78. iftev. Poitnina ptLačana t gotavini. Celjev pondeljek 30. septembra 1329. Let© XI. i tzha)a v pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7*— ca inozemstvo Din 20*—• Possmezma števlSka I Oin. Račun poštno-čekovnega ravoda štev. 10.666. Urednlfttvo In upravnlitvo i Calj« Strossmayerjeva ulka 1, pritličje. Rokopisov ne vračamo, Oglasl po tarlfu. Telefon Int štev. 65. Dva važna gospodarska zakona. Napol službena »Agencija Avala« poroča: V ministrstvu pravde so do- vršeni naerti novega konkurznega za- kona, novega zakona o prisilnih po- ravnavah izveu konkurza in zakona o ozivotvorjenju obch omenjenih za- konov. Načrti zakonav so bili že izro- eeni VrhiQvnerau zakon odajnemu sve- tu. Njihova uzakonitev se pricakuje v najkrajzein času in nam bo prinesla enotnost tudi v tej izredno važni strani gospodarskega življenja. S to unifikacij'O bo ustreženo ponovno iz- raženim želja-m vseh naših gospodar- skih krogov. Načrtu konkurznega zakona je slu- žil za podia go avstriijski konkurzni zakon iz lcta 1914., ki je voljal dosle] v naši državi sa>mo v Sloveniji in Dal- maciji in ki ni sawio eden najnovejših, teimveč po sploSnemit priznanju tuidi eden najboljöih konkurznih zak.onov. Služil je tudi za. podlago pri uveljav- ljenju novGga konkurznega zaikona v Českoslovaški. Z uzakonjenjem tega naerta bo dobil naš gospodarski svet enako konkurzno pravo v vsej državi ter bo došel do hitrega in cenenega postopanja v tej Važni stvari. NaiTt doloca nagrade konkurznhn upraviteljern, za katere ne bodo, ka- kor doslej v večjein delu države, mc- rodajna njihova posamezna dela, toinvw. obseg in vrednost konkurzno mase ter uspell, ki je bil dosežen za upnike. Tako bo storjen konec preko- mernim nagradJain konkurznih upra- viteljev in zavllačevanj-u konkurzne- ga postopanja .od brozvestnih upravi- teljev z namcnom pridobitvo ciin več- jlh dohodkov Lz konkurza. Onemogo- čila se bo nesorazinernost med stros- ki konkurznega postopanja in kon- kurzno maso samo, ki je šla doslej vf-asi'h tako dalee, da je od cele kon- kurzne mase ostalo upnikom za po- kritje njihovih terjatev ali zelo malo, ali pa skoro nie. Zelo skrbno so izdelani predpisi o pravicah do nagrad in predlpisi o iz- guhi zastavne praviee in drugili za- vaiovanj v zadnjem ca.su pred otvo- r.itviijo konkurza. Ti predpisi bodo prepreoli mahinacije, ki so se često izvajale kratek čas pred1 (ötvolritvjjo koukurza in ki streme za tem, da se ustvari nekaterim upnikom na skodo drugih upnikov ugodnejši položaj ali "pa da se del konkurzno mase sploh odtegne konkurznim upnikom. Na drugi strani je avtonomija upnikov zavrnjena na pravo mero, tako da bo neniogoče, da bi malo število upni- kov zlorabljalo to avtonomijo v svoje sebicne namene in v škodo ostalih up- nikov. Potrebno je poudariti tudi to, da pogoji novega konkurznega zakona o prisilni poravnavi oneimogocajo brez- vestnim konkurznim dolznikom, da bi prisilno poravnavo izkoristili kot sredstvo za izigravanje upnikov, in da je zaradi preprečenja preveli-kili stroškov določen praktično urejen skrajšani postopok. Poravnava izven konkurza je pravna ustanova, ki je danes uvi'dena v vseh evropskih dr- žavali v splošnem naziranju, da tudi poleg najpopolnejšega konkurznega zakona ni odveč. Tudi poleg, najbolj- Sega konkurznega zakona so posledi- cu konkurza za dolžnike ter upnike in za vse narodno gospodarstvo na- vadno težje, kakor poslodice poravna- ve izven konkurza. V dolu naših gospodarskili krogov je obstojalo in morda še danes obsto- ja nerazpoloženje napram ustanovi poravnavc izven konkurza. Pojav te- ga nerazpoloženja je bil brez dvoma posledica slabih izkušenj s hrvatsko bansko naredbo o prisilni poravnavi izven konkurza. Toda zlorab, ki so §e vršilc v casu trajanja te banske na- redbo. ni bila ki'iva ustanova porav- nave izven konkurza sama, temveč nedostatki te naredbe in pomanjka- njo neobhodno potrebnih kavtel proti zlorabam. Pri izdelavi novega ziikona o prisilni poravnavi izven konkurza so se zato upoštevale tudii izkušnje, pridobljene pri uporabi banske na- redbe ter so določeni vsi potrebni ukrepi, s -katerinii se bo v bodoce one- mogočilo brozvestnim dolznikom, da bi se posluževali tega postopka z na- inenom izigravanja svojih obveznosti uajiram upnikom. V tem namenu je v načrtu zakona o prisilni poraynavi izven konkurza vezana že sama otvoritev postopanja na take pogoje, ki bodo oneniogočali poravnavo nepostenini dolznikom ali takim dolznikom, ki niso poravnave zahtevali pravočasno. Ti pogoji bodo zagotovili upnikom tudi večje kvote od onih, ki jih po pravu projrnejo v konkurzu, razen tega pa tudi krajši rok plačila teh kvot. Da bi se že v početku preprečil vsak poskus dolž- nikov, da so postopka za poravnavo poslužijo v namenu izigravanja up- nikov, se do!oča, da se more postopek v vsakem stadiju ustaviti, ako se po- kaže, da je dolžnik zahteva-1 ta posto.- j)ek z na'iUiGfnoni izigravanja svojih upnikov, in zlasti, ako se pokaže, da mu manjka dobra, volja ali možnost izpolniti ponujeno poravnavo. V priineri z ukinjeno hrvatsko bansko naredbo so povečani pogoji za sprejem in odobritev poravnave. S predpisom, da se postopek more usta- viti. ako ne pride do poravnave v 90 dneh po otvoritvi postopka, je zago- tovljena brzina samega postopka. Do- ločeni so tudi posebni ukrepi glede ua zagotovitev izvršitve poravnave. Z oinenjenimi ukrepi se daje upni- kom zadostna zašcita pred zlorabami s postopom za poravnavo izven kon- kui'za in tudi ta zaščita je še poostre- na s primernimi kazenskimi sankci- jami. V smislu splošnih zahtev se da- je posebna zaščita vlagateljem, in si- cer v prvi vrsti liialim ^lagateljem pri konkurznem postopku ali postop- ku o poravnavi izven konkurza. Vla- gateljem do vsote U).