigoval o minljivosti posvetnega in omenjal, da nihče nc ve, kaj mu donese prihednjost, je hipoma umolknil v sredi govora. Obraz mu je obledel, oči so se uprle v strop, roke je držal razprostrte kakor da bi nekaj pričakoval. Ljudje so misli, da ga je napadla slabost, toda župnik je r.tal nepremično na svojem mestu. Kmalu je prišel k zavesti, si obrisal potno čelo in nadaljeval tako-lej «Gledal sem široko cesto, ki se je vila iz Kranjske gore čez Vršič v Trento in šc naprej čez Log proti R»vcu. Po cesti se jc peljalo veliko voz, za njimi so korakali vojaki. Šle! sem, pa jih nisem mogel prešteti. Tedaj scin zaslišal glas, ki mi je rekel: Poslušaj in dobro si zaoomni: Nastala bo vojna, kakršne še ni videl svet. Od solnčnega vzhoda in zahoda se bodo pomikale sovražne čete druga proti drugi. Kakor oberejo ovce vso travo na planinah, tako bo obran ves živež na zemlji. Ljudje bodo iskali hrano in jo zamenjavali za obleko. Zvonovi bodo utihnili, na nebu pa bodo plavale pošasti in njih glas se bo slišal kot bučanje orgel na višavi. Starši ne bodo več videli svojih sinov, ker bodo sinovom izkopani grobovi daleč od doma.« Tako je govoril župnik, govoril približno tako kakor čitamo v knjigi preroka aDnijela ali v skrivnem razodenju sv. Ivana evangelista. To župnikovo prerokovanje se je podedovalo od starih ljudi na mladi zarod tako dolgo, da je prišla svetovna vojna. Naš Trentar je že davno umrl, toda njegove besde so se spolnile skoro dobesedno. Kdo bi si bil mogel misliti, da se bo tista ozka pot iz Kranjske gore v Trento izpremenila v 6 metrov Široko cesto? Kdo bi bil slutil, da bo izginil živež in da bo nastopila neznosna draginja? Izgubili smo tudi zvonove in mesto njih smo poslušali v zraku ropot zrakoplovov. Ne bomo preiskovali, je-li ta pripovedka popolno resnična ali ne; menimo pa,da si ljudje ne morejo izmisliti brez povoda kaj takega. Slične prerokbe so se ohranile tudi po drugih krajih. Podobne so bile vremenskim ticam, ki napovedujejo vihar s svojim čvrčanjem, ali pa znamenjem, ki mečejo svoje dolge scnce daleč naprej. Ni čuda, saj so bila pretkla leta izmed najstrašnejših, kar iih pomni svetovna zgodovina, tudi Pookrajškova knjiga: Veliki slovenski spisovoik za zasebnike, trgovce in obrtnike. število Podkrajškovih strokovnih del je kakor vidimo, naraslo nad 20. Ogromno je njegovo delo — ogromna njegova energija, delavnost in vztrajnost! PodkrajSek pa se je udejstvoval tndi kot prevajntclj iz češčine. Tako je prevedel mladinske spise: Jaromil, Car tesar, Izdajalec domovine, Pripovedka o Vetru. Prof. Podkrajšck je bil kot šolnik izvrsten učitelj-pedagog, s svojo vzorno disciplino in izborno metodo je dosegel velike uspehe. Učenci so ga ljubili. Kot tovariš je bil človek finih manir, vedno ljubeznjiv in uslužen. Bil je mož — kremenit značaj. Podkrajškove zasluge za naše obrtno-strokovno šolstvo so velike in zaslužijo priznanja in — odlikovanja. On pa lahko zapoje z Vodnikom: »Ne hčere, no sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me »knjige« pojok Dr. Rožič. Dopis!, Peče v Moravški dolini. Občinske volitve v nedeljo 28. septembra so prinesle SLS novo zmago. Boj je bil hud. Nasprotna: »Gospodarska, obrtna in delavska lista« se je vrgla z vso silo na volivce. Pa vse laži zoper župana in župnika, cigare, cigarete, čiki, šnops, obetanje boljših časov v občini itd. niso dosegle za trdno pričakovane zmage nasprotnikov. Od 196 volivnih upravičencev je volilo .162. SLS je dobila 106 glasov in 6 odbornikov. Nasprotna 56 glasov in 3 odbornike. Vsa čast zavednim volivcem ! Prekmurja. V eni zadnjih številk »Jutra« so neki zagrizen UJU-jarski dopisnik zaletava v novoirnenovana okr. šol. nadzornika v Prekmurju. Gotovo se mu cede sline po.... Glede slovnice g. Kantlerja jo ta gotovo zmožen v toliki meri kakor dopisnik »Jutra«, ne samo slovenske, ampak še marsikatere druge, o kateri dopisnik nima niti pojma. Nadzorovanje slovenskega pouka v šolah bo pa gotovo v boljših rokah kakor pri bivšem nadzorniku C. S svojim energičnim nastopom bosta prisilila učiteljstvo do discipline, da bo o pravem času pošiljajo podrobne učne načrte v odobritev, ker brez tega veliko trpi šolstvo na celem teritoriju. Kjer ni reda, tam ni napredka. Pri UJU je vse mogoče. Ko bi bil namesto nadzornika C. imenovan kak »klerikalec«, bi kričali UJU-jevci o anarhiji noč in dan, tako da ne bi hotelo biti konca. In sedaj? O svojih cvetkah molčijo kot grob. Dopisniku »Jutra« pa v podučilo: »Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo.« Dnevne novice. — županske volitve v Mengšu. 29. septembra je bil izvoljen za župana v Mengšu g. Peter Lipar. Župan in vsa svetovalci so pristaši Slov. ljudske stranice. — Zdravniški dnevi v Zagrebu. V pondeljek 20. oktobra se začne v Zagrebu vrsta edravniškili prireditev, katere se bodo udeležili zdravniki iz cele našo kraljevine. Poleg strogo znanstvenih vprašanj se bodo obravnavale na sestankih tudi stanovske zadeve, ki postajajo v zadnjih časih vedno bolj pereče. Središče prireditev bo proslava petdesetletnice hrvatskega dravniškega društva »Zbora liječnika Hrvatske, Slavonije i Medjumurja«. Hrvatski zdravniki prirede to historično slavnost v velikem stilu, primerno pomenu, katerega je imel »Zbor« za napredek medicinske znanosti, za ustvaritev odlične javne zdravstvene uprave in predvsem za prospeh hrvatskega narodnega zdravja. Za medicinski kongres je že doslej prijavljenih okoli 40 predavanj, obravnavajočih važna vprašanja sodobne medicine. — Skupna organizacija vseh zdravnikov naše države »Jugoslavensko lekarsko društvo« bo v istih dneh imelo v Zagrebu redni letni občni zbor, na katerem se bo podal račun o delovanju v preteklem letu in na katerem se bo obravnaval tema »Zaštita rada i lekarn. — Slovenski zdravniki pohite v obilem številu v Zagreb, da izkažejo čast hrvatskemu društvu in da se udeleže znanstvenih in stanovskih razprav. Prijave sprejema »Slovensko zdravniško društvo« v Ljubljani, ženska bolnica. — Blagoslovitev Društvenega doma v Bohinjski Bistrici se je izvršila nadvse lepo. Po dopoldanski službi božji je blagoslovil novodograjeni dom g. kanonik Ivan Sušnik, župnik Marčič pa je imel v novi dvorani prvi nagovor. Dvorana in dom sta bila v vencih iu zastavah. Popoldne ob treh se je pričela prva orlovska telovadna akademija, kateri je prisostvoval poleg g. župnika Marčiča tudi narodni poslanec Jožef G o -s 11 n č a r. Našega zavednega ljudstva je bilo toliko, da jo bila dvorana dvakrat premajhna. Vse točke so poteklo prav lepo. Govor br. Rozmana je bil sprejet z velikim navdušenjem. Posamezne telovadne točko je spremljalo nepretrgano odobravanje ln veseloigra »Vse naše« je spravila v smeh vse udeležence. S srečolovom in prijetno prosto zabavo je bila prireditev ob 9. url zaključena. Naj bo s tem izrečena zahvala vsem požrtvovalnim delavcem, ki so pomagali, da jo Društveni dom pod streho in da jo prva prireditev tako častno izpadla. Lo tako naprej! — Sprcjomanje v železniško službo. Iz informirano strani doznavamo, da je temeljem novega zakona o državnem prometnem osebju in organizacijskih predpisov za prometno službo pričakovati številnejšega sprejemanja ab-solviranih pravnikov z vsemi predpisanimi državnimi izpiti v železniško službo. — Inte-resirani naj vsled tega čimpreje predlože zadevne prošnje na merodajno mesto. — Osobito priporočamo kompetentom v Sloveniji, da vložijo prošnjo na direkcijo državnih železnic v Ljubljani, kjer. bo vsled reorganizacije direkcije razpisano precejšnje število pravniških mest. — Trgovce s sadjem in ljubitelje sadjarstva opozarjamo še enkrat na sadno razstavo, združeno s sadnim sejmom, ki jo priredi podružnica »Sadjarskega in vrtn. društva za kamniški okraj« od 5. do 