Letnik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XT. — Izclan in razposlan 27. dne januarja 1915.
Vsebina: (Št. 17—15).) 17- Razglas o dopustilu z električno silo obratovane male železniške proge s pravilnim tirom v Salcburgu od Ludwig Viktorjevega trga skozi Neutor k Riedenburgstraße. — 18. Cesarski ukaz o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev (peli ukaz o odlogu). — 19. Ukaz o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev zoper dolžnike na Gališkem in v Bukovini.
17.
Razglas ministrstva za železnice z dne 17. januarja 1915.1.
° dopustilu z električno silo obratovane male železniške proge s pravilnim tirom v Salcburgu od Ludwig Viktorjevega trga skozi Neutor k Riedenburgstraße.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v porazumu z udeleženimi ministrstvi po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, mestni občini saleburški podelilo dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železniške proge od dosedanje končne točke z razglasom c. kr. minislrstva za železnice z dne 30. decembra 1908. 1. (drž. zak. št. 2G5) dopuščene male železnice v ozemlju deželnega glavnega mesta Salcburg na Ludwig Viktorjevem trgu čez vseučiliški trg, skozi Neutor in po Neutorstraßc do Ried en burgs l raße.
§ 1.
Za dopuščeno železniško progo uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, navedene v členih
VI—XII in XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8, avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dokončati gradnjo skraja oznamenjene železniške proge najdalje v eDem letu, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, do 30. dne decembra 1998. 1.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevanje c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železniško progo, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do ličnih zakonitih predpisov.
(Slovcnlicli.)
11
Ista pravica naj se podeli koncesijonarki tudi gledé tistih dovlačnic ki se morda zgradé in o katerih bi c. kr. državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železniške proge ravnati po vsebini tega dopuslilnega razglasa in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo c. kr. ministrstvo za železnice, ter po obstoječih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dado v bodoče, naposled pa še po tem, kar zaukažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 5.
Koncesijonarka nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščene železniške proge prepustiti tretjim osebam za svoj ali tuj račun ali sama voditi obrat na tuj račun.
G. kr. državni upravi bo dano na voljo dovoljenje za obratovanje dopuščene železniške proge za račun koga drugega nego koncesijonarke navezati na pogoj, da se primerno zniža do 30. dne decembra 1998. 1. določena dopustilna doba in glede davčnih pristojbin in kuponskih kolkovnin določeni oprostilni rok, in si odkupno in pripadno pravico pridržati po pogojih, ki se potem» določijo natančneje.
§ 6.
V ostalem je uporabljati določila §§ 4, 6 do vštevši 13, 16 in 17 razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 30. decembra 1908. I. (drž. zak. št. 265) o dopustilu z električno silo
obratovane male železnice s pravilnim tirom v ozemlju deželnega glavnega mesta Salcburg tudi na to malo železniško progo.
§ 7-
Namesto s tem razveljavljenega § 15 razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 30. decembra 1908. 1. (drž. zak. št. 265) veljajo tudi za malo železnico, dopuščeno s tem razglasom, določila § 5 tega razglasa.
Forster s. r.
18.
Cesarski ukaz z dne 25. januarja 1915.1.
o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev (peti ukaz o odlogu).
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
Obseg odloga.
§ 1.
(1)	Pred 1. dnem avgusta 1914. 1. nastale zasebnopravne denarne terjatve, vštevši terjatve iz menic ali čekov, nadalje denarne terjatve iz zavarovalnih pogodb, ki so bile sklenjene pred tem dnevom, se odlagajo po naslednjih določilih.
(2)	Kolikor v §§ 2 do 5 ni določenega nič drugega in ne kraté v §§ 18 do 21 omenjenega sodniškega odloga, so razen zneskov, ki so bili izvzeti od odloga že s § 1, odstavek 2, cesarskega ukaza z dne 27. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 261) (v besedilu ministrstvenega ukaza z dne 13. oktobra 1914. 1. [drž. zak. št. 28Ü], in s § 1, odstavek 2 in 3, cesarskega ukaza z dne 25. novembra 1914. 1. [drž. zak. št. 321]), izvzeti od odloga še naslednji zneski in je plačati:
	je plačati					
	v februarju 1915. 1.		v marcu 1915. 1.	v aprilu 1915. 1.		v maju 1915. 1.
od terjatev, ki so postale plačne	14. dne	na datum prvotnega dneva dospelosti, najkasneje 28. dne	na datum prvotnega dneva dospelosti	14. dne	na datum prvotnega dneva dospelosti, najkasneje 30. dne	na datum prvotnega dneva dospelosti
najkasneje 14. dne avgusta 1914. 1		25°/0 (3. četrtino)			osta- nek		
med 15. in 31. dnem avgusta 1914. 1			25% (3. Četrtino)			ostanek	
v septembru 1914. 1. . . .			25 % (3. četrtino)			ostanek
v oktobru 1914. 1.	....			25% (3. Četrtino)			ostanek
v novembru 1914. 1.	. . .					25 % (2. četrtino)	
Pri menicah in čekih je plačati najmanj 100 K tudi tedaj, ako 25 odstotkov terjatve ne doseže tetra zneska.
(3)	Delni znesek, ki ga je plačati, je preračunih po znesku terjatve 1. dne avgusta 1914.1. ali poznejšega dne njene plačnosti; hkratu z delnim zneskom je plačati do plačilnega dneva tekoče obresti cele neplačane terjatve in eventualne postranske pristojbine.
(4)	Ostanek terjatev, ki so postale plačne v novembru 1914. 1., nadalje terjatve, ki so postale ali postanejo plačne v decembru 1914. 1. in v januarju 1915. 1., so za sedaj odložene do vštetega 31. dne maja 1915. 1.
(5)	Terjatve, ki postanejo plačne po 31. dnevu januarja 1915. 1., so podvržene le sodniškemu odlogu po §§ 18 do 21, ako ni v §§ 3 do 5 in 15, odstavek 2, določenega kaj drugega.
Od odloga docela izvzete terjatve.
§ 2.