(KX) Din se vobco priznava prvenstvena pravica do kritja v primoru, ako zaliteva posto- pek za poiavnavo denarni zavod, ki se bavi s sprejemanjem hranilnih vlog. Razen tega se d'olocajo še po- sebni ukrepi za zčiščilo vlagateljev. Pri izdelavi naičrtov oJjeh zakonov so se. upostevala mnenja, ki so bila predložena od gospodarskih korpora- cij in organizat'ij upnikov. Po natrtu zakona, s katerim se iinata oživotv.o- riti novi konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi, imata stopiti oba zakona v veljavo 6 mesecev po objavi v »Sluzbenih Novinah«. Celjski občinski svet. Celjski občinski svet je imel v pe- tek 27. t. m. pod predsedstvom župa- iui »•. dr. (Joričana svojo redmo sejo s prav .obsirniin dnevniin redom. Sto- rili so se sledoči sklepi: Finanem odsek. (Poročevalec g. dr. Biag. Vrecko.) Ker v mestni ubožnici priinanjkuje prostora, se preuredi zadnji del kapele sv. Eliza bete v pro- storno sobo za mestne ubožce. Soba bo 7 m dolga in 2 in pol metra širo- ka. Stroški za adaptacijo so prora- cunani na 3.500 dinarjev. — Dalje se je razpravljalo o pritožbi Društva b.išnih poseatnikov, v kateri se nava- ja, da se pobira najemninska dokla- da, kanalska pristojbina in vodovod- na pristojbina visje ko je vse to pred- videno v letošnjem občiiiskeni prora- čunu. Poročevalec ßnanenega odse- ka g. dr. Vrečko je izjavil, da pritož- ba ni utemeljena; zvišanje najeninin- j^ke .doklade je le posledica mocnoga l'Oviska najeinnin v Gelju. Koncno je tieba tudi pomisliti, da so obcinske doklade v Gelju za prilično 40% niž- jo ko pred vojno. Obcinski svetnik g. Janič je predlagal, naj se pritozbl Društva hišnih posestnikov ugodi, ob- cinski svetnik g. dr. Hrašovec pa, da se naj ta pritožba še enkrat temeljito preštudira. Cital je naanreč v stanovskein gla- silu hisnih posestnikov, da je kranj- ska mestna olx'ina pozvala hisne po- sestnike, naj se javijo, ker je bila na- jemninska doklada pomotoma odmer- jena na podia gi kos mate mesto ciste najemnine. Vsled tega si ni cisto na jasnem, kako je pravna s pritožbo Drustva hisnih posestnikov. Po dalj- ši debati je bila pritožba odklonjena, \endar pa se Društvo hišn. posestni- kov na predlog prof. Mravljaka o stvari poduci, njegove želje pa se bo- do upoštevale pri sestavi prihiodnje- ga proracuna. Znesek omenjenih do- klad je višji za 301.000.— Din ko je bilo proračunana — Roza, Jelen je dala svoje stanovanje v stari gimnia- ziji adaptirati in preslikati, morala ga je pa že za nekaj mesecev zapustiti. Občina ji bode sedaj zii te izdatke po- vrnila 1.500 dinar jev. — Vse strank© v novem poslopju Mestne elektrarne »pri kroni«, tudi one, ki so se vselile žo 1. septembra. \f nodogotovljeno po- slopje. ])lačajo najomnino od .1. okto- bra. — V Kersnikovi ulici pri Spod. Lanovžu se zigradi baraka, ki bode služila do sponi'ladi kot autogaraža za mestno autoomnibusno podjetje, poz- neje pa za skladišče mestnega stavb- nega ura^da. — Da se labfco izvrši po- d'aljsanje Aškerceve ulice in se zgradi v to svrho most preko Ivoprivnice, se odkupi od gosp. in gospe Lemaic 138 kv. metrov sveta po 28 Din. Vrtni zidi pri njuni vili se podalj&a do novega mostu. — JYIinistrslvo na.rodiiega zdravja in socpol. je dodelilo Invalid- ski dom Zdravistv. domu v Gelju. V pritlic'ju se naniesti poleg protituber- kuloznega disjianzerja še šolska poli- klinika. dijaska kuhinja in din vain daj srečo, vseobce. In reči nioram, tole je gospod Vejvara zaslužil« — je sladko nadaljevala — > zakaj on je bil vedno soliden gospod. Bože, tri leta so tri leta — spoznali tino ga v tem casu in pridnega mo- žička bodete imeli. In lepo imate tu, gospa Vejvarova — no seveda, kjer je Liuovina, tain se vse napravi — bo- dite tukaj zdravi. In ko vse to vidim, si usojam — brez zamere gospa Vej- varova — kdor gre prvič v hišo no^ro- poročencev, vsak mora nekaj prinesti, in ko bi bil to tudi naprstek, vseob- ce ...« Ko je tako govorila, je vzela z leve roke svojo nelocljivo torbico in je za- čela brskati s košcenimi pi'sti v njeni notranjosti. Slednjic je vlovila nekak Stran 2. »NOVA DGB A« Stev. 78. uspeha. — Obcinski revi gdič. Muriji BalJogh se zvisa niesecna podpora od 300 na 400 Din. — Prošnja gospe Herte V id mar za prodlajo stavbne par- cele na Jožefovem hrribu bliau cerkvo so odklofni, ker bi hisa na tej parceli motila celotno sliko hriba. — Gg. Fer- dinandu Tkavcu in Delameji se pro- data na Jozel'oveni hribu dve parceli pod običajnimi pogoji s sta-vbnim ro- k.om do 1. januarja 1931. Gosi>e Idi Schulz se podlaj'sa stavbni rdk za stavbo stanovanjske hls?e Za gradom do 1. jan. 1931. — Glede Savinjske regulacije je porocal g. fin. referent, da se bode dosedanji načrt spremenil. Žolezniona proga bi. se naj preložila z niostom preko Voglajne mi levi bi'eg pod Starira gradom. Na la način bi odpadla oba sedanja železniska mo- sta. Regulacija reke bi se izvršila do Treniarja.. Ureditev ustja Voglajne in rečnega korita Savinje od kolena pri Bregu do Tremerja bi povzročila pa- dec rečne gladine zia 80 cm. tako da bi odpadli nasipi pri mestnem parku. Sedaj bi naj izdelal še g. inž. Osvald generalni načrt za novo progo, s ka- tero bi se podalj&al tudi celjski kolo- dvor za. 200 in. Žclezniška uprava te- mu riacrtu ne nasprotuje, ker bi nio- rala oba mosta v doglednem času te- meljito popravljoli. Gospodarski odsek. (Porocevalec g. prof. Mravljak.) V nekdanjcm bo- telu »pri kroni« se urede tri strešne sobe za stranke Miklič, Udo vie in Za- vaddl. Stanovanje kapitana gospoda Stingla v istem poslopju se je prezi- dalo. Dve stanovanji v novi hiši Mest- ne elektrarne se dodele stran'kama Prcgelj in dr. Bavdek. — Na Spod. Lanovžu se priredi stanovanje za g. M. čepina. — Vodje tukaj»njih ljud- skih in imeščanskih «ol dobe letos brezplačno drva in sicer oženjeni 2 in pol, neoženjeni. pa 1 in pol sežnja. — G. Grilcu se proda pod običajnimi pogoji stavbiace na Jožefovem hribii s stavbnim rokom do 1. Jan. 1931. — Odvoz fekalij je odslej splošno dovo- Ijen od 4. do 7. ure