7. t. m. pri «Krištofu« v Kamnlki. — Istega dne pop. pol 4 ima strokovno predavanje o sadjarstvu višji sadjarski nadzornik g. M. Humek in sicer v dvorani »Kamniškega doma«. Ker je železniška zveza ugodna, pričakujemo obilnega obiska. •— Trirazredua trgovska gremijalna nadaljevalna šola v Kranju. Vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1924-25 se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. od 8. do 11. ure v pisarni šolskega upravitelja. Novo vstopivši učenci se morajo zglasiti s svojimi šefi oz. njih namestniki ter prinesti seboj odpustnico in učno pogodbo, dosedanji učenci in učenke lahko sami z zadnjim šolskim spričevalom. V šolo se sprejmejo tudi privatisti, ki zvedo pogoje pri šolskem upraviteljstvu. Z ozirom na ugodne železniške pogoje in vozno olajšave (dij. vozni listi) se priporoča, da posečajo šolo tudi zunanji trgovski učenci in učenke, predvsem oni iz Škofjeloke in Tržiča. — »Belgrader Zeitung«. Dne 1. oktobra je izšla prva številka lista »Belgrader Zeitunge, ki ga izdaja g. Eugen Mantner, znani nekdanji narodni delavec v Sarajevu. List se bavi v prvi vrsti z gospodarskimi problemi. V prvi številki pledira za posojilo mestne občine Belgrad v znesku skoro treh milijard dinarjev. Priobčil je izjavo finančnega ministra dr. Spahe v resornih zadevah. Po neki verziji finansira ta list Wiener Rank-Verein. — V glasbeno šolo v Vršeu se sprejme letos 120 pripravnikov. Pogoji za sprejem kandidatov so: državljanstvo SHS., starost med 12. ln 16. letom, dokončana štirirazredna osnovna šola, dobro vedenje, posluh in nadarjenost za glasbo ter fizična sposobnost. Prošnje za sprejem so vlagajo do 15. oktobra pri kapelniku Dravske divizije dr. Josipu Cerinu, Ljubljana, Poljanska cesta 40, kjer so dobe tudi natančnejša pojasnila vsak dan med 9. in 12. uro. — Angleški arheolog v Jugoslaviji. Te dni se je mudil v Sarajevu upravitelj britanske arheološke šole v Atenah dr. Heurtley. Dopo-toval je iz Maccdonije, kjer je v okolici Var-darja izkopaval p reci zgodovinske naselbine. Nekaj časa se je mudil v isto svrho tudi pri Vinici v bližini Belgrada. V Sarajevu si je ogledal arheološki oddelek sarajevskega muzeja ter je poselil Butinir. O sarajevskem muzeju se je izrazil zelo laskavo. Ker g. Heurtley no govori razen angleščine nobenega svetovnega jezika, se je sporazumel s svojimi tovariši v sarajevskem muzeju v latinščini. — Dva roparska napada. Ko se je vračal hlapec pri Jakobu Cizej, ki ima zalogo pive v Podseli, Bernard Vrenko z vozom domov, ga je napadel na cesti neznan ropar. Skočil, je iz koruze z debelim kolom, s katerim ga je udaril po trebuhu in zakričal: »Denar sem ali pa je ubijem.« Hlapcu so padle od strahu vajeti iz rok in konj je nenadoma obstal. Takoj po udarcu pa je skočil z voza, potegnil nož in ga zasadil napadalcu z vso silo v desno ramo. Ropar je glasno zastokal in je zbežal zopet v koruzo. — Blizo vasi Va-neče pri Murski Soboti pa sta ustavila dva napadalca oborožena eden s samokresom drugi s kolom kolesarja Aleksandra Nikolo. Prisilila sta ga, da je stozil s kolesa. Nato ga jo udaril eden s kolom po glavi, drugi pa mu je vzel kolo in pa denarnico. Ko je mož zbežal, pa je drugi ropar za njim ustrelil in ga je zadel v pleče, vendar pa se mu je posrečilo, da je pobegnil, roparja pa sta se odpeljala s kolesom proti Murski Soboti. — Obsojen Nazarencc. V sredo, dne 1. t. m. se je zagovarjal pred belgrajskim sodiščem pešec 20. pp. Nastor •'Jimclrei, rodom >. Banata, ker ni hotel položiti (kot pristaš na-zarenske sekte) predpisane vojaške prisege in sprejeti orožja, češ, da mu to njegova vera ne dopušča. Kor je bilo vse prigovarjanje vojaškega avditorja, naj se obtoženec odreče prepovedane veroizpovedi ter pristane na vojaško službovanje, popolnoma brezuspešno, je bil Bundrei obsojen na devet let ječe. — Ukradene čebele. Posestniku Antonu Bolta v Šmartnem ob Savi so odnesli 3 panje čebel, vredne 750 Din. — Tereziji Majdičevi na Beričevem pa so odnesli tatovi 2 panja iu 6 okvirjev in znaša škoda okrog 800 Din. — Žrtev pretepa. V ljubljansko bolnico so pripeljali 25 letnega posestnikovega sina Franceta Sinto iz Roba pri Kočevju. Med fantovskim pretepom, ga je udaril tovariš Janez Zalar z motiko po glavi tako silno, da mu je prebil lobanjo in je malo upanja, da bo še kdaj okreval. — Izdaten plen ieparja. Kako nevarno in usodno je lahko spanje med vožnjo v železniškem vozu priča nesrečen slučaj trgovca Frica Karničnika iz Celja. Mož je malo zadremal med vožnjo iz Zidanemu mosta v Brežice. To priliko je izrabil predrzen neznan žepar. Odrezal mu jo žep v suknjiču in mu ukradol ovitek, v katerem jo imel 90 bankovcev po 1000 Din. — V Zagrebu je ukradel med vožnjo s cestno železnico neznan žepar Slovencu Francu Gričarju listnico, v kateri je imel 480 Din in svojo legitimacijo. — Pobegli slepar. Carinski uradnik Štefan Pap, o katerem smo že poročali, da je po-neveril v Subotici 300.000 Din, je bil v Budimpešti aretiran. Posrečilo pa se mu je, da je s pomočjo prijateljev pobegnil. Mudilo pa so mu je zelo, ker so našli v njegovem stanovanju še 44.000 Din. — Ponesrečen železničar. Na postaji Črn-kovci v Slavoniji je povozil tovorni vlak kret-ničarja Štefana Molinarja. Stroj je vlekel ponesrečenca več metrov po progi in so našli truplo popolnoma razmesarjeno. — Vsled bede se je zastrupila pred nekaj tedni v Zagrebu delavka Zorka Gajski in sicer z morfijem. Našli pa so jo še pravočasno, jo peljali v bolnico, kjer so jo rešili. Predvčerajšnjim pa so jo pripeljali zopet v bolnico. Poskusila je v drugič samomor in je pila raztopljeno sodo. • — Konjski tatovi. Cigani znane rodbine Hudorovič so ukradli posestniku Francetu Ogrizku v Hrusevju iz zaklenjenega hleva dva konja, vredna 6000 lir. — Epohalni izum za porast las. Po vsestranski dolgoletni izkušnji se je iznašel končno sigurni lek za porast las, ki ščiti od izpadanja in stvaranja luskin. Ljudje, ki so dosedaj uporabljali vsa mogoča sredstva v to svrho — pa brez vsake koristi in uspeha — so s tem patentiranim sredstvom dosegli takšen uspeh, da so popolnoma goli tekom pet do šest tednov z eno kuro dobili lase, kar potrjujejo mnogoštevilna priznanja in zahvale, katero so vsakemu na ogled v našem laboratoriju. Za eno popolno kuro je dovolj ena škatlja, kateri je priložen pouk za vporabo, in ki jo razpošilja s povzetjem od Din 100 in poštnino Kosme-tični laboratorij »Leda«, Zagreb I, Nikoličeva ul. 1, poštni predal št. 35. 6098 NajrenejSe in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Griča«1 & Mejne. štajerske novice. š Med Orle na naši meji! Vabimo k slovesni blagoslovitvi in otvoritvi orlovskega doma v Št. Ilju v Slov. Goricah, dne 5. okt. 1924 ob 3 popoldne s sledečim sporedom: Ob pol 2 sprejem gostov na kolodvoru; ob 2 ve-černice; ob 3 slovesna blagoslovitev doma ln slavnostni govor (g. Pavel Zivortnik), nato telovadni nastop: proste vaje, vaditeljske in skupinsko vaje; vaje s palicami, venčki in vejicami; simbolične vaje, lahka atletika in orodna telovadba. — Prosta zabava. —■ Med prireditvijo in prosto zabavo igra godba Kat. Omladine. — Vstopnina: Sedeži Din 5.—, stojišča Din 3.