Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenturt, Gasomctergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovcc-Rorovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Cclovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. * "1V4U * t Letnik XII. Celovec, petek, 22. marec 1957 Štev. 12 (777) Kmečkemu delu večji delež na narodnem dohodku Z občnega zbora Slovenske kmečke zveze V Delavski zbornici v Celovcu je bil minuli torek letošnji redni občni zbor Slovenske kmečke zveze. Poleg zastopnikov organizacije iz raznih krajev njene dejavnosti so zboru prisostvovali tudi gojenci obeh letnikov slovenske kmetijske šole v Podravljah, kot častni gostje pa so se občnega zbora udeležili predsednik Glavne zadružne zVeze Slovenije Jože Ingolič, kot predstavnika Zveze slovenskih organizacij pa predsednik nadzornega odbora dr. Franc Petek in predsednik upravnega odbora dr. Franci Zwitter. V svojem pozdravnem nagovoru je dr. Franci Zwitter podčrtal potrebo, da se Vse V ZSO vključene organizacije in vsi njihovi člani na vseh področjih svojega dela zastavijo za to, da bi bile pravice1, ki nam jih daje Državna pogodba, a so večinoma; še vedno* le na papirju, čim prej uresničene. Med tozadevnimi nalogami Slovenske kmečke zveze je posebej omenil potrebo njenega nadaljnjega prizadevanja za ureditev javne slovenske kmetijske šolei in za priznanje slovenskega uradnega, jezika v kmetijski zbornici. Poleg jezikovnih in narodnostnih teženj pa naj SKZ poglablja in utrjuje povezavo s tistimi demokratičnimi silami v naši deželi, ki se enako kakor naše delovno ljuiLtrvc borijo proti zapostavljanju ir. k: ■ koriščenju na gospodarskem in socialnem področju. V poročilu o delu SKZ je njen tajnik Blaž Singer uvodoma orisal velike spremembe, ki jih vsepovsod prinaša tehnični razvoj tudi v kmetijstvu. Potreba po tržnem gospodarstvu, padanje števila ročnih delavcev in njihovo nadomeščanje v glavnem z zasebno mehanizacijo poljedelstva postavlja tudi naše podeželje pred težke probleme. Na videz velikemu napredku kmetijstva v Avstriji stoji nasproti vedno Večja zadolženost kmečkih obratov. Posebnoi ogrožene so manjše kmetije, ki jih doba mehanizacije najbolj spravlja iz ravnotežja. Sedanja praksa agrarne politike pa kmečkemu človeku, zlasti družinskim kmečkim obratom ne daje potrebne opore za premagovanje težkih preizkušenj. Tudi dosedanje oblike kmetijske pospeševalne službe ne zadoščajo več in so p,rav tako potrebne’ temeljitih korektur, kakor je treba spremeniti tudi način pri dodeljevanju subvencij, kjer je treba že končno zavreči dosedanjo prakso, da »kdOr ima več, naj dobi še več«. O bodočem splošnem zakonu o kmetijstvu je tajnik SKZ dejal, da bi moral upoštevati nujnost, da mora biti kmečki človek v enaki meri deležen narodnega dohodka, kakor ostali sloji prebivalstva., moral bi ščititi kmečke ljudi pred premočjo Industrijskega in finančnega kapitala. Za dosego takega zakona in pa pravičnega zakona O’ starostni renti kmetov pa seve hi mogoča skupnost s predstavniki veleposesti, ki oba zakona zavlačujejo, marveč je treba iskati sodelovanje z združe-hjem avstrijskih delovnih kmetov, s katerim ima SKZ vrsto skupnih ciljev. Zato se tudi izvoljeni mandatarji, ki jih je Predlagala SKZ za kandidaturo pri zadnjih kmečkozborskih volitvah, v okrajnih kmečkih zbornicah in v krajevnih kmečkih odborih povezujejo' v delu z zastopniki Zveze delovnih kmetov. Ko je govoril o delu SKZ za strokovno Usposabljanje našega kmečkega človeka, Je tov. Singer navedel med drugim 58 kmetijsko-gospodarskih tečajev, ki jih je SKZ priredila v zadnjih mesecih v 25 vaseh in p,ri katerih je sodelovalo 12 kmetijskih strokovnjakov. Prihodnji teden pa b° SKZ priredila še »Teden gozda«, za kar je pravtako pridobila strokovno pomoč Društva inženirjev in tehnikov v gozdarstvu iz Slovenije in Deželne gozdne inšpekcije v Celovcu, ki bo v 15 vaseh posredovala našim kmetom sodobne oblike gozdnega gospodarstva;. Posebej je podčrtal tudi Veliki pomen kmetijske šole v Podravljah in njeno* koristno delo za strokovno izobraževanje kmetijskega naraščaja naših vasi. Med napotili za orientacijo kmečkega človeka v borbi za obstoj in za dosego večjega deleža na narodnem dohodku je tajnik SKZ opozoril med drugim tudi na porast tujskega, prometa, v naših krajih, čigar donosi naj gospodarsko okrepijo našo vas. Glede borbe za, tržišče kmetijskih pridelkov pa je podčrtal, da je to predvsem borba za boljšo kvaliteto, v kateri bo kmečka vas v konkurenci z veleposestjo uspela le z organizirano, pocenjeno in vzajemno proizvodnjo', Zgolj mehanizacija ali pa nepremišljeno spreminjanje smeri proizvodnje ne obeta kmetijam boljšega zaslužka, glavni vir dohodkov v pogojih naših krajev ostane prodaja mleka;, mesa in lesa. Opuščanje enega teh virov pa tudi vsaka enostra-nost bi se utegnila, maščevati. Na teh področjih pa, so potrebne izboljšave in olajšave. Kakor v tej smeri, je poudaril na koncu tov. Singer, V radio-oddaji »En mesec deželne politike« je deželni glavar Wedenig sporočil, da je deželni šolski svet sprejel od zveznega ministrstva za pouk odlok, ki določa, da z začetkom šolskega leta 1957/ 1958 pouk slovenščine na srednjih šolah ni več obvezen marveč prosti predmet. Deželni glavar je dejal, da je pristojno ministrstvo s tem končno jasno odločilo na tem področju. Hkrati pa je treba reči, da mora tudi glede ureditve pouka na jezikovno mešanih obveznih šolah odločiti zvezna vlada. Deželni šolski svet ne more dajati lastnih odločitev, kakor to večkrat zahtevajo slabo poučeni krogi. Vest o spremembi glede slovenščine na srednjih šolah ni nova, verjetno gre za isti odlok prosvetnega ministrstva, v katerem sporoča deželnemu šolskemu svetu, da predvideva letos jeseni poskusno ureditev slovenske gimnazije in da je hkrati sklenilo ukinitev sedanjega obveznega pouka slovenščine na srednjih šolah. Čudno je torej, da sedanje obvestilo ne omenja nameravane otvoritve slovenske gimnazije, čeprav se je na dežel- V Zapadnoevropski zvezi se že dalj časa bavijo z vprašanjem angleških čet v Nemčiji, ker je Anglija z, vso odločnostjo sklenila zmanjšati svoj kontingent na evropski celini. Zadnji teden so ta problem obravnavali V stalnem, svetu ZEZ, vendar niso mogli doseči nobenega, sporazuma; Anglija je trmasto vztrajala pri svojih načrtih, predvsem Nemčija in Francija pa; nista hoteli slišati ničesar o umiku angleških čet. Potem so upali najti izhod na ta način, da so z vso naglico sklicali sestanek zunanjih ministrov ZEZ. Vendar tudi ministri na svojih razgovorih v Londonu niso imeli lahkega opravila, dokler ni belgijski zunanji minister Spaak našel kamen modrosti; Anglija ne bo odpoklicala iz Nemčije kot namerava- zastavimo v bodoče vse sile po eni strani za najtesnejšo povezavo in sodelovanje kmečkih delovnih ljudi v borbi za enakopravnost z drugimi sloji državljanov, po drugi strani pa se povsod, na vasi, v občinski upravi, na pošti in železnici, pri okrajnem glavarstvu in kmečki zbornici, pri sodišču in finančnem uradu odločno zastavimo za svojo nacionalno enakopravnost, za vse pravice, ki nam jih jamči člen 7 Državne pogodbe. Naša. samozavest in odločnost naj bosta naš najprimernejši odgovor na nacionalistično gonjo tistih političnih krogov, ki so skregani z napredkom in družbenimi zahtevami dvajsetega stoletja, zlasti pa z željami, potrebami in koristmi delovnih ljudi. V svojih pripombah k poročilu so posamezni udeleženci občnega zbora med drugim še posebno1 poudarili koristno' delo podraveljske kmetijske šole ter znova podčrtali zahtevo, da mora. po Večkratnih obljubah končno1 že postati deležna enake deželne in državne podpore, kakor jo* uživajo nemške kmetijske šole na Koroškem. Pri izvolitvi novega odbora je občni zbor v glavnem potrdil dosedanje vodstvo organizacije. Predsednik je ponovno Peter Kofler, podpredsednika sta Tomaž Ogris in Gregor Krištof, tajnik pa, Blaž Singer. nem šolskem svetu na osnovi tega odloka že vršil razgovor s predstavnikoma ZSO in NskS. V tem odloku je značilno vsekakor to, da je ministrstvo sicer takoj z odlokom na škodo koroških Slovencev uresničilo ukinitev obveznega pouka slovenščine na srednjih šolah, ni pa še definitivno odločilo ustanovitev lastne srednje šole za avstrijske državljane slovenske narodnosti, kakor to predvideva člen 7 Državne pogodbe. K nadaljnji pripombi g. deželnega glavarja o pristojnosti zvezne vlade za ureditev pouka na dvojezičnih obveznih šolah pa je treba opozoriti na izjavo bivšega prosvetnega ministra dr. Hurdesa pred parlamentom, da gre pri zadevni šolski uredbi za ustavni zakon, ki ga more spreminjati samo parlament. Vsekakor smo koroški Slovenci do tega vprašanja povedali jasno stališče že v Spomenici in pri dunajskih razgovorih z ministrskim komitejem, ki je zadolžen za pripravo' izvedbene zakonodaje k členu 7 Državne pogodbe. no 27.000 mož, marveč samo polovico' v teku 12 mesecev, ostalo polovico' pa v letih 1958/59, če bodo takrat s tem soglašale tudi ostale države-članice. Tako' se je glasil končni kompromisni sporazum, ki pomeni za Anglijo kljub le polovični rešitvi bistven uspeh, kajti Nemčija se je dobesedno z vsemi silami in do* zadnjega trenutka protivila slehernemu zmanjšanju angleških vojaških sil na nemškem ozemlju. Da jo je pri tem dosledno podpiralo tudi Vrhovno poveljstvo NATO-sil, v katerem so že večkrat poudarjali nevarnost, ki bi jo sprožilo vsako* zmanjšanje vojaških prispevkov posameznih članic, uspeh Anglije le še poveča. Ta angleški uspeh je tem bolj pomemben, ker je bil dosežen tik pred sestan- MOŠA PIJADE predsednik Zvezne ljudske skupščine FLRJ Na povratku iz Anglije, kamor je vodil jugoslovansko parlamentarno delegacija, je zadnji petek v Parizu nenadoma umrl predsednik Zvezne ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade. Njegovo truplo so s posebnim letalom JAT prepeljali v Beograd, kjer so se od velikega politika in državnega voditelja poslovili stotisoči Beograjčanov in zastopnikov jugoslovanskih narodov, v ponedeljek pa so* ga z najvišjimi častmi položili k zadnjemu počitku v grobnici narodnih herojev na Ka-lemegdanu; v slovo mu je spregovoril predsednik FLRJ maršal Tito. Moša, Pijade, rojen leta 1890, je bil vse svoje življenje najtesneje povezan z borbo jugoslovanske KP in z borbo jugoslovanskih narodov za socialno* osvoboditev. Zaradi revolucionarnega delovanja je preživel mnoga leta v zaporih in konfinaciji, kjer pa ni miroval, marveč je nadaljeval svoje delo s prevajanjem največjih del znanstvenega socializma. Med drugo svetovno* vojnoi je sodeloval pri organizaciji in pripravah ljudske vstaje, potem pa je zavzemal visoke' položaje v narodnoosvobodilni vojski ter po vojni v državnem in partijskem vodstvu, Ime Moše Pijada bo ostalo neločljivo povezano z borbo delavskega razred«!, z revolucijo* in z izgradnjo socialistične Jugoslavije, z borbo za ohranitev njene neodvisnosti in za ustvarjanje enakopravnih odnosov med narodi. Moša Pijade je mnogo svojih moči posvetil delu za zbli-žanje med narodi, za krepitev miru in naprednih sil v svetu. S tem je mnogo prispeval k mednarodnemu ugledu in uveljavljanju politike Jugoslavije. Vse njegovo delo je bilo* povezano z globokim socialističnim humanizmom in z vero v človeka. Tudi Moša Pijade je bil, kakor pokojni Boris Kidrič, med tistimi jugoslovanskimi komunisti, ki so se kalili v najbolj trdih letih protiljudskega režima stare Jugoslavije, ki so preživljali leta v zaporih, v preganjanju, v ilegali, na čelu osvobodilne vojske in ki so dajali po osvoboditvi vse svoje znanje, vso svojo neizčrpno energijo za rast svobodne socialistične Jugoslavije, Jugoslavija se je od velikega sina poslovila z večdnevnim narodnim žalovanjem. Ko so po vsej državi visele žalne zastave, se je ljudstvo na neštetih sejah spominjalo umrlega državnika, političnega delavca in borca. Nad 30.000 sožalnih brzojavk in tisoči vencev iz vse Jugoslavije in iz inozemstva SO' pričali o priljubljenosti Moše Pijada doma in v svetu. V trajen spomin pa mu bodo v Beogradu postavili spomenik in ustanovili Sklad Moše Pijada za likovno umetnost, medtem ko bo njegovo ime nosil Dom tiska, ki ga bodo zgradili v Beogradu. kom angleškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra s predsednikom ZDA in njegovim zunanjim ministrom na Bermudih. V zadnjem času niso' zaman govorili O' mogočem zrahljanju med Anglijo in Evropo ter tesnejši povezavi angleških in ameriških interesov v svetovni politiki. Podobne skrite želje pa je mogoče slišati tudi iz besed predsednika angleške vlade Mac Millana, ko je dejal, da je namen njegovega sestanka z Eisenhower-jem odstraniti nasprotja in »vzpostaviti angleško-ameriške odnose kot temeljni kamen svetovnega miru«. Ob takem razvoju pa je seveda razumljiva tudi bojazen ostalih članic Zapadnoevropske zveze, ki bi z odtujitvijo Anglije zgubile važen člen iz verige svoje skupnosti. Z negativnimi odloki je prosvetno ministrstvo zelo hitro Angleški uspeh pred odhodom na Bermude Proti naraščanju cen so potrebni odločni ukrepi Ze zadnjič smo poročali o vedno širšem obsegu podražitve življenjskih potrebščin, medtem pa so se z nevarnostjo takega razvoja bavile tudi pristojne ustanove vključno ministrskega sveta. Pri tem je bilo sklenjeno, da bo medtem že veljavna podražitev piva preklicana in preložena na poznejši čas, sprejeli pa so tudi pomembne sklepe — seveda zaenkrat le na papirju — glede razmerja med cenami in zaslužkom, da bi, kakor je rečeno v tozadevnem poročilu, zagotovili za tekoče leto stabilnost cen. Konkretno je bilo sklenjeno, da bodo ostale prodajne c ege za moko in izdelke iz moke, za sladkor, mleko in mlečne izdelke nespremenjene; da bodo cene za jedilno mast, za meso in mesne izdelke stabilizirane in da bodo cene za sadje in zelenjavo, ki so se lani vsled slabih vremenskih prilik močno zvišale, letos znižane na povprečne cene iz leta 1955. Na splošno pa bodo v okviru gospodarske komisije, v kateri so poleg vladnih predstavnikov zastopani še funkcionarji sindikatov ter delavske, trgovinske in kmetijske zbornice, nadzorovali razvoj cen na eni in mezd ter plač na drugi strani in skrbeli za znosno razmerje med obema. Predvideno je, da bodo podražitve možne le po predhodni odobritvi imeno- Zvezni kancler ing. Raab je v svojem nedeljskem radijskem govoru zavzel stališče do vprašanja domačega in tujega blaga na avstrijskem trgu. Pri tem je pokazal na okolnost, da je znašal primanjkljaj v zunanji trgovini meseca januarja 685 milijonov šilingov, kar da narekuje neobhodno potrebo po zmanjšanju uvoza tujega blaga, hkrati pa potrebo po zvišanju izvoza avstrijskih proizvodov. V svojem govoru je kancler poudaril, da je najboljši način odpomoči pač v tem, da Avstrijci ne bomo več smatrali tuje blago za boljše, ker tako naziranje nikakor ni opravičljivo, kajti avstrijsko blago ni slabše kot katero koli inozemsko, v mnogih primerih pa celo boljše, cenejše in bolj okusno. Zavedati se moramo, da si z dosedanjim naziranjem režemo v lastno meso. Posebej se je kancler obrnil do avstrijskih podjetnikov, ki naj bi dobro premislili, prodno oddajo naročila inozemskim tvrdkam, če istega blaga ne bi dobili v GOSPODARSKI DROBIŽ Avstrijsko dobroimetje pri Evropski plačilni uniji Pri Evropski plačilni uniji je imela Avstrija ob koncu februarja dobroimetje v višini 1,9 milijona dolarjev. Največje dobroimetje — 766.1 milijona dolarjev — je zabeležila Nemčija, medtem ko je bila Francija na prvem mestu pri primanjkljaju, kateri je znašal 267,8 milijona dolarjev. Občuten primanjkljaj je imela tudi Italija, namreč 173.1 milijona. Meseca aprila tretje energijsko posojilo V času od 2. do 13. aprila bo pri vseh denarnih ustanovah podpis tretjega energijskega posojila v skupnem znesku 300 milijonov šilingov. Posojilo bo razpisano za dobo 15 let, obrestovalo pa sp bo s 7 odstotki. Visoki presežki kmetijskih pridelkov v ZDA Ameriški kmetijski minister Ezrat Benson je izjavil, da razpolaga ameriško kmetijsko ministrstvo s presežki kmetijskih pridelkov v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev (približno 2,5 milijarde šilingov). Dejal je, da bi te presežke lahko prodali Poljski. Vane komisije, prav tako pa bo le po privolitvi te komisije mogoče staviti nove zahteve po zvišanju zaslužka. Za slučaje, da bi katera koli interesna skupina ne upoštevala teh smernic, je vlada napovedala izredne ukrepe na področju carin, trgovine in drugih plati gospodarske politike. Prav tako so sklenili, da je treba javnost o poteku tozadevnih pogajanj v primerni obliki obvestiti (da ne bo moglo priti do neprijetnih presenečenj, kot je bil to primer pri podražitvi piva!). Dejstvo, da so se pristojne ustanove tako resno lotile tega vprašanja, potrjuje, da je bila in je nevarnost že velika. Od tedna do tedna smo namreč opažali cel niz podražitev, ki so se pojavljale brez vsakega hrupa enkrat pri tem, drugič spet Finančno ministrstvo navaja v svojem začasnem pregledu državnih financ v letu 1956, da so znašali dohodki v rednem poslovanju 29.969 milijonov šilingov in izdatki 29.327 milijonov šilingov, medtem ko so bili dohodki v proračunu predvideni za 3934 milijonov nižji, izdatki pa za 2083 milijonov. To se pravi, da je bilo redno poslovanje zaključeno' s presežkom isti kvaliteti in po istih cenah tudi doma. Kot primer je navedel podjetja, ki se še vedno' ne morejo odločiti za nabavo domačih strojev in naprav. Isto pa seveda velja tudi za vsakega posameznika — je zaključil kancler svoja izvajanja; —• in opominja tudi propagandni šiling, ki so ga z zadnjo plačo dobili številni delojemalci, s svojim geslom: Kupuj avstrijsko blago! Institut za gospodarsko raziskovanje domneva, da se bo število' osebnih avtomobilov, ki je ob koncu leta 1956 znašalo v Avstriji 190.000 vozil, v prihodnjih šestih letih postopoma zvišaloi na 370.000 vozil, to se pravi, da se bo podvojilo. Temu številu pa je treba prišteti še nadomestila za obrabljene vozove, katerih predvideva institut v višini 39.000 vozil, kar pomeni, da se bo prirastek na osebnih avtomobilih do leta 1962 zvišal za 219.000 vozil. Navedena števila pomenijo, da bo prišlo leta 1962 na vsakih 1000* prebivalcev Avstrije 53 osebnih avtomobilov, medtem ko jih je prišlo ob koncu leta 1956 le 27. Institut nadalje računa, da bo za nabavo 219.000 nadaljnjih avtomobilov potrebnih letno okoli 900 milijonov šilingov. Poleg tega pa bo morala Avstrija po vsej verjetnosti uvažati tudi gorivo, ker domača proizvodnja ne bo mogla več zadostiti večajočim se potrebam. Pred nedavnim je bilo na Dunaju zborovanje instituta za proučevanje vprašanj podonavskega področja, na katerem je predsednik posebnega odbora za Trst v okviru dunajske trgovinske zbornice dr. Reininghaus v navzočnosti vodilnih gospodarskih predstavnikov Avstrije in Italije obrazložil avstrijsko stališče v vprašanju Trsta. Govornik je pri tej priložnosti poudaril veliko zanimanje, ki ga Avstrija posveča tržaškemu pristanišču in krajevnim tržaškim gospodarskim vprašanjem. Vzroke za to zanimanje je izrazil v 12 točkah, pri čemer je svoja izvajanja tesno povezal s predvideno evropsko skupnostjo zlasti na področju gospodarstva. Dr. Reininghaus je naglasil, da predstavlja Trst za Avstrijo okno' na morje, saj je razdalja med Trstom in Avstrijo približno za polovico krajša od razdalje tnied Avstrijo in severnimi pristanišči. Trst je pristanišče, ki ni pomembno' le za Italijo, marveč za vso podonavsko Evropo; Trst je zaradi svojih značilnosti naj- pri drugem blagu, kar