zjutraj, v postran- skib ulicah pa, celi dlan, izvzemjši opol- dansko nro. — Bulgarskemmu vrt- narju I'Jiji Dimovu se dodeli v zaine- no za oni del najetega njegovega vr- ta, ki je prodan tvrdiki Bergmann za tovarno, isti koinad sosednjega niest- nega zemljišča. — Mestnemu muzeju se dodeli brezplacno soba za zbirko tefkopanih pa-leoliticnih najdb na 01- ševi. Stavbni odsek. (Porocevalec g. dr. Woll.) G. G. Guštin, lastnik Grajskega kina v Mariboru, je stavil ponuebbo, da sezida n,a mestnem stavbišou v Razlagovi ulici, nasproti stari okoliš- ki deški soli, stanovanjsko hišo s ki- no-dvorano s stro.ski 4 in pol mdlijona dinarjev. Za to zahteva prenos niest- ne koncesije za kino na dobo 20 let. nadalje zagotovitev, da se tekom te dobo ne bode podelila v Gelju nobena druga koncesija za kino in pa popust vseh m'ostnih davkov in d'oklad. To zadevo bodo preštudiral poseben od- sek, obstoječ iz gg. dr. Vrečka, prof. Mradjaka, dr. Kahrna, Janiča, dr. Wolf a, Brimuja, Holmjern in inž. Pri.stouska, ki bo naznanil svoje mne- •nje^ obnnskeinu svetn. Solxki, k'ulturni in tujsko-prometni odsek. (Por.očevalec g. Fr. Voglar.) V kuratorij M^stne knjižnico se izvo- lijo gg. ravn. Brinar, Kraniar, Pre- koršek, Roš in dr. Skoberne. — Na- mestitev solnčne ure na južni strani grofije ni priporočljiva. — Reviji »Jugos lovenski turizami« v Splitu so nakloni podpora 2.000 dinarjev. Odsek za občinska podjetja. a) Po- kopališča. (Porocevalec g. Koschier.) Ker postaja mestno pokopališče že premajhno, bodo smeli pokopavati nirliče v slueaju potrebe tudi na juž- neni delu zgornjega pokopališča. b) Elektrarna in plinarna. (Porocevalec g. mag. Posavsc.) Obrtno-nadaljeval- ni soli v Celju se tudi letos odpiše ra- čun za eloktrioni tok. — Mestna pli- narna dobi subtolefon pri mestni elek- trarni. — Namestita se dve javni sve- tilki in sicer en a pri evangel jski cer- kvi v Juroicevi ulici, ena pa na poti od vile g. dr. G. Serneca proti Glaziji. — jPrebivalci Lisc ponovno prosijo za uvedbo električnega toka. Nainerava se olektrificirali Lisce, Medlog in Levc. Za slučaj, da se ugotovi renta- bilnost, bode Mestna elektrarna v kratkem nabavila potreben transfor- mator. Socijabw-polili-cni wkek. (Poroce- valec g. d'r. Voršič.) Pri stanovanj- skih hisicah mestne občine na Sp. La- novžu so postavijo enotne ograje na betonski ])odlagi. z betonskinii stebri in. leseniimi polnili. Stroške bo trpela zaičasno mestna. občina na račun po- sestnikov liišic; vsota se poraadeli in zaračuna pri mesečnih obrokih. Za- varovaiLnina za posamezne hisice se poviša na 100.000 dinarjev. Prošnja nekega takega posestnika za podalj- sanjo aniortizacijste dobe se iz prin- cipijelnih razlogov odkloni. V te hisi- ce se napelje elektrika. na mestne «troško. — Ubožna mesecna pod.pora za rodbino bivšega trgovca g. Matiča se poviša od 700 na 800 Din. — Ne- kateri posestniki bisic iz gori omenje- ne mestne rnalostanavanjske akcije so zidali več ko je bilo pogojeno z mestno občino. Za take prizidke ne prevzame mestna občina nobene odgovornosti. Slucajnosti. Pri slucajnostih je g. dr. Kalan stavil g. županu sledeče vprasanje: »Na dnevnem redti zadnje občinske seje dne 13. t. m., ki je bila nesklepcna, je bilo tudi porocllo in sklepanje o vprašanju krajevne po»- trebe za filijalko, katero je namerava- la ustanoviti Slomškova zadruga v Gelju za prodajo šolskih knjiig, molit- venikov itd. Na današnji seji se o te.i zadev.i ni porocalo. Vid'iimio pa, da je Slom&kova zadruga medtem že otv.ori- la filijalko v novem poslopju Ljudske posojilnice, akoravno se ni izvršena kolavdacija poslopja in še ni podelje- no dovoljenje za uporabo poslopja. Sliwali smo, da je bila medtem že iz- dana koncesijska listina. Prosim go- spoda župana, da nara pove, ali je to resnicno in pojasni, zakaj se o stvari danes ni porocalo.« Župan g. dr. Go- rican je odgovoril, da je zad*eva res taka. To se je zgodilo v torek 17. t. m., ko jo bil on odsoten iz Celja. Tedaj je prišel podžupan g. dr. Ogrizek na mestno županstvo in je zah-teval od magistratnega predstojnika g. nad- svetnika Šubica, da se izstavi konce- sijska listina brez ozira na to, ali je zadeva v obcinßkem svetu izglasovana ali ne. Ko je magistratni predstojnik g. Šubic to od'klonil. se je podal gosp. dr. Ogrizek h koncipistu g. Pogacni- ku ter je njemu narocil, da izstavi koncesijsko listino in io je podpisal. Županu so o stvari referirali prihod- nji dan. Nato jo bila profflasena soja za taj- n.o. Javno so ni nič več razpravljalo ter je bila soja končana. Domače vesti. d Proti nemskiddrjeirju r nekate- rili sportnih društvih mariborskc ob- lasti je nastopil tudi mariborski »Ve- cernik«. Tarn citamo: »Takega poni- ževanja našega naroda in naše drža- ve narodna in patrijoticna javnost vbodoee ne bo vec mirno trpela. Zlo- rabljanju sportnega internacijonaliz- ma v nemškonacijonalne in ireden- tistične namene ob klavrni in poni- žujoči asistenci slovenskih sportni- kov, je treba enkrat za vselej napra- viti konec! Najprimitivnojša dolžnost Slovencev, ki sodelujejo v takih sports nib k'lubih,, je, da tako pocenja-nje svojih tovarišev prepreoijo ali pa da izstopijo tor osnujejo s\--rrj lastni klub. Dolga lota smo mirno trpeli mnogt» sramotne manifestacije v maribor- skein sportnom življenju, sedaj pa je menda vendar zo napocil skrajni cas, da napravimo temeljito remeduro. Ne zahtevamo, da bodi nas sjiort bolj na- cijonaleii kakor je nacijonaleu kje drugje, čeprav bi se v tujini tudi v torn oziru lahko mnogo niaucili, za- htevamo pa popolnoma upravičeno, da prepreči napačno pojmol-anje sportnega internacijona^liizma. Sim- patijo javnosti bodo v bodoče veljale samo sportu, ki si bo znal ohraniti svoj nacijonalni državni ponos, nik- dar pa ne sportu, ki podpira narodno inlacnost ali pa celo nemški nacijona- lizem in iredentizem.