—. V slučaju slabega vremena se vrši slavnostna akademija v Slovenskom domu. K obilni udeležbi vabi Orlovski odsek Št. Ilj v Slov. goricah. — Iz Maribora vozi osebni vlak ob 1.10 opoldne, iz Št. Ilja nazaj zvečer ob 8.30. š Ljubljanski vladika dr. Jeglič se je dne 2. oktobra zvečer pripeljal v Maribor, kjer se je naslednji dan vršila konferenca radi udeležbe Slovencev na slavnostih povodom svetega leta v Rimu. Za Slovence bo menda določen dan romanje koncem maja oziroma začetkom junija 1925. š Lavantiuski knezoškof dr. Karlin je dne 1. oktobra dokončal svoje letošnje vizi-tacije in birmovanje. Ta dan je bila birma v Gornji Sv. Kunigundi pri Mariboru. š Šestdesetletnica ustanovitve zavoda šolskih sester. Dne 15. oktobra poteče 60 let, odkar so se v Maribora naselile čč. šolske sestre. Predslavnost se je vršila v četrtek, 2. oktobra v zavodu ob priliki blagoslovitve dveh novih zvonov za samostansko cerkvico. Slavnost je bila srčkana. Sam vladika dr. Karlin s člani konsistorija ter številno odlično občinstvo se jo udeležilo slavnosti. Na okinčanem dvorišču samosta.no jc bil postav-ljeu oder. Blagoslovitev zvonov je na slovesen način izvršil g. knezoškof. Boter g. dr. Leskovar je ob koncu slavnosti v posebnem govoru opisal zgodovino zavoda šolskih so-ster. Naglašal je, da imajo čč. šolske sestro s svojimi ustanovami veliko zaslugo ne samo , za verski preporod Slovenije, ampak tudi za | narodni in kulturni napredek. S svojo vztraj-; nostjo in požrtvovalnostjo so dosegle čč. šol-j ske sestre naravnost sijajne uspehe. To mora priznati vsak nepristranski ocenjevalec. Mesto Maribor pa jo posebno ponosno na veliko delo teh požrtvovalnih kulturnih in narodnih delavk. Slavnost. se jo zaključila s petjom, deklamacijami, govorom g. knezo-škofa in cerkveno slovesnostjo. š Naši župani. Izvoljeni so bili sledeči pristaši nnše stranke: Anton Kreft v Galušaku, Franc Iloffmann v Grabonošu, Jakob Klemen-čič v Ivanjcili, Matija Kukovec v Kraljevcih, Kari Kocbek v Negovi, Andrej Rožman v Rih-tarovcih, Lovro Vamberger v Stanetincih, Vinko Cugmas v Ločah, Florijan Globovnik v Kotu, Josip Skrbinšek v Vrholah, Ciril Firgučan v Zbelovem, Josip Podlinšek v Kozjem, Anton 1 Tržan v Dobjem, Franc Slavič na Cvenu, Martin Muršič v Brnnislavcih, Ivan Vajs v lljašev-cih, Franc Skuhala v Križevcih, Jakob Mari-nič v Moravcih, Jakob Štamper v Presiki, Fr. Pišek v Orehovi vasi, Jakob Kosi v Lahoncih, Ivan Bogina v Jelovcu-Makole, Jurij Jančič pri Sv. Ani, Janez Pogača r v Dežnem, Franjo Br-glez v Štatenbregu, Anton Poharc v Pečkati in Lovro Novak v Stopnem. Vsi so odločni pristaši SLS. š Iz strankine organizacije. Tajništvo SLS v Kozjem bo poslovalo tekom meseca oktobra samo ob nedeljah, ker je tajnik g. Deželak med tednom zaposlen pri tajništvu stranke v Celju. š Umrl jo v Petrovčah dne g. oktobra t. 1, č. g. Gregor Presečnik, upok. župnik iz Frankolovega. Pogreb bo danes ob 8. uri iz Petrovč. R. i. p.! š Rekurz proti občinskim volitvam * Mariboru jo res vložen. Sestavili in vložili ho ga socialni demokrati. V rokurzu naglašaja, da bivši vladni komisarji, člani sosveta in prejšnjega občinskega sveta no morejo biti izvoljeni, ker še ba.jo niso položili računov. Tej brihtnosti dr. Favnija in njegovega ju-rista se vso smeje. š Prometna zveza se je usidrala tudi v Ptuju. Dne 28. septembra je bil dobroobiskan | ustanovni občni zbor. Mariborski sociali-i stični zgagar Bahnn, ki je osovražen celo pri lastnih pristaših, jo hotel onemogočiti ustanovitev' skupine, a jo je moral urnih krač .pobrisati s pogorišča. š Shod upokojencev se je vršil ob zelo lepi udeležbi dne 2. oktobra zvečer v kazinski dvorani v Mariboru. Predsedoval mu jo g. Karis. O novi uredbi, ki urejuje draginske doklade, je referiral narodni poslanec in član finančnega odbora Fr. Že h o t. Razložil je podrobno novo uredbo, katera je lo nekak provizorij ali kompromis. Definitivna ureditev vprašanja položaja penzionistov prinese še le uredba k uradniški pragmatiki in uredba o draginjskih dokladah, ki bo v zvezi z novim proračunom. Ker je prejšnja vlada določila v proračun za 1924/25 samo vsoto 50 milijonov Din za zboljšanje doklad pen-zionistom, novi vladi ni bilo mogoče določiti večje vsoto. Govornik jo omenil, kako so neki listi (medklici: lažnjivo *Jutro«)poročali, da jo posl. Zebot predlagal v finančnem odboru, da država za svoje zahteve lahko zarubi 50% penzionarskih draginjskih doklad. Ravno nasprotno je res. V predlogu vlado je bilo, da ima država pravico za dolžne davke in druga bremena zaruhiti upokojencem celo osebno doklado. Poslanec Žebot s tovariši pa je stavil spreminjevalni predlog, da se v to svrhe, sme vzeti samo 50 %. Predlog je bil sprejet. Ravnotako je bila sprejeta tucli določba, da so družinske doklade ne smejo rabiti za državne in no za privatno dolgove ali terjatve. Po shodu je ostal poslanec še delj časa v posvetu s člani organizacij vpokojencev. š Za ustanovitev osebnega in tovornega kolodvora Tezno pri Mariboru se vršijo živahne predpriprave. Dne 29. septembra so jo posebna deputacija interesentov pod vodstvom poslanca Žehota peljala v Ljubljano k žgležuiškemu ravnateljstvu. G. dr. Borko in drugi strokovnjaki so pri skupnem posvetovanju pokazali veliko naklonjenost za to zadevo. Interesenti so se zavezali, da prispevajo 400.000 Din k zgradbi. Ko bodo načrti gotovi in bo ministrstvo odobrilo cel projekt, se bo takoj pričelo z zgradbo. Nov kolodvor bo velike važnosti, ker je na desnem bregu Dravo zelo razvita industrija. Treba bo pozneje tudi misliti na ustanovitev poštnega urada Tezno. š Utopljenec. Na Moti pri Ljutomeru so potegnili iz Mure utopljenca, moža starega okrog 50 let. Bil je črno oblečen in je imel pisano srajco in osivele kratko pristrižene brke. Na truplu niso ugotovili nobenih znakov nasilja in je izvršil mož bržkone samomor. Zlat poročni prstan, katerega je imel utopljenec, je shranjen v občinskem uradu v Cvenu. š Javnosti v pojasnilo. «Tabor«, «Narod«, in «Jntro« so začeli po svojih predalih vrteti nacionalistično lajno in brez povoda ter vzroka napadati mariborsko tvrdko Jaš in Lesjak v Šolski ulici. Ti listi očitajo firmi nemškutarstvo in renegatstvo, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Jaš jo nam kot odgovor na napade omenjenih listov poslal v priobčitev to-lo pojasnilo: Hvala. Bogu, da me pozna mnogo meroda.jnih Slovencev, ki dobro vedo, da sem slovensko matere sin in da bivam že približno 20 let z malimi presledki v Mariboru. Tudi so nisem nikdar in nikjer strankarsko udejstvoval, temveč sem vedno in povsod nastopal nepristransko, kakor jo samoumevno za trgovca. Taisto velja tudi za mojega trgovskoga sodruga g. Les-jaka. Da se pa čutim pravega Slovenca in narodnjaka, priča to, da sem se takoj v letu 1900 vpisal kot član pri Slovenskem trgovskem društvu. Tudi moji otroci so bili vpisani takoj v slovensko šolo in pristopili k slovenskim telovadnim organizacijam. Po cTaborovih« poročilih posnemam, da je moj največji prestopek bil to, da želim, da bi otroci poleg slovenščine znali tudi nemški. Ta moja želja pa še dolgo no opravičuje, dr. se kratkomalo napada tvrdka Jaš in Lesjak kot nemškntarsko renegatska. Za drugič naj si gospodje krog »Tabora* poiščejo boljše in natančnejšo informacijo, preden bodo kakšno slovensko podjetje obmetavali broz podlage •/. neresničnimi poročili. — Maks Jaš. š Mariborsko vesti. Veliki župan mariborske oblasti jo dovolil mestni občini mariborski najetje posojila v znesku treh milijonov dinarjev, ki se bo uporabilo za razširjenje električnega omrežja. Amortizacija je zamišljena s pomočjo zviaauih dohodkov v kons&mu toka. — Dne 2. t m. Je umrl v Mariboru posestnik g. Ivan Milošič v 75 letu starosti. N. v m. p.! — Gledališki ravnatelj g. Bratina snnje praktično gledališko šolo pod imenom »Poskusni oder«. Novi ansambl bo z naštudirani-mi deli tudi javno nastopal in sicer enkrat do dvakrat na mesec. Prijaviti se je mogoče najkasneje do 15. oktobra. Sprejema jih g. Bra-tina sam. S Vozni red na progi Grobelno-Rogatec. Kor je letoviščna sezona prenehala, je stopil na omenjeni progi s 1. t m. v veljavo zopet stari vozni red. Ob sredah in sobotah bosta še vozila vlak Št 6837, ki bo odpeljal iz Rogatca ob 18.02, in vlak št. 6838, ld bo odhajal iz Gro-belnega ob 22.30. p Pritožbe julijskega prebivalstva