Ameriška
le/lr m
'i-'v 'i'
AMCRICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGC ONLY

ifrv "k*'

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 9, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€ft
ŠTEV. LX — VOL. LX
Podjetja in delavske unije molzejo zvezno blagajno ko! za slavo
Podjetja zaračunavajo prekomerne stroške in dobičke, unije izsiljujejo prekomerne zaslužke s štraj-ki.
Washington, d. c. •- če
Je kaj treba obsojati v vporabi našega federalnega proračuna, Je način, kako se federacija da 'zrahljati in zlorabljati od podjetij in delavcev pri oddaji del za narodno obrambo. Zadnje dni Je prišlo na dan zopet par škandalov.
Senat ima posebno podkomi-E'j(>) ki preiskuje, kako je narodna obramba oddajala naro-eila za rakete. Podkomisija je da'a preiskati tudi zaslužke ^euglas Aircraft Co., ki jih je 'niela s federalnimi naročili za raketo Nike-Zeus tekom zadnjih 17 let. Podkomisija je do-gnala, da je kompanija zaslu-žila pri naročilih' v skupnem 2nesku 103 milijone nekaj nad 44%! Kompanija seveda pobija obtožbo in trdi, da je bila re-2'ja večja od kalkulirane in da Je treba honorirati tudi znan-stveno delo, ki je bilo zvezano s Projektom Nike-Zeus. Vse le-P°> toda zaslužek 44% je vendarle hudo pretiran.
Komisija preizkuje še celo Vrsti podobnih slučajev.
Piv ji štrajki ovirajo delo
Delavske unije niso v tem pogledu nič boljše od tovarn. To Potrjuje izjava Thurmana pred prizadeto komisijo predstavni-škega doma. Thurman trdi, da so mora vojaška uprava neprenehoma boriti proti divjim štraj-^0m, ki jih provocirajo posamezne unije na prav pustolovci način. Letos je bilo takih Cvjih štrajkov štirikrat več kot hmi. Poročilo federalnega tajni-a za delo Goldberga ni zad-dalo prave slike o hudih ^0s|®dicah na tistih raketnih o-Poriščih, kjer dela niso končana. Največji pustolovci so stav-mski delavci, ki štrajkajo za Prazen nič in pri tem izsiljujejo Privilegije Le tako se more dogoditi, da navadni delavci, ki . °Pljejo jarke, zaslužijo po $300 n še več na teden. Vkljub tarn dohodkom nočejo nepretr-gan° delati, kar ima za posle-Eo> da nobeno oporišče ni do-rEeno v pogojenem roku. es je, da je sedaj federalni ^ mik za narodno obrambo na-
lav Vcdaškirn PPravarn, naj de-CeiT1 ki vprizarjajo divje
Notri grobovi
Mary Sajovic
V bolnišnici sv. Družine je umrla v petek 82 let stara Mary Sajovic s 6704 Schaefer Ave., doma v Sp. Logatcu na Notranjskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1907. Pokojna se ni nikdar poročila. Bila je sestra pok. Josephine Hrovat in pok. Franka Sajovic, teta Franka in Josepha Hrovat in Josephine Hlabše. Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo jutri ob osmih iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
John Bozich
Umrl je 71 let stari John Bozich z 1255 E. 169 St., mož Rose, roj. Katelic, por. Span-gel, oče Johna, Rose Ludwig, Eleanor Marxs, Helen Coug-
m ,0ftl ’ ^	“H KUBA ZAHTEVA 62,000~000 j
ZA LANI UJETE VPADWKE!
RALEIGH, N.C. — Preteklo Nekdanji Titov ožji sodela- sredo je tu umrla Mary Pucher V€C, ki je bil komaj lani po-J roj. Krzmanc, ki je preje žive-RojnO' izpuščen iz zapora, la V Clevelandu. Pokojna je bije zaradi svojega pisanja ia stara 48 let in je bila žena zopet v ječi.
BEOGRAD, FLRJ. — Milovan Djilais, eden nekdanjih najožjih sodelavcev Josipa Broza-Tita, je bil v soboto prijet in zaprt, ker je zopet napisal nekaj, kar rdečim jugoslovanskim oblastnikom ni po volji. Djilas se jim je prvič zameril leta 1953, ko je v ostrih besedah obsodil početje rdečega vladajočega razreda. Tedaj so ga odstavili kot predsednika zvezne narodne skupščine in mu vzeli vsa druga mesta v javni upravi in v Komunistični partiji.
Djilasa vse to ni oplašilo, šel je svojo pot in položaj v jugo-slovanski komunistični partiji podrobno Obdelal v knjigi “No-
nenour in Al vine Moore, stari vi ra2red)» ki prevedena
ajke, ne popuščajo, toda to Samo sprožilo nov val takih
str je
toku °V’	delavci zaslužijo
Pr'1 °Ada	labko kar tedensko
■voščijo par dni štrajkanja, ° ne gre drugače. v amik Goldberg še ni odgo-°rh na Thurmanove obtožbe.
UMETNA VLAKNA
.vedno pomembnejša
^ fiaši deželi so umetna vlak-va dosegla ge eno petino vseh mdustriji uporabljivih vlaken.
Rowers
S®****
Oblačno in hladno, dež. Naj-vlšJa temperatura 50.
i... i
, -----.v. JC	v ve-
oče, biat Andievva Bozich, do-.£jno svetovnih jezikov in velja ma v Bukovju v Italiji. Do za eno najtežjih oifcsod komuni-upokojitve je bil zaposlen kot ZTnai posebno titovskega. Za-kovač pri NYC železnici. Po-(radi te knjige in nekaterih ti-
tovcem neljubih izjav tujim časnikarjem je bil Djilais obsojen na daljšo ječo. Lani so ga na posredovanje angleške delavske stranke izpustili pogojno na svobodo. Djilas ni molčal, kot so titovski oblastniki upali, ampak je v italijanskem mesečniku Tempo presente opisal Titove partizane v taki lučij da so titovske oblasti v Jugoslaviji smatrale za potrebno prepovedati prodajo tega časopisa, v Jugo-slavi j i.
Za prihodnji mesec je bila napovedana izdaja nove Djilasove kniige v Združenih državah. Ta je v njej opisal svoje “Razgovore s Stalinom.” V njej naj bi
greb je danes pod vodstvorit Mary A. Svetek na Franklin Square pokolališče v Salem, Ohio. Pokojnik je bil član SN-
p j št. 53.	fgg;
-----o-----
Kennedy bi rad uredi! prometno zakonodajo
WASHINGTON, D.C. — Ce je kaj zamotano v Ameriki, je gotovo federalna zakonodaja, ki ureja promet .po. suhem, po vodi in v zraku. Zakonodajo so začeli takrat, ko smo dobili prve železnice. Imela je namen urediti tekmovanje med železniškimi progami. Takrat so namreč hotele velike železniške družbe ubiti male s svojo tarifno politiko.
Ko smo dobili avtomobilski promet, je federacija dajala predpise brez ozira, kaj pravijo zakoni o železniškem prometu. Nazadnje smo dobili še letalski promet, ki ga je oblast zopet u-rejala brez ozira na železnice in avtomobilske ceste. O vodnem prometu je bilo najmanj zakonov in je radi tega najbolj svoboden, dočim so vsi ostali obremenjeni z zakonskimi ovirami, ki ne spadajo v današnji čas.
Kennedyeva administracija je sedaj napravila načrt, kako je treba poenostaviti predpise za vse vrste prometa na suhem,
Frank Žnidaršič dvanajstič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Robert Dewey iz Thompson v Ohio pa četrtič.
------o-------
Angolski uporniki ustanovili svojo vlado
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Upornike v portugalski koloniji Angola vodita dve skupini, ki se pa sprijemata tudi med seboj. Ena je desničarska, druga levičarska. Desničarska je sedaj ustanovila svojo vlado v begunstvu in ji izbrala za začasni sedež kongoško prestolico Leopoldville. Čeprav nova uporni-%ka vlada ni sestavljena niti na bilo objavljenega Več talkega, kar' PaPir.iu, jo je že začela divje Titu in tovarišem ne gre v ra- napadati levičarska skupina, ki čun in Djilas je moral za kazen st°ji očitno pod vplivom komu-zopet za mrežo.	^nistov.
Leona E., mati Lee, Johnnya, Jimmya in Patsy, hčerka Mary Krzmanc, sestra Roberta Krzmanc (oba v Clevelandu) in Christine Krzmanc (New York . Pogreb je bil iz cerkve Presvetega srca Jezusovega na pokopališče v Montlawn Memorial Park.
NORTH CHICAGO, 111. — Preteklo sredo je umrl tu 66 let stari Louis Župec, doma v Studencu pri Igu, od koder je prišel v Ameriko leta 1914. Zapustil je ženo Mary, ro. Čot, z Vrhnike, sina Janeza, hčer Mary Watson, brata Martina, sestre Ančko Korenchan. Mary Keržič (obe tukaj) in Johano Čebular (v Sloveniji).
FT. MYERS, Fla. — Mr. in _
Mis. Richaid Žnidaršič se je sredčene invazije zamenjati la-lodil 22. marca četrti otrok, ni za budlozarje, ki naj bi stali ljubka deklica. iS/ tem sta posta- okoli 17 do 20 milijonov dolar-znana rojaka Mr. in Mrs. jev. Razgovori so se zataknili
Kubansko vojaško sodišče je jobsodilo 1,179 Ku-k?nce.v’ zaie_tib pri lanskem izkrcanju na Kubi, ki naj bi dvignilo splošni upor proti Castrovi vladi, na 30 let ječe in težkega prisilnega dela, v kolikor ne bodo odkupljeni. Cene za posamezne jetnike so različne, od $25,000 za navadnega borca do po $500,000 za tri vodnike.