« d Osebne vesti. Napredoval je v cln zrakoplovn. poročnika g. Giril Sadar. blagajnik Mestne hranilnice v Celju. — Napredoval je v C. I. g. Franc Go- rečan, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. d Uradne ure v drkivnih uradih brez izjeme so od 1. oktobra dalje dop. od 8. do pol 1., popoldne pa od pol 4. do G. ure. d Celjsko iičiteljsko dru&vo ima svoj obeni zbor due 5. oktobra ob 9. uri v mestni osriovni šoli v Celju. d Francoski krožek naznanja, da se bodo vršili v šolskeirn letu 1929/30 naslednji tečaji: 1. Nadcdjevalni mnl tečaj francoskega jezika za odrasle — vsak torek in petek od (5.—7. ure. ^r*r- va ura, kjer se bodo sprejeinale tudi prijave. v torek i. oktobra. 2. Litentr- no-konverzacijski učni tečaj franco- fikegn jezika za odrasle — vsak pon- deljek in četrtek od QX—i%. Prva ura, kjer se bodo siirejomale tudi pri- jave, v četrtek 3. oktobra. 3. Zacetni in nadaljevalni uaii tecaj francoske- ga jezika za ndadino. Prva ura. v ka- tori se bodo sprejeinale tudi prijave in določile nadaljne ure, se bo vršila v četrtek, 3. okt. ob 2. uri pop. Mesec- na U'cnina, ki se plačuje v tečajih za mladino naprej, znaša za odrasle 30 dinarjev, za mladino 25 Din. Vsi te- čaji se vrše v pritlrčju drž. meščan- ske solo. d Ceijski akademiki! V Celju usta- navljamo akademski klub. V ta na- men se zbermio visokosolci iz Celja in okolice v soboto 5. oktobra ob 20. uri v Gozdni restavracijl na infor- mativen sestanek. Na svidenje! d Iz celjske policijske fcramke. — T a t v i ni a. Jakobu Vogrinčiču, mi- zarju v Gaberju, je ukradel nekdo te dni izpod kozolca pri hiši st. 118 deset do petnajst krajnikov. — L j u d s k a zlob-a. Sinoči ob pol 8. je našel g. Pavel Bremec, zastopnik za prodajo motornih vazil v Celju, na državni cesti pred Levcem nezavestnega in ob- nemoglega nekega Kamničana. Bil jo v Celju pri naboru iin je hotel iti pes nazaj v Kamnik. Na državni cesti blizu Jostovega mlina pa mu je po- stalo slabo. Zgrudil se je in je neza- \esten obležal. To je nekdo videl in je siromaku slekel suknjo in mu jo je odnesel s 60 Din vred. — Z o p e t tatvina k o 1 e s a. Trgovcu Vegi ju na Glavnem trgu je nekdo ukradel iz veže kolo, kljub teiBU, da je bilo za- klenjeno. Bilo je crno barvano, znam- ke »Styria« in vredno 2.000 Din. — Z g u b i 1 je na ¦dlr.žavni cesti v Ga- berju Pu-snik Miha, posojilniški tajnik Ne premišljujte Ce potrebttjete oblekc, ampak si oglejte še da- nes izloibe in veliko ztilocp velcrgovine R. STERMECKl, kjer boste videli ogromno izbiro sukna, ševjota in katngarna za moške oblekc, krasnega in mo- dernega blaga za damske pla- SČe, svile, žame- ta, parhenta, platna in razne dnige manufak- tare za oblcke perilo. Prcpričajtc sc o kvaliteti in niijnii- jili cenah. Nakup ncprisiljen. Ve!etrgovina R. Stermeckl, Celje. predmet, ovit z rožnatim svilenim pa- pirjein in zvezan z rdečim trakom, in ga je podala mladi gospej Vejvarovi, ki je samo braneče se stegnila roko po daru. Kakor bi se bala prezgodnje izda- je, je priikrivala gospa Muknšnablova zagonetni predmet še v Pepičini dla- ni s svojo roko, stiskala je mladi go- spej prste in je govorila proseče: »Ne, sedaj ne glejte tega! Sedaj ne, mlaida gospa! Tu še ne bo tako Intro potreba. To je delo naše Loliiike, iz odkriteoa srea. In samo eno prošnjo imava: ko bodeta imela svoje poroč- ne fotografije, podarite naraa eno v spomin. Naj imava za vselej pred oömi našega starega prijatelja in nje- govo ljubeznjivo gospo. In sedaj grem, da vas ne bi zadrževala.« Toda ostala je še precej časa. Zelo rada in radovedno si je ogledovala celo stanovanje, bistro je pokukala v ysak kot, ocenila, pohvalila in se sled- njič z mnogimi ]>okloni poslovila. Pepica se je globoko oddialinila in Vejvara je gledal ženo ves v zadregi. »Tole vizi to nisem čakal niti v sa- njah« je spregovoril. »In požurila se •je\ — No še zadosti dobro se je kon- čalo. Toda skoro sem se ustrašil. Ko bi bil babjeveren, veruj mi — sedaj 8€ mi ztfi ta oseba kakor kak čuden ptici, ki prerokuje nezgodo. Ima v se- bi nekaj sovjega . . .« »Sedaj pa bodeva zajutreik,ovala!« je vzkliknila Pepica in je hitela v ku- hinjo. Cez nekaj časa, ko sta pila kavo, je Vejvara spregovoril: »Vidiš, ta gospa me je nečesa spom- nilia, na kar bii bil morda pozabil: pojdeva k fotografu. Presenetiva oce- ta in mamico, kaj ne?« Pepica je prikimala. Vejvara se je naglo spomnil: »Kaj pa ti je pravzaprav pri- nesla?« »Tam-le leži tisto«, je odgovorila Pepica. »Toda ne smeva pogledati!« »Samo ti — samo ti, Pepica, meni ni tega prepovedala.« Vejvara se ni mogel zadržati. Se predno sta šla iz hiše, je pristopil k mizici, razvezal trak in odvil rožnati ovitek, Nekako nerodno je držal to, zagonetni predmet se mu je v roki za- motal in se ra^vil z enim koncem do tal. »Poglej Pepica!« je zakLiical Vej- vara v komicni osuplosti. jPepica je pogledala, toda takoj se je obrnila in si je zakrila z dlannii oči. »Povijalni trak!« je vzdihnil Vej- vara sepetaje in ga je zvijal v prejš- njo obliko. »No seveda, za sedaj to shiranLva . . . Toda ko oče to zagle- da-----------« Pepica se je hitro obrnila in je za- klicala: »Jaz ti pokažem, Fran!« Že davno je minilo poldne, ko sta mlada zakonska stopala v drugo nad- stropje znane hiše v .lecni ulici, na- inenjena h Kondelikovim starlsem, kanior sta bila povabljena na kosilo. »Grem sicer rad sem, Pepica«, je rekel Vejvara, ki je korakal za ženo, »vendar sem si mislil, ko bi danes bila sedela doma, v svojem, samo midva in ko bi ti sama kuhala in no- sila na mizo, kako krasen zacetek dio- maoega življenja bi bil to. Veruj mi, zdel bi se samemu sebi pravi družin- ski oče . . .« »Pričakaš to, Fran, že jutri, a ne vein, kako boš zadovoljen. In kaj tvoj OL-e in sestrica? Kje naj bi ta dva osta- la? Ali se jih ne veseliš?« »Resnica, Pepica, veselim se. Am- pak veš, zdi se mi, da bi morala mla- da zakonska vsaj prvi dan po svatbi živeti kakor Adam in Eva v raju, po- polnoma sama, oddaljona od vsega sveta, posebno od dosedanje okolice!