bi se prav lahko spremenilo v plaz splošne podražitve. Temu nasproti so bili zdaj sklenjeni ukrepi, pri katerih pa se bo šele pokazalo, v koliko bodo uspešni tudi v praksi. Vsekakor bo treba od besed preiti k dejanjem, ker v nasprotnem primeru tudi obetajoči sklepi ne bodo mogli zajeziti nevarnosti, ki bi se pojavila in se večala z nadaljnjim naraščanjem cen. V takem primeru bi bili konsumenti pač prisiljeni, da se poslužijo drugih sredstev: stavka kupcev, o kateri je bilo že dovolj govora, bi bila le en način borbe čirokih plasti ljudstva proti neodgovorni politiki nekaterih posameznikov, ki diktirajo cene, ne da bi se pri tem ozirali na splošne koristi državnega gospodarstva. v višini 642 milijonov šilingov, dočim je proračun predvideval nad 1200 milijonov primanjkljaja. V izrednem poslovanju so bili predvideni izdatki v višini 964 milijonov, dejansko pa so dosegli vsoto 1668 milijonov. Dohodki, ki jih v proračunu niso pričakovali, so dosegli 301 milijon, tako da znaša primanjkljaj v izrednem poslovanju 1367 milijonov. Na podlagi zgornjih podatkov se kaže naslednja slika skupnega gospodarstva v letu 1956: primanjkljaj v rednem in izrednem poslovanju je znašal skupno' 725 milijonov, dočim ga je proračun predvideval v višini 2173 milijonov šilingov. Poročilo navaja, da izvirajo- zvišani dohodki zlasti iz mezdnega in prometnega davka ter carin, medtem ko gredo zvišani izdatki zlasti na račun višjih personalnih izdatkov ter izdatkov za obrambo in pomoč madžarskim beguncem. V Avstriji do leta 1962: Število osebnih avtomobilov se bo podvojilo Trst predstavlja za Avstrijo okno na morje V zvezi z naraščajočo motorizacijo' pričakuje institut tudi večajoče se težave pri gradnji cest. Leta 1962 bo odpadlo- na kilometer sedanjih 31.200 km klasificira-nih cest predvidoma 28 motornih vozil, medtem ko so jih leta 1956 našteli 19 in v ostalih zapadnoevropških deželah povprečno' sploh samo 14. Brez povečane gradnje cest, pravi institut, naraščajočega prometa sploh ne' bo- več mogoče obvladati, ker je treba k številu domačih motornih vozil prišteti še večajoči se dotok tujcev. Kot posebnost pri sedanjem razvoju motorizacije navaja institut še dejstvo, da so pri naraščanju števila motornih vozil vedno bolj zastopani tudi nesamostojni lastniki osebnih avtomobilov. Medtem ko so bili delojemalci leta 1948 zastopani med lastniki avtomobilov samo s 14 odstotki, se je njih delež leta 1955 zvišal na 30 odstotkov, leta 1956 pa celo na 40 odstotkov. bolj zanimivo pristanišče v okviru evropske gospodarske skupnosti in je odgovornost Italije, ki jo le-ta ima za življenje tržaškega pristanišča, zaradi pomena pristanišča za dežele srednje Evrope treba razumeti v evropskem smislu. Zato je razumljivo, da kaže Avstrija svoje stalno zanimanje za dogodke okoli tega jadranskega pristanišča, zlasti še, ker — kakor je izjavil dr Reininghaus — Avstrija lahko predstavlja temeljni kamen v procesu gospodarske integracije Evrope. Po mnenju govornika ima slično vlogo, kot jo igrajo pomorske zveze, tudi razvoj železniških zvez. V tej zvezi je poudaril potrebo proučevanja železniških odsekov, katere naj bi skupno vzdrževali in ki bi lahko okrepili železniške zveze na ta način, da bi se znižalo nadzorstvo na mejah, povečala hitrost prevozov in znižali železniški izdatki z enotno tarifo. Kot primer take ureditve je navedel zvezo med Dunajem—Podrožčico'—Jesenicami do italijanske meje. Kancler Raab: Kupujmo domače blago! Primanjkljaj v državni blagajni manjši kot pričakovano Bonn. — V zvezi z vestjo, da razpolagajo ameriške čete v Zahodni Nemčiji z zalogo atomskega orožja, je voditelj nemške socialdemokratske stranke Ollenhauer izjavil, da je to' neizbežna posledica dejstva, da se je bonnska vlada hotela vključiti v vojaško zavezništvo med zahodnimi državami. Ta razvoj, je dejal, bo nedvomno še povečal težave za rešitev nemškega vprašanja Trst. — Pri glasovanju v tržaškem občinskem svetu o predlogu tržaškega upravnega odbora za zvišanje tarif občinskih podjetij je koalicija krščanskih demokratov, republikancev in socialnih demokratov ostala v manjšini. Zaradi te nezaupnice se predvideva, da bo moral tržaški župan Bartoli in njegov upravni odbor podati ostavko in bo občinske posle prevzel vladni komisar, ki mora najkasneje v šestih mesecih razpisati nove občinske volitve, Manila. — Pri letalski nesreči, ki se je minulo soboto pripetila blizu Astu-riasa in pri kateri je zgubilo' življenje 24 potnikov, se je smrtno ponesrečil tudi filipinski predsednik Magsajsaj. Karači. — Posebni odposlanec Varnostnega sveta OZN Gunnar Jarring bo jutri prispel iz Karačija v New Delhi, kjer bo poskušal rešiti spor, ki traja že devet let med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmira. New Delhi. — Poljski ministrski predsednik Cyrankiewicz se je na svojem potovanju v Burmo ustavil na, delhijskem letališču, kjer ga je pozdravil indijski ministrski predsednik Nehru. Na svojem povratku iz Burme se bo Cyrankiewicz pojutrišnjem ponovno ustavil v New Delhiju in se bo' deset dni mudil v Indiji. Beograd. — Zahodnonemška, vlada je poslala jugoslovanski vladi protestno noto zaradi izmenjave predstavnikov trgovinskih zbornic med Vzhodno Nemčijo in Beogradom. Aman. — Jordanski ministrski predsednik Nabulsi je izjavil na zborovanju v Amanu, da vlada Jordanije ni vezana na Eisenhowerjevo doktrino o Bližnjem vzhodu. Dejal je, da Arabci ne bodo dopustili, da bi se kakršna koli tuja vlada vmešavala v njihovo politiko in da bodo svojo domovino branili sami. New York. — Na zasedanju skrbniškega sveta, ki se je pred kratkim začelo' na sedežu Združenih narodov in bo trajalo verjetno do srede maja, bodo obravnavali poročila o položaju na ozemljih, ki so pod skrbništvom Združenih narodov. Proučili bodo tudi poldrugi tisoč spomenic raznih organizacij s teh ozemelj. Največ spomenic je iz Afrike in so> v zvezi z razvojem nesa-moupravnih ozemelj. Dunaj. — Dosedanji ameriški veleposlanik na Dunaju Thompson bo> v kratkem nastopil svoje novo službeno mesto kot veleposlanik ZDA v Moskvi. Za novega ameriškega veleposlanika na Dunaju je predviden sedanji namestnik stalnega predstavnika ZDA pri Združenih narodih, James Wadsworth. Budimpešta. — Angleška tiskovna agencija Reuter poroča, da soi bivšega predsednika madžarske vlade Imra Na-gya, ki se je ves čas po strmoglavljenju njegove vlade zadrževal v Romuniji, odpeljali v Odeso ob Črnem morju. New Delhi. — Pri indijskih volitvah, ki trajajo že več tednov, je dobila v državi Kerala večino komunistična partija,. Njen voditelj je v tej zvezi izjavil, da ni nobenega dvoma, da bo novo pokrajinsko vlado sestavila KP, kar da bo prva na volitvah izvoljena komunistična vlada sveta. Washington. — Avstrijski finančni minister dr. Kamitz biva v Ameriki, kjer se pogaja za posojila avstrijski privatni industriji. Minister Kamitz je ob prihodu v Washington izjavil, da je Avstrija zaprosila za posojilo v višini 100 milijonov dolarjev. Velika fotorazstava na Dunaju: „Človeštvo — ena družina” Dne 30. marca bodo v dunajskem Kiin-stlerhaus odprli pomembno razstavo fotografij pod naslovom »Človeštvo — ena družina«. Razstava, ki jo nazivajo naj-večjo fotorazstava vseh časov, bo odprta do 28. aprila. Razstava »Človeštva — ena družina« je doslej prepotovala že celo vrsto dežel, na Dunaj pa so jo prenesli iz Beograda, kjer jo je v desetih dneh videloi nad 50.000 ljudi. Prireditelj razstave je ameriška informacijska služba, sestavil pa jo je ravnatelj fotografskega oddelka majorškega muzeja Edward Steichen. Razstava obsega nad 500 slik, ki jih je prispevalo nad 260 avtorjev iz skoraj 70 dežel. Urednik razstave je moral pregledati nad 2 milijona slik, preden se je mogel odločiti za dokončni izbor, ki prikazuje utrinke iz vseh področij človeškega življenja: ljubezen, zakon, rojstvo, družina, igra, delo, glad, samota in druge postaje življenjske poti človeka so zastopane!. Urednik razstave se je že vedno ukvar- Srečanje koroških pevskih zborov bo letos v Beljaku Za letošnje slavnosti zveze pevskih društev, ki bodo 1. in 2. junija v Beljaku, se že sedaj temeljita pripravljajo, da bo Beljak lahko sprejel 5000 pevcev iz vse Koroške. Slavnosti zveze pevskih društev na Koroškem priredijo vsake štiri leta, in sicer je bilo1 doslej že 15 takih srečanj. V povojnih letih je bilo srečanje pevskih društev že v Celovcu in Spittalu. Na be-Ijaških slavnostih bo sodelovalo poleg 5000 koroških pevcev tudi nekaj gostov iz drugih avstrijskih dežel. Vabila pa so poslali tudi nekaterim društvom v Zahodno Nemčijo, Švico in Italijo. Zadnja taka prireditev v Beljaku je bila leta 1929. Srečanje; pevskih zborov ima za; Koroško prav poseben pomen, ker se to dogaja v deželi, ki velja za deželo, kjer ljudje radi prepevajo;, in to dejansko drži še do današnjih dni. Veselje do. petja srečamo tako pri Slovencih, kakor tudi pri nemških sodeželanih. Medtem ko štejejo' na Dunaju in Nižjem Avstrijskem skupno 8000 pevcev, v Salzburgu in na Zgornjem Avstrijskem skupno 3000 pevcev, na Štajerskem 5000 pevcev, pride na Koroško, kjer obstoja okoli 300 pevskih društev, 8000 pevcev. Predviden je med drugim sprevod pevskih društev v starih narodnih nošah ter koncert na glavnem trgu V Beljaku, kjer bo naenkrat nastopilo 3500 pevcev. Poleg kulturnega pomena te velike prireditve je omeniti tudi poživitev predsezonskega turističnega življenja na Koroškem. Dr. MIRT Z W I T T E R Repatriacija optantov Določbo pariškega sporazuma glede repatriacije nekdanjih optantov, ki so se že izselili iz Južne Tirolske in želijo iz Avstrije ali Nemčije nazaj, navaja južno-brolska propaganda vedno spet, kadar skuša dokazati Italiji pomanjkanje dobre volje. Po tej trditvi bi moralo biti to vprašanje že zdavnaj