MIAMI, Fla. — Odbor kubanskih družin je sklenil poslati danes na Kubo štiri svoje zastopnike, da se začno pogajati s kubansko vlado o odkupu 1,179 ujetnikov, ki jih je posebno vojaško sodišče koncem tedna obsodilo na po 30 let zapora in prisilnega dela, pa pristalo na njihovo izpustitev, če bo plačana za vsakega posebej določena odkupnina. Vodniki kubanskih beguncev upajo, da jim bo uspelo zbrati za odkup potrebno vsoto — $62,000,000. Uradni krogi v Washingtonu k obsodbi in zahtevi odkupnine molčijo. Zastopnik ameriškega odbora za odkup jetnikov v New Yorku je primerjal Castrovo zahtevo z zahtevo nacistične Nemčije tekom druge svetovne vojne za odkup madžarskih judov za 10,000 tovornih avtomobilov.
Castro je hotel ujetnike pone-
Iz Clevelanda in okolice
Da si jugoslovanska rdeča diktatura s tem korakom ne bo pridobila nove naklonjenosti v svobodnem svetu, je razumljivo. Zaprti Djilas je očiten dokaz, da v Jugoslaviji ni politične svobode, ne svobode govora in izražanja sploh.
po vodi in v zraku. To delo je zelo komplicirano in bo trajalo dolga leta. Glavno je, da se bo enkrat začelo. Posledice nove zakonodaje bomo seveda čutili vsi v novih tarifah za osebni promet, seveda ne že jutri.
Obe skupini imata seveda vsaka svoje zagovornike med vladami novih afriških republik. Desničarske republike podpirajo novo vlado, levičarske pa zaenkrat še molčijo. Opazovalci imajo vtis, da so novo desničarsko uporniško vlado sestavili vsaj na papirju samo zato, da prehitijo levičarske konkurente. Odtod tudi jeza levičarjev na novo angolsko uporniško vlado.
in propadli, ker je hotel imeti Castro posebne vrste buldozar-je, odbor za odkup jetnikov pa mu je bil voljan poslati le 500 običajnih traktorjev, primernih za delo na polju Na čelu odbora za odkup jetnikov so bili kot častni vodniki Mrs. E. Roosevelt, W. Reuther in dr. Milton Eisenhower. Nobeden od trojice ni dal k sedanji zahtevi Castra nobene izjave. Načelnik. Mednarodnega odbora za rešitev ujetnikov Leo Cherne v New Yorku je Castrovo ponudbo označil za enako ponudbi nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno 'ča odkup 100,-000 madžarskih judov za 10,000 tovornih avtomobilov za Hitlerjevo armado.
V vladnih krogih sOdijo, da bi rad Castro z odkupnino rešil iz stiske zavoženo kubansko gos-podarstvoj zato ne kažejo posebne volje za sprejem njegove ponudbe.
Dobili bomo tudi nove satelitne radarske postaje
nji ruski satelit šele pri njegovem tretjem Doletu okoli zemlje.
Naše vojno letalstvo je zato dalo nalog strokovnjakom, naj čim preje sestavijo tako radarsko postajo, ki bo lahko lovila tudi satelite, ki letajo okoli zemlje. Naročilo ne bo moglo biti hitro izvršeno. Računajo da bo treba čakati na prvo satelitsko radarsko postajo okoli štiri leta. Stroške zanjo pa cenijo na 30 milijonov dolarjev.
bombnike, transportna in podobna letala, za “lov” na satelite, ki Dopisujte! Sporočajte no- kr°žijo okoli zemlje, pa niso device iz svojega kraja!	1 bre. Odkrile so na primer zad-
Amerika in Anglija za obsodbo Izraela v ZN
V Varnost nem svetu sta predložili, naj bo Izrael proelašen krivega napada na Sirijo.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Amerika in Anglija sta botrovali ustanovitvi Izraela, sta dejansko omogočili njegov nastanek in ga tudi ves čas podpirata. Zato je njun predlog, naj bo Izrael proglašen za krivca v Varnostnem svetu, vzbudil kar precej pozornosti in našel v a-rabskem svetu ugoden odmev. WAlSiHINGTON, D. C. Do Sirija, ki je hotela predložili sedaj imamo samo take radar- Listno ostro resolucijo, se je za-ske postaje, ki “lovijo” lovce, 1 dovoljila z ameriško-angleškim
Krasen uspeh Slov. odra—
Slovenski oder je včeraj popoldne podal pred lepo zasedeno dvorano Sv. Vida težko dramo “Prva legija’’ doživeto v taki meri, da je občinstvo napeto sledilo dogajanju na odru. K lepemu uspehu iskrene čestitke. Podrobnejše poročilo bo objavljeno v četrtek v Kulturnem obzorniku.
Seja—
Jutri, v torek, ob 7.30 zvečer ima Društvo Danica št. 11 SDZ redno sejo.
Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih redno sejo v soli sv. Vida.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene nocoj ob osmih v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Sajovic.
Dopolnilo—
Pok. Savina Verhotz je bila rojena v Vasi Osek pri Šempasu pri Gorici na Primorskem (Slovenija) in ne v Osjekti na Hrvaškem.
Kdo je našel—
Kdor bi bil, v nedeljo, 1. aprila, ali naslednji dan našel mod Hecker Ave., Addison Rd. in E. ,71 St. žensko torbico z molitve-! nikom, očali, rožnim vencem in škapulirji, naj kliče HE 1-6437.'
CLEVELAND, O. — Pravzaprav ne bi mogli reči “nove”, ker niti ne vemo, ali je sedanja res že končana. Novi predsednik dr. J. Guido ni namreč še našel ministrov za vsa ministrstva. Pri izbiri mu dela težavo vojaštvo, ki vtika svoj nos ne samo v imenovanje vsakega novega ministra, ampak tudi v nastavljanje vodilnih uradnikov v državni upravi. Nevarnost nove krize ne tiči v te vrste težavah, tiči drugje.
1. maj je zadnji dan za izvedbo rezultatov zadnjih parlamentarnih' volitev. Do takrat morajo biti zapriseženi ne samo novoizvoljeni poslanci centralnega parlamenta, ampak tudi guvernerji v 17 provincah. Rezultati zadnjih volitev so dali peronistom 45 poslancev v parlamentu in 10 od 17 guvernerjev. Bivši predsednik Frondizi je že razveljavil na pritisk vojaštva izvolitev pet peronistič-nih guvernerjev. ,
Argentina ob robu nove politične krize
Ali naj peronistični poslanci in guvernerji zasedejo do 1. maja svoja mesta? Vojaštvo trdi, da ne, večina parlamenta pa trdi da.
Večina političnih strank se je odločila, da zagovarja stališče da je treba peronistom dati pravico, da zasedejo svoja mesta, posebno v parlamentu. Ofpira svoje mnenje na dejstvo, da je vteeh poslancev v parlamentu 192, dočim bi bilo v njem samo 45 peronistov; peronisti ne bi torej mogli imeti kaj več vpliva. Zanimivo je v tem pogledu stališče obeh največjih strank: nepopustljivih radikalov in ljudskih radikalov, ki so nekdaj tvorili skupno stranko, potem se pa razcepili. Ljudski radikali, ki so najmočnejša stranka v parlamentu, so vsi za to, da naj
nagiba k misli, da je treba spoštovati rezultate ljudske volje, izražene v volitvah.
Vojaški krogi so ravno nasprotnega mnenja, nočejo ničesar slišati o tem, da bi peronisti zopet šarili v javni upravi, tako v centralni vladi kot v provincah, ker bi postali še bolj nevarni. Peronistični guvernerji bi namreč lahko nasuli v provinci j alne uprave celo kopo bivših peronističnih uradnikov in politikov.
Sedanja vlada dr. J. Guida je v precepu. Ako da prav vojaškim krogom, mora razveljaviti mandate vseh peronističnih poslancev in guvernerjev, za kar ne bo dobila pristanka parlamenta. Ako bi hotela privoliti, da peronistični poslanci in guvernerji zasedejo svoja mesta,
pridejo peronisti na svoja me- bi jo generali odstavili in sami sta v parlamentu, nepopustljivi prevzeli vlado. Tako so namreč
radikali, to je Frondizijeva vladna stranka nekaj omahuje, vendar se tudi v njej večina
že zažugali dr. Guidu. V tem slučaju bi verjetno prišlo do demonstracij, izgredov, nemirov,
štrajkov, sabotaže. Na to pa ravno čakajo levičarji, ki so pod vodstvom komunistov; radi bi takrat zanetili državljansko vojno.
Kako nevaren vtegne postati političen položaj v Argentini, se vidi po taktiki konfiniranega bivšega predsednika Frondizija. Svetuje svoji stranki in svojim pristašem, naj bodo zmerni v svojih zahtevah in nastopih in naj ne zaostrujejo že itak prenapetega položaja.
Da pri talkem položaju v Argentini ne želi nobena država hitro priznati novo vlado dr. J. Guida, je razumljivo. Obotavlja se tudi naše državno tajništvo, akoravno argentinsko poslaništvo pritiska na tajnika Ruska. Pritisk ima zelo realno ozadje: radi nejasnega političnega položaja v Argentini počiva namreč naša akcija “Zveze za napredek” in z njo vred tudi dotok naših podpor v Argentino.
predlogom.
Izrael je 8. marca izvedel napad na utrjeno sirsko postojanko na obali Galilejskega jezera v takozvanem demilitariziranem pasu, iz katere so Sirijci v zadnjih mesecih redno streljali na izraelske ribiške čolne. Komisija Združenih narodov, ki nadzira premirje na mejah Izraela, je posredovala za ustavitev sovražnosti. V bodoče bo področje ob Galilejskem jezeru nadzirala pazljivejše. V ta namen bo dobila posebni patrolni čoln.
Kennedyeva administracija nastavila nad 74,000 nevih uradnikov
WASHINGTON, D.C. — V Senatu so ugotovili, da je sedaj v federalni upravi zaposlenih okoli 2.4 milijona uradnikov in delavcev, med njimi je 74,000 takih, ki jih je nastavila J. Kennedyeva administracija. Spravljeni so pod strnilo v 13 federalnih tajništvih in 51 neodvisnih federalnih a-gencijah.
Vključeni v gornjo število niso uradniki tajnih služb, kot na primer CIA. Zadnjih 12 let je število uradništva n a rasti o za okroglo 457,000. V gornje število so vključeni tudi federalni uradniki, ki so raztreseni zunaj meja naše dežele. Okoli 110,000 jih je državljanov tujih držav.