« Pepica se je ustavila na hodniku, obrnila se je k Vejvari in je tiho od- govorila: »Kaj bi pa inorala se le jaz reci, Fran,? Mlada žena — ali niLslis, da se ne bi najrajsi pred vsem svetom skri- la?« »Pepica!« je vzkliknil Vejvara, ka- kor bi pr.osil odpuisean'ja in je poljubil ženici roko. »Tak viidiß, Fran. — Toda sedaj pojdi lepo naprej, da se nevihta spra- vi nad te. Lepo sva se zamudila!« Vejvara je stopil naprej in za tre- notek je odipiral kuhinjska vrata. »Jejej — poljubljam roko, milckstlji- vi gospod!« je vzkliknila Kati-nka in se predno so je Vejvara zavedel, prijela ga je za roko in jo je poljubila. »Kaj pa vain je prislo na urn! Ne vgriznite me, Katinka!« uslrašil se jo Vejvara, ki ni razumel, čemu mu Ka- tinka danes poljublja roko in zakaj ga danes imenuje »milostljivega go- spoda«, ko ga je bila do sedaj klicala >>mladi gospod« ali najvoc — ako je hotela biti zelo spoštljiva — »dragi gospod«. No seveda, od včeraj oženjen, torej milostljivi gospod! Toda že je držala Katinka Pepic.o in jo obdarovala z enakimi izjavami spostovanja. In gotovo je bilo mladi ženi še bolj čudno kot Vejvari. Zakaj Štev. 78. »NOVA DOBA« Stran 3. v Vojniku, ženski klobuk. — V o s e 1 i g o s t j e so inoči rekli nek emu roja- ku iz Prekimirja, naj. pred neko go- tiJno v Gaberju zaigra kako okroglo. To je prineslo konflikt s policijo. — Radi prehitrih v o ž e n j so straintki prijeli colo vrsto automobi- listov in motociklistov. Razun tega je več manjših prijav radi manjših pre- stopkov cestno-policijskega in obrtne- ga roda. (I »Koroski dan« so bode vršil letos v Cel.iu due 13. oktobra. d Surovo maslo, pristne kranjske klobase, trapist in polemendolski sir vedno sveže in po najnižjih cenah pri tvrdki FAZARING, Gelje. d Žika je tekoči kruh. Po-orno pre- čitajte navodilo, ki je pridejano vsa- kemu zavilku Žike, in prepričali se bostf, kako velik uspeh je mcgoče dost'ci z maihnimi strošk'. 142 d Celjski sport. Na igrišču pri »Skalni kleti« je ostala včerajšnja pr- venstvena t^knia inedi »Atletiki« m gaberski.m »Olim pom« neodločcna 2 :2. d Ministrstvo zeleznic razglasa, da se vrše priprave za polaganje druge- ga lira na progi. Zidani most—Za- greb. d V gornjegrajskem cestnem odbo- ru je bil izvoljen za načelnika g. Ivan Vogrinc, župnik pri Sv. Ksaveriju, za podnačelnika pa trgovec g. Franjo ¦Stiglic. d Petdesetletnico je slavil vceraj v Mariboru sodnik okrožn. sodišca g. dr. Franc Kovča. Še na ninoga leta! d Strupene gobe so jedli stirjc otro- ci rodbine Adler v Laznici pri Mari- boru. Morali so jih spraviti v bolnico. d Spornen ik Grgurju Ninskemu, hrvatskeniu škofu, ki je stoloval v 10. stoletju v Ninu in velja za utemelji- telja glagolice, so odkrili včeraj z ogromnimi svečanostmi v Splitu. Na- vzoc je bil v iinenu Nj. Vel. kralja Aleksandra princ Pa vie, trije ministri in veliko število hrvatskih posvetnih in duhovnih odlienjakov. d Triglavanski sestanek se vrši v pe- tek 4. oktobra t. 1. ob 20. uri v klu- bovi sobi »Geljskega doma«. Sta.re.si- ne in aktivni Triglavani pridite pol- noštevilno! d Ljudsko vseučilisče v Celju. Po- novno opozarjamo na redni občni zbor. ki se vrši 30. sept, ob 20. uri v risalnici deške rnešč. sole. Dnevni red običajen. Odbor. d Plačilo obHnskega davJcn na vo- zila v Celju odpade. Ni todaj treba plačati oktoberskega obroka; ostale, že letos vplaičane obroke bode morala sedaj öbcina vrniti ali pa poračunati. Glej poročilo o zadnji občinski seji! d Ustanavljanje vinarskih zadi'ug nemhkegct tipa. Kmelijsko ministrstvo jfc prjcelo posebno podpirati ustanav- ljanje vinarskih zadrug, da bi olaj- šalo vinsko krizo. V Srbiji obstojajo že štiri, dobro poslujoče vinarske za- druge, ki prevzemajo po nemskem vzoru od zadiruinikov grozdjc in ga predelujejo v vino. Enake zadruge mislijo ustanavljati še naprej, v Sr- biji in na Hrvatskem, pa tudi v Slo- vse, kar se je nanašalo na spremembo njenega sta.nu od veeraj, je bilo cud- no. Medtem je Vojvara, kakor da bi se bil osrcil, potrkal zelo samozavestno na sobna vrata in znotraj so se ogla- silidvoj-iaJi tTOjiklici: »Dalje!« >Da sta vendar prišla, postopača«, je s hrußoni pozdmvljal mojaterKon- «telik. »Kje vaju spak nosi? Tukajle oče Vejvara kar umira od gladu stražno zmerja od poldno in miatlu fiospoda vrag vedi kje —« Oče Vejvara ie z nasmehiom, ki naj bi povedal, da ni nikoli resnica, kar pripoveduje o njem gospod. Kondelik, «topil k paru in pozdravljal: ^Da sta se zdrava prebudila in pri- «la!« in poljubil je-Pepico nežno na ^elo, na kar je odkritosreno stisnil roko sinu. Takoj potem se je obrnil 2°l)«t k mizi. da ne bi mladima niti s Pogletlom delal kakih zad'reg. 2 vprašujočiim očesom je poglcdala «cer gospa Kondelikova, objela jo je, dyakrat poljubila, podala roko Vejva- 11 in je vzpodbud'ila oba: »SlecMita se, otroka, slecita, takoj •fa že je zginila v kuhinjo. Prinesem juho.« voniji. Vsaka taka zudruga, ki se na novo ustanovi, dobi 100.ÜU0 Din pod- pore. S takinii zadrugami je rešeno dA'öje važnih vprašanj: vino se bolje vnovčuje in tipizira. d PostajaUšče v Tremarjih? Ljul;- ljansko »Jutro« poroea, da namerava železniška uprava urediti postajališče v Treinarjihi, na i>rogi Gelje—Lasko. Stroške bi krili okoličani, ki so na tern postajalisču interesirani. d Ravnateljstvo drz. rudnika v Za- bukovci pri Celju sprejema do 9. okto- bra ponudbe za dobavo 9 vagonov krajnikov. d Največja vinska klet v naU drza- va? V nedeljo se vrši otvoritev naj- večje (?) vinske kleti v naši državi, ki jo je zgradila Vinarska zadruga v jBrodu. Klet je tako vellka, da bo lah- ko sprejela 10.000 hi vina. (Pripom- nimo, da imanio v naši oblasti so več- je kleti, na pr. Vinarske in sadjarskc zadruge v Ptuju, Kletarske zadruge v Marihoru in razne graščinske kleti.) d Radi sklenjene poravnave je od- pravljen konkurz pri trgovcu Ivanu Ja\rorsku, trgovcu na Gomilskem. d Lahliomisljene senzewije. Te dni so bili v Mariboru aretirani štirje Če- hi, češ da so najbrže tisti tiči, ki so oplenili kolodvorsko blagajno v Liber- cih na Češkem za 25().