zadovoljivo rešeno<. Tako pa se je baje vrnilo od 70.000 odišlih samo okrog 8.000 izseljencev, večina ob koncu vojne ilegalno nazaj domov. Na Podlagi rešenih prošenj za povratek jih le prišlo nazaj tekom zadnjih let samo Nadaljnjih 8.500, sedaj pa da je povratek v popolnem zastoju. Ob objektivni presoji spada zadovoljiva rešitev vprašanja repatriacije izseljencev Ootovo med najtežavnejše točke spora-Nuna v Parizu. Saj je treba reševati celo ^rsto s tem povezanih problemov državljanstva, premoženja, dodelitve stanovanj, dodelitve služb in delovnih mest, prizna-Nje službenih položajev in let, ureditev Wač, penzij, invalidnin in starostnih ter dragih rent itd. Vsekakor je Italija s posebnim dekre-l°m štev. 23 z dne 2. februarja 1948 re- jal z mislijo, da bi s pomočjo fotorazsta-ve podal obširen pregled oi življenju človeštva, da bi pokazal, da imajo; ljudje kljub vsem razlikam po rasi, jeziku, religiji in kulturi vseeno mnogo; skupnega, kar jih druži v eno samo veliko; družino — človeštvo. Na razstavi je razumljivo zastopana tudi Avstrija, in sicer s 7 slikami, ki so jih ponesli trije Avstrijci ter trije ino-zemci. Največja slika na razstavi, ld pri- Bližnji Vzhod na Drugi kraji — druge navade. Ta pregovor nedvomno velja tudi za področje šolstva in šolske vzgoje v posameznih krajih sveta. Svoječasno smo; v našem listu objavili nekaj podatkov o ureditvi šolstva v posameznih evropskih deželah, danes pa posredujemo našim bralcem zanimive podrobnosti o tem, kako imajo šolstvo urejeno v državah Bližnjega vzhoda. EGIPT V Egiptu imajo- dve vrsti osnovnih šol: 4-letna je za otroke počenši z 8. letom starosti, ki so poprej hodili že v 3-letno deško šolo;, 6-letna pa za otroke s 6. letom starosti, ki deške šole niso obiskovali. Po osnovni šoli se dijaki vpišejo' v 5. letno srednjo; šolo;, iz katere gredo potem na univerzo ali višje šole in institute, ali pa se vpišejo v poklicne šole za trgovino1, industrijo ali kmetijstvo1. Učitelji sei izobražujejo; po končani srednji šoli na višji 3-letni učiteljski šoli in poučujejo potem na osnovnih šolah, medtem ko se učitelji za srednje šole izobražujejo na univerzi. Kandidate, ki se odločijo; za učiteljski poklic, preizkusi posebna komisija, če imajo za poklic primerno veselje in znanje ter zanimanje za šport. Zdravstvo in telesna vzgoja sta sploh važna činitelja v egiptskem šolstvu. Telesna vzgoja je temeljni del šolskega pouka, zato imajo; v okviru svoje učne dejavnosti dnevno šport in igre. Za popularizacijo športa prirejajo tudi šolska tekmovanja in šolske športne dneve. Od leta 1937 imajo tudi poseben 3-letni višji institut za telesno vzgojo;. V šolski zdravstveni službi deluje 330 zdravnikov, od katerih je 100 specialistov. V šolah dobi-jO' dijaki brezplačno; kosilo. INDIJA Šolstvo je organizirano na treh stopnjah: osnovno, srednje in univerzitetno. Osnovne šole imajo v nekaterih deželah 12 šila vprašanje državljanstva vsaj za optante, ki še niso bili zapustili dežele, to; je nad 115.000 prizadetih ter nadaljnjih 40.000 na posebne prošnje. S posebnim sporazumom (Accordo) med italijansko vlado in avstrijsko; zvezno; vlado;, sklenjenim dne 4. oktobra 1950 v Rimu, je bilo urejeno tudi vprašanje prenosa premoženja južnotirolskih reoptantov. Z izmenjavo not med Uradom zveznega kanclerja in italijanskim poslaništvom na Dunaju dne 24. oktobra 1952 je bila razširjena veljavnost dogovora o prenosu premoženja tudi na južnotirodske reoptan-te, ki se niso izselili ter so imeli po zakonskem dekretu štev. 23. z dne 2. februarja 1948 spet italijansko državljanstvo in so bivali 15. maja 1952 v Italiji. Z notami istega dne so se v ostalem podaljšali tudi roki za izvedbo prenosa premoženja reoptantov.5) 5) Pripomba: Roki za prijave in izvedbo prenosa premoženja reoptantov so se še ponovno podaljšali, tako z izmenjavo not med Uradom zveznega kanclerja in italijanskim poslanikom na Dunaju dnne 18. maj-nika 1953, 8. julija 1954, z izmenjavo not kazuje zasedanje Glavne skupščine OZN, meri 3X4 metre. Razstava, ki je po svoji obliki in vsebini nekaj edinstvenega, bo gotovo tudi na Dunaju vzbudila največje zanimanje ter privabila množice obiskovalcev iz vseh plasti ljudstva. Posebne privlačnosti pa bo seveda za ljubitelje fotografije, ki ne bodo zamudili priložnosti, ogledati si prikaz fotografske umetnosti v izboru, kakršnega v naši državi še nismo videli. področju šolstva 4 razrede;, v drugih 5 razredov, ponekod pa tudi 6 razredov. Povprečno obiskujejo te šole učinci med 6. in 11. letom starosti. Kakor osnovne šole, tako. so tudi srednje šole v raznih deželah različne. Razdeljene so v srednjo in višjo stopnjo; in traja srednja stopnja 2 do 4 leta. Po novih vzgojnih prizadevanjih želijo v Indiji razširiti elementarno vzgojo z nižjimi 5-letnimi in višjimi 3-letnimi osnovnimi šolami. Njihova posebnost je v produktivni aktivnosti, ki na kasnejši stopnji preide v temelje obrti. Ob koncu druge petletke bo šolsko izobraževanje zajelo 60 °/o otrok med 6. in 11. letom, 25 °/o otrok med 11. in 14. letom ter 13 °/o mladine med 14. in 17. letom starosti. IRAK Dežela ima enoten šolski sistem, ki vodi od otroškega vrtca do visokih šol. Osnovna vzgoja traja 6 let in je obvezna za otroke od 6. do 12. leta starosti. Praviloma so šole deljene po spolu. Pb končani osnovni šoli se učenci vpišejo v 3-letno srednjo šolo, ki ji sledi 2-letna pripravljalna šola. Zaključni izpiti na njej omogočajo vpis na višje šole. Prav tako pa se po osnovni šoli lahko vpišejo tudi na 5-letna učiteljišča za kmečke šole ali 5-letno tehnično šolo, medtem ko obstojajo za dekleta 5-letno učiteljišče za osnovne šole in 5-letna šola za domačo obrt. V pripravljalni šoli se dijaki že odločijo za bodoči študij na visokih šolah in akademijah. Mnogo študentov štipendira vlada, da, lahko študirajo' v inozemstvu, prav toliko pa jih študira izven države tudi na lastne stroške. Šolska zdravstvena služba je organizirana v Bagdadu in 14 pokrajinskih mestih. Za šolsko mladino so organizirani zdravstveni pregledi in cepljenja. Tudi telesna, vzgoja ima pomembno; mesto na vseh šolah ter tudi v izvenšolskem življenju mladine. Odločilni činitelji stremijo zatem, da Zaradi poznanja mnogih slučajev izseljencev iz Kanalske doline na Koroško., naj bo. omenjeno, da se vse določbe dogovorov glede južnotirolskih reoptantov nanašajo tudi na prizadete Kanalčane. Po pritožbah Južnih Tirolcev gre predvsem rešitev vprašanja optantov in njihovega premoženja vse prepočasno naprej. Še posebno grajajo dejstvo;, da je dober del premoženja nekdanjih optantov še danes v lastnini in upravi potujče-valne družbe »Ente per le Tre Venezie«, namesto da bi bilo vrnjeno nekdanjim lastnikom ali, če prenos na nekdanje lastnike ne bi bil možen, da se prenese na avtonomno področje. Priznanje akademskih naslovov in diplom Vprašanje zasiguranja sposobnih kadrov za široke potrebe kulturnega, gospodarskega in upravnega dela je za vsako manjšino življenjskega pomena. Kljub razmeroma številni domači inteligenci, so Južni Tirolci zadovoljivi in trajni rešitvi tega vprašanja posvetili največ pozomo- med avstrijskim poslanikom v Rimu in italijanskim zunanjem ministrstvom z dne 21. aprila, 10. junija 1955 ter 30. julija 1956. Tako so doslej vsi roki sporazuma o prenosu premoženja južnotirolskih reoptantov trenutno podaljšani do 31. decembra 1957. KULTURNE DROBTINE Razstava Mihe Maleša v Zurichu V galeriji Beno v Zurichu so odprli razstavo znanega slovenskega slikarja in grafika Mihe Maleša, ki je z uspehom sodeloval že na številnih razstavah doma in v najrazličnejših drugih državah. Za razstavo je izšel tudi poseben razstavni katalog v nemškem jeziku: poleg spisov o Malešu in njegovi umetnosti vsebuje tudi številne reprodukcije, ki ponazarjajo vsa razdobja Maleševega ustvarjanja. Nagrada za sodobni jugoslovanski roman Redakcija časopisa »Narodna mladina Jugoslavije« bo odslej vsako, leto na Dan mladosti 25. maja podeljevala literarno nagrado; v znesku pol milijona dinarjev za najboljši sodobni jugoslovanski roman o mladem človeku. To bo; poleg nagrade sarajevske založbe »Narodna prosveta« naj večja literarna nagrada v Jugoslaviji Znani filmski igralci obiščejo Jugoslavijo Tržaški list »Corriere di Trieste« poroča, da bodo v kratkem obiskali Jugoslavijo znani ameriški filmski igralci, kakor so Vivian Leigh z možem Laurencom Oli-verom in Marilyn Monroe z možem Arturjem Millerjem. Časopis poudarja, da se bosta Marilyn Monroe in Artur Miller udeležila premiere dveh Millerjevih dram v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V Ljubljani bo gostoval afriški balet Keita Fodeba Julija tega leta bo gostoval v Jugoslaviji afriški balet Keita Fodeba, ki šteje 35 članov. Slavna baletna skupina bo nastopila v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in predvidoma še V nekaterih drugih večjih mestih Jugoslavije, Angleška televizija predvaja film o Dubrovniku V Londonu so na televiziji BBC-radia prikazovali jugoslovanski dokumentarni film »Dubrovnik poleti«, ki sta ga lani skupno; posnela beograjsko filmsko podjetje in angleška televizija. bi se obvezna vzgoja čim bolj razširila ter da bi osnovno in srednjo šolsko vzgojo čim bolj prilagodili potrebam dežele, ker so šole zdaj še preveč knjižne in akademske. V ta namen so ustanovili posebne poskusne šole v kmečkih področjih s praktičnim poukom kmetijstva in obrti. (Nadaljevanje prihodnjič) sti. Posebne vzroke za to skrb sem delno osvetlil in so specifičnega značaja zaradi izselitve dobrega, dela meščanskega elementa, in inteligence. Vendar se mi zdi še bolj važen trajni moment, ki ga je danes celo že med Nemci na Južnem Tirolskem iskati v zaskrbljenosti manjšine, nad ugotovitvijo, da stoji nešolani kmečki masi manjšine nasproti vedno večja meščanska šolana večina, ki postaja za mladino privlačna in jo ogroža v njeni kulturni in narodni samozavesti.6 * 8) Iz tega vzroka obojestransko; take trdovratna borba za priznanje šolanja v šolah materinskega naroda vsaj za vodilne kadre, ki je bilo Južnim Tirolcem garantirano po pariškemu sporazumu. Po dolgotrajnih pogajanjih in pritožbah Južnih Tirolcev ter po reševanju raznih spornih vprašanj je končno Sporazum med Republiko Avstrijo in Itanijansko republiko o pospeševanju kulturnih stikov med obema državama, sklenjen v Rimu dne 14. marca 1952, obetal prvo konkretno; rešitev za manjšino važnega problema priznanja šolanja južnotirolskih Nemcev na visokih šolah Avstrije. 