pred lnterministerialno konferenco. Te dni se sestane v Rimu interministerialna konferenca, ki ima namen, da pretrese pritožbe celokupnega prebivalstva v Julijski Krajini. Na konferenco so pozvani razni strokovnjaki iz teh krajev ter vsi poslanci. Kolikor je znano, se bodo od italijanske strani predložile konferenci v glavnem točke, ki so gospodarske narave: revizija katastra, plačevanje davčnih zaostankov, izvoz vina v inozemstvo, olajšave za prevoz na železnicah, kuhanje žganja iz tropin in podobna vprašanja. Dalje pride na dnevni red vprašanje o obdavčenju kreditnih zadrug. Dočim v ostali Italiji smatrajo kreditne zadruge za javne dobrodelne zavode ter so zato oproščene davkov, postopajo davčne oblasti v Julijski krajini z zadrugami tako kakor z bankami ter jim nalagajo ogromna davčna bremena. — Konferenca bo dalje razpravljala o zgradbi cest, vodovodov in podobnih naprav. Vse to so živo tiče življenskik interesov slovanskega prebivalstva, ki je po brezbrižnosti osrednje vlade prišlo na rob gospodarskega propada. Toda poleg teh gospodarskih točk se bo morala konferenca vsekakor pečati tudi s kulturno-narodnimi vprašanji v novih pokrajinah, ki so istotako pereča in kategorično zahtevajo končno pametno rešitve. Tu jo predvsem vprašanje ljudskega šolstva. Ako ostanejo na manjšinskih ljudskih šolah še dalje sedanje razmere, ko otroci ne razumejo učitelja, a učitelj ne otrok in si pomagajo z znamenji kakor v glubonemnicah, potem bo novi rod clomalcga nepisinon in neuk. To ne bo samo sramotno za kulturno državo, ampak bo imelo slabe posledice za celokupno javno življenje. Izgovarjanje šolske oblasti, da ni slovanskih učiteljev, je gola pretveza; naj pokličejo nazaj nčitelje, ki so jih po krivici izgnali iz domovine, pa bo stvar takoj v redu. — Daljo bo treba na konferenci urediti vprašanje opcije za slovansko duhovščino in ostalo inteligenco, ki je to zahtevala. Končno se mora slovanskemu prebivalstvu, ki doprinaša za državo vse gmotne in krvne žrtve in vestno vrši vse državljanske dolžnosti, priznati pravica, da more opraviti svoje posle na sodniji in v drugih uradih ter posebno tudi ua železnicah ,v svojem narodnem jeziku. Mussolinijeva vlada ima sedaj lepo priliko, da nasproti slovanskim državljanom svojo pravičnost in dobrohotnost tudi v dejanju dokaže. Besed je bilo dovolj. p Duhovniške vesti. Za župnika v Volčah je bil instaliran dosedanji župni upravitelj Al. Koderman. — Župnik A. Grebec iz Mirna se je preselil v svojo novo župnijo Št. Peter pri Gorici. Dosedanji župni upravitelj v Št. Petru Oskar Pahor je bil pa instaliran za Župnika v Mirnu. p Smrtna kosa. Umrla je v Dornbergu gospa Alojzija Perozzi, stara 71 let. Pokoj-nica je bila iz stare žoržove rodbine Ln splošno spoštovana, N. v m. p! p Tolminsko učiteljišče premestijo v Gradiško? Glasom poročila v tržaškem «11 Popolo« namerava vlada slovensko učiteljišče v Tolminu premestiti v Gradiško. Pri tem jo seveda vodijo zgolj »plemeniti «na-meni in skrb za prospeh tega zavoda. p Koloni. V Škerjanu je večina občinar-'jev kolonov in nimajo- lastnih hiš. Ker baroni nočejo obnoviti kmečkih bajt, žive še 97 kolenskih družin v barakah in starih podrtijah. Pred dežjem so se ti reveži zavarovali b tem, da so si pokrili strehe s staro pločevino, ki je ostala po vojni. Sedaj zahteva urad za pobiranje vojnega materiala v Krminu, da tekom enega meseca to pločevino plačajo. A kje naj ubogi koloni vzamejo potrebni denar? Koloni so se obrnili do svojih gospodarjev s prošnjo, da naj posredujejo zanje pri uradu v Krminu. Toda gospodarji so odgovorili, da jih ta stvar nič ne briga. Zima je pa pred durmi. Ako se slovenskim poslancem ne posreči izposlovati, da vlada gospodarje prisili, da obnove kolonom hiše ali pa da vsaj ukine plačilno nalogo za pločevino, bodo morali nbogi ljudje na zimo s trebuhom za kruhom. p Z Lošinja. «Pučki prijatelj« z dne 2. t. m. prinaša zanimiv dopis z Lošinja Minuli teden se je mudil tamkaj apostolski administrator iz Zadra škof Ivan do Borzatti, kateremu sta začasno podrejena Lošinj in Cres, dokler sv. stolica ne uredi nove škofije, j Otočani bi bili zadovoljni s tem, da se upo- ] fitavi stara osorska škofija. Sprejem višjega j duhovuega pastirja v Malem Lošlnju nI bil J tako slovesen kakor bi moral biti. Pa lošinj- Bkl Italijani tudi v prejšnjih časih niso nikoli s navdušenjem sprejemali svojega škofa. — V nedeljo je bila sv. birma; toda škof je moral prezreti dvajset deklic, ker so bilo s svojimi kumicaml vred nespodobno oblečene. Oditi so moralo osramočeno brez sv. birme. — V torek je bila sv. birma v Vel. Lošinju. Tudi tu je moral škof eno izmed birmank opomniti na nespodobno obleko. — Dopis zaklučujo: Tudi mi Hrvatje smo škofa nokaj prosili, a nismo mogli ničesar doseči, ker so so razburile šibe in sekira«. lj Ljubljansko gledališče. Minister dr. dr. Korošec jo ukinil prejšnjo naredbo prosvetnega ministra, po kateri jo ljubljansko gledališče spadalo neposredno pod ministrstvo. Zanaprej bo nadzorstvo nad gledališčem podeljeno prosvetnemu oddelku v Ljubljani. To se jo zgodilo na prošnjo uprave ljubljanskega narodnega gledališča in jo tudi edino pametno. O tem pa, kar ugiba «Jutro« o odstavitvi intendanta in kar je s tem v zvozi, nam ni nič znanega. Ako pa je kaj resnice na tem, da bo izginil dosedanji ravnatelj na operi, bode vstroženo le vsem, ki jim je razvoj našers*te«enske opero pri srcu. lj Ata. Včeraj dopoldne je deževalo. Zato so jo ata nekoliko potegnili v postelji, recimo tako do desetih. Potem so se počasi vzdignili in zlezli s postelje. Pa se jim je prigodila smola, da so položili najprej levo nogo na tla, potem pa desno. To je bilo slabo znamenje. Celo dopoldne so se ata držali še bolj kislo kakor včerajšnje kislo vreme. Od samega dolgega časa so začeli slikati. Seveda so hoteli naslikati kakšnega »klerikalca«. Slikali so in slikali, pa nič jim ni šlo prav od rok. Nazadnje so naslikali neko figuro z dolgo suknjo, z dolgim rdečim nosom in z bradavico na koncu nosa in so nos še pobarvali z rdečim svinčnikom. Na glavo so figuri postavili cilinder, v roke so ji dali marelo, na noge so ji pa nataknili šimi-čevlje. Veseli, da so »klerikalca« tako dobro pogodili, so kar tekli v Tiskovno zadrugo in dali svojo sliko v izložbo. Ko so pa slučajno šli mimo izložbe tisti gospod, ki so zdaj za Topolavca in so se ozrli v izložbo, so rekli: >Kdo je pa našega ata tako dobro po-gruntal?« lj Z ljubljanskega grada. Na ljubljanskem gradu se s čudovito naglico popravlja, prezidava in renovira. Vse velike dvorane, ki so preje le delno služile kot stanovanja, nudijo sedaj prav prijazno sobe s kuhinjami, kjer so našle zatočišče najpotrebnejše družine. Pre-zidana je že bivša sušilnica, predelava se bivša gledališka dvorana, kjer so stanovale ruske družine v predelanih prostorih bivšega mestnega skladišča so pa že nastanjene stranke. Demokratski občinski sveti v tem oziru niso obračali nikake pažnje in so ljubljanski grad in njihove stanovalce puščali sploh v ne-mar. Družine, ki sedaj uživajo dobrote kolikor mogoče urejenih stanovanj, dobro vedo, kdo jim je do tega pripomogel in kdo je faktično pokazal brigo za nižje sloje. Če bo šlo tako naprej in če bo šlo po volji g. vladnega komisarja, bo ljubljanski grad v svoji notranjščini lepa in častna stanovanjska kolonija mestne občine. lj Opozarjamo na razstavo, ki io v nedeljo priredi tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg 19. Glej inserat! lj Cercle franrais. Dodatno k objavi o tečajih društva Cercle frangais se naznanja, da se bo v III. tečaju poleg predavanja o francoski zgodovini in francoski literaturi ter kon-verzaciji podučevala tudi gramatika za obiskovalce lanskega II. tečaja in sicer vsako sredo od 18.