(KK) češk. kron. Policijska oblast je bila v tern smislu informirana in je storila svojo clolž- nost. Toda na,še časopisje se je zadrlo: Senzacija! Vsi listi polni cudovitih slorij o teh drznih vlornitcih! No in vreraj so jih izpustili, ker je čehoslo- vaški konzulat izjavil, da omenjeni štirje čehoslovaski mladeniči, ki so šli za deloni na Francosko, niso niti za- sledovani niti osumljeni . . . Senzaci- ja! d Velik most med Beogradom in Ze- munom. Do 10. oktobra nrorajo vlo- žiti tvrdke, ki se potegujejo za grad- njo mostu lrued Beogradom in Zemu- noiu., svoje oferte. Kakor se čuje, se bod'o ponudbe gibale okrog 120 mili- jonov dinarjev. S tern nwstom bode dobila stara Srbija prvo cestno zvezo s hrvatskiimi deželami, kakor dobi s pančevskim mostom prvo cestno zve- zo z Vojvodino. d Otvoritev, proge Rogatec—Krapi- na. Upati jo, da bo proga Rogatec— Krapina v nekaj tednih dovršena in izročena javnemu prometu. Proga je d'olga 21 km. Ob progi sta zgrajeni ve- liki postaji Sv. Rok in Gjurmanec ter postajališče Dobovec. Postaji Rogatec in Krapina sta primerno razširjeni in podaljšani. Pot iz Zagreba v Ro- gasko Slatino bo po novi progi dolga samo 82 km. d Cesta Rimske tojrtice—Mišji dot je med Bregarjem in Blatnikom v ča- su od 1. do 8. oktobra za vsak promet zaprta. d Obrtno-nadaljevalna sola v Žal- cu. Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno solo v Žalcu se bo vršilo dne 1. okto- bra od 5. do 7. ure zvečer v risalni dvorani osnovne sole. Obveznost ob- iskovanja sole velja za vse učence in ucenke v občinah Žalec, Gotovlje, Gri- že in Petrovče. d Spomenik vojnim žrtvam v Voj- niku (ob državni cesti, v bližini me- ščanske sole) 'bodo slovesno odkrili 20. oktobra t. 1. d Drzavni jezik v tujskem prometu. Minister za trgavino in industrijo jo odredil. da je treba v prometu z ino- zomci vsakega tujca, ki pride v Jugo- slavijo, nagovoriti najprej v dJržav- nera (srbohrvatskem ali slovenskem) jeziku in šele potem v jeziku, ki ga potnik razume. Tujskoprometni odde- lek ministrstva apelira na vse hotelir- je in gostilnicarje, naj se te odrodbe strogo drže. Z od'rodbo se ne namera- va otežkočati prometa tujcev, ainpak so hoče sa.mo državnemu jeziku dati avtoriteto, ki mu gre, kakor je to v vseh d'rugi'h deželali tudi navada. d Umrl je pred kratkim v Gradcu dr. Anton Erhiardt, nekdanji ra\iia- tolj na Vinarski in sad'jarski šoli v Mariboru. d Poro&il se je zad,nj0 nedeljo v Pe- trovčah g Franc Pikl, sin znanega trgovca v St. Pavlu pri Preboldu z go- spod ična Loti Hofbauerjevo, hčerko lesnega trgovca v Vitanju. Bilo sreč- no! d Kartei za prodajo Kmelja? »Slo- venec« poroea iz Beograda: »Kakor pri pšenici, tako je zadnji cas opažati tudi pri hoielju cudovito padanje cen, pri čemur je v prvi vrsti prizadeta nasa država in Čehoslovaška. Pri nas pridejo vpoštev predvsem .Savinjska dolina in posamezni kraji v Vojvodi- ni. Hnieljsko društvo, odnosno hme- ljarji iz Savinjske doline so začeli ak- cijo in vložili skupno z vojvodinskkni hmeljarji na kmetijsko ministrstvo predlog, naj bi se tudi glede hunelja posnemalo predlog madžarske vlade (ii-cov se karteliranja prodaje pšenico iz Srednje Evrope) in bi naj priza- dete države ustanovile kartel za pro- dajo lnnelja na svetovnem trziscu. Ustanovile bi se naj prodajne pisarne (Verkaufsstellen), ki bi vodile in re- gulirale vso trgovino. d Za načelnike okrajnih cestnih od- borov so bili izvoljeni: v Šoštanju od- vetnik g. dr. Fr. Mayer (podnacelnik župnik Fr. Schreiner); v v^marju pos. Ivan Turk (podnačelnik dekan Franc Lorn); na Vranskem trgovec Maks Gukala (podnacelnik Franc Schan- or). d Predsednik Zveze goslilničarskih zadrug za mariborsko oblast, g. An- drej Oset, je te dni odstopil. Vzrok so bojda nesoglasja v odboru. d Nevaren pik. V petek zvečer je pi- čila neka žužeLka 19-letno kniecko dekle Julijano Kerke v Pekrah, Ra- njeno mesto je ta.ko otekio in se raz- bolelo, da so morali dekle spraviti v holnilco. d Ceina za sadje v L'yutomeru. l;z Ljutomera porocajo, da se placujejo tain sedaj zlate rajnete po 2.50 do 2.75 za kg. d Sadno razstatuo priredi podružni- ca Sadjarskega drustva v DrnStvenem domu pri Mali nedelji v nedeljo, due 29. septembra. Vabljeni kupci! d Divjega merjasca je ustrelil v re- virju planinske grasčine pri Sevnici upokojeni graščinski lovec Jamez Jaz- binšek. Žival je telitala 190 kg. d Gene za seno in slamo v Maribo- ru. V soboto se je na mariborskem trgu prodajalo seno po (35—1.00 in sla- nia po 50—60 Din 1(X) kg. d Cene novemu mostu po maribor- skili yostilnah so povprecno 12 Din za liter. — Ob tej priliki .opozarjamo na to, da se \' tu/kajisiijem okolišu vsi- ljujejo tu in tarn dalmatinski mošti, ki niso nič druzega kot znana »piko- la«, to je ittočno posiadkan sok iz drugace že izprešanih vinskih tropin. Saj bo letos izvrstnega domaicega mo- sta dovolj! d Prijeli ponarejevalci in tihotapci. »Marib. Zeit.