Od zakonitega odloga, določenega v § 1, so docela izvzele :
1- terjatve iz službenih in mezdnih pogodb (§§ 1151 do 11(13 o. d. z.);
2.	terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb ;
3.	terjatve za prodane reči ali dobavljeno blago na podstavi pogodb, ki so bile sklenjene
pred 1. dnem avgusta 1914. 1., ako se je izročitev ali dobava izvršila ali se izvrši šele po 31. dnevu julija 1914. L, razen ako jo je bilo opraviti pred 1. dnem avgusta 1914. L;
4.	terjatve društvenih bolniških blagajnic (§ 60 zakona z dne 30. marca 1888. 1. [drž. zak. št. 33]) in nadomestnih zavodov (§§ 65 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.] in cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. [drž. zak. št. 138]) za plačilo prispevkov za bolniško in pokojninsko zavarovanje;
5.	pravice do plačevanja obresti in letnin
a)	na podstavi terjatev, ki služijo za prednostno založbo zastavnih listov in fundiranih bančnih zadolžnic,
b)	na podstavi knjižno zavarovanih terjatev hranilnic in skupnih sirotinskih blagajnic,
c)	na podstavi terjatev hranilnic proti občinam ali drugim javnim korporacijam,
d)	na podstavi drugih knjižno zavarovanih terjatev ;
6.	rentne terjatve in pravice do dajanja za preživljanje;
7.	terjatve, ki gredö družbi Rdečega križa, nadalje zakladu za podpiranje svojcev mobilizo-
vancev ali za drugo pripomaganje o priliki vojne neposrednje ali na podstavi nakazila (§	1408
o.	d. z.) ;
8.	terjatve za plačevanje obresti in vračila glavnic iz državnih dolgov in po državi jamčenih obveznosti;
9.	terjatve za plačevanje obresti in za vračila glavnic iz zastavnih pisem, fundiranih bančnih zadolžnic in delnih zadolžnic;
10.	terjatve iz zastavnih posojil zastavljalnic in obrtniških posojevalcev na zastave ; toda y obratu zastavarske obrti se zastavljeni predmet ne sme prodati prej nego šest mescev po prvotno določenem času zapadlosti;
11.	terjatve kreditnih zadrug zoper osebe, ki so trajno nameščene v javni ali zasebni službi in kojih službeni prejemki se niso bistveno zmanjšali izza 1. dne avgusta 1914. L, za plačilo obresti in vračila glavnic iz posojil.
Terjatve iz zavarovalnih pogodb.
§ 3.
(1)	Od zakonitega odloga so nadalje izvzete pravice :
a)	iz pogodb o zavarovanju življenja do odkupa ali dovolitve posojil do višine 500 K in do plačila zavarovalne vsote do višine 5000 K,
b)	iz zavarovalnih pogodb, ki so bile posebej sklenjene za primer smrti v vojni, do polne višine zavarovalne vsote,
c)	pri vseh drugih zavarovalnih strokah do višine 5000 K in, ako vsota odškodnine presega 5000 'K, do 5000 K in 20 odstotkov tistega zneska odškodnine, ki presega 5000 K, nikakor pa ne do več nego skupaj 10.000 K,
d)	do plačevanja zavarovalnih premij do- višine 100 K.
(2)	Pogodbene, za plačevanje premij določene dodatne rokove je vračunjati v dobo zakonitega odloga.
(3)	Pravnih škod, ki so v pogodbi spojene s tem, če se premija za zavarovanje življenja docela ali deloma ne plača, ne more uveljavljati zavarovalec od drugega leta zavarovanja počenši, dokler velja ta cesarski ukaz, razen ako je zava-
rovatelj v 14 dneh po preteku pogodbenega, za plačilo premije določenega dodatnega roka izjavil, da ne nadaljuje zavarovanja. Ako zavarovatelj ni pravočasno podal take izjave, je dolžen plačati premijo.
Terjatve iz tekočega računa, blagajničnili listkov in vložnih knjižic.
§ 4.
(1)	Terjatve iz tekočega računa in iz vlog za blagajnične listke so odložene z omejitvijo, da se more v teku koledarskega mesca pri deželnih in delniških bankah zahtevati plačilo do višine 5 odstotkov 1. dne avgusta 1914. 1. obstoječe terjatve, najmanj pa 400 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši raiffeisenovke (zakon z dne 1. junija 1889. 1. [drž. zak. št. 91]), plačilo do višine 2 odstotkov tiste terjatve, najmanj pa 200 K, in pri raiffeisenovkah plačilo do višine 50 K. Pravica do izplačila obresti, pripadajočih za drugo polletje 1914 ni odložena.
(2)	Plačilo višjih nego spredaj oznamenjenih zneskov se lahko zahteva iz terjatev iz tekočega računa in iz vlog za blagajnične listke:
1.	Brez omejitve na določen znesek, ako je vračilo
a)	kakor je potrjeno, potrebno za izpolnjevanje dolžnosti, naloženih upniku po § 1, odstavek 2, 3 in 5, za izplačevanje plač in mezd v lastnem obratu upnika ali za plačilo najemnin ali zakupnin, ki jih dolguje upnik, ali obresti in letnin, ki so po § 2, št. 5, docela izvzete od odloga;
b)	potrebno za plačevanje terjatev države ali davkov in javnih davščin, nadalje za vplačevanji* na državna posojila s tem, da se preodkaže ali pošlje blagajnici, ki je poklicana prevzemati jih;
c)	ako ga terjajo dežele, okraji, občine, da izpolnjujejo svoje dolžnosti, vštevši obresto-vanje in razdolžbo deželnih in komunalnih dolgov, nadalje ako ga terjajo banke in zavodi, ki so izdali zastavne liste ali druge zadolžnice, da izpolnjujejo svojo iz tega nastalo dolžnost obrestovanja in razdolžbe, končno javnopravne zavarovalnice, da izpol-ujujejo svoje dolžnosti nasproti zavarovancem in njihovim svojcem, ali zasebne zavaroval-
nice, da, kakor je potrjeno, izpolnjujejo dolžnosti, naložene jim po § 2, št. 6, in § 3;
d)	ako ga terjajo sodišča iz novcev, ki so jih vložila;
b) ako ga terjajo odvetniki ali notarji iz novcev, ki so jih vložili, da, kakor je potrjeno, slu-šajo sodne odredbe ali naročila ali da izpolnjujejo ne odložene dolžnosti 'svojih naročiteljev.
II.	V vsakem koledarskem mescu do višine 20 odstotkov 1. dne avgusta 1914. 1. obstoječe terjatve iz tekočega računa ali iz vlog za blagaj-nične listke, kolikor je vračilo, kakor je potrjeno, neobhodno potrebno za vzdrževanje upnikovega obrata;
III.	v času od 1. dne februarja do 31. dne marca in v času od 1. dne aprila do 31. dne maja 1915. 1. do višine po 25 odstotkov 1. dne avgusta 1914. 1. obstoječe terjatve iz tekočega računa ali iz vlog za blagajnične listke, kolikor se vračilo dokazno potrebuje, da se izpolni kreditnemu zavodu po tem cesarskem ukazu naložena dolžnost za vračila iz tekočega računa ali jz ..Vv'°® za blagajnične listke ali na vložno knjižico. Da se izpolnjuje dolžnost, ki je naložena kreditnemu zavodu po št. I. lit. b, se lahko terja povračilo s tem. da se preodkaže ali pošlje bla-gajnici, poklicani za prevzemanje, brez omejitve na določen znesek.