—19. Učno knjigo si bodo člani sami izbrali v sredo 8. t. m. Prijave za vse tečaje sprejema še nadalje šolski sluga g. Schott na I. drž. gimnaziji v Tomanovi ulici vsak dan okoli 18. ure izvzemši ob sobotah. Mesečna članarina stane Din 10. lj Rezervni oficirji iz teritorija Drav. div. oblasti so vabljeni na sestanek v soboto, dne 4. t. m. ob 20. zvečer v salonu restavracije »Pri leviK, da slišijo poročilo pripravljalnega odbora. Želeti je tudi udeležbe od strani izven-Ijubljanskih rezervnih oficirjev. — Pripravljalni odbor. lj V gostilni pri »Fajmoštru« se toči iz-borni sladki vinski mošt. 6088 lj Prvovrstni sladek mošt se toči v Škofovi klett. lj Esperantslci klub v Ljubljani prične pričetkom oktobra t. 1. z učenjem mednarodnega pomožnega jezika Esperanto. Poduče-valo se bo v večernih urah in sicer v dveh tečajih; pričetniški in ltonverzacijski. Vsak tečaj traja 4 mesece ter znaša učnina 10 Din mesečno, za dijake le 5 Din. Prijave sprejema Esperantski klub v Ljubljani, Kolodvorska ulica 33 dnevno od 5.-6. popoldne ter dne 7. oktobra od 7. ure zvečer dalje v šentjakobski šoli, kjer se prične tečaj. ^azsianiia. ~~ Vsem obrtnikom političnega okraja Radovljica so naznanja, da se vrši v nedeljo 5. oktobra veliko obrtno zborovanje na Jesenicah pri Mesarju ob 2. uri popoldne. Ker se bo obravnavalo o novem obrtnem redu in tudi druge jako važne točke, je udeležba za vsakega obrtnika obvezna. — Iz nemškega episkopata. Monsignor Matija Ehrenfricd je s papeškim dekretom imenovan za škofa v Wiirzburgu. — Pred poletom zrakoplova Z .R. III, v Ameriko. V Friedrichshafnu se mrzlično pripravljajo na definltivni polet velikega Zeppe-lina Z. R. III. Tudi mesto se pripravlja na čim svečanpjše slovo. V pondeljek, dne 6. t. m. se bo vršila oficielna poslovilna proslava v skromnejšem okvirju. Zastopani bodo: mesto Friedrichshafen, vlada rajha, Delag, Maybach-Motoren\v°rke, virtemberška vlada, razne oblasti in organizacija zračnih letalcev. Ker je računati na prekomorski vožnji z nizko temperaturo, bodo opremili monterje in mehanike z izredno toplo obleko in čevlji iz klobu-čevino. Zaboji z živili in konservaml so že na krovu letala. Pripravljena je že cela vrsta sodčkov bencina in zbirka orodja ter rezervnih delov. Vse orodje je iz aluminija; samo glavi cilindrov sta iz železa. V bližini zadnjih gondol za motorje je urejena tudi mala delavnica za eventualna popravila. Moštvo zrakoplova Z. R. III. je za to transatlantsko vožnjo posebej zavarovano. Obljubljena mu je tudi posebna nagrada, ki se bo izplačala takoj, ko bo dospel zrakoplov na ameriška tla. Vodstvo zrakoplova jo sedaj definitivno poverjeno sledečim osebam: poveljnik dr. Hugo Eckermann; voditelja: poročnika Flomming in Lehmann; navigacijski častnik: poročnik v. Schiller; prvi krmilar Wittoinann; stransko krmilo: Marx in Ftherz; višinsko krmilo: nadporočnik Pruss in Samt; radio-postaja: inženirji Speck, Lud-wig in Freund; vodja tehničnega osebja je višji inž. Siegel. Obratovodji: Belser in Grozin-ger. Odpluli bodo razen teh še sledeči monterji: Pabst, Tielmann, Pfaff, Kicfer, Martin, Thasler, Teichtle, Lang, Fischer, Christ, Auer in Schvendt. Nov narodič. Notranjost Južne Amerike je veliko manj znana kakor pa notranjost Afrike. Raziskovalec profesor A. Paznanski pripoveduje, da je našel v puščavi notranje Bolivije doslej neznauo pleme. Med slanimi jezeri in vulkanskim gorovjem je našel lepe predzgodovinske stavbe, ld pričajo o visoki kulturi davne preteklosti. Našel je tam narod Čipaja, k govori še prastari domači jezik in ki takorekoč nadaljuje življenje prazgodovinskih ljudi. Orodje, ki ga rabijo, je tako kakor so ga našli v razvalinah starih mest, in lahko iz današje vporabe sklepamo na prejšnjo. V davno minulih časih je narod Aymara Čipaje napadel in premagal, in zatekli so se v pustinje in puščave. Njih življenje je zelo žalostno, in otožno vzklikajo: »Gorje nam, ki moramo živeti v tej puščavi !< Kakor bi se spominjali na lepše čase in lepše kraje. Svojo deželo imenujejo »vragov raj«, skoraj nič ne raste tam, ne vidiš ne drevesa in ne grma, samo tja in sem kako zelišče. Neko tako revno zelišče, lanipaja, uporabljajo kot zdravilno sredstvo. Neprestano piha veter po solnčni puščavi, celo živali bežijo iz »dežele prekletstva«. Po noči leden mraz, po dnevi žgoča vročina. Povsod samo pesek, kamor seže oko. V žalostni puščavi raste samo gomolj asti sadež jareta, služi za hrano živalici činčiljita, ta pa Čipajem, stanujočim v okroglih kočah iz prsti. Profesor Paznanski je zbral veliko antropologične, jezikovne in narodoslovne snovi, važne za poznavanje prazgodovinske dobe. — Vinela odkrita? Pred kratkim so našli ribiči blizu Arkone ob obali otoka Rilgen na Nemškem ostanke velike srednjeveške ladje z mnogimi topovi. Z velikim trudom so zvle-kli dve topovski cevi na dan. Mislijo, da je to velika danska ladja. Potapljač, ki je cevi spravil, trdi, da je videl blizu ladje ostanke velikega močnega zidu. Če se bo izkazala trditev kot resnična in so res ostanki zidu v morju, ni nobenega dvoma, da je bila tukaj stara slavna slovanska Vineta. — Aajbolje plačani natakar. Upravitelj svetovnoznanega hotela Astoria v Newyorku je Švicar Oskar Tschisky. V Ameriko je prišel leta 1883. in je začel kot natakarslri vajenec s tedensko plačo 2 in pol dolarja. Danes ima 50.000 dolarjev letnih dohodkov, po današnjem kurzu okoli 14,600.000 kron, na mesec torej nad 1,200.000 kron. Letošnje počitnice je preživel v Evropi. — Nebeški Annunzio. Vsega se je naveličal, v samoto bo šel in samotar bo postal. Seveda pa to ni lahko, ker ga oboževalci in oboževalke povsod najdejo. Zato je veliki Gabrijel izdal sledeči oglas: »Spet sem postal puščavnik in ponosni umetnik, ki sem bil leta 1911; ne menim se za to, kar se dogaja izven moje vile. Vsako noč sežgem pred žrtvenikom nebroj neodprtih pisem, name na-slovljeuih. Nikogar ne sprejmem in z nikomur nočem govoriti. Moji psi so pametni in dobro grizejo.« — ženske kot propovcrlnice v cerkvi. — Danska vlada je parlamentu predložila zakonski načrt, glasom katerega morejo v danskih cerkvah opravljati pridigarsko službo tudi ženske. — Izseljevanje iz Češkoslovaške. Češkoslovaški državni statistični urad ugotavlja, da je v prvem četrtletju tekočega leta izseljevanje iz Češkoslovaške zelo narastlo. Izdanih je bilo v tem času 33.397 polnih listov, od teh 27,805 ?a Združene države tjio Amerike. Med izseljenci je bilo 27.583 Čehoslovakov, PririnNvnitf* nm/ih n^rniV,'ni> 5 2027 Madžarov, 1014 Nemcev, 13G6 Rusov in i i IlUtiUVtfjU HU/Ili fif&-* UlHtttUV ! 703 drugih narodnosti. > Zanimivosti. KOLIKO VZDRŽI EKSPLOZIJSKI MOTOR? Odgovor na to vprašanje jo važen tako za letala kakor tudi za vozila. Zato je napravila ameriška mornarica poskuse, koliko časa traja, da izvrši motor za letala »samomor«, če se mu stalno dovaža kunvo (bencin itd.), olje in voda v zadostnih množinah^ če ga pa sicer puste prepuščenega samemu sebi, ga ne popravljajo in ne snažijo. Motorje so postavili v prostore, ki so bili za slučaj eksplozije zavarovani; s posebnimi aparati so opazovali od zunaj porabo kuriva, olja, vode in temperaturo. Rekord je odnesel motor, ld je pri preizkušnji v Keyportu tekel nepretrgano 300 ur, da je prenehal funkcionirati. LEPA NAGRADA ZA SPIRITISTE. 