6) Pripomba: Po podatkih obiskuje 35 °/o italijanske mladine v južni Tirolski višje šole, od nemške mladine pa jih gre v te šole samo 10 °/o! Kako izgleda ta primerjava šele za naše koroške razmere? (Nadaljevanje sledi) Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italljansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) Stal je kot hrast, globoko zakoreninjen Borovlje Pred nedavnim je boroveljski mestni občinski zbor obravnaval obračun občinskega gospodarstva za leto 1956. Iz poročila, ki ga je namesto obolelega finančnega referenta g. Neuhuberja podal župan g. Lang, je bilo posneti, da so v minulem letu dosegli prejemki vsoto 6,567.000 šilingov, izdatki pa 6,309.000 šilingov. S temi končnimi postavkami prejemkov in izdatkov je račun za minulo leto izkazal prebitek okoli 250.000 šilingov. Mestni svetnik Richter je imel zanimivo poročilo o gradbeni dejavnosti v občini. Razvoj na gradbenem sektorju je v zadnjih letih pomemben, kar je omogočila ugodna gospodarska konjunktura in je zaradi zaposlenosti številnih delavcev prinašalo občini večje vire dohodkov iz davkov. Z gradbeno dejavnostjo v občinskem področju so na drugi strani občinski blagajni spet pritakali davki, ker je bila zagotovljena zaposlitev mnogih delovnih moči. Da so izdatki za gradnje narasli od leta 1953 do leta 1956 od 358.845 na 1,395.780 šilingov, je zelo zgovorno dejstvo. Kaže, da posveča občina temu področju posebno pažnjo, da bi čimbolj ustregla strankam, ki še vedno iščejo stanovanja,, ker je stanovanjsko vprašanje še vedno pereče. Tudi v minulem letu je občina izročila strankam šestdružinsko« hišo, v začetku avgusta pa je pričela zidati dcvetdružinsko stanovanjsko hišo,, ki jo bo, kakor računajo, mogla že letos izročiti svojemu namenu. Senčni kraj pri Pliberku Minuli teden smo pokopali Janeza Krofa, p. d. Klemenovega očeta v Senčnem kraju. Vse življenje do svoje visoke starosti 83 let se je preživljal z marljivim in poštenim delom na svoji mali kmetiji, dokler je ni izročil svojemu sinu. Toda tudi potem ni sedel v kot, marveč je delal dalje do zadnjega. Doma iz zavedne, znane Kuštrove družine v Lokovici nedaleč za državno mejo, je pokojni oče ostal tudi vse življenje zvest izročilom, svojih prednikov. Rad je prebiral slovensko knjigo in časopis in vedno, kadar je bilo treba, storil tudi svojo narodno dolžnost, bodisi pri volitvah ali drugih primerih. Bil je močan značaj, toda vedno skromen. v svojem življenju, vendar bogat in poln notranjih vrlin. Ko« stopa pomlad s krepkimi koraki v deželo, nas je Klemenov oče zapustil in zagrnila ga je hladna zemlja, ko zunaj vsepovsod poganja mlada rast. Naj si pokojni Klemenov oče spočije v miru. Sorodnikom pa izrekamo srčno sožalje! Vovbre V torek minulega tedna je v jutranjih urah nastal požar v gospodarskem poslopju posestnice Marije Isak v Šmarski gori. Ogenj je zajel tudi sosedno' prazno gospodarsko, poslopje in oboje je pogorelo do temeljnega zidovja. Zaradi pomanjkanja vode so se morale požarne brambe iz Vovber, Velikovca in Št. Štefana omejiti samo, na zaščitne akcije. S poslopji je požar uničil tudi vse zaloge .krme, ki so v tem letnem času posebno dragocene, kakor tudi več kmetijskih strojev. Škodo, ki je zaradi požara nastala, cenijo na okoli 80.000 šilingov. linje V nedeljo popoldne se je v bližini Tinj primerila huda in usodna prometna nesreča. Zidarski mojster Val. Miglar iz tinj-ske občine (Rupp-Gegend) je hotel s svojim osebnim avtomobilom zaviti z glavne ceste na pot proti Humbregu. V istem trenutku je hotel 26-letni zidar Andrej Kropfl iz Ruštata prehiteti avtomobil z motornim kolesom. Pripetila se je grozotna nezgoda. Vozili sta z vso silo trčili ter je motociklista in na spremnem sedežu vozečega se Franca Kreuzwirta iz Vabnje vesi vrglo, na ob cesti opremljeno rampo za mlečne kanglje, natoi pa v okoli 1,5 metra globok vodni jarek. S smrtonosnimi poškodbami na glavah sta oba obležala mrtva. Sodna komisija, ki je prispela na kraj nesreče, je odredila, da so žandarmerijski uradniki Miglarja aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Velikovcu. Št. Jakob v Rožu. — V sredo smo na pokopališču jemali slovo od enega tistih naših občanov, ki so s svojim delom krepko vtisnili pečat vsemu našemu življenju v občini in narodni družini. Na zadnji poti smo spremili Ibovnikovega očeta Franca Majerja iz Bistrice, ki je v 83. letu starosti zaključil svojo dolgo, dela in uspehov polno življenjsko pot. Utrujen od skrbi in požrtvovalnega prizadevanja! za dobrobit ožje in širše družine se je zdaj vlegel k zadnjemu počitku v domači šentjakobski zemlji, katero je ljubil in za katero je delal in se boril vsa dolga desetletja, pred očmi vedno zavest, da je ta zemlja slovenska in da jo je treba ohraniti našemu ljudstvu tudi v bodoče. Beljak Beljaški gasilci so bili v preteklem poslovnem letu zelo agilni ter so bili vedno pripravljeni za gasilske akcije. Njih požrtvovalnost je razvidna iz poročila,, ki ga je nedavno tega podal načelnik glavne gasilske straže Anton Moirak na letnem. občnem zboru. Med drugim je povedal, da so gasilci skupno nastopili se-demdesetkrat, pri čemer jim je uspelo, da so preprečili nad 1 milijon šilingov skupne požarne škode. Škodo,, ki je zaradi požarov nastala, so ocenili na okoli 172.000 šilingov. Poleg v njim pripadajočem službenem kraju so sodelovali tudi pri 20 požarnih primerih izven svojega okoliša.. Gasilska dejavnost 410 bel jaških gasilcev je v minulem poslovnem letu znašala skupno 517 ur. Iz poročila je bilo razvidno,, da so beljaški gasilci preprečili s svojo brzo in preudarjeno, akcijo mnogo, požarov in večjo, požarno, škodo. Pripadniki požarne straže so izvedli skupno 1^.500 pripravljeno,stnih ur. Pri teh so vštete tudi druge naloge, kakor pri-pravljenostna služba pri gledaliških predstavah, kinih in drugod. Rajni Ibovnikov oče ni bil le skrben kmet in gospodar, velik del svojih moči in sposobnosti je vlagal tudi v delo za občino in za slovenski narod na Koroškem. Kot hrast, globoko zakoreninjen v narodnem telesu, je stal na braniku našega ljudstva in kljuboval vsem viharjem, ki so se zaganjali proti interesom in pravicam koroških Slovencev. Dolga leta je kot slovenski župan vodil obširno šentjakobsko občino, v kateri je trdo, zgrabil za delo na vseh mogočih področjih. Posebne zasluge si je pridobil v našem zadružništvu, kjer je — zavedajoč se gesla: V skupnosti je moč! — neumorno pomagal graditi in širiti zadružno, idejo in sodelovanje V korist Vseh. Zveza slovenskih zadrug mu je za njegova prizadevanja na V Beljaku je doslej neznan storilec Večkrat ukradel kakšen Fiat-avtomobil. Ko se je kamor koli zapeljal, je vedno, obvestil policijo,, kje da je vozilo pustil. Minulo, nedeljo je bil spet ukraden Fiat 1100. Policija je takoj javila številka avtomobila okoliškim žandarmerijam, da so postale pozorne. Ugotovili so, da se je neznanec peljal v smeri proti Celovcu. V Vrbi je čakal orožnik, da bi tatu pri povratku ustavil. Okoli 20 ure je zares privozil avto, z navedeno številko in orožnik ga je hotel ustaviti. Voznik pa je vozil naravnost proti varnostnemu organu, da se je ta komaj rešil z. brzim odskokom. Kmalu zatem je avtomobilist zadel v motociklista Emila Žerjava iz otoške občine in ga podrl na tla. Motociklist je bil lažje poškodovan, toda avtomobilist se ni zmenil, marveč je oddrvel dalje proti Beljaku. Pri Suhi pa je zavozil v obcestni kamen, da se je vozilo večkrat revmilo. Ko M našli precej razdejano vozilo, je tatinski voznik medtem že izginil in ga takrat šet niso, prijeli. Po krvnih madežih so sklepali, da se je verjetno tudi ponesrečil. Umrla je Kobanova mati na Deščicah V četrtek preteklega tedna smo iz našega kraja spremili k zadnjemu počitku mater in gospodinjo, ki smo jo spoštovali in cenili v vsej okolici. Umrla je p. d. Kobanova mati Marija Zima na Deščicah. S pokojno materjo je družina in okolica zgubila nad vse skrbno, marljivo in zgledno mater in gostoljubno sosedo,, ki je imela vedno odprte roke in srce za vsakega, ki je prestopil prag Kobanove hiše. Delavna in požrtvovalna jei bila svojemu možu nadvse dragocena življenjska družica. Z vztrajnim delom, s skupnim prizadevanjem in v lepi harmoniji sta si opomogla in prištedila, da sta kupila Ko-banovo kmetijo,. In ne samo to, gospodarstvo sta tudi vzorno uredila, da je lahko! za zgled drugim. Rodilo se jima je šest otrok, katerim nista rezala edino le tečni vsakdanji kruh, temveč sta polagala predvsem tudi vso pažnjo njih vzgoji. Vzrasli so in doraščajo v koristne člane človeške družbe in slovenske narodne družine na Koroškem, ne samo V prepričanju, temveč tudi v dejavnosti. Spet orjejo poti Šmarjeta pri Pliberku. — Zgledu nekaterih kmetov na naših gorskih kmetijah v Šmarjeti, Borovjah, Grabljah in drugod sledijo, tudi drugi, da si izboljšajo prometne zveze s svetom. Odvoz kmetijskih pridelkov vključno lesa, in dovoz kmetijskih potrebščin po, starih in slabih kolovoznih poteh je postal že, davno« nerentabilen. Cijazenje dobrin s konjem ali volom se po strmih