(3)	V drugem odstavku, št. 1. It in III, ozna-menjeni zneski se lahko terjajo drug poleg drugega. V teku istega koledarskega mesca pa se morejo v prvem in drugem odstavku oznainenjeni zneski terjati drug poleg drugega samo do najvišjega zneska, ki ga je kreditni zavod vsako-časno dolžen izplačati ali na podstavi določil prvega ali drugega odstavka.
(4)	Zoper zahtevo, naj se terjatve iz tekočega računa preodkažejo na obstoječe račune ali na račune, «ki se začnč nanovo pri istem kreditnem zavodu, se ne’ more ugovarjati s tem, da velja odlog; toda izplačilo preodkazanih zneskov se ne more terjati, dokler traja odlog.
8 5.
(1)	Terjatve iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred 1. dnem avgusta 1914. 1., so odložene z omejitvijo, da se more od iste vloge v teku enega koledarskega mesca zahtevati pri
deželnih in delniških bankah ter hranilnicah plačilo do višine 5 odstotkov 1. dne avgusta 1914.1. obstoječe imovine, najmanj pa 200 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši railTeisenovke, plačilo do višine 2 odstotkov one imovine, najmanj pa 100 K, in pri raiffeisehovkah plačilo do višine 50 K. Pravica do izplačila obresti, pripadajočih za drugo polletje 1914, ni odložena.
(2)	Ako je znašala vloga, ki se je vložila pred 1. dnem avgusta 1914.1. pri deželni ali delniški banki ali pri hranilnici, na dan razglasitve tega cesarskega ukaza še več nego 2000 K, se lahko terja razen tega v času od 1. dne februarja do 31. dne marca in v času od 1. dne aprila do 31. dne maja 1915. L:
a)	po 20 odstotkov ostale vloge za plačilo terjatev države ali davkov in javnih davščin s tem, da se preodkaže ali pošlje blagajnici, kateri je poverjeno pobiranje, in
b)	po nadaljnjih 20 odstotkov, kolikor so, kakor je potrjeno, potrebni za izpolnjevanje dolžnosti, ki so naložene upniku po § 1, odstavek 2, 3 in 5.
(3)	Zneski za vplačevanje na posojila države tako, da se preodkažejo ali pošiljajo blagajnici, ki je poklicana za prevzemanje, 1er zneski, ki so jih vložila sodišča, se lahko terjajo nazaj brez omejitve.
§ 6-
(1)	Ako je kreditni zavod na podlagi tekočega računa, na vlogo za blagajnični listek ali na vložno knjižico plačal več, nego se je moglo vsakočasno terjali po §§ 3 in 4 cesarskega ukaza z dne 13. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 216) in po §§ 4 in 5 cesarskih ukazov z dne 27. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 261), z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 321) in tega cesarskega ukaza, lahko vračuni presežek, ako se znova zahteva plačilo.
(2)	Dokler obrestuje kreditni zavod terjatve iz tekočega računa ali iz vlog za blagajnični listek ali na vložno knjižico zaradi enostranskega znižanja obrestne mere nižje nego 1. dne avgusta 1914. L, se nasproti zahtevi, naj vrne tako terjatev, ne more sklicevati na zakoniti odlog. To določilo se ne uporablja, če je znižba obrestne mere le računska izvedba dogovorjenega razmerja obrestne mere in vsakočasne bančne obrestne
mere.
Pravice do povračila iz plačevanja terjatev s predpravicami.
§ 7.
Terjatve za povračilo za tretjo osebo plačanega dolga davkov ali javnih davščin so odložive po določilih § 1, v izvršilnem postopku pa uživajo predpravico plačane terjatve. Določila § 54 k. r. in § 24 por. r. ostanejo nespremenjena.
Menice in čeki.
§ 8-
(1)	Pri menicah, ki so bile izdane pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in so postale ali postanejo plačne pred 1. dnem februarja 1915. L, veljajo za plačilne dneve za zneske, ki so po § 1, odstavek 2 in 3, izvzeti od odloga, tam ozname-njeni dnevi.
(2)	Gledé zneska, odloženega po § 1, odstavek 4, se odlaga plačilni dan za sedaj na 1. dan junija 1915. 1. Temu primerno se preloži tudi rok za protestovanje.
(3)	Ako se deloma plača, je treba na menici zaznamovati, kdaj, kdo in koliko je plačal. Plačujočemu je dati pobotnico na prepisu menice.
(4)	Ako se plača ostanek menične vsote, je izročiti kvitirano menico (člen 39 m. r.).
§ 9-
(1)	Ako dä regresni dolžnik na menico, ki je postala plačna pred 1. dnem avgusta 1914. 1., delno plačilo (§ 1, odstavek 2 in 3), lahko zahteva razen zaznamka po § 8, odstavek 3, in pobotnice poverjen prepis protesta. Izročitev poverjenega prepisa je zabeležiti na protestu. Duplikat ali več nego en poverjen prepis protesta za eno delno plačilo se ne sme izročili. Podpis Avstrijsko-ogrske banke na prepisu protesta nadomešča njegovo poveritev.
(2)	Ako regresni dolžnik uveljavlja povračilo delnega plačila, ki ga je dal, proti prednikom ali akceptantu, je pri menicah, ki so postale plačne pred 1. dnem avgusta 1914. 1., predložiti pobotnico in poverjeni prepis protesta, ako ga pa ni bilo treba, pobotnico in poverjen prepis menice.
§ 10.
(1)	Pri menicah, ki so bile izdane pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in so postale ali po-
stanejo plačne med 1. dnem avgusta 1914. 1. in 31. dnem januarja 1915. 1., je dognati, da se ni dalo delno plačilo (§ 1, odstavek 2 in 3) s protestom, in sicer tudi tedaj, ako bi ga sicer ne bilo treba. Prednike je obvestiti po členu 45 do 47 m. r.
(2)	Pri menicah, oznamenjenih v odstavku 1, se lahko nadomesti protest, ker se ni plačalo delno plačilo (§ 1, odstavek 2 in 3) :
a)	z izjavo akceptantovo (trasatovo), izdajnika lastne menice ali domicilijatovo;
b)	z izjavo imetnika menice, ako se more nanj potegnili ček po § 1 zakona z dne 3. aprila 190G. 1. (drž. zak. št. 84), izvzemši primer, da ni mogoče poizvedeli opravilnega prostora ali, ako ga ni, stanovanja osebe, kateri je bilo treba prezentirati.