5000 dolarjev je razpisala nedavno revija »Scientific American« kot nagrado onemu, ki doprinese neovržen dokaz za metapsihično pojave. V Ameriki, lčakor v Evropi se po vojni ljudje živahno pečajo z nadčutnim svetom. V najrazličnejših spiritističnih sejah kličejo ln izprašujejo duhove z onega sveta, ki se po njihovem zatrjevanju včasi prikažejo, včasi pa ne, kakor se jim poljubi. Ker so se pa dosedaj pokazale vse take in slične prireditve kot goljufije in ker je kljub temu še vedno dosti pristašev te in one struje, je »Scientific American« razpisala nagrado 2500 dolarjev pivemu, ki poda fotografično sliko kakega duha pod pogoji, ki jih stavi časopis, in pred razsodiščem znanstvenikov, ki jih isti časopis imenuje. Drugo nagrado 2500 dolarjev pa dobi oni, ki pod enakimi pogoji vjame na fotografično ploščo kako drugo vidno spiritistično prikazen. Popolnoma psihični pojavi, kakor telepatija, in glasovi, kakor trkanje so od nagrade in tekme izključeni. Imena sodnikov, za spiritistične seje veljavne določbe in rok razpisa je že objavljen. Nagrado bo najbrže »Scientific American« lahko mirno zopet spravila v žep. NEVARNA PRISEGA. Znani predsednik najvišjega sodišča na Nemškem, Leitgeb, je bil prej sodnik o gorskem mestecu. Neld kmet bi bil moral priseči; Leitgeb je vedel, da bo po krivem prisegel in ga je skušal na vse načine odvrniti od prisege. Pa ni nič pomagalo; tudi, če mu je govoril o božji pravičnosti, se kmet ni dal pregovoriti, vztrajal je na prisegi. Tedaj za-kliče Leitgeb sodnijskemu slugi: »Odprite okna!« Sluga mu reče: »Gospod sodnik, saj vidite, kakšen veter je zunaj!« »Nič ne de. Kajti sedaj bo tale kmet po krivem prisegel in vrag bo prišel takoj ponj Ali mislite, da si bom dal okna pobiti, ko bo letel vrag s krivo-prisežnikom skoz?« »Gospod sodnik, rajši ne prisežem!«, je zaklical prestrašeni kmet in jo je odkuril brž domov. MRK ZAVEZNIK V VOJNI. Učeni Thales iz Mileta, je napovedal Joncom, da bo solnce mrknilo. Ti so so ravno vojskovali z Lidijci in Medijci. Usodnega dne, 28. maja 585.pr. Kr., se je vnela bitka pri Halysu. Med bitko je nastopil mrk, kar je nasprotnike Joncev jako prestrašilo. Jon-ci so bili pa na to pripravljeni, udarili so n s sovražnike in jih premagali. DERSKA IN SPOHR. Lndovik Spohr (1784—1859) je bil velik komponist in mojster na violini. Navadno je nosil zeleno čepico, ki je postala pravtako slavna kakor on sam. Nekoč jo napravil prvi tenor dvorne opere v Kasselu, Joliann Derska, salo; Spohr je bil položil svojo čepico pole? prostora za šepetalca, Derska si jo je vzel in si jo je dejal na glavo. Bila mu je veliko prevelika in vse se mu je smejalo. Spohr je začetkoma mirno gledal, potem pa je rekel: »Derska, pustite to, pod to čepico spada druga glavs kakor jo pa imate Vi.« Sedaj je bil ps Derska tisti, ki so se mu smejali. NA VELBLODU SKOZI SAHARO. Sicer to ni nič posebnega, karavane premerijo to puščavo večkrat. Gre le za število oseb, za čas, kdaj smo jo premerili, za način in pa za uspeh. Podpolkovnik latvijske armade Reltius je vzel s seboj dva domačina za spremljevalca, se je usedel na velbloda in je jahal skozi Saharo brez orožja. 04 algerske oaze Bistra do mesta Timbuktu v, Sudanu je jahal 104 dni, od 21. februarja do 3. junija. Od tam je šol naprej po Sudanu in se je nato vrnil v Pariz, kjer je francoskemu ministru kolonij poročal o znanstvenih uspehih. DOKTORJI IN ČEVLJARJL Pri Mery je bil general BlUcher ranjeni krogla je šla skoz jahalne hlače in skoz močen škorenj na desni nogi; ranila je generala le lahko. Ko so mu čestitali, da je rana le lahka, je rekel: »Slabo je, slabo; kajti več imamo v armadi zdravnikov kakor čevljarjev.« Prodam trgovsko HSŠO z lepimi lokali za trgovino aH gostilno. 3 kuhinje, devet sob, 2 kleti, vrt in gospodarsko peslepje aa r.nj-promeinejšem mestu blizu kolodvora. Refiektauii naj ce oglas« pismeno ali osebno. — ANION CEBULJ, posestnik, JESENICE, Gosp ©članstvo. Ravnatelj Andrej Zmavc, Maribor: Ločena ali skupna in časovna uporaba najvažnejših gnojil za 'Naravnih gnojil (hlevskega gnoja, gnojnice, komposta) v splošnem primanjkuje, posebno še v vinorodnih krajih; napredni kmetovalec, ki hoče svoje gospodarstvo izboljšati, uporablja poleg dobro oskrbovanih naravnih gnojil tudi razna trgovska ali umetna gnojila, kojih svojstva mu morajo biti dobro znana, da uspeh ne izostane. Vedeti pa mora tudi, kdaj se naj trosijo, odnosno spravljajo v zemljo razna gnojila. Nič manj važno ni, da uvažuje- mo pri uporabi več vrst gnojila v Istem letu in za isto rastline, katera so sploh ne smejo medsebojno mešati niti skupno istočasno trositi, odnosno, se smejo brez škode mešati r.li samo tik pred uporabo ali pa vsak .čas in hkrati trositi, ne da bi se nekatere rastlinske hranilne snovi radi tega izgubljale. Za lažji pregled o ločeni ah skupni uporabi nekaterih gnojil — tudi glede časa — naj rabi naslednja razpredelnica: Gnojilo so ne sme meSati se smo mešail Kdaj se gnoji vinski trti tik pred uporabo vsak čas z gnojili: Naravna gnojila (hlevski gnoj, gnojnica, kompost) apno, lesni pepel, arneni dušik, Thoma-Bova moka — amonsulfat, čilski soliter, superfosfat, koSče-na moka, kalijevo gnojilo hlevski gnoj in kompost jeseni do rane pomladi, gnojnica ra no pomladi do 7.ač. poletja Apnenl dnitk atnonsulfat, superfosfat, naravna gnojila čilski soliter, kaliiova gnojita apno, Thomasova moiia, koščena moka jeseni do rane pomladi Amonvolfat (žve- ploaokisii amoui.ak) apno, apnenl duSik, Thomasova moka — naravna gnojila, čilski soliter, supet fosfat koščena moka, kalijeva gnojila jeseni do rane pomladi Čilski soliter — apneni dušik naravna gnojila, apno, amonsulfat, superfosfat Thomasovtj. moka, koščena moka, kalijeva gno^la zadetkom vegetacije do cve- i tenja po j obrokih Sopcrfosfat apno, apnent duSlk, Thomasova moka — naravna gnojila, amonsuifat, čilski soliter, kali jeva gnojiia Jeseni do rane pomladi Thomasova moka naravna gnjo-jila, amonsulfat, superfosfat kalijeva gnojila epno, apnent duši«, čilski soliter, koSfena moka je--eni do zgodnie pomladi Kalijeva gnojila (kalijeva sol, kajnit) — apno, anneni duSik, Tho-ruaevski zbor z orkestrom v Tržiču v nedeljo dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer s sledečim sporedom: 1. Dr. Franc Kimovec: >Brezmadežni«, za mešan zbor, orgle in orkester; 2. Fr. Gerbič: :0 devica, zvezd Kraljica«, za sopran, meš. zbor in orgle; 3. M. Železnik: s Kraljica si«, za dvoglasni ženski zbor in orgle; 4. Josip Kleinenčič: »Kraljica vigredi«, za alt-solo, meš. zbor, orgle in orkester; 5. M. Železnik: »Češčena Marija«, za dva soprana, alt in orgle; 6. Emil Hochreiter: ^Marija Pomočnica«, za sopran-solo, ženski zbor in orgle; 7. P. H. Sattner: >0 najsvetejša hoslija«, za mešan zbor in orgle; 8. I. S. Bach-Ch. Gou-nod: »Ave Maria«, za gosli in orgle, violino-solo igra gospa Peharc; 9. M. Železnik: Božična kantata«, za sopran-solo, mešan zbor in orgle; 10. Ant. Fr. Tenaglin: »Ana«, za gosli in orgle. Violino-solo igra g. Bitterle; 11. Dr. 'A. Schwab: »Zdrava Marija«, za sopran-solo in mešan zbor — a capella; 12. M. Železnik: »Mati Božja", za sopran-solo, orkester in orgle; 13. Fr. Gerbič: >Ave Marija«, za sopran-solo, ženski zbor in orgle; 14. Emil Hochreiter: »Med hami Jezus bivaš«, za sporan-solo, mešan zbor in orgle; 15. St. Premrl: »Srce preljubeznivo«, za alt, mešan zbor, orgle in orkester. pr Slavni tenorist Mattia Battisiini se namerava v teku sledeče zimske sezone posloviti za vedno od koncertne in operne publike. Narodno gledišče. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno opozarja abonente, da vplačajo pri m9 $ da se že po vseh trgovinah dobiva Zahtevajte povsod le to našo Pratiko Preprodajalci dobe velik popust Obračati se je na založništvo DRUŽINSKE PRATIKE v Ljubljani gledališki blagajni v dramskem gledališču II. obrok letošnjega abonmaja in to do 10. oktobra. DRAMA: Začetek točno ob 8 zvečer. 3. oktobra petek Moč temo. Red B. 5. oktobra nedelja Cyrano do Borgerac. Izven 6. oktobra pondeljek Paglavka. Red C. OPERA: Začetek ob pol 8 zvečer. i 4 oktobra sobota Majska noč. Izven, j 5. oktobra nedelja Cavalleria rusticana in V vodnjaku. Izven. 