še vedno 5,5 odstotka delavcev brez posla!
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da je bilo pretekli mesec brezposelnih 5.5 odstotka vseh za delo sposobnih in dela voljnih ljudi v deželi, skupno 4,382,000, kar je 1,100,000 manj kot pred enim letom.
Delavski tajnik Goldberg je dejal, da je število brezposelnih še vedno previsoko, da bi ga mogli smatrati za “normalno”.
Skupno je bilo zaposlenih v marcu 66,316,000 ljudi, dobrega pol milijona več kot v februarju in 800,000 več kot v marcu lani.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Vso
kaže, da bo stavka mornarjev in delavstva na Pacifiku prekinjena za 80 dni na temelju Taft-Hartleyevega zakona. Predsednik Kennedy je imenoval odbor, ki naj preišče in. stavi zadevni predlog, ko posredovanje organov zvez n c vlade ni uspelo. Št ra j k je spravil v očitno nevarnost redno oskrbo Havajev.
PARIZ, Fr. — Francoski volivci so odobrili DeGaullov načrt za končanje vojne v Alžiriji z
nad 90 odstotki.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj so komtmistični gverilci v Južnem Vietnamu tekom nenadnega napada na vladno postojanko ubili dva ameriška vojaka, dva pa zajeli. Vsi so bili z domačim oddelkom kot njegovi vojaški inštruktorji. Od lanskega decembra pa doslej je bilo v Južnem Vietnamu mrtvih 18 ameriških vojakov, dva ranjena, trije pa pogrešani.	i
Ameriška Domovih
t v« w ■/1	ii r> ivi i
0117 St. Clalr Avo. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 70 Mon..April 9, 1962
Timeo Danaios et dona ferentes ...
(Bojim se Danajcev tudi, če prinašajo darove)
To staro reklo mi je prišlo na misel, ko sem dobil od doma pismo resnega prijatelja, ki mi je namigaval, da bi se morda vrnil domov. Pismu so bile priložene besede iz govora jugoslovanskega policijskega ministra Aleksandra Rankoviča, ko je oznanil amnestijo.
“Amnestije bodo deležni storilci nekaterih kaznivih dejanj, storjenih med drugo svetovno vojno in okupacijo. Amnestija bo zajela ljudi, ki so se pregrešili zoper našo deželo, naše ljudstvo in njegov boj za svobodo in neodvisnost dežele, ki pa niso bili neposredni izvrševalci in organizatorji hudih vojnih zločinov, nitf organizatorji in pobudniki dejavnosti proti današnji FLRJ in njeni ustavni socialistični družbeni in državni ureditvi. Amnestije bodo deležni tudi storilci nekaterih dejanj proti javnemu redu in nedo-voljnemu prehodu čez državno mejo, ljudje, ki se niso odzvali pozivu na vojaško službo, ki so pobegnili iz vojske ali so izpodkopavali ugled države. . .”
Po sedemnajstih letih prostaške gonje, ki jo je vodil jugoslovanski režim posebno proti politični emigraciji, se je verjetno oblastnikom doma zazdelo, da so raztreseni emigranti pozabili na čas in na žrtve, da je prišla doba, ko morejo računati, da je moralna sila teh ljudi že omajana in da jih bo med 150,000, ki jim je amnestija ponudena, mnogo, ki bodo vrgli še zadnje lopate prsti na preteklost in postali del gospodarske emigracije. Predstavniki jugoslovanske oblasti v svetu so podvojili svoje napore in znovič vrgli svoje mreže.
Kakor hitro je besedilo amnestije izšlo, so nastavili svoje rogove vsi važni predstavniki vladnih organizacij, med njimi tudi Sloovenska Izseljeniška Matica. Ob poplavi glasov vseh teh rogov, je nujno potrebno, da kot kulturni ljudje brez zaničevanja in brez sovraštva, toda trdno in odločno povemo svoje mnenje.
Prvič: Ljudje, ki nam danes ponujajo amnestijo, so jo v prvi vrsti potrebni sami. To so namreč ljudje, ki do danes s svojih rok še niso opravi krvi, ki so jo prelili še v maju in juniju leta 1945, ko je po vsem svetu morija že nehala. Vedeli so namreč, da se more “socialistična družbena in državna ureditev” začeti šele tedaj, ko deset tisoč mladih ljudi z idealističnim svetovnim nazorom za vselej zgine pod zemljo. O t'eh tisočih in tisočih ni besede v amnestiji. Jugoslovanski oblastniki jih žele pozabiti in zdaj hočejo, da bi jih pozabili še mi.
Drugič: Naše gledanje na duhovne in kulturne vrednote si je povsem nasprotno. Mi na duhovno kulturo ne gledamo tako, kakor gledajo komunistični oblastniki doma, ko jim je vsako kulturno delo, tudi umetnost, samo inštrument” socialistične” skupnosti. Nam je duhovnost temelj, ne materija, ne nekaj, kar naj bo vzvod in gonilo ideje, proti kateri smo se vseskozi borili. Kako komunistični oblastniki doma kulturo pojmujejo, nam je dovolj dokaz, kako so iz literarne in kulturne zgodovine pometali predstavnike krščanske miselnosti, da omenim le pisatelja Narteja Velikonjo, pesnika in pisatelja dr. Jožefa Lovrenčiča in pesnika Balantiča. Ko je pozneje univerzitetni profesor dr. Slodnjak v nemški izdaji literarne zgodovine te pisatelje vendarle omenil, se je po časopisju vzdignil val jeze in profesor je moral prositi za upokojitev. Oblast, ki s krvavo pestjo hoče dušiti celo misli mrtvih po knjigah, dokazuje, da ne pozna svobode niti v kulturi. Tako svobodo naj ne ponuja ljudem, ki so svoj ponos še ohranili.
Tretjič: Mi nismo naprodaj! Morda bodo našlj koga — mnoge sile odhajajo na delo in jih je že čutiti — toda večina nas je znala dihati tudi pod gnojnico, ki so jo sedemnajst let zlijali na nas od doma in po nekaterih ljudeh tukaj. Ohranili smo svoj ponos in svojo čast in se nismo levili iz revolucionarjev v socialiste in komuniste. Obstali smo na svojih postojankah in tu stojimo. Med nami in njimi je več kot deset tisoč mrtvih in preko te strašne groblje naj nam ne ponujajo roke. Nismo sovražen zid, toda v rem zidu je vzidana kri in mozeg tistih, ki so strohneli po kočevskih jamah in teharskih grabnih in preko krvi teh mi ne segamo v roke tistih, ki so osebno krivi, da se je zločin storil.
Prepričan sem, da se bo mnogo poskušalo, da hi nasedli novi propagandi in pomagali graditi “socialistični družabni in državni red” naše domovine. Ni dolgo nazaj, ko je tu umrl nekdanji slovenski socialistični pisatelj in- kulturni delavec Ivan Molek. Bil je naš idejni nasprotnik, toda čeprav socialist, je bil zagrizen nasprotnik “socialisfičnega” reda.v domovini. Sam. sem bral pismo, v katerem je zapisal: To, kar je danes doma, ni socializem, to je komunizem. Zavoljo trdnosti ga je zapustil socialistični tabor ameriških Slovencev in Molek je postal samotar, odrezan do zadnje ure. Zakaj ga omenjam? Če je človek, ki je bil ideji, ki danes vihra nad našo domovino, vendar bližje ka-
kor mi, spoznal vso podlost, ki se skriva za lepimi besedami, potem jo lahko, še veliko lažje spoznamo mi.
Amnestija more biti za nas samo kos papirja, ki znova dokazuje, da je enotnost naše emigracije trn, ki bi si ga jugoslovanski oblastniki radi izdrli iz očesa. Boli jih, ker jim obrača pogled na krvav mah v Kočevskem rogu in na travo, ki raste nad mrtvimi v Teharjih. Nikogar ne sovražimo, toda svojega slovenstva in naših mrtvih ne prodajamo za skledo leče, ki nam jo ponujajo krvave roke. Operite naj-prvo to kri, tovariši, če jo morete!
Samo v enem je naša rešitev: Enotnost tabora z idealističnim svetovnim nazorom. Značajno in neupogljivo stati na branikih čistega slovenstva in duhovnih vrednot. Samo to ima ceno. Amnestija je samo en dokaz več, da bi nekateri radi spet v kalnem pričeli ribariti v upanju, da bo po sedemnajstih letih ta in ona riba le prijela za vabo.
Karel Mauser.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček

TxxxxxxxxxXXXxxrHHTHTTTT'mn
TYTTYT-
Duluth, Minn. Zima (1961 ga duša v vicah ...
— 1962) je od hudirja huda. , 0- j Resnica pa je, da letos smo menjam letnice, ker letos bomo res imeli izredno dolgo in hudo
VESTI
besedo: Zmaga komunizma bi vpihnila luč našemu življenju! In ali kdo izimed nas hoče to?
To je nekaj najglavnejšin razlogov, da v teh nevarnih časih
imeli še eno zimo, precej gotovo pri nas v Minnesoti, njen uradni koledarski začetek, začne tukaj že tja okrog sv. Mihaela. Od začetka seveda pricaplja na okrog bolj prijazno. Ko si pa enkrat izprosi “jerperge” in se malo udomači, pa pokaže tam Okrog sv. Martina svoje zobe, ki so vsako leto dokaj ostri v tem predelu sveta. Potem pa grize in brca vse tja do sv. Jožefa, največkrat do sv. Jurija in včasih celo do sv. Florijana in za nameček včasi celo do sv. Janeza Nepomuka.