in ozkih poteh ne izplača, ker je združeno z veliko izgubo časa in napori. S tehničnimi pripomočki in preračunanjem najugodnejše izpeljave smeri poti, z izločitvijo hudih vzpetin in strmin, je omogočeno!, da kmetje lahko vozijo, s traktorji ali tudi s konji in vol-mi veliko, večje količine dobrin z neprimerno manjšim trudom. Zadnje dni smo lahko slišali že« navsezgodaj gromko brnenje goseničarja, ko sta si kmeta-soseda, Kos in Kolenik, skupno« gradila svojo novo poit. Načrt je izdelal znani strokovnjak na tem področju, višji gozdar Lipe Janschelc, goseničarja Zavedna in gostoljubna Kobanova družina, katere središče je bila pokojna mati, je vedno« radevolje stavila svoje prostroe na razpolago za številne naše sestanke, med drugim tudi možnost za mnoge tečaje Slovenske kmečke zveze. Tako je bilo pri tej družini, dokler je živela, dobra mati, tako bo, pri tej hiši ostalo tudi odslej, ker na ta način bodo žalujoči svojci ohranili svoji mami najlepši spomin. Pogrebnih svečanosti pokojne Kobanove matere se je udeležila izredno številna množica žalnih gostov iz bližnje in tudi daljne okolice. Zastopana je bila tudi kmetijska šola v Podravljah z učenci in učitelji, ker obiskuje ta letnik tudi najmlajši Ko,banov sin. Za Slovensko kmečko zvezo je bil na pogrebu sekretar Blaž Singer, domači pevski zbor pa je pod vodstvom Pavla Kernjaka zapel pokojnici ža-lostinke v slovo. Pokojna Kobanova mati, kateri je srce vse dni življenja izžarevalo« v skrbi in žrtvi z,a blaginjo« svojcev in preko tega za naše skupne koristi, ki je prenehalo prekmalo biti, naj se spočije v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno« sožalje! pa je strokovnjaško« vodil traktorist Jelen, ki mu velja tudi vse priznanje. Delo je napredovalo« z neverjetno naglico in pokazala se je črta široke poti s potrebnimi serpentinami s katerimi so se izognili hudim vzpetinam, tako da je prometna mOžnost v ravnino, šmarješke dolinice odprta mnogo bolj ugodno, kjdeor prej. Po končanem delu so« si v ponedeljek zvečer privoščili vsi, ki so« pri delu sodelovali, zasluženi likof v prav razigranem domačem razpoloženju. Kmetje, V teh gorskih krajih se prizadevajo, garajo« in trudijo«, da bi se obdržali na domačijah svojih očetov. Težkoče pa., so« vedno« Večje in že nekateri so zapustili svoje hribe. Upravičeno bi bilo« pričakovati, da bi javne ustanove pokazale čim, več dejavnega razumevanja za težkoče in potrebe gorskih kmetov ter jim z davčnimi olajšavami in potrebnimi subvencijami utrdile in omogočile obstanek na trdi in skromni grudi. zadružnem področjii na občnem zbofru leta 1955 kot enemu izmed najbolj zar služnih zadružnikov podelila »Priznanje dr. Valentina Janežiča«. Ko« smo Ibovnikovega očeta polagali v grob, smo mu še enkrat izkazali spoštovanje in priznanje, ki si ga je zaslužil blizu in daleč. Toi ni bilo« izraženo le z venci, med njimi tudi venca domače občine in Zveze slovenskih zadrug, tudi ne le v poslovilnih besedah, ki sta mu jih poleg domačega župnika spregovorila še sedanji župan v Št. Jakobu in predsednik šentjakobske Hranilnice in posojilnice, posebno se je to spoštovanje zrcalilo v udeležbi žalnih gostov, V udeležbi, kakršne že dolgo ne pomnimo več. Naj si Ibovnikov oče odpočije od truda, posvečenega skrbi za lastno družino, za domačo občino in za slovensko ljudstvo na Koroškem, kateremu je vse svoje življenje ostal zvest in skrben sin. Odpočije si naj od borbe za visoke ideale, ki so ideali nas Vseh, zato nam bo ostal V trajnem spominu kot vzor. Vsem žalujočim svojcem pa velja naše« iskreno sožalje. Slovensko govorili - napadeni S tem uvodom je »Die« Neue Zeit« nedavno tega prinesla kratka, toda značilno notico, kjer je spet povedana, da se na žalost še najdejo ljudje, ki ne morejo brzdati svoje mržnje do ljudi slovenske narodnosti v deželi in že izbruhnejo, ko slišijo, slovensko besedo'. Žalostno je, da gre za mlade ljudi, dva mlada fanta, ki bi jim človek prisojal, da živita s časom, ko vsak napreden in uvideven človek gleda na narodnostna vprašanja drugače, kot gai pojmujejo šovinistično« nas.trojeni ljudje iz preteklosti, ki ne morejo iz svoje stare kože«. Pregovor sicer pravi: »kar stari pojejo, čivkajo mladi.. .«, toda po zakonu narave gre razvoj naprej in ostajajo taki Vedno bolj osamljeni. Primerilo se je, kakor piše imenovani list, naslednje1: Ko sta se v noči na nedeljo neki mehanični pomočnik iz Spittala in neki rešetar iz Beljaka pripeljala z avtom pred Miklavževo cerkev (Beljak) in pri izstopu izmenjala nekaj slovenskih besed, sta ju ozmerjala dva mimoidoča fanta s »Čuši« ter dejansko napadla in oklofutala. Policist, ki je bil v bližini, je prihitel in fante odgnal. Dogodek je zabeležila tudi »Kamtner Welt am Montag« in prestavila: Stojimo pred tujskoprometno sezono in si ni mogoče predstavljati, kaj bi nastalo, če bi ta zgled našel šolo. Na Koroško prihaja namreč vsako leto« zelo mnogo« ljudi, ki ne znajo, niti besede nemški. Lepo, za tujski promet bi takšen način nikakor ne bil koristen, toda tujci prihajajo'in odhajajo. Ali na Koroškem živita dva naroda z enako domovinsko pravico, z enakimi pravicami in dolžnostmi, ki so tudi za Slovence zapisane v drža,vnih temeljnih zakonih in še posebej določene v členu 7 državne« pogodbe. Narodna strpnost in s tem medsebojno« spoštovanje edino more koristiti miru v deželi in hkrati medsebojnemu prizadevanju za’ lepo sožitje, napredek in blaginjo* vseh de-želanov. Psovka »Čuš«, fizični napadi in krilatica »windisch« pa temu lepemu cilju ne služijo. Potujoči kino SPZ predvaja od sobote, 23. marca do, srede, 27. marca 1957 slovenski film: »VESNA« v soboto, 23. marca ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju, V nedeljo,, 24. marca ob 15.00 uri v Št Primožu pri Voglu, ob 20.00 uri v Globasnici pri Šoštarju, v ponedeljek, 25. marca ob 20.00 uri v Kotmari vesi pri Ilnu, v torek, 26. marca, ob 20.00 uri v Bilčovsu pri Miklavžu, V sredo, 27. marca ob 20.00 uri v Škofičah pri Schiitzu. Film je za mladostne dostopen. Petek, 22. marec: Nikolaj Sobota, 23. marec: Oton Nedelja, 24. marec: Gabriel Ponedeljek, 25. marec: Mairilj. ozn. Torek, 26. mairec: Emanuel Sreda, 27. marec: Rupert Četrtek, 28. marec: Janez Kap. Kaznilnica iz katere ni poti v svobodo Naj več ji globus sveta Kako bi videl gledalec našo Zemljo, če Po vsem svetu znana kaznilnica Sing-je le nekaj kilometrov oddaljena od Yorlca. Zgradba sama je podobna srednjeveški utrdbi, čeprav je bila zgra-iena šele pred dobrimi šestdesetimi leti. klavna« je postala zaradi tega, ker so v nji usmrtili najhujše zločince — ame-r‘šk.e gangsterje. Zločinec, ki prestopi prag Sing-Singa, J*6 za vedno poslovi od svobode, ker pridajo v to kaznilnico samo oni kaznjenci' ki so? obsojeni na dosmrtno ječo ali električni stol. Doslej še ni uspelo noremu zločincu pobegniti iz tega kraja ?5arti. Nad stanovalci tega poslopja bdi stolpov s strojničnimi gnezdi, ponoči ^ je cela stavba osvetljena z reflektorji, ** otipavajo tudi bližnjoi okolico'. Kaznjenci se kaj hitro vdajo v svojo ^odo in se privadijo na življenje v tej *tevbi. Drugega jim tudi ne preostane, ter bi s slabim, obnašanjem ali uprizarja-''join uporov svoj položaj samo poslabšali. Vsak kaznjenec ima svojo celico-, v kateri so postelja, umivalnik in električ-114 luč, nekateri pa imajol celo radijski ?Prejemnik. Kaznjenci, ki se lepo obna-SaJ°, dobijo po nekaj letih tudi mizo in stol , Zaporniki začno dan ob šestih zjutraj, zazvoni zvonec. V celicah mora vladati vzoren red in snaga. Kaznjencem si-Cer ni treba ničesar delati, v celicah pa le Morajo vzdrževati red in čistočo. Kaz-^fencem, ki za to zaprosijo, dovoli upra- ZANIMIVOSTL "Mih va odhajanje na delo pod vodstvom stražarja. Kaznjenci se lahko izučijo tudi kake obrti ali poklica in lahko tudi nekaj zaslužijo. Tistim pa, katerim se ne ljubi delati, lahko' vse dni berejo ali pa se ukvarjajo s kakšnim športom. Blizu športnega igrišča je stavba na smrt obsojenih. V tej stavbi stoji električni stol. V stavbi je 39 celic, med njimi jih je nekaj, ki so določene za ženske. Sest celic je rezerviranih za ženske, vendar prihajajo v to stavbo le, če so obsojene na električni stol. Vsak na smrt obsojeni ima svojstvene pravice, in sicer si lahko naroči kakršno koli jed, lahko piše komu hoče in lahko preživi predsmrtni čas s človekom, ki mu je najdražji. Potem pa se zapro vrata, ki jih zjutraj odklene krvnik, kateri obsojenca posadi na električni stol, ga priveže in kmalu je zanj življenje V Sing-Singu končano. Hipnotizer je kriv Neko dansko sodišče je uradno priznalo’, da more hipnotizer tako močno, vplivati na voljo tujega človeka, da ta pod njegovim vplivom zagreši zločin. V tej zvezi bodo roparskega ubijalca Har-druppa; kmalu izpustili iz zapora, Pred šestimi leti je tridesetletni Hardrupp vdrl v neko banko' v Kopenhagenu ter z revolverjem ustrelil bančnega blagajnika in nato1 še ravnatelja, ki sta se oba uprla, ko je ropar zahteval denar. Potem ko so' ga prijeli, je med zasliševanjem povedal, da je delal pod vplivom Volje nekega hipnotizerja, s katerim je bil že poprej skupaj zaprt. Ugotovili so ime tega hipnotizerja in ga prijeli ter priprli. Priznal je, da je Hardruppa spravil v hipnotično stanje, nato pa mu je dopovedoval, naj vdre v banko in zahteva denar. Če bi mu ga ne hoteli dati, naj ustreli vsakogar, ki bi mu v banki zastavil pot. In res je Hardrupp napravil vse po hipnotizerjevem navodilu. Hipnotizer Nielsen se je zagovarjal, da je na Hardrtippu samo preizkušal svojo Voljo; in. je odklonil sleherno' odgovornost za zločin, ki ga je Hardrupp pod vplivom hipnotizerja dejansko zakrivil. S tem vprašanjem se bo še nekaj časa ukvarjalo sodišče in končno odločilo', ali je Nielsen sokriv ali ne. bi se postavil v