7. oktobra torek Majska noč. Red D. Z imeni na dan! V Celju je bila imenovana učiteljica, ki je doslej služila 19 let na slabih službenih mestih, dasi ima izvrstno službeno oceno. Tej »Učiteljski tovariš« ne privošči službe v Celju samo zato ne, ker je članica »Slomškove zveze«. Pa pustimo to. Zanimivo je to, kako hoče »U. T.« »vleči« svoje lastne ljudi, ko piše, da sta za to mesto prosili tudi dve drugi, od katerih ima ena 18 službenih let, druga pa 15. Ne pove pa, katera teh dveh je bila predlagana po štabu iz Učiteljske tiskarne. Zato ga pozivljemo mi, da pride z imenom na dan. Enako pozivljemo štab iz Učiteljske tiskarne, da navede ime one, ki jo je predlagat za učno mesto v Šmarju pri Jelšah. Smo prav radovedni! Avstrijakanti. Na šiirirazrednicah imajo biti samo po dve ženski učni osebi, pravi »U. T.« in se sklicuje na zakon. V Učiteljski knjigarni pa predajajo >Stalež učiteljstva«, kjer bodo našli najmanj sto in več 4. 5, celo 6-raz-rednice, na katerih je po e n a sama moška učna oseba, vse druge pa so ženske, ki so bile nastavljene po štabu iz Učiteljske tiskarne ne ozirajo so na stari avstrijski zakon, na kojega se sedaj sklicujete. Čudež, Slomškarica Angela Rott je dobila Konjice. Predlagali so jo tudi iz Učiteljske tiskarne, kar je edini slučaj in zato — čudež. Cerkveni c Kongregacija za gospode pri Sv. Jožefu ima jutri ob pol 7. skupno sv. obhajilo v kapeli. — Polnoštevilno! c Marijina kongregacija za može in mladeniče pri sv. JožeFu praznuje v nedeljo, dns 5. t. m. praznik svoje patrone. Ob pel sedmih zjutraj jo v kongregacijski kapeli sv. maša in skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 4 družbeni shod in volitev novega odbora. Vsi člani naj so udeleže skupnega sv. obhajila in shoda poluošteulno. Vabijo pa se tudi drugi možje in mladoniči. i vestnik. Šentprt^ ' a orlovska srenja v Ljubljani. Redni letni • ' zbor se vrši dne 5. t. m. ob 9. dopoldne ' Ljudski dom. Dnevni red običajen. Udeležba za vse odsekovne odbornike obvezna. Predsednik. Turfstlka in šport. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da so odprte sledeče koče, oziroma postojanke: 1. Hotel Zlatorog ob Boh. jezeru, 2. Hotel Sv. Janez ob Boh. jezeru, 3. Valvazor-jeva koča pod Stolom., 4. Koča na Veliki Planini, 5. Koča v Kamniški Bistrici, 6. Pisk9r-nikovo zavetišče v Logarski dolini. — Osrednji odbor SPD. PISAVA SLOVENSKIH OSEBNIH IMEN PRED SODIŠČEM. Letos spomladi je izšel v »Slovencu« članek Antona Lajovica »Misli o kulturnem tipu germaniziranega Slovenca«. Vseboval je med drugim tudi ta-le stavek: »V nepotrebnem spoštovanju nekdaj sr.krosanktnega nemškega načina pisave naših imen, je milega Jurija Mihevca dal tiskati na programih in plakatih G(eorg) Micheuz.« V zvezi s tem stavkom jo bil pod črto dostavek: »Spoštovanje, ki ga še danes brez slutnje sramu goje naši Schupeutzi, Seunigi, Mallyji. Ogoreutzi etc.« Dr. Robert Ogoreutz, državni pravdnik v Ljubljani, ia njegov brat Hugo Ogoreutz, bančni uradnik v Celju, sta smatrala, da ta dostavek leti nanju in sta po svojem zastopniku dr. Kalanu v Celju vložila zasebno obtožbo proti Antonu La-jcvicu zaradi žaljenja časti. Namesto ljubljansko deželno sodišče se je za to razpravo delegiralo okrožno sodišče v Mariboru, kjer se je dne 25. septembra vršila kazenska razprava, h kateri sta prišla samo zastopnika obeh strank. Dr. Koderman je kot substitut zastopnika obložiteljev izvajal obtožbo stoječ na stališču, da je inkriminirani odstavek smatrati za raz-žaljiv, ker očita zasebnima obtožiteljima pomanjkanje sramu, popolnoma privatna stvar obložiteljev pa je. kako hočeta pisati svoje ime. Obtoženca je zagovarjal dr. Turna, ki je v zagovor obtoženca povedal, da je ta v svojem članku razmišljal samo o kulturnem političnem vprašanju, ne da bi imel v mislih kako gotovo osebo in zato tudi ni imel niti namena, niti zavesti koga žalili osebno; inkrimini- rani dostavek je navajal samo za vzgled imena raznih tvrdk, ki se nahajajo v Ljubljani, oziroma v Novem mestu. Zagovornik je nato tudi-dokazoval, da ta zagovor odgovarja resnici, podrobno navajajoč posamezne misli iz celega članka, opozarjal je sodni dvor, da jo za pravilno razumevanje tendence članka, kakor tudi inkriminiranega dostavka potreba upoštevati tucli vso nadaljno polemiko, v kateri tvorijo Lajovičevi članki idejno celoto. Izvajal je, da v pričujočem slučaju manjka vse, kar bi bilo za kaznivost inkriminiranega odstavka potrebno, namreč določeno označenje gotove osebe, dalje namera ali vsaj zavest obtoženca, da je njegove besede mogoče razumeti kot žalitev, oziroma da bi ne bila njegova trditev upravičena zlasti v javnem interesu. Kakor jo iz polemike razvidno, jedra Lajovič> vega članka niso razumeli; tudi zasebna obto-žitelja nista razumela stvarnosti Lajovičeve kritike iz socialnega in narodnostnega stališča in sta po vsej sili hotela najti v zadevnem do-stavku osebno žalitev misleč, da je žalitev tudi notranjega čustva časti kazniva, kar pa ni res. Jezik je temeljni nositelj kulture in narodnosti, radi tega so imena posameznikov vidni znaki narodne zavednosti, oziroma nezavednosti. Pomanjkanje take zavednosti je smatrati kot sramoto za slovenskega inteli-genta. Proti pačenju jezika in imen mora protestirati cel narod. Zahevati mora od vsakega, posebno pa od zastopnika javnih oblasti, da poudarjajo narodno idejo s ponosom in da se ostro upro pačenju pristnih slovenskih imen. Napačno je stališče obtožiteljev, da je raba ln način pisave lastnega imena zgolj zasebna zadeva. German izatorični režim se je za ranjke Avstrije kazal tudi v tem, da se je germanizi-rala pisava lastnih imen. Nemška ali laška pisava slovenskih lastnih imen je tačas kazala na nemško ali laško mišljenje naših ljudi. Ob nastopu narodnih bojev na Slvoenskem je javnost največkrat po pisavi lastnih imen ločila, ali pripada kdo nemčurski ali narodni stranki. Po pisavi sta se ločila nemškutar Ko-sohir in Slovenec Košir, italijanaš Ciuch in Slovenec Čuk. Seveda se jc tudi zgodilo, da so oblasti zavedne naše ljudi tačas, ko je vladal nemški liberalizem, prisilile, da so svoja imena pisali na nemŠkutarski način, toda ob narodni probuji so Slovenci že za Avstrije izbojevali pri najvišjih sodnih dvorih sodne odločitve, da pri premembi pisave ne gre za pre-meinbo imena in da torej ponemčeni Koschir in poitalijančeni Ciuch smeta svoje ime pisati z lastnim narodnim pravopisom, ne da bi bilo treba zato iskati šele posebnega dovoljenja ali pa prosili za popravo krstnih matic. Srbska pisava s cirilico to tudi kaže. Vsak srbski uradnik bi nemškutarsko-slovenskega Tschitscha v cirilici gotovo zapisal za Čiča. Ce se slovensko ime piše v Belgradu pošteno, ali mora slovenski narod še vedno trpeti smešno nem-čursko pisavo? Če bi šlo za glasovanje o pisavi lastnih imen, bi vse slovensko ljudstvo soglasno dalo prav stališču Lajovica. Sodišče v tej stvari ne more drugače soditi kot kompaktna narodna masa. V Italiji bi bil takoj reduciran oni uradnik, ki bi svoje ime pisal spačeno. V Italiji so pač občutljive tudi oblasti, kar se tiče narodne zavesti. Sodišče je na to, potem ko zastopnik obtožiteljev ni več repliciral, oprostilo obtoženca. V svojih razlogih je predsednik sodišča izvajal, da vsebina članka in pa inkriminiranega dostavka kažeta, da obtoženec ni imel namena koga žaliti. Zastopnik obtožiteljev je izjavil, da si pridržuje ničnostno pritožbo. Našla se je dne 2. t. m. popoldne v bližini cerkve sv. Jakoba manjša vsota denarja. Dobi se pri najditelju Šviglju, mag. slugi v novi mestni hiši na Prulah. Mlad rjav pes s pepelnasto liso pod vratom se je zatekel. Dobi se pri C. Glavnik, Strelišl ilUIIIIUI Motka Jc to temeljno resnice slabo vedela, knjti verski poduk na vasi je