Letos je nam naročila in dostavila tolike množine in količine snega, da po enih krajih še sedaj tičimo globoko v njem. Gori tam okrog International Falls, so ga po enih krajih merili iu pripovedovali, da ga je bilo ponekod do šest čevljev. Tudi tam preko Superior jezera na Gornjem Michiganu so poročali, da ga jim ni manjkalo in da so ga impli še več, kakor pa pri nas v Minnesoti. V enih krajih celo od 9 do 10 čevljev. To je pa že debela odeja. Navadno ga pade tam preko jezera na michiganska tla več kakor tu. Vremenoslovci navajajo neke razloge za to. Pravijo, mrzli valovi, ki jih podijo sape tam nekje iz “gadovih in tajfelnovih peči” še gori nad Alasko, preko Kanade doli proti nam, so napolnjeni z najbolj mrzlimi “vražjimi zamrznjenimi soparami,” ki frčjo po zraku kot poleti brenclji in muhe okrog konj, juncev in krav. A so tako zmrznjeni, da so lažji od najbolj lahkega finega perutninskega perja. Ko to sape neso nad našimi tisočerimi jezeri, jih nadvodno ozračje nad vodami malo ogreje in ko to zračni tokovi tirajo na-
zimo, kakor že nekaj let ne.
* PROBLEMI JEKLARSKE INDUSTRIJE Povzročajo večje in težje skrbi zvezni admini-
\	,	.. dneva do dneva. Vse gre po
st raciji v Washmgtonu. V sedanjih svetovnih gospodarskih in političnih razmerah je za vlado Z. D. nujno, da ima za seboj zanesljivo proizvodnjo vsega tistega, kar je taki velesili kot so Z. D. potrebno v
grob bi šla v takem slučaju demokracija in svoboda ameriškega delodajalca in delavcev. Komunizem bi zagrebel oba po na-1 čelu: “Najboljši nasprotniki komunističnega diktatorstva in komunizma so oni, ki leže šest j _______
čevljev pod zemljo!” Z drugo Več in Več tujih gostov Žele nejših mož sodobne Italije.
Jugoslovanske oblasti se dobro zavedajo pomena tujskega prometa za narodno gospodarstvo.
Tujci prihajajo v deželo in puščajo tam dolarje, funte, marke ni čas za kake nepremišljene in druge valute, do katerih more stavke in borlbe med industrija- dežela sicer samo z izvozom. Tuj-mi in delavskimi unijami. Tre-' ski promet narašča kljub vsem ba je požrtvovalnosti na obeh naporom vlade, zvezne in repu-straneh in na vseh koncih in bliskih, sorazmerno počasi. Ta-krajih.
To so Skrbi, ki
lase na Kennedyevi glavi. Gre $25,000,000. Grški tujski promet, za naše narodno gospodarstvo, ki je bil v vrednosti leta 1956 ki je odvisno od zdrave valute enak jugoslovanskemu, se je do (dolarja). Dolar je zadnja leta lani dvignil na $70,000,000, torej v svoji veljavi precej smuknil na skoraj trikrat toliko kot ju-navzdol. Danes se ne kupi za goslovanski. To dejstvo je pri-dolar več toliko in takega me. pravilo Beograd do sklepa, da je sa, kakor se ga je pred tremi treba nekaj ukreniti. Menda so j leti še in celo niti toliko, kakor ge 0(ji0čili za gradnjo dveh ve-llani še. Ne več toliko obleke, likih novihl hotelov ob sodelo_
ne več toliko tega in tega. Za- vanju ameriških hotelskih kaj? Inflacija pridobiva od
belijo košate
ko je prinesel leta 1956 Jugoslaviji $12,000,000, leta 1961 pa
načelu.: Več plačam za delo, več moram dobiti za blago! Zato je dolar vreden manj in manj.
To so tiste gospodarske mulke, ki povzročajo ne mali glasobol jeklarski indlustriji, za tem ru
_ ...	. .	X3611	darskim družbam in vsej drugi
nastopih m poizkusih. Jeklar-j.,	, ...	j &
ska industrija je ena izmed naj-
glavnejših, na kateri in od ka-
Predisednik Kennedy sam je
. , v , .	, ba previdnost na
si varnost dežele in varnost vse-!
ga, za kar se naša dežela s
vanju ameriških družb. V Zagrebu naj bi bil zgrajen nov velik, moderen hotel v sodelovanju s Pan American Hotels, Inc., v Beogradu ali Sarajevu pa ob sodelovanju s Hilton Hotels International. Nič ni razvidno iz poročil, če imajo trenutno tudi kak načrt za gradnjo modernega hotela v Sloveniji, kjer so pogoji za razvoj tujskega prometa razen v Dalmaciji najboljši v vsej Jugosla-
,	.	•	, ■	■ povdanl, da je na mestu SKraj-
tere zadostne proizvodnje zavi-	.,	.	,	. , ,
^	J	^na previdnost na strani delav-
jskih unij in na strani industrij- vi^‘
falskih družb. Kennedy svari uni- Sne£ m mraz ovirata pomla-
jo vlado postavlja in izpostav Ija. Sodobni svet je nabit z vsemi mogočimi političnimi eKsplo-zivami vse na okrog. Izza že-lesne zavese dviga glavo komunizem, kakor kaka razdražena kobra) da zada smrtni ugriz demokraciji zapadnega sveta. Saj komunizem že več let kar javno napoveduje, kako bo nas poko. pal in položil k večnemu počitku. Ali naj ob vseh teh grožnjah lopo utaknemo glave v pesek, kakor noj? Ter naj čakamo takega po komunistih napovedanega konca?
Hm! še črv se brani pred smrtjo, pa naj mi mirno položimo naše glave na “tnalo,” da jo nam odsekajo komunisti, kakor kakemu dorejenemu puranu?
Tako menda še nismo na glavo padli!! Vsaj upajmo da ne!
In da do kakega takega razočaranja ne pride je naša dolžnost, da smo pripravljeni. Kako? Praznih rok? Ne! Paziti moramo, da bodo naše puške nabite, da bodo imela naša bojna letala dobre peruti in da bo dovolj letal, dovolj ladij, dovolj pušk, topov in drugega, kar o-
prej preko Superior jezera, te- bramba v današnjih nevarnih daj se tako ogrejejo, da se nad časih zahteva. In da bo vsega jezerom ‘ spuntajoj” pocepijo, tega dovolj, je potreba in zelo kakor v kakem mlinu v male potreba, da zlasti naša jeklarsk-snežinke in se potem vsujejo tja
preko jezera, vse gori od Iron-wooda, tja do Copper Falls Mines in po vsem gorenjem michiganskem polotoku, koder je nekoč gazil tak sneg naš pokojni misijonar škof Baraga ter za njun še nekateri drugi naši misijonarji vse tja do Sault Ste Marie in za tem naprej preko Ontario, Kanada, naprej in naprej preko vzhodnega severnoameriškega gorovja proti Atlantiku.
Mi sodobniki se jezimo nad Zimo, snegom, mrazom in nad tem in onem. Toda imamo pa zdaj v naših časih moderna prometna in prevozna sredstva kot letala, buue, automobile in še diugo, ki nam olajšuje potovanja in promet. Ko bi se zdaj vrnil med nas pokojni misijonar škof Baraga, bi nam skoro gotovo dejal:
“Boys, you have easy! In. my times was different! I had to travel miles and miles, most of the time on my two legs.”
“Yes, kar upravičeno bi nam lahko tako povedal.
Mi pa se pritožujemo nad zimo in snegom, kakor kaka ubo-
industrija stoji na močnih solidnih nogah in da v nji in pri njeni proizvodnji vse sodeluje, da gre proizvodnja neprekinjeno naprej tako, da ustreza vsem zahtevam.
Sedanji časi so preresni in prenevarni za naši demokracijo, svobodo in za naš standard življenja, da bi s kakimi pretiranimi zahtevami ovirali tekoče gospodarsko in industrijsko življenje, predvsem življenje je-
dajttsko delo
Na Jožefovo je dobil večji del
Boljši odnosi tudi z Albanijo
Zanimivo je poročilo, da so se . izboljšali tudi odnosi med Beogradom in Tirano, ki so bili vsa zadnja leta sorazmerno napeti. Vodnik komunistične Albanije Enver Hodža je ob vsaki priložnosti napadel Beograd in njegove krivoverske rdeče tovariše.
Albanija in Jugoslavija se pogajata za novo trgovinsko pogodbo, kar bo nemara privedlo tudi do normalnejših diplomatskih in sosedskih odnosov.
Mesu izvažajo, doma ga pa manjka
Jugoslovanske oblasti so tekom lanskega leta skoraj podvojile izvoz mesa in živine, zaradi česar je bilo pomanjkanje mesa na domačem trgu, ki je bilo o-pazno že prejšnja leta, sedaj naravnost očitno. Posebno težavno je dobiti telečje meso. Cene so se dvignile v taki meri, da si more meso povprečna družina privoščiti, če ga že dobi na menici, kvečjemu parkrat na mesec.
Po uradnih podatkih so lani povečali izvoz goveje živine za blizu 72 odstotkov, drobnice kar za 142 odstotkov.
Razlika prevelika
V Ljubljani so prodajali lani pisalne stroje vrste “Olympia” po 125,000 dinarjev, med tem ko so bili istočasno po poročilu -ljubljanskega lista “Delo” v Beogradu le po 85,000 dinarjev. Kdo se ne bi čudil, da so se Ljubljančani v časopisju zaradi tega pošteno jezili in spraševali, čemu naj Slovenec plača za stroj skoro eno tretjino več od Srba ali Hrvata; — isti stroj je bil v. Zagrebu naprodaj za 95,000 dinarjev, torej še vedno za 80,000 dinarjev cenejši kot v Ljubljani.
Prodaja p-et'emc, peciva in pijače tna cesti v Ljubljani — nezdrava
Organi zdravstvenega nadzorstva občine Ljubljana Center so koncem leta lani dognali, da je prodaja živil v kioskih (malih odprtih prodajalnah) nezdrava in ,da so živila često pokvarjena.
Laboratorijski pregledi so pokazali, da “prodaja živil v kioskih ne zadovoljuje in da je cesto v nevarnosti zdravje potrošnikov”. Pojavilo se je zaradi uživanja te hrane več slučajev resnih obolenj. — Ta dejstva naj. si zapomnijo posebno oni, ki mislijo iti na obisk Slovenije. Previdni naj bodo tudi v mlekarnah pri uživanju kislega mleka in jogurta. Dogodilo se je P0" novno, da so dobili gostje v njem koščke stekla. Mlekarne so se izgovarjale in obljubile večjo skrbnost, gostje pa tega niso o-pazili. Zanimivo je to, da morajo take mlečne izdelke še pla' čati, namesto da bi se gostu za njihovo neužitnost in nevarnost opravičili!