razdaljo 8000 kilometrov od nje? V dveh letih bodo lahko obiskovalci Babsonovega kolegija za trgovske študije odgovorili na to vprašanje z lastnimi očmi. V tem času bodo namreč končana dela na največji vrteči se zemeljski krogli na svetu; na globusu bodo' prišle do izraza celine, države in vse pomembne značilnosti zemeljske površine. Jeklena krogla v premeru 9 metrov, težka 21 ton, položena na šesttonski osi, ki bo drsela na posebnem vozičku po temelju iz šamotne opeke, bo predstavljala Zemljo v merilu 15 kilometrov : 1 cm. Dva električna motorja jo bosta sukala, da se bo vrtela okoli lastne osi in vrtela na vozičku tako, da bodo točno prikazani dan in noč ter spremembe letnih časov. Osvetljevanje Zemlje po sončni svetlobi bo prikazano' tako', da jo bodo osvetljevali z žarnicami in žarometom. Gledalci si bodo lahko točno domišljali, da gledajo naš planet kot potniki na kakem zrakoplovu iz daljavo 8000 kilometrov. Električni tok rešuje ljudi Zlata na stotisoče kilogramov prvih štirih desetletjih našega sto-pia se je svetovna proizvodnja, zlata po-Leta 1951 je dosegla, letno števil-'° 900.000 kilogramov, Od takrat naprej manjkajo sleherni podatki. Po' deže-7“ je bila naslednja proizvodnja: v Južni , r’ki 360.000 kg letno, v Sovjetski zve -Približno 150.000 kg, v ZDA okoli '^0 000 kg in ostalo drugod. Radar in polama svetloba Novozelandski znanstveniki proučujejo ^larno svetlobo’ Južnega tečaja z rad ar-etri in tako’ dobljene izsledke dopOilnju-*?te s fotografskimi posnetki in spektro-K°P^kimi opazovanji. Radarska opazo-^hfiii metoda se je pokazala za učinko-■ Visokofrekvenčni radijski valovi se ahtfeč v zadostni meri odbijejo od zgor- ioniziranih plasti atmosfere in jih tem odbite lahko prestrežejo’ z radar-lra sprejemnikom. Prav zgornje plasti shlosfere pa so povezane s pojavom ‘rame svetlobe. Ker sta mlada ameriška zdravnika priključila električni tok na povsem mirujoče srce 49-letnega Williama Friihlinga, se bo mož lahko zopet zdrav Vrnil k svoji ženi in štirim otrokom. Dramatična zgodba o rešitvi moža, ki je bil po vsem videzu mrtev, se je pripetila mrzlega februarskega dne v mestu St. Croix Falls na jugu države Wisconsin. Vseh 1100 prebivalcev podeželjskega mesteca pozna Williama Friihlinga kot človeka, ki prav rad pomaga, Tisto jutro je z mestnim snežnim plugom čistil ulice mesta, iznenada pai se je zgrudil kot od strele zadet in obležal. Odpovedalo mu je srce. Sodelavci so brž naložili 89 kg težkega Friihlinga na avto in ga odpeljali z vso naglico v bolnišnico. Vožnja je trajala trideset minut, »mrliča« pa so v bolnišnici takoj položili na operacijsko mizo. S 17 centimetrov dolgim rezom sta mu zdravnika odprla prsni koš in mu začela masirati srce. Mnogo sta se trudila, vendar zaželenega uspeha ni bilo. Iznenada je enemu od obeh zdravnikov prišla na um nenavadna misel. Pravzaprav ne zna pojasniti, zakaj je vzel električno žico in pritrdil nanjo dvoje injekcijskih igel. Potem sta zdravnika vključila tok in zataknila obe igli globoko v »mrličevo« srce. Minila je minuta, potem pa je Willia-movo srce začelo' naglo- utripati: 180 udarov v eni minuiL Število utripov je počasi popuščalo, v nekaj minutah je popustilo in padlo na 140, nato pa končno na 120. Štiri dni kasneje je William odprl tudi oči in začel zopet živeti pri polni zavesti. Začeli so ga obiskovati sorodniki in prijatelji. Zdravnika upata, da se bo v kratkem lahko- vrnil k svoji družini ter se končno zopet oprijel svojega poklica. Kaj dela Francoz s svojo plačo Po dolgotrajnih anketah in raziskavah je francoski centralni statistični institut izračunal, v kakšne namene uporabi povprečni Francoz svojo mesečno plačo. Od 10.000 frankov izda 3800 frankov za hrano, 1500 za stanovanje, 1300 za obleko, 900 za pijačo, 800 za higijeno, 650 za prevozna sredstva, 600 za razno ter 400 frankov za kulturo in zabavo. V omenjenem poročilu je ugotovljeno, da pri povprečnem Francozu naraščajo stroški oziroma izdatki za pijačo. Leta 1950 so Francozi popili 7,800.000 hi raznih alkoholnih pijač, že leta 1955 pa se je količina použite pijače povzpela na 9.400.000 hi letno. K temu stanju pripominjajo Francozi, da postajajo bolj žejni, ker je v Franciji znatno narasla tudi potrošnja različnih sadnih sokov. Domotožje kitov Na zasedanju društva »British Asso-ciation« v Oxfordu je S. G. Brown poročal v odseku za zoologijo’, da je z zaznamovanjem kitov lahko ugotovil, da se tako imenovani grbasti kiti po selitvi v toplejša morja leto- za letom zopet vračajo v isto področje Antarktike, od koder so se izselili v mrzlih dobah. Kite je zaznamoval s cevkami iz nerjavečega jekla, katere je izstrelil Vanje iz posebnega topiča. Te cevke so našli lovci na kite v njihovih truplih, ko so- živali ujeli in razkosali. Od antarktične lovske sezone na kite v letu 1932 do 1933 dalje so zaznamovali nad 5.000 kitov. Med drugimi so doslej ujeli tudi kita, ki je imel 19 let staro znamenje. S tehniko zaznamovanja so- dobili neizpodbiten dokaz o selitvah posebne vrste kitov v toplejše vode pozimi zaradi parjenja od Ekvatorja proti hladnejšim vodam poleti, kjer iščejo hrano. Kitovska področja v Antarktiki so razdelili na, več delov, tako da vsebuje vsako področje določeno število teh živali. Pri tem so lahko ugotovili, da se grbasti kiti vsako leto vračajo na isto področje. *>aQQoo'»oC. »•». "NŽ6AR ,ot> **** KNJIGA ^OBODNIM SONCEM POVEST DAVNIH DEDOV ga je tiho opazoval. Nekatere krati jW. Pogledal po strani in mu z veliko ^enostjo bral z lica notranji boj. se vrni, sinko!« j^plovan se je nenadoma ustavil. Iztok prebudil kakor iiz sanj. C rrd se, Izteče! Toži se ti po domu. Ni IjJ^K^časna takale samotna pot, po kateri ubogi godci. Vrni se! . Še je čas!« očka, naprej, naprej! Zamislil sem Kflr si govoril o Tunjušu. Zato je bilo '^o moje srce.« °rej naprej! Pokonci glavo- in pozabi! . večer sva gotovo že v veseli družbi!« je dvignil glavo-, pozabiti pa ni mo-Per> sltreno je želel in sveto prisegel na da se mora še srečati s Tunjušem. Piii °*' vučeru sta zagledala pred seboj l^92110 dolino. Preprežena je bila z obde-Poljem; na rebri je slonelo nekaj ya; p0l> cesti je samotarila majhna trdnja-)(-y.reci vasjo- je gorel ogenj. ,ls Vreza,« omeni Radovan. »Tisti ogenj netijo popotniki kakor midva. Družbo sva našla!« Radovan je krenil s ceste preko polja naravnost proti ognju. Kakih dvajset oseb je čepelo in ležalo poi tleh. Nekateri so bili divji, čisto podobni Hunom, samo da soi bili razoglavi in so- imeli dolge lase spletene V kite. Bili so rodu Varhunov. Sami so se radi nazi-vali za Obre, da so bolj sloveli in so se jih ljudje bali. Drugi so bili prebivalci izza Črnega morja, alanskega rodu. Ko sta se približala ognju, je Radovan udaril na p-lunko in zapela sta z Iztokom poskočno pesem. Vse se je zganilo in se ozrlo od ognja. Družba je planila pokonci in pričela poskakovati in kričati. Povabili so ju hitro k sebi, odgrnili pepel in izvlekli iz žerjavice ko-se pečene kozlovine. Iztok se je čudil Radovanovi modrosti in pretkanosti. »Slovena? Hej, od kod? Z vojske, kjer so počesali Hilbudija,?« »Zakaj naju žališ, prijatelj! Slovena sva, prihajava daleč od Visle in se ne meniva za vojsko-. Kdaj je godec sukal meč? Kdaj je pevec tulil kakor volk?« »Pij, godec, in ne jezi se! A Hilbudija so Sloveni vendarle poklali. Kakor podgane pred vodo so bežali tod mimo njegovi konjiki in trosili strah pred Svarunom po deželi.« Radovan je izpraznil rog z vinom. Natočili so še in dali Iztoku. »Le pij, sinko-, da poplakneš cestni prah in zapoješ kakor slavec.« Zopet je zapela plunka, divji glasovi so jo spremljali z besedami, ki so bile znesene iz Vseh rodov. Ko so ljudje v naselbini čuli petje in godbo, so prišli radovedni k ognju. »Bežite,« je kričal na pol nag Varhun, kosmat po prsih in bedrih. »Bežite, Sloveni gredo! Dva sta že tukaj! Pohrustajo vas, iz vaših črev nastavijo lisicam zanke!« Naselniki Tračani so se previdno bližali in obstopili popotnike. Dolgo si niso upali vprašati, kaj je s Sloveni. Ko jim je Radovan povedal, da sta srečala onkraj Donave slovensko vojsko, ki se je vračala, so se razveselili, da so poskakovali, se zadrevili v vas tolažit ženske in se kmalu z njimi vred vrnili; privlekli so s seboj jedil, sadja, in pijače. Začelo se je veselje, ki je plulo v divjih krikih pod pozno večerno nebo. Tako je bilo potovanje Radovana in Iztoka. Včasih sta hodila sama, včasih se je valila z njima cela tolpa divjih bitij, na pol oblečenih, na pol nagih, ogrnjenih s starimi vojaškimi plašči, zašitih v kozje kože, odetih V lisice in medvede ali pa v razdrapanih platnenih hlačah. Večkrat se je tolpa razpršila po okolici, poplenila nekoliko, če ni dobila zlepa; koder se jim je dobro- godilo’, so ostali dalje in si nabrali brašna za pot. A po cesti so naleteli tudi na bogate trgovce, ki so' jezdili in imeli s seboj mnogo' orožja in blaga, nekateri celo tovorne Vozove. Štirinajst dni sta, se klatila na potovanju. Ušla sta zimi na Balkanu, prišla v veselo, rodovitno dolino reke Tonza, ki se izliva v Heber. Južne sape so jima vele nasproti kakor dih pomladi. Iztok se je čudil krasnim poljem, ogledoval bogate domove in se veselil, da je šel zdoma Radovan mu je potoma vse modro razlagal in govoril, kakor bi bil doma na teh pokrajinah. Z bobnečimi besedami mu je opisoval Bizanc in veselje v njem ter pravil, da ga v osmih dneh gotovo zagledata. Ko sta nekega večera zopet brez družbe hodila po samotni poti in zaman čakala, da bi dospela do ljudi, do hiš ali pa do ognjev, kjer bi v veseli družbi prenočila, sta poiskala hribec z gostim drevjem, da bi legla. A od ondod zagleda Iztok, v dolini ogenj. Napotita, se brezskrbno in veselo proti kurišču. Kakor po navadi, je udaril Radovan tudi sedaj na plunko’. Ta