« poroea z dne 28. sep- tenubra: Naši policiji se je posrecilo zadnje dni priti na sled celi tolpi po- narejevalcov in tihotapcev. Ti ljudje, ki so stali v zvezi z nokim false Hoff- mannewn v Liphici in so tiliotapili za racun tozadevnih avstrijskih »pod- jetnikov«, so se hioteli denarno osa- mosvojiti. Denar so si hoteli preskr- beti s ponarejenimi knjižicami pošt- ne hranilnice. Pri poštnih uraidih v Miariboru, Gel|ju, Zagrebu in Ptuju so naložili meseca junija po 100 di- narjev! S tega so napravili s ponare- jenimi vpisi vloge po 1.000 do 3.000 dinarjev. Meseca julija so tudi na raznih ki'ajih dvignili po 1.000 in 2.000 dinarjev. Ker so bili kuponi napačno izstavljeni, so na pošti takoj suimili, da so ponarejevalci onkraj meje. Graška policija se je za preis- kavo za.vzela in kinaiHu so dobili v Gradcu nezaposleno natakarico Hed- viko Reicher, v čije stanovanju so se panaredbe izvrsile. Iz njenega potne- ga Ust-ti je bilo razvidtio, da je bila 29. in 30. julija v Mariboru in sicer v spremstvu nekega Rotta. Ta »Rott« je pa bil gori omenjen »Hoffmann«, pravzaprav pa Jurjevič iz Zg. Mure- ka. Avstrijska policija je prijela Rei- clierjevo, Jurjeviča, njegovega brata in nekega Linkeja, naša policija pa nekega Lorgerja. Upajo, da bodo ujeli še ostale člane te tiliotapske in slepar- ske tolpe. d Lastnik P.ariskega salona F. Po- točnik, Ljubljana, Start trg 19 spre- jiema v Celju »hotel Union« od 2. do 4. oktobra v izdelavo moske in dam- ske obleke. Izdeluje tudi prinešeno blago. Najimodernejsi vzorci na raz- polago. 'Kroji po meri z obratno po- što. Pošijite naslov, Vas posetim oseb- no. 749 »DOLLAR« svilena nogavica (Zastopstvo bratje Honig. Budapest VII, Szövetszeg-utca 28-a). ne j spušča zank! d Strojni oddelek Direkcije drzav- nih zeleznic v Ljubljani sprejema do 3. oktobra ponud'be za dobavo 50 ms borovih plohiov in do 7. oktobra po- nudbe za doba.vo 90 m* mehkih desk in raznih tiskovin. Kino. Mestni ikno Celje. Pondeljek 30. septembra, torek 1., sreda 2. in cetr- tek 3. oktobra: »Soyoka«. Najboljši kriminalni film sedanjosti po glaso- vitem romanu največjega pisatelja de- tektivskih romanov Edgarja Walla- cea. V glavnih ulogah elita borlinskiii igralcev Jack Trevor, Andree Lafoy- ette in Kurt Gerron, prva dva znana iz filma >'Šanghajska \ijetnica«, zad- nji pa iz velefilmov »Hamper« in »Da- nes pleše Marietta«. — Od petka 4. oktobra dalje se predvaija. kolosalni pustolovski film »Hudičera nietresa«. V glavni ulogi nenadkriJjivi Luciano Albertini. — Prednaznanilo: »Rdeča plesalka iz Moskve«. (Dolores del Rio.) Razne politične in drugs novice Caesare Rossi nbsojen na 30 let. Dolffoletni Mussolinijev sotrudnik, šef tiskovnega urada v italijanski vladi, (laesare Rossi je bil obsojen radi n^- ke kritike M'ussolinijevega rezima na 30 let jece. Znacilno je, da si ni upal noben cdvetnik v Rimm zagovarjati Rossija pred sodiščem. Protibojševiški pole ret v Rusiji? Baltiško časopisje poroea, da se širijo po celi Rusiji letaki Kmečke zveze za severno Rusijo, ki se je na tiliem usta- novila in imela celo nedavno protipo- stavni kongres, na katerem so sodelo- vali tudi vojaki rdeče armade in bolj- ševiški delavci. Ta kongres je stavil celo vrsto zaJntev, kakor svobodne vo- lit\e parlamenta in predsednika ru- ske republike, neodvisna sodižča, svo- bodo dela in trgovine, svobodo orga- nizacije, tiska in vere. To gibanje se zelo širi in ga sovjetske oblasti ne m,orejo zatreti. — (Kakor znano, je treba vasti iz Rusije sprejemati zelo previdno. »Kriticen dan v Avstriji. Veeraj, 29. septembra je imel biti v Avstriji »kriticen« dan. V dunajski okolici je imel »Heimwettr« na 4 krajih svojo parado (»Aufmarsch«); pa tudi soliki in .olxsegu ka- kor doslej. Vsaki drugi številki bo pri- ložena umetniška priloga v vecbarv- nem tisku. List ostane nasi mladini prijatelj, zabavnik, učitelj in vodnik. Glavna osnova mu bo tudi poslej na- cijonalna vzgoja niladega nažega po- kolenja v zmislu drzavnega in narod- noga edinstva. Naj mu ostane jo zvesti vsi doseda- nji sotrudniki in narocniki, vabimo pa v njiii krog nove naroenike, da ne bo narodne hiše in sole brez »Zvono- ka«. Uprava je zacasno v Učiteljski tis- karni v Ljubljani. Franciškanska uh- ca St. 6. 7f Konzorci] in uredništvo »Zvoncka** Stran 4. ¦> NOVA DOBA« Štev. 78. Celjska posojilnica d. d. Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'—. Y Celjju V Issfraa pa!aLi Narodni dom Sprejema hrani'ne vloge. Izvrsuie vse denarne, kreditns in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici s Maribor^ Sošfanj Šolske knjlge za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1929/30, sg dobijo v knjigarni in velelrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Oelje Kralja Petra cesta Stew. 7—9 In Glavnl trg žtev. 14. Use šolslie in pisalne potrebščine se dobijo v veliki Szbiri in najceneje v knjigarni in vel&frgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Ceije Kralja Petra oesta Stev. 7—9 in Glavni trg &tev. 14. 8 d Solnčna očala, razna optika, An- ton Lečnik, Gel je. Krasne store, pre- griniala, zav<3se, S^Jdeio jzvršuje M. Šribar, Celje, Gosposka 27. Qbiranje in spravljanje namiznega sadja. Iz knjige: J. Priol: »Spravljanje, raz- biranje, vlaganje in shiraujevanje sadja«. Jabolka moraine- obirati skrbno z roko ali obiračem, da se ne rani koža, ne zbriše voščena prevleka in ne dobi sadje lis in madežev. Jabolko prime- mo z roko, inalo privzdigneiiLO in za- sučemo na stran. Tako ostane pecelj na plodu in se rodtni les ne odlomd. .Delavci, ki obirajo sadje, morajo imoti kratke noh)te. Nič ni nevšečnej- šega nego zareze na plodovili, povzro- čene s predolgimi nohti. IJokazejo se šele 14 dni po bratvi kot rjave, polme- secu podobne brazde. Plodove z dlaljši- mi peclji je treba posebno skrbno oibi- rati, da se peclji ne odlomijo, ker bi se s tem oškodovala tržna vrednost sad'ja. Za trpežnost pridelka pa peclji n ima jo onega pomena kakor so dolgo miislili. Z roko obrana jabolka devamo v košarico ali prodpasnik. Pri visokib drevesih. je umestno, spuscati polne košarice na inocni vrvi na tla, kjer 3ill druga oseba prestreže in izprazni. Slabib, krzljavili ist črvivih plodov no obirajrn.o, ainpak ostane jo naj na dre- vesu, da jih pozneje otresem-o. Ce ima delavec nialovreden plod že v roki, ga naj ne deva v kašarico, inarvec naj ga spusti kar na tla. Košarica je le za bolje sadje. Ne brisati sad'ja, da bi se lepše svetilo! S tem odstranimo vošče- no prevleko; ki ga varuje pred gnilo- bo in premocnim izhilapovanjel vocle. Če se je kak plod slucajno urniazal, ga obi'isenio nalahin'O z mehiko goibico. En