TV in filmi v srbščini
Šolski sporedi na ljubljanski televiziji so v srbo-hrvaščini na precejšnjo nejevoljo slovenskih vzgojiteljev in šolnikov. Še bol!
kaj prosperitete v vse kraje na-1	— Na Evelethu je preminula1SG -j621’ Spl°S^ javnost
šib držav	™	7* w ......TT_ predvajanja filmov s srbskim
besedilom. O tem je bilo v zad-
je; naj letos ne prihajajo z novimi zahtevami in naj ne groze s stavkami. Družbam je pa tudi slovenije sneS- Nastopil je mraz
s pravo zimo, ki onemogoča vsako delo na polju. V nižinskih in ravninskih delih Slovenije so v tem času že sadili krompir, fižol in sejali povrtnino in sočivje. Letos mora vse to čakati. Zato se je zelenjava strahovito podražila. Kilo solate je stalo kon-
odikrito namignil: Dajte onim, ki delajo, do česar so upravičeni. Vse naj se uravna v oboje stransko zadovoljnost in pa v zadovoljnost narodnega gospodarstva in varnosti.
Ali ga bodo jeklarske družbe na eni strani in unije na drugi
(hrani poslušale in upoštevale? cem marca kar 900 dinarjev. To bodo pokazali prihodnji me- Hvala Bogu je na razpolago do-
seči.
Upajmo da! Jeklarske družbe, unije jeklarskih delavcev in vsi drugi smo v enem in istem čolnu, če ta ne bo vzdržal na površini, bomo šlj vsi skupaj goodbye pod vodo. In, ali naj si želimo samim sebi kopati jamo?
* BODOČNOST NAM NEKAJ
mače in južno sadje.
Za izboljšanje gospodarskih odnosov z Italijo
Odnosi Jugoslavije z Italijo so na splošno dosti dobri od časa, ko sta si razdelili tržaško ozemlje. Nedavno se je prav povolj-no izrazil o njih predsednik italijanske vlade Fanfani. Zastop-
OBETA. — Kaj obeta? Zadnje nik jugoslovanskega zunanjega mesece se govori, da namera-,m^n^s^rs^va ie izjavil, da se po-
vajo nekatere elektronične firme preselite svoje delavnice v naš severnovzhodni kot naše države. To bi bilo v naše zelezno okrožje in njegovo okolico. Ako pride do tega, bo to prineslo v ta kraj več dela in zaslužka, posebno za naše mlajše, ki nimajo
polnoma strinja s pogledi italijanske vlade in dodal, da naj bi se odnosi med obema država-še izboljšali, prav posebno
ma
na polju gospodarskega sodelovanja. Potrdil je vesti o razgovorih člana jugoslovanske vlade Avda Humo z Enricom Mat-več tistih ambicij, kakor njihovi tei, načelnikom E. N. L, italijan-predniki, lomiti hrbte in vrato-jske državne petrolejske družbe, ve po ruddkopih. Zato se za- j enim gospodarsko najpomemb-
vzema sam governer našo drža- j —------- ■■ ■ ■
ve Elmer Anderson, ki želi, da — Na Gilbertu, Minn. so pa bi imeli vsi kraji naše države; pokopali 25 let starega vojaka
priložnost za obstanek, to se pravi, da bi bilo za vse dela in kruha. Tvrdke, ki se bavijo z elek-
Williama Stupca, ki je služboval v Fort Steward v Georgia, Kjer je umrl. Od tam je bil troničnimi izdelki imajo zadnje prepeljan domov v njegov roj-čase visoka naročila od vlade, ki utni kraj Gilbert, kjer so ga po-potrebuje silne množine raznih kopali iz cerkve sv. Jožefa na izdelkov za armadno letalstvo, gilbertsko pokopališče, motorna vozila in vse kar zahte- j — Na Evelethu je preminul va in potreibuje take izdelke v pred kratkem 72 let stari Jožef teh sedanjih časih. Vlada, ki ji Horvat. Tam zapušča še živega je pa veliko na tem. da pride ne- brata Rudolfa.
gospo-!nice porazdeli v take kraje, da čevar, zapušča eno hčer in pet T, V.‘A 1	“	__
drugi bo vse prebivalstvo deležno ne. sinov. Eden izmed ,sinov Dr. ”Jlh Ietlh ze^rsto Prltozb, \p
sanje je prišlo na dnevni menda celo v ljubljanskem rde-
klarske industrije, ki je eden ših držav, sugestira naj se delav- tudi 75 let stara Mrs. Marv Ho-glavnih stebrov našega gospo-!nice porazdeli darstva. To na eni in
strani. To velja tudi industrij- kaj tega dela in dohodkov od Anthony Hočevar, je zdravnik sk m družbam, če te gledajo le njega. Da bi le b.Uo tako res in v Sault Ste. Marie, Michigan, j	v ,JU
na to, kako bi izkorišgevaie de-'s tem pa več dela za te naše Pokopana je bila iz cerkve sv 'cem Pa* lamentu, ne da bi se P lavce in bi jim ne dale, kar de-.kraje.	Družine na Evelethu	loza’ dosti izboljšal. Končno P
lavcem gre za njihovo delo. Pa! * NQVI GROBOVI: - O teh1 - Na Buhi, Minn. pa ie pre. prav tako tudi delavskim uni- najnerajši pisem. Vsak sloven- minul 68 let stari Marko J. Jur-jam, če te zahtevajo pretirane ski grob med nami pomeni ene- kovich. Zapušča žalujočo vdo-zahteve od delodajalcev. Danes ga slovenskega človeka manj vo, tri sinove in dve hčere Po- ' je potrebno bolj kakor kedaj med nami. Pa, pomoči proti te- kopan je bil iz cerkve Naše Gos-
preje v zgodovini sodelovanje mu ni.
vs,eh stran1-, da se ohrani, in oču- l — Pred kratkim je preminul
va demokratični in. svoboden na- v Virginia bplnišnici 84 let sorodnikom pa iskreno sožalje' čin življenja, kakoršnega pred- stari Frank Z-bašnik, z Ely, Minn. | * VSEM čitat.eljem in naroč-stavlja naša Amerika. Važno je, Tu zapušča vdovo ženo .Marj j o, nikom A. D. želim vesele in zada pomnimo, če bi kedaj prišlo dva sina in eno hqer. Pokopan dovoljne velikonočne praznike do poraza, tedaj bi komunistični je bil iz cerkve sv. Antona na bi mnogo pirhov!
“pogrebniki” pokopali vse! V Ely.	|	"	And rej ček.
pe Prevs. Srca v tem mestu. Vsem pokojnim mir in. pokoj.
ložaj dosti izboljšal. Končno bilo sklenjeno, naj slovenska ki' nopodjetja ne izposojajo dosled' no in načrtno filmov, ki nimaj0 slovenskega besedila. Težko verjetno, da se tega sklepa vsi držijo!	i
POLICIJSKI RADIO
Prva policijska radijska P°' staja je bila postavljena v Nc^ Yorku leta 1916, da bi vzdrževala vezi s strežnimi čolni v pristanišču.
**amm«mntmtnnmftffiKnn??tnnnm»mt?nn«»nntnmnttntn»tn»nn»mm: Josip Jurčič:
DOKTOR ZOBER
IZVIREN ROMAN
To ne sme biti! Kako je bil v tej hiši? Vstane in hodi gori in doli po sobi. Razmišlja, a nazadnje strese z glavo in se zopet usede, češ, ne bodimo smešni. Volja, volja!
Drugi dan je bil slučajno Zopet četrtek; on gre mimo grede, pozdravi gospico, in misleč na včerajšnji sklep: Volja! — hoče dalje iti. Ona ga pokliče — in zopet je slonel na plotu in govoril je ž njo Prijetne, dasi neznatne reči, dolgo.
Ni bilo prav, da ga je klica-la. Ko je šel proč, bilo mu je tesno pri shcu, kakor da bi bil nekaj storil, kar ni prav, tesno a tudi nekako veselje je bdo v tej tesnobi, neugoden Čut, katerega se pa znebiti ni želel.
Lisec je sedaj, to se razu-nmje, tudi natanko poznal razmere v gradu. Mlada hči Karlina je bila na Pražanku vzra-sla. Njena učiteljica je bila po nčetovi smrti — kakor spredaj enkrat omenjeno — samo gospodična Senčarjeva. Prej Jo bila v otroški šoli v mestu. ^ar je dorasla nekoliko, bila Jo v mestu samo dvakrat za ^n dan po opravkih — kakor že drugje povedano. Vso drugo vzrejo je imela le Senčarici Nahvaliti. V najbližnji sosešči-Pi ni bilo dosti omikanih ljudi, odkar je bila pražanska gospa na glasu, da je mnogokrat duševno bolna, ni prišel čisto nihče v vizite. Kakor da bi se bili ljudje bali. Tudi Langman prej v okolici ni bil nikdar priljubljen. Tako je bila Lina sama vzrasla in vs-lod tega je bila v mnogem oziru naravnejša in drugačna nego druge deklice. Tuja ji je bila vsa umeteljnost, skrivati Svoje srce. Zato v svoji naivnosti niti ni znala skrivati, da ■io občenje z mladim inženir-•iom zanima.
Lisec je moral tudi zapaziti njeno nagnenje do njega, ker nmalu mu je zaupala svoje Plule skrivnosti in govorila ž Pjim kakor otrok z otrokom, 'ukor da bi bila od mladega
skupaj.
L)n pa, ne da bi bil pomislil rosnih nasledkov takega čuta, Plenil je, da je to sestrsko sočutje, prijateljstvo, in vese-110 ga je srčno, saj je zavest, ^ a nas kdo rad ima, tako pri-jeten čut in dober človek je lvuležen za vsako ljubezen.