(3)	Izjava se mora postaviti na menico ali z njo združen list (allonge) in podpisati jo mora tisti, ki poda izjavo. Obsegati mora dan prezen-tacije in pripomnjo, da se plačilo ni plačalo ali da se ni dobila oseba, kateri je bilo prezentirati. Da se ohranijo menične pravice, se mora nadalje v roku. določenem za protestovanje, poveriti prepis z izjavo opremljene menice. Poveritev prepisa je zaznamovati na menici. Več nego en prepis menice za vsako delno plačilo se ne sme poveriti. Podpis Avstrijsko-ogrske bankt- na prepisu menice nadomešča njegovo poveritev.
(4)	Ako plača regresni dolžnik delno plačilo na menico, oznamenjeno v odstavku 1, lahko zahteva razen zaznamka po § 8, odstavek 3, in pobotnice izročitev protesta o ne plačanem delnem plačilu ali, ako se je protest nadomestil z eno v odstavku 2 oznamenjenih izjav, po predpisu odstavka 3 poverjen prepis menice.
(5)	Ako regresni dolžnik uveljavlja povračilo delnega plačila, ki ga je dal, proti prednikom ali akceptantu, je pri menicah, oznamenjenih v odstavku 1, predložiti pobotnico in protest ali po predpisu odstavka 3 poverjeni prepis menice.
§ 11.
Določila §§ 8 do 10 st- primerno uporabljajo na čeke.
Vpliv višjo silo na menico iu čoke.
§ 12.
Ako je pri menicah in čekih, brez razlike plačilnega kraja in dneva izdaje, prezentaciji ali
protestovanju na potu nepremagljiva ovira (višja sila), ki je nastala zaradi vojnih dogodkov, se odlaga plačilni čas, rok za prezentacijo v sprejem ali v plačilo in za protestovanje za toliko, kolikor je potrebno, da se izvrši meničnopravno dejanje, ko odpade ovira, najmanj pa dotlej, da poteče 10 delavnikov potem, ko je odpala ovira. V protestu je, kolikor mogoče, dognati oviro in njeno trajanje.
Vračovanjo obresti in blagajniški Skonto.
§ 13.
(1)	Za čas, za katerega se vsled odloga (§§ 1, 3, 4, 5, 8 in 12) odlaga plačilo, je plačevati zakonite obresti ali višje obresti, ki grcdö po pogodbi.
(2)	Ob preračunu zneska, ki ga je plačati iz odložene terjatve po preteku odloga, se v dvomu ne sme odbiti blagajniški skonto.
Rokovi zastaranja in tožbcni rokovi.
drugega; od denarnih terjatev, ki so postale ah postanejo plačne na podstavi po 31. dnevu julija
1914.	1. izjavljene odpovedi, se morejo v času, za katerega se z odlogom odlaga plačilo plačnega zneska, terjati samo obresti, ki gredô po pogodbi.
(3)	Pravica odpovedali ali zahtevati, naj se takoj vrnejo glavnični zneski, ki je po pogodbi podeljena upniku, ako bi se obresti, letnine ali obroki terjatev v § 1, odstavek 1, oznamenjene vrste ne plačevali pravočasno, ali druge za ozna-menjeni primer dogovorjene pravne škode, iz-vzemši dolžnost plačevati zamudne obresti, se ne morejo uveljavljati, ako je dolžnik zaostal samo z obrestimi, letninami ali obroki, ki so postali plačni ali postanejo plačni pred 1. dnem junija
1915.	1.
Pobot.
g 16.
Okolnost, da je terjatev odložena po določilih tega cesarskega ukaza, ni na potu pobotu z drugo terjatvijo.
§ H.
Doba odloga se ne vračuni ob preračunu roka zastaranja in zakonitih rokov za vložbo tožbe.
Odpoved in dogovorjene pravne škode.
§ 15.
(1)	Odpoved denarne terjatve, ki bi bila zakonito odložena, če bi bila plačna, velja za izjavljeno:
a)	1. dne oktobra 1914. L, ako se je izjavila med 1. dnem avgusta in 28. dnem septembra 1914. 1.,
I) 1. dne decembra 1914. 1., ako se je izjavila med 29. dnem septembra in 25. dnem novembra 1914. 1.,
c) 1. dne februarja 1915. 1.. ako se je izjavila ali se izjavi med 26. dnem novembra 1914.1. in 31. dnem januarja 1915. I.
(2)	Denarne terjatve, ki postanejo na podstavi odpovedi, izjavljene med 1. dnem avgusta
1914.	1. in 31. dnem januarja 1915. 1., plačne med^ 1. dnem februarja in 31. dnem marca 191.). 1., so odložene do vštetega 31. dne marca
1915.	L, kolikor se iz §§ 4 in 5 ne podaja kaj
Pravdnopravni predpisi.
§ 17.
(1)	Sodni postopek o tožbah, s katerimi se zahteva plačilo terjatev, ki so po § 1, odstavek 2 in 3, deloma izvzete od zakonitega odloga, je nadaljevati uradoma brez ozira na stanje postopka. Nove tožbe, naj se plačajo take terjatve, so dopustne, četudi sc-z njimi zahteva plačilo polnega zneska terjatve. Zavračati pa je nove tožbe, ki merijo samo na plačilo odloženih zneskov terjatve. Na podlagi menic ali čekov, ki so bili izdani pred 1. dnem avgusta 1914. in so postali ali postanejo plačni po 31. dnevu julija 1914. L, so tožbe dopustne le gledé zneska, ki je postal plačen.
(2)	Obsodba na plačilo, za katero gre dolžniku ob času izreka sodbe še zakoniti odlog, je dopustna; toda rok za plačilo, vštevši pravdne stroške, je določiti tako, da se začne od zadnjega dneva zakonitega roka odloga. Ta dan je navesti koledarsko v sodbi z navedbo dneva plačnosli terjatve. Začetek s sodbo določenega roka za plačevanje zneskov terjatev, kojih zakoniti odlog-se podaljšuje s tem cesarskim ukazom, vštevši pravdne stroške, se prelaga na dan, katerega je plačati po določilih tega cesarskega ukaza.
(3)	Ako dan plačnosti ni razviden iz razsodbe, ki se je izrekla pred 1. dnem oktobra
1914. L, velja za poizvedbo pričetka plačilnega j roka 14. dan avgusta 1914. 1. za dan plačnosti terjatve.
Sodniški odlog.
8 18.