dielavec nal>ere na dan 200 kg nainiznih jabolk pri srednje oblože- nem di'evju, brez ozira na drevesn.o obliko. Ob siabi letini nabere seveda sbrazjmerno rnanj. JJeloraa- sortiramo že na drevesu, ker malo\rrednega sad'ja no devauno v kašarice, tem'vec ga pusthno na veji, ali ga pa vržemo na tla. Ker pride navzlic temu so mnogo zanikarnega sadja v košarice, je potrebno, da pod! drevesom pridelek &e enkrat skrbno preberemo. Vse sadje ločinuo v dvoje kakovosti: I. kakov'Ovst, kanior spadajo vsi lepo barvani, dobro razviti plodovi brez vsakršnih' napak in maidežev, vendar ne sanio dobeli, tenwec tudi srednje debeli in drobn-ejši. II. kaikovost obsega vse, kar je z ozi- rom na obliko in dobroto splah spo- gobno za tržno blago. Tukaj naliaja- m.o tudi plodove, ki niso povsem pra- vilno razviti, nimajo za dotično sorto ziuiOilne bane, kažejo neznalne bibe. ki kaže lepoto, kot n. pr. lahske, komaj vidne obtiske, zaceljene rane, priza- dete raidi toče, poškodovan pecelj ali muho, zaiceljene luknjice, ki jih je na- vrtal jab-ol'cni zavijac, manjše kraste od škrlupa (fusikladija) i. dr. Navedene napake in poškodbe pa ne smejo biti takšne, da bi bila ogrožena trpežnost sadja. Plodove, ki se nain zde koliicikaj dAomljive vrednosti (nagnite, črvive, obtolčene, izjedene od os in sršenov), rajši izlocimo ter porabimo za sadjevec, sokove, suše- n,je itd. Pomnimo dobro, da bo le v našo korist, ako smo rajši bolj nego premalo natanoni. Tako razbrano sadje spravimo v sad no klet ali sad no skladišce, da se ugreje in spoti (pozori). Pred vlaga- njein in raizpožiljanjem je treba zini- ska jabolka in brüske na vsak način še enkrat razbirati. Stefan Strašek čevljarska delavnica, Celjo, Kovaška ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev last- nega in tovarniškega izdelka. PripoioČa se zlasti gL. učiteljem in uradnikom. Oddaja na obroke. Pošilja po pošti proti povzetju. Nasadi po njivah. V današnjih casih, ko ves svet tako hitro napreduje, gorje onemu, ki mu ne sledi. Tudi med sad jar ji se se naj- dejo starokopitneži, ki mislijo, da spa- da sad no drevje le na ona niesta, kjer se z vprežno živino zemilja ne obdelu- je. Iz lastne skušnje sem se pa pre- prical, da je obtlelano zemljišce — to- rej njma za napredno sadjarstv.o n^j- bolj ugodno in daleč prekaša travna- ta zemljišča. Sadno drevje na obde- laneni svetu na njivah dela naravnost čudeže. Sadno drevje, ki je posajeno v trav- nato riiso, ostane na\nadno samo sebi prepu&čeno. Razen v jeseni se ne zme- ni zanj žiiv clovek in je v sramoto po- sestniku in v slab zgled okolici. Njiv- ski nasadi imajo mnogo prednosti. Vsak gospodar je takorekoc prisiljen obdelovati in oskrbovati sadno drevje po njivah). Ono inora stati vedno na*- ravnost v vrstaii, mlajše vedn'O prive- zano h kolom, ker drugače ne more orati. Deblo mora biti Arsaj 1 m 80 cm, še bolje je 2 in visoko. Njive se morajo vsaj vsako leto enkrat gnojiti z živin- skim ali umetniini gnojem, im od tega gnojenja ima nekaj tudi sadno drev- je. Na njivah je torej vsaiko zanemar- jenje sadnega drevja skoraj izključe- no. Da bi sadno drevjo «kodovalo polj- skim pridelkom ni resnično. Sadi v pravilne razdalje (12 m v vrsti, vrste pa 15 do 20 m narazen), vrhovi naj se ne puiscajo gosti, pa poljski prid'el- ki ne bodo nič trpeli. Pred eptimi leti sem zasadil veliko njivo s sadnilm drevjem in sicer v vr- ste med himeljemi', ta nasad se mi je pa najbolj obnesel, ceravno je v tem sa- v veliki izbiri kupite najceneje pri „SOLNCU" so .3 A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-14 donosniku oziroma limeljdšču mnogc voluharjev, našel sem innogo rovov okrog sadnega drevja, hunclj.ske kore- nine č-isto obgrizene, a glej cudo, ko- ren ine sadnega drevja pa od voluhar- jev nedotaknjene. Najbrze so lnnelj- ske korenine voluharju bolj vžeč in se zaradi tega sadnih koren in niti ne dotakne. Ivan Slander, Grajskn vas, v »Sadj. in vrtnarju« 8/1929. Damski plašči damski kostumi damske obleke žalne obleke vsi najnovejši dunajski kroj«, vse po meri, zgotovljeno v 24 urah D Celje, Glavni frg 4, Lepa, solčna, meblovana s o b a z eno ali dvema posteljema, z vso oskrbo se odda. Na razpolago ko- palnica in vrt. Naslov v upravi. Odda se takoj čista in solnčna, opremljena soba s posebnim vhodom, solidni osebi. Kje, se izve v upravi. 21-24 Artikel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako domačijo, patentiran v 17. državah. Prospekt pošlje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, Bačka X. V vsakem mestu želimo urediti podr>užnico in iščemo zaupanje vredne osebe za posBovodje. Udobno nameščenje za dobro plačo, gre tudi kot postranski zaslužek. Strokovno znanje in kavcija nista potrebna. Pouudbe pod St. 368—7 na lnterreklam d. d. v Zagrebu, Mbravska 28. jiJAVÄ5' pšenična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljanio jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošljc 2 Din v znamkah, dobi vzorcc 100 gr. »JAVA« päenicne kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika Divji kost an j kupi v vsaki množini Josip ZidanSek, Sp. Hudinja pri Celju. 6-2 Prenog iz Hude jamev Zabukovce in vseh drugih rudnlkov dobavlja in do- stavlja trgovina Franjo Joit, CcBje, Atefcsandrova ul, 4 Naznanllo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel me- sto poslovodje (mizarskega moj- stra) pri I. Celjski mizarski zadrugi r.z.zo.z. v Celju_ obratova/fšče Gaberje št. 52. Iz- vrševa/o se bo vsa v mizarsko stro- ko soadajoča dela, stavbe vseh vrst natančno po načrtu, nadalje bo- mo imeli stalno v zaloqi mrtva- ške krste in priprave, kakor tudi razna pohištva in vse /esene iz- delke. Dela se bodo izvrševala to- čno po naročilu in zmernih cenah. Za cenjena naročila se priporoča Jurič Fran/o, mizarski mojster. Tictka in izdaja Zvezna tiskarna. — Qdgovoren sa üdsöeltäja., Uskaroo in nedafceijo Milan Cdim ? Cüiu.