Spremenila se je bila — 5:1 ojte čuda! — pa stara gos-b°dična Senčarjeva Liscu nas-Ibcti. Ona ni več toliko in ne '°č tako zaupno govorila ž ^Jun, kakor nekdaj. Lisec je ° Pripisoval slučaju, da je nekoliko občeval z doktorjem °brom, kar starki ni bilo po
v°lji.
Luko dolgo ostanete še pri as?” vprašala ga je cb neki ^'kki jako mrzlo. In ko ji Li-, 'j Pravi, da bode vse njegovo ° ° prav kmalu dovršeno, °jci ona, niti ene besede Žalovanja zaradi njegovega ‘Zn j ega odhoda ni imela.
Šestnajsto poglavje. jePega jutra pride v grad ° kolena bosonogi desetletni Upk0 Solarjev in ker ni bilo 1 v°gar pred gradom, na pra-j U Pa je silni sultan dremaje o'-')0 namež‘koval, obstane na u’ Potiplje se z eno roko za j^Se’ drugo v hlačni žep dene v^‘’tuth P'a je, ker “naprej ne ^e> nazaj ne sme’’. Že je na s ^ ' da bi ihteti začel, kajti Ji J0 se že nabirajo v velikih ^ceh na debelem licu pod lasa-01 čelom, ko priskace iz veže i°spiea Lina in spoznav,ši deč-a> veselo vpraša:
“Kaj bi rad, Janezek? Pojdi no sem, ne boj se!’’
Janezek sname napol raztrgani klobuček z glave, kakor ga je bila doma mati naučila, in na vsem životu tresoč se ob zidu koraca široko kakor raca h gospici, svoj pogled vedno v psa uprt. Gospica mu pride nasproti, pogladi mu s svojo ročico mršave lase s čela in ponavlja: “Kaj bi pa rad, Janezek?’’
“Gospod so rekli, da bi radi, ko bi prišli k njim,” počasi in polglasno boječe pove, kakor so ga bili naučili.
“Kateri gospod?”
“Naš.”
“Ali ne jaz, ni rekel, da naj jaz pridem. Kdo drugi gotovo; ne veš, kdo?” vprašuje gospica.
Janezkove informacije pa so bile proč; ali ga je zapustil spomin, ali si ni upal več govoriti, molčal je. Tako je morala gospica sama ugibati in iz vsega, kar je Janezek nekoliko s kimanjem še najbolj potrjeval, sklepala je, da doktor Zober pošilja po Lisca.
Ona prime dečka za roko in ga vodi ob gradu na zgorenji konec. Tam sta bila dva okna odprta; gospica poišče droben kamenček in od veselja smehljaje se, kakor da bi kaj prijetnega opravljala, na lahko zaluči kamenček na nevisoko okno. Takoj se prikaže Lisčev obraz med cvetlicami, katere mu je bila že od početka njegovega prihoda Senčarica tja postavila, in videč veselo deklico, zardi in zjasni se tudi njegov obraz.
“Pojte doli, ta-le moj Janezek Vam ima nekaj važnega povedati od doktor Zobra,” kliče ga ona in v hipu je bil Lisec pri njej na vrtu, kjer sta potem, ko je odšel mali sel, še dolgo govorila. Rada bi bila zvedela, kaj mu Zober hoče, ali pravzaprav najrajša bi biia ž njim šla, ko bi bila smela, ker sedaj je bila ona vselej na Lisčevi strani, ako je proti Senčarici zagovarjal starega čudneža, če si prav ni znala razlogov iskati. Nazadnje pa je prišla Senčarica k njima, katera je tako kisel obraz naredila, da je obema vesele besede zmanjkalo in sta se ločila, ona v grad nazaj, on v vas, doktor Zobra iskat.
Med tremi slivami je imel doktor Zober privezano svilnato visečo vrvno posteljo in je ležal v njej ter pušil tobak iz dolge pipe. Bil je sicer brez dela, niti čitanja ni imel nobenega. Nad njegovo glavo so bile lepo plavo zrele češplje, vabljivo so visele na polnih vejah, treba bi se mu bilo samo stegniti in pripognil bi si jih bil.
A pipa je starcu boljše dišala, kajti ko je izpušil, vzdiguje se, da bi drugo natlačil. Zdaj pride Lisec.
“Baš prav, da pridete. Tamle na oknu je tobak, natlačite mi pipo,” reče prišlecu, “Vi ste mlad, moji udje so pa danes nekaj trdi.”
Ta stori po njegovi želji in ležečemu še prižge tobak.
“Sedaj mi pa prinesite moje naočnike iz izbe. Na mizi jih najbrž kje najdete na knjigi. Jaz moram enkrat natanko pogledati,” nadaljuje doktor in Lisec mu tudi to stori, dasi je bilo čudno motivirano.
Sltarec natakne očala in gleda Lisca v obraz nekaj časa. Potem sname zopet umeteljne steklene oči in jih v travo vrže, tja, kjer je ležala že njegova kapa.
(Dalje prihodnjič)
APRIL
Hi 2 Ij3 li 4l! 5116H 7
8 !i 9 Mil1,121113114,
15lil6lll7l.l8lll9H201l21,
22J|23J[24|j25ll26ll27jl2!
mm i j j j j
KOLEDAR
društvenih
prireditev
APRIL
14.—Občni zbor Slovenske pristave v Baragovem domu. Začetek ob 8. zvečer.
14.	—Baragova prosveta bo predvajala v Baragovem domu ob 7:30 zvečer film o rimski olim-piadi.
15.	—Baragova prosveta bo predvajala v Baragovem domu ob 3:45 popoldne film o rimski o-limpiadi.
28.	—Pevski zbor Korotan priredi v Torontu v Kanadi koncert.
29.	—Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ priredi za 50-Jetnico obstoja banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob petih pop.
29.—Pevski zbor Slovan priredi
spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
MAJ
6.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in plesom v isti dvorani.
6.	—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi pomladansko telovadno akademijo v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
13.—Pevsko društvo PLANINA priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih pop.
13.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v novi farni dvorani.
13.—Materinska proslava otrok ISlovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti.
JUNIJ
17.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
17.—Izlet otrok Slovenske šole
pri Mariji Vnebovzeti na Belle Isle.
24.—Ohio KSKJ dan.
24.—Odbor staršev slovenske
šole pri Sv. Vidu priredi izlet staršev otrok in prijateljev slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovensko pristavo.
JULIJ
1*—Otvoritvena p r i r e ditev na Slovenski pristavi.
7.	—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi.
8.	—Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi.
11., 12., 13., 14., 15. — Vsakoletni farni karnival pri Sv. Vidu.
22.—Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na farmi sv. Jožefa na White Rd.
29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST
4.	—Pevsko društvo Slavček priredi piknik na Slovenski pristavi.
5.	—Dramatsko društvo LILIJA
priredi “Slovenski dan” na farmi sv. Jožefa na White Rd. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
10.	—Štajerski klub priredi martinovanje.
11.	—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne.
11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
25.—Prosveta Baragovega doma
priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER
3.—Pevski zbor Slovan priredi
jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.	1
-----o-----
Bolgarija bo gradila velike jeklarne
SOFIJA, Bolg. — Vlada se je odločila povečati jeklarne in železarne pri Kremimov-zi, kakih 6 milj od tod. Prve nove peči za pridobivanje jekla bodo v obratu sredi prihodnjega leta.
Računajo, da bodo- združene jeklarne in železarne dajale v prvi dobi 1,100,000 ton železa in 1,300,000 ton jekla. Ko bodo zgrajene in v polnem obratu, bodo pa dajale na leto 3 milijone ton jekla. V njih bo zaposleno skupno okoli 15,000 ljudi. Vso opremo in stroje bo dobavila Sovjetska zveza.
Do druge svetovne vojne Bolgarija železa in jekla skoro ni producirala.
Spremembe v vodstvu Stroh pivovarne
DETROIT, Mich. — Pivovarna Stroh je izvedla s 1. aprilom več sprememb v vodstvu svojega prodajnega oddelka.
Arthur W. Bentler iz Detroita je bil imenovan za manager j a prodaje v Detroitu na mesto pok. C. J. Cooka.
Thomas H. Sculthorpe iz Detroita je bil imenovan na mesto Bentlerja za manager) a oddelka za pospeševanje prodaje.
Poleg teh dveh glavnih sprememb so bile še sledeče: Vincent P. Lunarde je bil imenovan za pomožnega mestnega mana-gerja. Preje je bil manager prodaje za Zah. Virginijo in Pennsylvanio. Patrick Fox, prejšnji okrožni manager v Detroitu, je bil imenovan za ma-nagerja nakupov za Detroit. D. J. Bennett, ki je bil doslej manager prodaje za jugozahodni Miohigan) je prevzel mesto prodajnega managerja za Z. Virginijo in Pennsylvanio. Alex Keurejian, dosedanji prodajni zastopnik v mestu, je bil imenovan za okrožnega managerja za jugozahodni Michigan.
A. W. Bentler je doma v Detroitu in je pri Stroh Brewery Co. že okoli 25 let. Tja je šel kmalu potem, ko je končal Eastern High School. Zadnjih 12 let se je prizadeval za povečanje prodaje družbenih izdelkov. Je član vrste strokovnih organizacij.
T. H. Sculthorpe je bil tudi rojen v Detroitu in se je tudi v glavnem udejstvoval večji del svojih odraslih let na polju pospeševanja prodaje. Predno je
NIKDAR PREVEC — Vsako bitje ali reč more sprejeti nase le določeno tezo. Na to pravilo so ipozabili v Odinu v Illinois, ko so naložili na železniški voz 125 ton težek že-letzni vlivek. Voz se je 'pod težo podal in obtičal^
prišel k Stroh, je bil zaposlen pri Barrie Co. v Detroitu.
Izpiti za samovozače delno v domačih jezikih?
CLEVELAND, O. — Clevelandski avtomobilski klub je predložil, naj bi se vseljencem, ki še ne obvladajo dobro angleščine, dovolilo, da delajo pismeni del izpita za samovozače v svojih domačih jezikih. O predlogu bodo razpravljali jutri opoldne v klubovih prostorih direktor za varnost na državnih velecestah G. Keys, klubov direktor za varnost prometa ga. P. Gnau in zastopniki narodnostnih skupin iz Clevelanda, Toleda in Youngstowna.