(2) Sodišče naj razsodi o plačilnem roku v pripoznalni sodbi, ki se izreče na upnikov predlog, ali, ako stranke prepusté sodišču določitev plačilnega roka v sodni poravnavi, sklenjeni o dolžnem znesku, v posebnem sklepu. Stroške razprave mora dolžnik povrniti upniku, razen ako je upnik odklonil zahtevo odloga, ki jo je dolžnik stavil izvensodno in ki je očitno osnovana.
(1)	Pravdno sodišče lahko na tožencev predlog, ako to opravičuje njegov gospodarski položaj in ako upnik s tem ne trpi nerazmerne škode, določi v sodbi daljšo nego zakonu ustrezno plačilno dobo;
(3)	Določila § 18 se primerno uporabljajo.
§ 20.
a)	za terjatve, ki so po § 1, odstavek 2 in 3, izvzete od zakonitega odloga;
b)	za denarne terjatve, ki so nastale pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in postanejo plačne med 1. dnem februarja in 31. dnem maja 1915. L, toda ne spadajo med terjatve, navedene v §§ 2 do 5;
c)	za knjižno zavarovane terjatve ne pogodo-vauih upnikov (§ 2, št. 5, lit. d), ki so nastale pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in so postale ali postanejo plačne med 1. dnem avgusta 1914. 1. in 31. dnem maja 1915. 1.
(2)	Tak rok se more dovoliti za celo terjatev ah del, toda no čez 31. dan maja 1915. 1. Do vštetega 31. dne januarja 1915. 1. dovoljen ali po § 18 cesarskega ukaza z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 321) do tega dneva podaljšan sodniški odlog velja za podaljšanega do vštetega 31. dne marca 1915. 1. Sodišče more na predlog, zaslišavši nasprotnika (§ 5ü izv. r.) dovoliti nadaljnje podaljšanje do vštetega 31. dne maja 1915. 1. ali okrajšali zakonito podaljšanje.
(3)	Toženec mora dejanske trditve, na katere opira svoj predlog, naredili verojetne.
(4)	Sodišče sme dovolitev dobe narediti odvisno od dajatve varnosti.
(5)	Zoper dovolitev ali odreko sodniškega odloga ni pravnega pomočka.
(C) Ta določila se ne uporabljajo na terjatve iz menic ali čekov.
§ 19-
(1)	Dolžnik lahko predlaga na okrajnem sodišču, v čigar okolišu ima upnik svoje stanova-lišče, pripoznavši upnikovo terjatev, naj se upnik pozove na razpravo o določitvi plačilnega roka za terjatve, oznamenjene v § 18, odstavek 1.
(1)	Najemnine za prostore, ki se uporabljajo
docela ali	večinoma	za	opravilno podjetje,	se
lahko odložijo, vseeno, ali je bila najemna pogodba sklenjena pred	1.	dnem avgusta 1914. 1.
ali pozneje,	po določilih	§§ 18 in 19 tako,	da
je od polletnega najemninskega obroka plačati polovico takoj, drugo polovico pa čez četrt leta in od četrtletnega najemninskega obroka eno tretjino takoj in po eno tretjino po vsakem mescu.
(2)	Pravne škode, ki so bile dogovorjene za
primer ne pravočasne izpolnitve, nastopijo samo tedaj, ako	najemnik	ne	plača pravočasno	teh
obrokov.
(3)	Ako se tak obrok ne plača pravočasno, lahko najmodavec najemniku odpové z veljavnostjo za prihodnji odpovedni rok.
§ 21.
(1)	Obrtnikom in trgovcem, ki dokažejo z iz-pričevalom trgovinske in obrtne zbornice, da pretežno dobavljajo ali dobivajo blago, ki je določeno za izvoz v carinsko inozemstvo, nadalje osebam in podjetjem, ki izkažejo, da so pretežno navezane na pridobitek ali na dohodke iz prometa tujcev, se po pogojih, oznamenjenih v § 18, odstavek 1, lahko dovoli sodniški odlog najdalje do vštetega 31. dne avgusta 1915. 1.:
a)	za terjatve, izvzete od zakonitega odloga po § 1, odstavek 2 in 3;
b)	za denarne terjatve, ki so nastale pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in postanejo plačne med 1. dnem februarja in 31. dnem maja 1915. 1.;
c)	za terjatve v § 2, št. 1, 2, 3 in 5 oznamenjene vrste, ki so nastale pred 1. dnem avgusta 1914. 1. in so postale ali postanejo plačne med 1. dnem avgusta 1914. 1. in
31. dnem maja 1915. L, in sicer za terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb tudi tedaj, ako so se te pogodbe po 31. dnevu julija 1914. 1. moleč obnovile.
(2)	Določila § 18, odstavek 3 do 6, in § 19 se uporabljajo.
Izvršba.
§ 22.
(1)	Izvršilnih dejanj v prid odloženim terjatvam ni dovoljevati v roku odloga, že dovoljenih pa ni izvršiti. Tekočega izvršilnega postopka, iz-vzemši prisilno upravo in prisilno dejanje v zakup, ni nadaljevati. Že vročeni preodkazni sklepi ostanejo v moči. Z izvršilom izterjane zneske je razdeliti.
(2)	Izvršilna dejanja, ki so se opravila, preden se je na izvršilnem sodišču izvedelo za cesarski ukaz z dne 13. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 216), ostanejo v moči.
(3)	Izvršbe za zavarovanje in začasne odredbe v prid odloženim terjatvam se lahko dovolé in izvršč.
Odložitev izvršbe.
§ 23.
(1)	Izvršilno sodišče lahko na predlog zavezanca s pogoji, navedenimi v § 18, odstavek 1, odloži izvršbo v prid tam oznamenjenim terjatvam, do najdalje 31. dne maja 1915. L, kolikor ne gre za rubež predmetov premičnega premoženja ali za prisilno osnovanje zastavne pravice. Taka odložitev je nedopustna, ako se je že po §§ 18, 19 ali 21 dovolil plačilni rok.
(2)	Na dovolitev odložitve se primerno uporabljajo določila § 18, odstavek 1 in 3 do 5.
(3)	Po § 18 cesarskega ukaza z dne 27. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 201) ali § 23 cesarskega ukaza z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 321) odložena izvršba se more, ako rok odložitve ni potekel že pred 31. dnem januarja 1915. h, po istih pogojih na predlog zavezanca odložili nadalje do najdalje 31. dne maja
(4)	V primerih, oznamenjenih v § 21, se lahko dovoli odložitev izvršbe do 31. dne avgusta 1915. 1. Določila sprednjih odstavkov se uporabljajo.
Sodniški odlog za bojišče.
§ 24.