enak ntčll. Posmotrela je gori v nebo, široko razširjajoč oči, in dejala: » — Poglej v nebo, ne mižaj — vidijo se angeli. Motka je tudi pogledala v nebo in minuta je prešla v molčanju. — Vidiš? — je vprašala Saša. — Nič ni videti, — je zamrmjljala Motka v basu. — A .jaz vidim. Majhni angelčki letajo po nebu in frfotajo s perotmi — fr..., fr ..kakor komarčki. Motka je malo pomislila, gledala v zemljo in vprašala: — Babica bo gorela? — Bo, lastavčka. Od skale se je do globine vleklo položno rebro, pokrito z mehko zeleno travo, ki je vabila, da jo pobožaš z roko ali na njej poležiš. Saša se je vlegla in zvalila navzdol. Motka, strogega in resnega lica, se je sopeč tudi vlegla in zvalila, pri čemer se ji je srajčka raztrgala do pleč. — Kako je to veselo! — je navdušeno zaklicala Saša. Obe sta se skobacali navrh, da bi se še enkrat zvalili, ko se začuje znani cvileči glas. Oh, kako je to strašno! Babica, brezzoba, koščena, zgrbančena, s kratkimi sivimi lasmi, ki so se po vetru razpustili, je z dolgo palico gnala gosi z vrta in kričala: — Vse zelje, so poteptale, da bi vas vzela kuga, trikrat proklete, da bi crknile! Zagledala je deklici, vrgla palico stran, zagrabila suho vejo in ko je Sašo s svojimi suhimi in trdimi palci prijela za vrat kakor z lesenimi vilicami, jo je začela tepsti. Saša je jokala od bolečine in strahu, a gosjak je, racajoč zdaj z eno, zdaj z drugo nogo, iztegoval vrat, prikoračil do sta-ruhe in nekaj zasikal, potem se vrnil k svoji jati, nakar so mu vse gosi pritrdile: go-go-go! Potem se je babka lotila Motko in pri tem se je le-lej zopet razparala srajčka. V obupu, je Saša gorko plakajoč šla v izbo, da bi se pritožila; za njo je šla Motka, ki je tudi jokala, toda v basu, no da bi otirala solz, dasi je bil njen obraz tako moker, kakor da ga je pomočila vi vedro vode. — Batjuški moji! — so je čudila Olga, ko sta stopili v izbo. — Carica Nebeška! Saša je začela pripovedovati, a tacaš je stopila v izbo glasno zmerjajoč babka, razsrdila se je Fjokla, in začelo se je splošno razgrajanje. — Nič, niči — je tolažila Olga, bleda in potrta, božajoč Sašo po glavi. — Ona jo babuška, na njo se je greh srditi. Nič, djetka. Nikolaj, ki je bil že izmučen od večnega vpitja, lakote, zadublosti in smradu, ki jo vso to bednost že preziral in miv.il, ki ga je bilo pred ženo in hčerjo sram očeta in matere, je povesil noge s peči in razdraženo z jokavim glasom spregovoril, obrnjen k materi: — Vi jo ne smete pretepati! Vi nimata nobene pravice biti jo! — Nu, crkni že ti tam na peči, negoet-nikl — je zakričala nanj z zlobo Fjokla. —> Kaj vas je zlodej sem prinesel, požeruhe! I Saša i Motka in vse deklice sploh, so se stisnile na peči v ogel za hrbet Nikolaja in so od tam molče in s strahom poslušale, in slično je bilo, kako so bila njihova majhna srca. Če je v družini bolnik, ki boleha že dolgo in brez upa, so zgodi v gotovih trenutkih, da vsi njegovi rodni plaho, tajno, v globini duše želijo njegove smrti; samo otroci se boje smrti rodnega človeka in misel nanjo jih napolnjuje z grozo. Tudi zdaj so dekliči, zatajujoč dihanje, z žalostnim izrazom na obrazih, gledali na Nikolaja in mislili na to, dn bo skoraj umrl, in hotelo se jim jo zajokati usmiljenega. mu reč; nekaj laskavega io Naša ljubljena, skrbna mama, oziroma tašča, stara mama in teta, gospa (Barija Jenčič roj. Podrekar je danes v 74. letu s tolažili sv. vere po kratki bolezni umrla. Pogreb nepozabne se vrši dne 5. oktobra ob 9. uri Sv. maše se bodo brale v farni cerkvi sv. Mihael v Mengešu. Mongeš, dne 3. oktobra 1924. Marija, Marcel, Milan, Franc in Anton, hči in sinovi z rodbinami. Venci so hvaležno odklanjajo. Brez posebnega obvestila. m Znižana e g? 10 rD IU ►J cu > Potrt! globoke žalosti naznanjamo ttižno vest, da je v četrtek zjutraj preminul v Gospodu iuiš dobri, nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, tast, gospod Peter Torkar Pogreb bo v soboto 4. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti. Priporočamo rajnkega v molitevl Bled, 3. oktobra 1924. ANTON, sin — kaplan. MARIJA, soproga. - ANTON, sin - kaplan. — MARIJA KAMBIC in FRANČIŠKA BRCAR, hčeri. — IVAN PLEMEU, zid. mojster, brat. — IVANA PUTZ in FRANČIŠKA SIVIC, sestri. — JANKO KAMBIC, narednik tn ANTON BRCAR, trgovec, zeta. — JANKO in MARJANCA, vnuka. Bogu vsegamogočnemu je dopadlo k Sebi poklicati v boljše življenje gospodično zasebnica ki je po daljši mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti danes ob 3. url popoldne mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice se vrži v nedeljo ob 4. uri popoldne iz Sv. Petra ceste št. 9 na pokopališče k sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. — Drago pokoj-nico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, 3. oktobra 1924. ŽALUJOČI OSTALI. V 99 U Zahvala. Vsem, ki so spremili dragega nam očeta, gospoda Ivana Rusa na njegovi poslednji poti, nam lajšali breme trpke bolesti in izkazali požrtvovalnost, posebno g. stavbeniku 1. Ogrinu z rodbino, go-spej Albertovi, Društvu orožniških vpokojen-cev za poklonjeni venoc in udeležbo in vsem drugim darovateljem prelepih vencev, šopkov in cvetja naša prav prisrčna zahvala. Ljubljana, 3. oktobra 1924. ŽALUJOČI OSTALL Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo. Izvrsten pridatek za kavo. ♦♦♦»»»♦»«»♦♦♦»<'♦< »♦»♦♦»»»»♦»»♦•♦♦'t »♦»♦»♦»»♦♦ kapiš:* Nogavice navadne Din IS'—, svil. flor Din 39"—, volr.ene jopice Din 68'— in 98"—, zimske rokavice Din 25'—, Crap de Chine Din 35—, 130'—, (Jamska srajca Din 3S'— ter drugo blago po konkurenčnih cenah pri k ŠINKOVEC nas!. K.SOSS Ljubljana, Jtastni trg 13 Ml iu m Svetovno znani najboljši šivalni stroj ie edino le $S©£wer za rodbinsko In obrtno rabo. ZALOGA. m Stetvtoerao potilfeff«; MIN LJubljana »Pisarna: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon št. 426. se priporoča za vsa stavbna dela, ter nudi po konkurenčnih ccnah vseh vrst ©trsšsio 111 kletno opeko iz lastne opekarne franko poljubna postaja. — Zaloga cementnih cevi. Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe I Pozor! )1< Pozor! PO ZNIŽANI CENI se prodaja: modeme spalnice, Jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikan^kega sistema in drugo pohištvo Sprejemajo se naročila — ANDREJ KREGAR. strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850 ll.OHftH ŠELEN3UR5GVA ULICA 6/1 Liub!|an8« KoBodMorska ul. 18 Izvršuje vsakovrstna naroČila za kleparstvo vodovodno inštalacijo, kotlarstvo in ključavničarstvo. Vsa naročila se izvrše točno in solidno. Montaža top^odarov. Telefon 729. SS9 ] Kr. angleška poštno-parobrodna linija. General, zastopstvo za kraljevino SHS; Trg I. Ste*. 17. Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi Jork fn Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton ▼ Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odprava potnikov t, l 3. razred«, — Kabine 3. raz. r l tn 4 poateljami Udobnost — Sigurnost — Brzina Podzastopstva: Beograd, Karagjergjcva ulica 91. — Ljubljana. Kolo-dvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4, Brzojavni nrslov za vsa gornja podzastopstva ..ROTMAILPAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajeva in Gnižn. Naslov za brzojavk.; Prometna banka. Dopisovanje v vseh jezikih. LJubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vts i vis hotela „Union"). Telefon 2t. 57 in 470. Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080. Podružnice: CELJE, DJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAD, SARA1EV0, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. ICap^a! in rezerve skupno nad Din 15,000.090*—. (!• de Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu In na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. s«