Zakon zahteva, da samovozač pozna in razume prometne znake in navodila v angleščini, nikjer pa ni določeno, da mora skušnjo opraviti v angleščini. --------------o------
Upor Castrove vrste v republiki Ekvador!
Pristaši Castra so začeli v Ekvadorju oborožen upor proti vladi predsednika Arosemena, ki je pretekli teden pretrgal vezi s Kubo.
QUITO, Ekv. — Obrambni minister je objavil, da so vladne čete zajele 30 upornikov in zaplenile nekaj orožja, ki je bilo vtihotapljeno v Ekvador s Kube, v srednjem delu severnega Ekvadorja. Ujetnike bodo pripeljali v glavno mesto in jih postavili pred sodišče.
Vlada trdi, da je imenovano področje v “izrednem stanju”, odkar je pretekli torek Ekvador prekinil diplomatske zveze s Kubo, Poljsko in Češkoslovaško. Uporniki naj bi bili člani Revolucionarne zveze ekvadorske mladine, ki je po svojem mišljenju in političnih idejah zelo blizu Castrovi revoluciji na Kubi.
Obrambni minister Francisco Tamariz je po sklepu vlade poslal v ogroženi predel dežele vojaštvo, da upor zatre, predno bi dosegel nevaren obseg.
Fidel Castro je ekvadorskega predsednika Carlosa Arosemena po prekinitvi diplomatskih odnosov s Kubo ostro napadel v javnem govoru preko radia in televizije. Gfznačil ga je za “pijanega bojazljivca” in mu napovedal, da ne bo dolgo vladal. --------------o------
Nov sputnik po načrtu
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je poslala v petek na pot okoli Zemlje novega sputni-ka “Cosmos II.”. Po uradnih podatkih vse naprave v njem v redu delujejo in pošiljajo na Zemljo svoje ugotovitve. Zemljo obkroži vsake 102.5 minute. Od nje se oddalji največ 975 milj, pa se ji približa najbolj na 133 milj.
Rusi so poslali podobno umetno luno “Cosmos I.” na pot o-koli Zemlje 16. marca. Ne o oni ne o zadnji niso poročali nobenih podrobnosti.
-----o------
Castro izpustil prijete iskalce zakladov
HAVANA, Kuba, — Kubanske oblasti so izpustile sedem Amerikancev, ki se jim je na poti proti Portoriku, kamor so šli stikat za potopljenimi zakladi, pote pila ladja in so se komaj rešili na Kubo.
Kubanske oblasti so jih najprej prijele kot ameriške vohune “Žabarje,” pa s.pozna-le svojo zmoto in Amerikance .po posredovanju Švice, ki zastopa koristi Združenih držav na Kubi, izpustile.
-----—o------
Zakonski možje
Geepod Trpin:	“Moja žena
lahko govori o kakem predmetu ure in ure.”
Gospod Mučenik: “Moji pa še •predmeta treba ni.”
Armada sprejela sklep o zmanjšanju moštva z obžalovanjem
WASHINGTON, D.C. — Načelnika Narodne garde in Armadnih rezerv sta sprejela sklep vlade o zmanjšanju Narodne garde in Armadne rezerve za skupno osem divizij z obžalovanjem.
Načelnik Narodne garde gen. McGowan je dejal, da bi zelo rad obdržal sedanje število moštva in enot garde, da pa sprejema odločitev armade.
Ženske dobijo delo
ŠIVILJA
za bombažne obleke in predpasnike. Skušnja potrebna. 5 dni tedensko — od kosa.
CARMEN LEE 425 Lakeside Ave. NW 2nd floor
(71)
MALI OGLASI
Opremljeno stanovanje
Na E. 71 cesti se odda dve sobi in kopalnica. Privatni vhod. Kličite FA 1-0021 ali UT 1-6587.
________________________(70)
Hiša naprodaj
V starem kraju je naprodaj hiša ob cesti z velikim vrtom in druge parcele, v vasi Palčje, pošta Št. Peter na Krasu, Jugoslavija. Za pojasnila pišite na: Mrs. Mary Kovach, 13916 Oak-view Blvd., Cleveland 25, Ohio. Telefon MO 2-2142.
_____________________ (70)
Ženitna ponudba
Verna slovenska mladenka, novonaseljenka, prikupne zunanjosti, se želi seznaniti s katoliškim Slovencem, samcem ali vdovcem, starim od 45 do 65 let. Ponudbe na Ameriško Domovino pod “Zdrava bodočnost”.	— (72)
Prosto stanovanje
Prosto stanovanje se dobi v zameno, če ostanete na farmi blizu Geneve. Kličite IV 1-6662. ______	(73)
Farma naprodaj
Lepa 4-sobna hiša, kopalnica, klet, 2 garaži, velik hlev, 3 kokošnjaki, skupno 81 akrov zemlje, od tega 50 akrov za orati, 6 akrov grozdja in gozd. Zglasite se pri Antonu Seliškar, R. D. 2, Ledge Rd., South Madison, O. __________ -(71)
Naprodaj
Delikatesen in poslopje, 6 sob zgoraj, 5 spodaj, 2 kopalnici. Primerno za veliko družino ali 2 družini. Dvojna zidana garaža, čez cesto od sv. Lovrenca cerkve. Zaloga in oprema. Samo $11,900. Kličite MI 1-6327.	(71)
Hiša naprodaj
v lepi, novi naselbini v Euclidu. Zaradi selitve iz mesta. Hiša ima 4 in pol sobe, vse v pritličju, veliko klet, vzidano kuhinjsko peč, velik vrt, dve garaži, izvrstna transportacija. Oglejte si jo na 1854 Kapel Dr., Euclid, tel. KE 1-2626.	—(70)
NADUHA
Vas muči! Oglasite se pri nas! imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio
Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah.
PrijafePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
•7 A OQTA'RIi'T t’
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 08th St.. EN 1-4212
ČE HOČETE . . .
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite te do nas
J0S. OLUBOKiiB
986 E. 74th St.
HE 1-6607
“Da, toda predpoldne ne sprejema.’’
“Naročeno mi je, da pridem še predpoldne k njej.”
“To je kaj drugega. Pozvonite pri hišnih vratih pa vam bodo pokazaJi.”
Rozalina je pozvonila.
Odprl je možak, napol strežaj, napol strojnik, dobrodušen in obrit. Ko pa se je pojavila pred njim zala mladenka, se mu je razširilo obličje v tisto blaženo zadovoljstvo, ki naj bi značilo v izvestnem osredju toliko kot vljudnost.
“Želite, gospodična?” “Govorila bi rada z gospo Hughovo.”
“Dopoldne, žal, gospa ne sprejema.”
“Morebiti me bo pa le sprejela ..., prihajam namreč zaradi službe za sobarico ...”
Oči služabnika so postale čisto okrogle:
“Vi _ sobarica? ... Dete šen-haj!”	' ' ,
In šofer se odmakne nazaj ter ogleduje podrobno in brez sramu njen obraz, obleko, ročno torbico...
“Dete šentaj”, povzame, “dobro se postavi, gospa! Jaz za svojo osebo vam torej želim največ uspeha, gospodična. Ampak, da, kar zares! Stopite no malo bliže! Melanija, hoj, Melanija! To je nova sobarica! Aha, kako pa naj vas kličemo, a?”
“Marija Durand.”
“Izvrstno! Marija Durand, to ime si je lahko zapomniti. No, gospodična Marija Durand, v imenu osebja hiše Hughe et Cie mi je čast in posebno veselje, da vas pozdravim: Dabrodošla!” V tem hipu je zaškripalo široko leseno in izrezljano stopnišče pod težkim korakom in v Somraku veže se je odrazil zaripel. nabuhel obraz, z vidnimi brki.
“Melanija, to je nova sobarica”, je predstavil gospodično šofer.
Toda obličje Melanije se ni obrnilo proti moškemu: iskalo je lice novodošle ženske ..., “novinke”.
Uprav rovtarsko je ogledovala njen obraz do vseh potankosti.
In različje med obema se je namah pokazalo.
Tu lepa — tam okrutna.
Lepa poveša oči... Okrutna je nezaupljiva in skuša dognati, kaj se skriva za tem belim čelom, za temi žalostnimi očmi, za tem boječim in nepredornim obrazom.
Kaj je pač izsledila, okrutni-ca? Da bo nemara to dekle pravo slabče ... In tako je prav, zakaj imela jo bo lahko v oblasti kot vse prejšnje.
Šele po vsem tem podrobnem ogledu in ugotovitvah se je njeno veličanstvo kraja blagovolilo nasmehniti:
“Prihajaitej kajnej zaradi službe sobarice?”
“Da.”
“Najprej in predvsem, ali nimate “krompirjeve bolezni”?” “Ne razumem ...”
“Vprašam vas: ali niste tuberkulozna?”
“Ne.”
“To zato, punčka moja, ker se mi zdite malo bledikasti... in je služiba trda . .. Opozarjam vas rajši takoj. Odveč bi bilo praviti gospe, da sem vam to rekla. Končno lahko vseeno poskusite ... Pošilja vas župnik od Sv. Frančiška Šaleškega, kaj ne?”
“Toda, ali oddajate službo vi, ali — gospa?”
“O, punčka moja, tukaj sem gospa jaz! Pa saj boste vendarle takoj govorili z gospo ... — Vstopite tod!”
Šofer se je pripravljal, da odpre vrata malega salona.
“Ne, ne tistih vrat! — Tu-le! Ali .de ob pamet, Celestin?” Kuharica odpahne vrata nekakšne pisarne, uporabljive v razne svrhe.
“Sedite! Obvestila bom gospo. Saj res, kako se pa zovete?” “Marija Durand.”
“Da, sem si mislila, da morate imeti kakšno tako ime.”
In debela ženska, ki jo je bil možak nazival “Melanijo”, je šla zopet s težkimi koraki po stopnicah navzgor, ki so druga za drugo škripale pod njeno težo.