(1)	Osebam, ki imajo svoje stanovališče (sedež)
ali svoj stalni opravilni zavod v ozemlju, v katerem se je zaradi vojnih dohodkov začasno ustavilo delovanje, sodišča, lahko naprošeno sodišče dovoli odlog za dolžnosti vsake vrste (§§	18
in 19) in pravtako izreče, da pravne škode, ki so se dogovorile za primer ne pravočasne izpolnitve, izvzemši dolžnost plačati zamudne obresti, ne nastopijo ali se odpravijo. Določila § 23 se uporabljajo na take osebe brez ozira na vrsto terjatve, kateri v prid se opravlja izvršba.
(2)	S pogoji, oznamenjenimi v odstavku 1, lahko sodišče nadalje razsodi, da se pravne posledice, če pogoj ni nastopil, izpregledajo ali odpravijo, ako so vojni dogodki onemogočili, da bi nastopil pogoj. Ako je treba, je za izpolnitev pogoja postaviti vnovičen rok.
Pravica vzajemnosti.
§ 25.
Kolikor morejo upniki, ki imajo v tuzemstvu svoje stanovališče (sedež), v drugi državi uveljavljati zasebnopravne terjatve samo v manjši izmeri ah z večjimi omejitvami, nego je določeno v tem cesarskem ukazu, so terjatve upnikov, ki imajo svoje stanovališče (sedež) v tej državi, podvržene enakim omejitvam.
Pristojbinskopravna določila.
§ 26.
(1)	Ako se je plačala pristojbina za protest že, ko se je protestovalo, ker se ni plačalo delno plačilo na menico ali ček, je protest zaradi tega, ker se ni plačalo nadaljnje plačilo, oproščen pristojbine po t. št. 116, lit. g ali a, zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89). Natančnejša določila se ukrenejo z ukazom.
(2)	V § 10 oznamenjena izjava akceptanta (trasata), izdatnika lastne menice ali domicilijata ali imetnika menice ali čeka ni predmet pristojbine.
Sklepna določila.
§ 27.
Vlada se pooblašča z ukazom razširiti ali omejiti izjeme od občega zaukaza odloga, ki so
(Sloventech.)
12
določene v § 2, št. 1 do 7, 9 do 11, in v §§ 3 do 8 tega cesarskega ukaza, ter izpreme-niti ali dopolniti določila §§ 1 in 9 do 26, kolikor to zahtevajo gospodarske potrebe.
Zlasti se vlada pooblašča izdati od določil tega cesarskega ukaza razlikujoče se predpise o odlogu zasebnopravnih terjatev zoper dolžnike, ki imajo svoje stanovališče (sedež) ali svoj stalni «pravilni zavori v kraljevini gališki in vladimerski z veliko vojvodino krakovsko ali v vojvodini bnkovinski.
§ 28.
(1)	Ta cesarski ukaz dobi moč 1. dne februarja 1915. 1. Hkratu izgubi moč cesarski ukaz z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 321).
(2)	Izvršiti ta cesarski ukaz je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru in Mojemu finančnemu ministru v porazumu z udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 25. dne januarja 1915. 1.
Franc Jožef s. r.
Stttrgkh s. r.	Georgi s. r.
Hochenbnrger s. r. Heinold s. r.
Forster s. r.	Hussarek s. r.
Trnka s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.
Morawski s. r.
19.
Ukaz vsega ministrstva z dne 25. januarja 1915. 1.
o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev zoper dolžnike na Gališkem in v Bukovini.
Na podstavi g 27 cesarskega ukaza z dne 25. januarja 1915. 1. (drž. zak. št. 18) se ukazuje tako:
§ 1.
(1) Dolžnikom, ki imajo svoje stanovališče (sedež) ali svoj stalni opravilni zavod v kraljevini gališki in vladimerski z veliko vojvodino krakovsko ali v vojvodini bukovinski, se dovoljuje odlog po naslednjih določilih.
(2)	Pred 1. dnem avgusta 1914. 1. nastale zasebnopravne denarne terjatve, vštevši terjatve iz menic ali čekov, nadalje denarne terjatve iz zavarovalnih pogodb, ki so bile sklenjene pred tem dnevom, so odložene, ako so postale plačne ali postanejo plačne pred 1. dnem aprila 1915. 1., za sedaj do vštetega 31. dne marca 1915. 1. -
(3)	Za potegnjene menice ali čeke, izdane pred 1. dnem avgusta 1914. 1., kojih trasat, in za lastne menice, izdane pred istim dnem, kojih trasant (izdatnik) ima svoje stanovališče v ozemlju, ozna-menjenem v odstavku 1, se odlaga plačilni dan, ako je postala ali postane menica ali ček plačen med 1. dnem avgusta in 31. dnem marca 1915. L, za sedaj na 1. dan aprila 1915. 1. Temu primerno se preloži tudi rok za prolesto-vauje. Za uporabljanje tega ukaza velja pri potegnjenih menicah in čekih pri imenu ali firmi , trasata navedeni kraj za trasatovo stanovališče, pri lastnih menicah kraj izdaje za trasantovo stanovališče.
Od odloga izvzeto terjatve.
§ 2.
Od odloga, določenega v § 1, so izvzete:
1.	terjatve iz službenih in mezdnih pogodb (§§ 1151 do 1163 o. d. z.);
2.	terjatve iz najemnih in zakupnih pogodb;
3.	terjatve za prodane reči ali dobavljeno blago na podstavi pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. dnem avgusta 1914. 1., ako se je izročitev ali dobava izvršila ali se izvrši šele po 31. dnevu julija 1914. 1., razen ako jo je bilo opraviti pred 1. dnem avgusta 1914. 1.;
4.	terjatve društvenih bolniških blagajnic (§ 60 zakona z dne 30. marca 1888. 1. [drž. zak. št. 33]) in nadomestnih zavodov (§ 65 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.] in cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. [drž. zak. št. 138]) za plačilo prispevkov za bolniško in pokojninsko zavarovanje;
5.	pravice do plačevanja obresti in letnin
a)	na podstavi terjatev, ki služijo za prednostno
založbo zastavnih listov in fundiranih bančnih
zadolžnic;
b)	na podstavi terjatev hranilnic proti občinam
ali drugim javnim korporacijam;
n) na podstavi knjižno zavarovanih terjatev;
6.	rentne terjatve in pravice do dajanja za preživljanje;
7.	terjatve, ki gredo družbi Rdečega križa, nadalje zakladu za podpiranje svojcev mobilizo-vancev ali za drugo pripomaganje o priliki vojne neposrednje ali na podstavi nakazila (§ 1408 o. d. z. j ;
8.	terjatve za plačevanje obresti in vračila glavnic iz dolžnosti, jamčenib po državi.
Terjatve iz zavarovalnih pogodb.
§ 3.
(1)	Od odloga so nadalje izvzete pravice:
a)	iz pogodb o zavarovanju življenja do odkupa ali dovolitve posojil do višine 200 K in do plačila zavarovalne vsote do višine 500 K,
b)	iz zavarovalnih pogodb, ki so bile posebej sklenjene za primer smrti v vojni, do polne višine zavarovalne vsote,
c)	pri vseh drugih zavarovalnih strokah do odškodnine do višine 400 K.
(2)	Pravnih škod, ki so v pogodbi spojene s tem, če se premija za zavarovanje življenja docela ali deloma ne plača, ne more uveljavljali zavarovalec od drugega leta zavarovanja počenši, dokler velja ta ukaz, razen ako je zavarovatelj v 14 dneh po preteku pogodbenega, za plačilo premije določenega dodatnega roka izjavil, da ne nadaljuje zavarovanja. Ako zavarovatelj ni pravočasno podal take izjave, je dolžen plačati premijo.
Terjatve iz tekočega računa, blagajničnih listkov lil vložnih knjižic.
§ 4.
(1)	Terjatve iz tekočega računa in iz vlog za blagajnične listke so odložene z omejitvijo, da 8e more v teku koledarskega mesca pri de-želnih in delniških bankah zahtevali plačilo do višine 3 odstotkov 1. dne avgusta 1914. 1. obstoječe terjatve, najmanj pa 400 K in največ 1000 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši raiffeisenovke (zakon z dne 1. junija 1889. 1. [drž. zak. št. 91]), plačilo do višine 2 odstotkov tiste terjatve, najmanj pa 200 K in največ 500 K, in pn raiffeiseuovkah plačilo do višine 50 K.
(2)	Zoper zahtevo, naj se terjatve iz tekočega računa preodkažejo na obstoječe račune ali
na račune, ki se začno nanovo pri istem kreditnem zavodu, se ne more ugovarjati s tem, da velja odlog; toda izplačilo preodkazanih zneskov se ne more terjati, dokler traja odlog.
§ 5- .
Terjatve iz vlog na vložno knjižico, ki so se vložile pred 1. dnem avgusta 1914. 1., so odložene z omejitvijo, da se more od iste vloge v teku enega koledarskega mesca zahtevati pri deželnih in delniških bankah ter hranilnicah plačilo do višine 200 K, pri drugih kreditnih zavodih, izvzemši raiffeisenovke, plačilo do višine 100 K, in pri raiffeisenovkah plačilo do višine 50 K.
§ 6-
Ako je kreditni zavod na podlagi tekočega računa, na vlogo za blagajnični listek ali na vložno knjižico plačal več, nego se je moglo vsakočasno terjati po §§ 3 in 4 cesarkega ukaza z dne 13. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 216) in po §§ 4 in 5 ukazov z dne 13. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 279), z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 322) in tega ukaza, lahko- vračuni presežek, ako se znova zahteva plačilo.
Pravice do povračilu iz izplačevanja terjatev s predpravicami.
§ 7.
Terjatve za povračilo za tretjo osebo plačanega dolga davkov ali javnih davščin so odložive po določilih § 1, v izvršilnem postopku pa uživajo predpravico plačane terjatve. Določila § 54 k. r. in § 24 por. r. ostanejo neizpremenjena.
Vpliv višjo sile na menice in čoke.
§ 8.
(1) Ako je pri menicah ali čekih, brez razlike plačilnega kraja in dneva izdaje, prezentaciji ali protestovanju na potu nepremagljiva ovira (višja sila), ki je nastala zaradi vojnih dogodkov, se odlaga plačilni čas, rok za prezentacijo v sprejem ali v plačilo in za protestovanje za toliko, kolikor je potrebno, da se izvrši meničnopravno dejanje, ko odpade ovira, najmanj pa dotlej, da poteče 10 delavnikov potem, ko je odpala ovira. V protestu je, kolikor mogoče, dognati oviro in njeno trajanje.
(2) Za menice in čeke, brez razlike dneva izdaje, ki so plačni na Gališkem ali v Bukovini, nadalje za menice in čeke, ki so bili izdani po 31. dnevu julija 1914. 1. in so plačni na Gališkem ali v Bukovini ali kojih trasat, in pri lastnih menicah, kojih trasant stanuje v tem ozemlju (čl. 4, št. 8, in čl. 97 m. r.), se odlaga dan plačila in rok za prezentacijo v sprejem ali v plačilo za sedaj na 1. dan aprila 1915. 1. Temu primerno se prelaga tudi rok za pro-testovanje.
Vračevanje obresti in blagajniški Skonto.
§ 9.
(1)	Za čas, za katerega se vsled odloga (§§ 1, 3, 4, 5 in 8) odlaga plačilo, je plačevati zakonite obresti ali višje obresti, ki gredo po pogodbi.
(2)	Ob preračunu zneska, ki ga je plačati iz odložene terjatve po preteku odloga, se v dvomu ne sme odbiti blagajniški Skonto.
Rokovi zastaranja in tožbeni rokovi.
§ 10.
Doba odloga se ne vračuni ob preračunu roka zastaranja in zakonitih rokov za vložbo tožbe.
Odpoved in dogovorjene pravne škodo.
§ H-
(1)	Odpoved denarne terjatve, ki bi bila zakonito odložena, če bi bila plačna, velja za izjavljeno :
a)	1. dne oktobra, ako se je izjavila med 1. dnem avgusta in 28. dnem septembra
1914.	1.,
b)	1. dne decembra 1914. 1., ako se je izjavila med 29. dnem septembra in 25. dnem novembra 1914. L,
c)	1. dne februarja 1915. 1., ako se je izjavila ali se izjavi med 26. dnem novembra 1914 1. in 31. dnem januarja 1915. 1.,
d)	1. dne aprila 1915. L, ako se izjavi med 1. dnem februarja in 31. dnem marca
1915.	1.
(2)	Od denarne terjatve, ki je postala tako plačna, se morejo v času, za katerega se z od-
logom odlaga plačilo plačnega zneska, terjati samo obresti, ki gredo po pogodbi.
(3)	Pravica odpovedati ali zahtevati, naj se takoj vrnejo glavnični zneski, ki je po pogodbi podeljena upniku, ako bi se obresti, letnine ali obroki terjatev v § 1, odstavek 1, oznamenjene vrste ne plačevali pravočasno, ali druge za ozna-menjeni primer dogovorjene pravne škode, iz-vzemši dolžnost plačati zamudne obresti, se ne morejo uveljavljati, ako je dolžnik zaostal samo z obrestimi, letninami ali obroki, ki so postali plačni ali postanejo plačni pred 1. dnem aprila 1915. 1.