Strojnik) ki je ostal sam z Marijo Durand^ je blagovoljno pomežiknil.
“Menim, da pojde. Zdi se, da ste ugajali Melaniji! In Melanija, no, je Melanija! Sicer je pa hiša dobra, naj pravi kdo, kar hoče ... Imeli boste 300 frankov in vino povrhu.”
“Ga ne pijem.”
“Predvsem: ne povejte tega! Bo prišlo nam drugim prav ... Ah, vi ne pijete vina ... To je
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — SHORT ORDERS Established 15 yrs. Present owner here 9 yrs. Good location. Living quarters in rear. $4,000. AL 2-5216.
(70)
GROCERY STORE Equipped with 7 refrigerator cases, 4 deep freezers. Selling on account of illness. Under $7000. $2000 down. HA 1-1430.	(72)
TAVERN WITH HALL AND ENTIRE STOCK
Good established business. $5,000. 2110 N. Damen, EV 4-9386 or AV 2-4132.	(71)
KULTURNA IZMENJAVA — Tsuneo Nozake, 23 let star visokošolec, je prišel na izmenjavo na San Jose State College v Kaliforniji. V nekaj mesecih se je navadil na lameriško hrano, ki pa jo včasih je s —- paličicami. Te je začela delno uporabljati tudi družina, pri kateri živi.
j že takoj ena dobra točka, če bi 'Melanija to vedela! Kar trdoglavo bi se zavzela pri gospej za vas! Končno pa, ponavljam, tu ni bogvekaj dela ... Ampak nekaj je neolbhodno potrebno, ugajati Melaniji...! Zakaj, kakor vam je dobro povedala, Melanija je gospa... in gospa je — gospod ... Če se vam posreči, da si to stvar takoj spočetka dobro vtisnete v svojo glavico, potem ste rešeni. Jaz grem. Nekdo prihaja.”
V resnici je nekdo prihajal. To pot so se čule dvojne stopinje: gospa in Melanija.
Prva je vstopila obilna gospa v prekrasni japonski jutranji halji z zlatom bogato nakičena in po modi.
Sedla je v naslonjač, vzela svojo naočnico in premerila še ona Marijo Durand od glave do pete.
Koj po prvih vprašanjih je čutilo dekle, da je že imela Melanija svoje prste vmes.
“Hčerka moja, da, všeč ste mi... še dosti. Ali ste trdnega zdravja?”
“Gospa, nikoli nisem bila bolna.”
“Od česa so umrli vaši star. ši?”
“Vsled žalosti, gospa.” “Hčerka moja, tako govore pesniki... človek umrje od tuberkuloze .. ., od raka, od črevesnega vnetja ... Od žalosti pa umirajo le v romanih.” Melanija, ki je stala v kotu z rokam; ob bokih, je prikimala.
“Vidite,” je nadaljevala gospa, “najbolj se tu namreč bojimo tuberkuloze. Moj sin Ludvik je star štiri in dvajset let, je izvrstnega zdravja, hiša je zdrava, vsi so zdravi.. . Razumeli boste, da bi za nič na svetu, niti radi našega ljubega prijatelja, župnika pri Sv. Franši-šku Šaleškem .. .”
“Toda, gospa, zagotavljam vas, da niso imeli niti moji starši niti jaz nikoli ničesar, karkoli bi le količkaj sličilo jetiki.” “Dobro! Kje ste prej služili?” “Še nikjer.”
“Res, takisto mi je pisal tudi naš izvrstni prijatelj. Končno j mi je to ljubše. Melanija vas bo še laže izučila.. Dobivali boste 300 frankov na mesec. Prvo je, da si pri kupovanju ničesar ne pridržite! O, kar se tega tiče, sem divja! In da veste, imam oko, ki je, če že ne orlovsko, pa vendarle bistrovidno!”
Ker ni Marija Durand ničesar odgovorila, se je gospa Hughe obrnila h kuharici.
“Marija Durand.”
“Torej, Melanija, peljite zdaj ...Saj res, kako se pa pišete?” “Aha, Durand .. . To ime me na nekaj spominja. Ali ste morda v sorodu z družino Durand,
ki sem jo svojčas poznala in ki je imela gostilno v ulici Mouf-fetard?”
“Ne bi rekla, gospa .. .” “Sicer je pa to brez pomena. Melanija vam pokaže vašo sobo in vi prevzamete takoj svoje delo. Vi boste stregli pri mizi, zakaj strojnik mora biti že gotov z obedom, ko se dvignemo od mize, da je koj na razpolago gospodoma. Vse drugo vam pokaže Melanija. Dovolj! Dopade-te se mi... Prepričana sem, da se bovo dobro razumeli!” “Gospa se lahko zanese, da bom storila vse, da jo zadovoljim.”
“Kaj sem hotela reči Melanija? Ali je gospod Ludovik že doma?”
“Mislim, da ne.”
“Mislite, da ne! Torej ga še ni?”
“Očividno!”
Gospa Hughe je pogledala
1 sinjega neba ...
Ta postelja, dva stola, stara, toaletna mizica iz posteklenjene litine, smrekova miza, omara pod visečim podom stopnišča, ki vodi na podstrešje, to je bila njena soba ... oh, kakršnasibodi, da, pač kakršnakoli... Nobenega razpela na zidu, nobene silke na opravi. Marija Durand je pomislila, da bo mogla, ko pride njen kovčeg ublažiti to siroma-ščino vsaj z nekaj osebnega obeležja.
Toda ali bo smela to storiti? Če bi zapazila Melanija na kaminu družinske portrete ..., koliko vprašanj!
Niti tega ne! Portreti ostanejo na dnu kovčega.
Ta kovčeg sta ji prinesla v sobo strojnik in šofer najetega avtomobila. Za napitnino jima je Marija Durand skoraj izpraznila svojo denarnico. — Bil je proti nebu in je neopazno zga. skrajni čas, da je dobila službo! nila z rameni.	j Ko sta bila možaka zopet od-
In ta, že samo ta gib je bil za šla, je imela Marija vtis, da je Marijo Durand kot ugotovitev, J manj sama. Res ne bo mogla izda je v tej nadvse bogati hiši ložiti svojih stvari, svojih oseb-
nekaj, kar kali mir in srečo.
I
Peto poglavje
Soba Marije Durand je bila boljša kot so navadno sobe v šestem nadstropju velikih pariških zgradb.
Ko je bila Melanija odšla, je sedla Marija Durand na majhno
nih spominov, a ostanki njene preteklosti bili so le tukaj, v njenem obližju.
“Neživi predmeti, ali imate vendarle dušo...?”
Da, ti predmeti so imeli svojo skrivnostno dušo, ki je plahutala okoli njene, okoli duše uboge Marije Durand, in ki je že na-obito posteljo, ki je postajala1 polnjevala samoto z vso zvesto-
njena in je pogledala na štiri gole stene, na okno, ki je imelo izgled na uličico in v katerem se je kazal štirikoten izrezek
bo ljubezni.
(Dalje prihodnjič.)
Oglašajte “Amer. Domovini”
L——.	a.®
g. 11
Mr. Common ^eirts says:
fainf
Profits!
Ik M?
into
YOUR SAVINGS START EARNING 4% INTEREST NOW AT ST. CLAIR SAVINGS ASSOCIATION ... AND INTEREST IS PAID TWICE A YEAR ...ON JUNE 30TH AND DECEMBER 3IST...SAVE REGULARLY AT ST. CLAIR SAVINGS FOR A SECURE FUTURE... YOUR SAVINGS GROW PROFITABLY AT 4* INTEREST.
AH Savings Deposited through APRIL 16th.. EARN
%
4
Current An««
from APRIL lat
AVI N G S
(S^CsHMUient UcAtiMA
013 EAST 105th STREET 25000 EUCLID AVENUE 6236 ST. CLAIR AVENUE
VREMENSKI BALON — Tehnik v Cambridgeu, Mass., gleda skozi balon, tz kakršnih mislijo napraviti celo tmrežo ykoii Zemlje iza podrobnejše ugotavljanje vremena.
Manj oglasov
Japonskim zakonskim možem v prihodnje ne bo več treba objavljati v dnevnih listih oglasov, da ne odgovarjajo za dolgove, ki jih napravijo njihove žene. Tokijsko vrhovno sodišče je sprejelo načelni sklep, da mož nik-
dar ne bo dolžan poravnati dolgov, ki jih bo njegova žena napravila brez njegove vednosti in pismenega pristanka.
— Jezero Ontario je naiožje od vseh petih Velikih jezer. Široko je le 53 milj.

NAROČITE SEDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE naše pristne DOMAČE MESENE KLOBASE, SUNKE IN ŽELODCE pri
STANDARD SUPER VALU FOOD MARKET
854 EAST 185th ST.
IV 1-568G
NA ZALOGI IMAMO TUDI AJDOVO MOKO, KOKSER FIŽOL IN KAŠO!
VSE VRSTE PIJAČE, posebno SLOVENSKA VINA. — Lahko vzamete ven!
. EDWARD PLANISEK, lastnik
Se priporočamo
ZA POPKA VITI ALI 81A VITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta u&dlov:
R. P. D. No. 1, Konte 44. Newbiur?, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
I
I
ft
M
n
d
9*
K
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..17002 Ijikeshor> lUrit.
Pokličite podne*! ali ponoči HEndersov 1-208«	KEnmure 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
TRDA POT V ZAKON •— Mary Ann Rooney v Pittsburghu, Pa., je imela napovedano poroko. Preko noči Se je nabralo do 15 palcev snega in izgiedalo je, da ne bo mogla do cerkve. Nevesta se ni ustrašila. Obula je hlače in snežne čevlje, vzela poročno obleko seboj in išla skozi .sneg proti cerkvi. Pri znancih se je preoolekla in tako jo vidimo na levi v popotni opremi, ma desni pa v poi'ocni.
ŠE RO [STAREM >— Japonca pereta p reki Kamo “yu-zen,” vrsto poslikane svile ,v krasno izrazitih barvah. Proces tega .slikanja izvira iz petega stoletja in je danes le še zelo malo ljudi, tki znajo izdelovati na roko tkani “yuzen”.