Pobot.
§ 12.
Okolnost, da je terjatev odložena po določilih tega ukaza, ni na potu pobotu z drugo terjatvijo.
Pravdnopravni predpisi.
§ 13.
(1)	Sodnega postopka o tožbah, s katerimi se zahteva plačilo odloženih terjatev, ni nadaljevati dotlej, da poteče rok odloga, razen ako toženec predlaga nadaljevanje prekinjenega postopka. Ako se je pa že pred 1. dnem avgusta 1914. 1. vršil prvi narok v zmislu § 239 c. p. r. ah ustna sporna razprava, je nadaljevati sodni postopek in v razsodbi določiti rok za plačilo, vštevši pravdne stroške, tako, da sc začne od zadnjega dneva roka odloga (§ 1). Ako se je ta dan navedel koledarsko, se preloži začetek roka plačila na dan, katerega je treba plačati po določilih tega ukaza.
(2)	Nove tožbe za plačilo odloženih terjatev je zavračati.
Izvršba.
§ H.
(1) Izvršilnih dejanj, vštevši izvršbo za zavarovanje v prid odloženim terjatvam ni dovoljevati v roku odloga, že dovoljenih pa ni izvršiti. Tekočega izvršilnega postopka, izvzemši prisilno upravo in prisilno dajanje v zakup, ni nadaljevati. Že vročeni preodkazni sklepi ostanejo v moči. Z izvršbo poterjane zneske je razdeliti.
(2)	Izvršilna dejanja, ki so se opravila, preden se je na izvršilnem sodišču izvedelo za cesarski ukaz z dne 13. avgusta 1914.. 1. (drž. zak. št. 216), ostanejo v moči.
(3)	Začasne odredbe v prid odloženim terjatvam se lahko dovolé in izvršč.
Sodniški odlog.
§ 15.
(1) Osebam, oznamenjenim v §	1, odsta-
vek 1, lahko naprošeno sodišče za dolžnosti vsake vrste po naslednjih določilih (§§ 16 do 19) dovoli odlog in pravtako izreče, da pravne škode, ki so se dogovorile za primer ne pravočasne izpolnitve, izvzemši dolžnost plačati zamudne obresti, ne nastopijo ali se odpravijo.
(1)	Dolžnik lahko predlaga na okrajnem sodišču, v čigar okolišu ima upnik svoje stanova-lišče, pripoznavši upnikovo terjatev, naj se upnik pozove na razpravo o določitvi plačilnega roka za dolg, ki je izvzet od zakonitega odloga.
(2)	Sodišče naj razsodi o plačilnem roku •v pripoznalni sodbi, ki se izreče na upnikov
predlog, ali, ako stranke prepusté sodišču določitev plačilnega roka v sodni poravnavi, sklenjeni o dolgu, v posebnem sklepu. Stroške razprave mora dolžnik povrniti upniku, razen ako je upnik odklonil zahtevo odloga, ki jo je dolžnik stavil izvensodno in ki je očividno osnovana.
(3)	Določila § 16 se primerno uporabljajo.
§ 18.
(2) Sodišče lahko nadalje razsodi, da se pravne posledice, če pogoj ni nastopil, izpregle-dajo ali odpravijo, ako so vojni dogodki onemogočili, da bi nastopil pogoj. Ako je treba, je za izpolnitev pogoja postaviti vnovičen rok.
§ 16.
(1) Pravdno sodišče lahko na toženčev predlog, ako to opravičuje njegov gospodarski položaj in ako upnik s tem ne trpi nerazmerne škode, gledé terjatev, ki so izvzete od zakonitega odloga, določi v sodbi daljšo nego zakonu ustrezno plačilno dobo; ta doba pa ne sme trajati čez 31. dan marca 1915. 1. Sodniški odlog, ki se je dovolil do vštetega 31. dne januarja 1915. 1. ali po § 16 ukaza z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 322) podaljšal do tega dneva, velja za podaljšanega do vštetega 31. dne marca 1915. 1.; sodišče pa lahko na upnikov predlog in zaslišavši dolžnika (§ 56 izv. r.), sklene skrajšanje roka.
(2)	Toženec mora dejanske trditve, na katere opira svoj predlog, naredili verojetne.
(3)	Sodišče sme dovolitev dobe narediti odvisno od dajatve varnosti.
(4)	Zoper dovolitev ali odreko sodniškega odloga ni pravnega pomočka.
(1)	Ako se je s sodniškim odlogom dovolilo plačevanje najemnin ali zakupnin v obrokih, nastopijo pravne škode, ki so se dogovorile za primer ne pravočasne izpolnitve, le tedaj, ako se ti obroki ne plačujejo pravočasno.
(2)	Ako se tak obrok ne plača pravočasno, I more najmodavec ali zakupodavec najemniku ali
zakupniku odpovedati z veljavnostjo za prihodnji rok odpovedi.
§ 19.
(1)	Izvršilno sodišče lahko na predlog zavezanca s pogoji, oznamenjenimi v § 16, odstavek 1, odloži izvršbo v prid terjatvi, ki je izvzeta od zakonitega odloga, najdalje do 31. dne marca 1915. 1. in zaukaže razveljavo že opravljenih izvršilnih činov tudi brez varnosti, zahtevane v § 43, odstavek 2, izvr. r. Taka odložitev je nedopustna, ako je pravdno sodišče že po §§16 ali 17 dovolilo plačilni rok.
(2)	Na dovolitev odfožitve se primerno uporabljajo določila § 16, odstavek 2 do 4.
(3)	Po § 15 ukaza z dne 13. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 279) ali § 18 ukaza z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 322) odložena izvršba se po istih pogojih na predlog zavezanca lahko odloži dalje do najdalje 31. dne marca 1915. 1., ako rok odložitve ni že potekel pred 31. dnem januarja 1915. 1.
(8lovenl«ch.)
13

Pravica vzajemnosti.
§ 21.
§ 20.
Kolikor morejo upniki, ki imajo v tuzemstvu svoje stanovališče (sedež), v drugi državi uveljavljati zasebnopravne terjatve samo v manjši izmeri ali z večjimi omejitvami, nego je določeno v tem ukazu, so terjatve upnikov, ki imajo svoje stanovališče (sedež) v tej državi, podvržene enakim omejitvam.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerçga se razglasi. Hkratu izgubi moč ukaz z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 322).
Stiirgkh s. r. Hockenburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.