je bila vedno, najljubša varuhinja in najboljše priporočilo', da so ju z Veseljem sprejeli. Toda Radovanu so v trenutku zastali prsti, Iztok ga je potegnil za haljo,. A samo za trenutek. Prsti so ubrali hitro dru- fa oddih IN R A Z V E D R L 0 Tako sem bil lačen, da sem hodil kot omamljen. Na poti sem bil že od sončnega vzhoda. Zadnjo noč sem prebil v nekem poljskem skednju. Bal sem se, da bom imel sitnost s kmetom, če bi me tam našel. Bil je ravno čas žetve in ljudje so bili že zgodaj na poljih. Zadnjič sem jedel popoldne minulega dne. Prav gotovo to ni bil obed, na katerega ste vajeni: poln kuhalnik dušene repe, ki sem jo vzel na nekem kmečkem dvorišču. Na srečo je šel kmet še enkrat v hišo in pustil kotel za krmo pred vrati. Ravno sem lahko segel s svojim kuhalnikom vanj. Toda tisti obed ni dolgo zalegel. Če prebijemo nekaj dni brez hrane, z lakoto navsezadnje ni tako hudo. Navadimo se, da nazadnje nanjo popolnoma pozabimo. Pademo v nekako pijanost, ki je podobna oni po pivu ali vinu, če nismo preveč pili. Zdi se nam, da postane telo lažje, misli pa postanejo povsem jasne. Vse se nam tako približa, kot gore ob južnem vetru. Nekaj časa tako prav lahko izdržimo. Naposled postane vse še lažje. V glavi preletavajo misli tako, da pridemo na razne domisleke. To pa je jako nevarno stanje. Če smo že tako daleč, moramo naglo poskrbeti, da dobimo kaj jesti. Z menoj še ni bilo tako daleč, sicer ne bi bil tako prekleto lačen. Zadnje tedne nisem tako slabo živel. Bil sem v pokrajini, ki je imela bogato industrijo. Pri delavcih pa ne pogine od lakote nihče. Nikogar ne zavrnejo, kdor prosi za hrano. Jesti sem imel vsak dan dovolj in sem se temu privadil. Zato me je zdaj napadel glad kot volk. Mislil sem na svojo lakoto in na možnost, kako bi dobil kaj za pod zob. Pot k vaškim hišam sem zagrešil. Že dvakrat sem videl vas z belimi hišami v čistem zraku prav blizu pred seboj, toda ©•oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc VESELE RESNICE — Če se še niste odločili, ali bi postali slikar ali pisatelj, postanite pisatelj, ker je papir cenejši od platna. — Samci so moški, ki so dolgo iskali idealno žensko, ko pa so jo našli, so ugotovili, da tudi ona išče idealnega moža. — Če ima kdo namen pognati si kroglo skozi možgane, naj prej premisli, da ne bi zgrešil tako majhnega cilja. — Kadar se dve ženski prepirata, predlagajte, naj mlajša popusti. Mir bo takoj tukaj. G-L-A-D dvakrat me je zapeljal ovinek in se mi je zdelo, da se od vasi preveč oddaljujem. Naposled sem začel teči, skoraj proti svoji volji, toda ne prenaglo. Lakota me je gnala proti vaškim kuhinjam. Takrat nisem posebno izbiral. Nisem dolgo iskal hiše, ker sem upal, da mi bodo povsod postregli. Toda človek ima precej trdno občutje, da ve, katera hiša naj bi bila prava. Glad je tudi imel to občutje, da je preglušil vsak drug občutek. Odprl sem vrata prvega kmečkega dvorišča Na srečo tam niso imeli psa. Ko sem vstopil, nisem bil preveč oprezen. Vaški psi pa tujcev nimajo preveč radi. Sel sem okoli hiše in naprej po stopnicah k vhodnim vratom. Obstal sem v majhnem, z opeko tlakovanem prostoru ravno. nasproti kuhinje. Vrata kuhinje so bila na stežaj odprta. Pri štedilniku je stala gospa in cvrla kolače! V trenutku sem vedel, kaj sem si na svetu najbolj poželel: takih kolačev. Nič drugega nisem hotel. Seveda je bila to domišljija. Če bi bila tista ženska kuhala cmoke, bi si bil poželel cmokov. Stal sem med vrati in gledal srepo v kuhinjo. Izpregovoriti nisem mogel, le stal sem tam, in v nebcu v ustih sO se nabrale sline. Gospa je porinila zajemalko oprezno v veliko skledo testa in ga iztresla v ponev, da je zacvrčala mast in se vzdignila para v drobnih oblačkih. Ob strani na štedilniku je stal velik okrogel krožnik s kupom ocvrtih kolačev. Gospa je nekoliko okrenila glavo. Ko sem zagledal njen obraz, sem takoj vedel, da od nje ne bom dobil nič. Verjemite mi, da me občutek glede poznavanja ljudi redkokdaj vara. Videl sem oči tiste gospe, videl sem trmasto potezo okoli njenih ust in videl, da bi bila vsaka prošnja zaman. Prav gotovo me je že davno opazila, toda pokazati tega ni hotela. Ukvarjala se je s ponvijo mimo dalje, kot da bi ne bilo nikogar v njeni bližini. Enkrat se je sklonila, odjnla žrelo- štedilnika, kjer je plapolal ogenj in naložila poleno. Gotovo je hotela cvreti še več kolačev. Videl sem tudi, da je bilo v skledi še precej testa ... Naposled nisem mogel več zdržati. Od poželenja sem popolnoma oslabel. Nekoliko sem zaropotal z nogami, zakašljal in rekel glasno: »Dober dan!« Gospa se je obrnila počasi. Presenečena ni bila. Njen obraz je bil od Vročine rdeč, toda jaz sem čutil pod tisto rdečico KAJ PRAVIJO: . . . ženske o moških . . . bledičnost, ki daje takim ljudem hlad. Nekaj časa je buljila vame, oči je imela kot motno steklo, nato pa se je obrnila spet k štedilniku. Le čez rame mi je rekla: »Ne dam nič! Tudi ne kupim nič!« »Saj nočem nič prodati,« sem dejal, »jaz potujem, pa vas prosim, da mi daste kaj jesti.« »Ne dam nič!« Iz tega stavka sem spoznal njeno neizprosnost. Vedel sem, da bi bila vsaka beseda zaman. Tisto gospo ne bi ganila nobena stvar. Dovolj ji je bilo, če je rekla: »Ne dam nič!«, in s tem je bila zadeva zanjo rešena. Na poti do njenega srca je bil občutek moje lakote. Občutek je dober, če ga more vzbuditi drug človek v drugem srcu, zaradi tega pa ni treba lakote preklinjati in omalovaževati. Toda ona mu je zaprla pot s kratkim: »Ne dam nič!« Glejte, tista gospa ni imela toliko časa, da bi nekoliko prisluhnila. Bila je preveč vihrava. Ni vedela, da imajo ljudje še drugačna izkustva, kakor pa le tisto, ki ga je imelo njeno srce. Morda ji je bilo kdaj v življenju že težko-. Toda povejte, ali naj bomo zato trdosrčni, ker nam je bilo kdaj v življenju težko? Toda tisti dan sem dobil jesti. V kako drugo hišo nisem hotel iti več. Na polju pa so sedeli pri obedu delavci — saj veste, bila je žetev — hlapci in dekle. Poklicali so me in jaz sem prisedel k njim in jedel iz njihove sklede! Flogant Ljubim moške ne zato, ker so moški, marveč zato, ker niso ženske. (Kristina Švedska.) Vesela sem, da nisem moški. Tedaj bi se morala poročiti z žensko. (Madame de Stael) Glavna napaka moškega je njegov preveč poudarjeni jaz. Ce od tega nekaj odkrhnemo — kaj potem pravzaprav še ostane? (Shirley Seifert) Kje bi bila moč žena, če bi možje ne bili domišljavi? (Marie von Ebner-Eschen-bach) Da se moški v nas zaljubi, moremo doseči že z očarljivim videzom; da ohranimo njegovo zvestobo, potrebujemo mnogo več: spretnost, nekaj zvijačnosti, mnogo duha in celo nadih muhavosti in nepreračunljivosti (Ninon de Lecios) . . . moški o ženskah . . . , Ženske nas navdihnejo za velike stvari ; in nas ovirajo., da bi jih uresničili. (Dumas) Možno je, da nas ženska tudi enkrat j uboga, vendar z namenom, da lahko potem desetkrat zapoveduje. (Jean Paul) Ženske vidijo' pri duhovitih moških samo njihove napake, pri bedakih pa le njihove vrline, v kolikor jih sploh imajo. (Balzac) Neumna ženska je hujše zlo kot neumen moški — ker več govori. (Gruber) Ženske so bolj nevarne, kadar jih je strah, zato se same sebe tolikokrat bojijo-(Borne) Zakon, je neke vrste državnega ustroja v malem. Zena vodi gospodarsko ministrstvo., tašča vojno ministrstvo, otroci zastopajo zunanje zadeve, mož pa predstavlja ljudstvo, ki plačuje davke. (Bernard Shaw) oooooooooooo oooooocoooooooo O županu, pastirju in ovcah Je bil v Butalah župan in je imel pastirja in je gnal pastir županove ovce na pašo. Devetnajst jih je gnal na pašo, osemnajst jih je prignal zopet domov. Ga vpraša župan: »Ena manjka, kam si jo. dal?« Odgovori pastir: »Saj so vse.« Jih župan preš te j e še en pot: »Osemnajst jih je!« Pastir: »Nak, devetnajst!« Reče župan: »Ali si tako zabit, da ne ločiš števila, ali si tako. trmast! Daj, stopi poi občinske može, naj pridejo. Šestnajst jih je in še policaja pokliči, jih bo. sedemnajst; midva sva. dva, nas bo vseh skupaj devetnajst. Pa bomo zgrabili vsak svojo žival in če bo Vsakemu svoja v rokah in ne boi nobeden brez ovce, jih je devetnajst,drugače jih ni.« Tako- se je zgodilo-. Prišli so občinski možje, šestnajst jih je bilo, in prišel ie tudi policaj in jih je bilo- z županom lB pastirjem vseh skupaj devetnajst, Pa je dal župan znamenje: »Zdajle!« in je vsak hitel in zgrabil najbližjo ovco in so bil’ možje zanesljivi in pošteni, nikdo ni zgrabil dveh. Pa se je pokazalo. Vsak je im®' v rokah eno ovco, le policaj je ostal brc* nje. »No-, ali vidiš, trma trmasta,« pravi župan pastirju, »policaj je brez ovce, osemnajst jih jel« Pa se je zakregal pastir: »Kaj me bri* dokler ni škrob enakomerno gla-■jlri' ^ tako pripravljeno škrobno razto-blac ^atno posušeno ali vsaj dobro ožeto ki ga nameravamo poškrobiti, ga ^ °žmemo in zavijemo v brisačo ali Pustimo*, da počiva vsaj 4 ure, da se škrob nekako uleže, nato pa zlikamo z likalnikom do suhegaw Zavese ali prte, ki bi jih rade poškro-bile malo manj, to se pravi ne pretrdo, škrobimo s kuhanim škrobom, ki ga pripravimo na sledeči način: 10 dkg suhega Škraba žvrkljamo v enem litru vode in ga ob skrbnem mešanju kuhamo kake pol ure, da dobimo* neke vrste žolico. To razredčimo s toliko tople vode, da dobimo tri litre goste in enakomerne tekočine. Pri škrobljenju s kuhanim škrobom ravnamo tako*, kakor smo* opisali pri škrobljenju s surovim škrobom. Količina škroba v obeh primerih zadostuje, da poškrobimo* 2 kg kakršnega koli perila. Kar smo naškrobili, moramo* tudi pravočasno zlikati. Ce naškrobljeno perilo leži nekaj dni, splesni. Plesen pa je najhujši sovražnik tkanin. Kako odstranimo madeže od rje ^ gospodinja je bila gotovo slabe ' ko je na perilu ali obleki opazila e od rje. Dobiti ga ni težko, veliko je odstraniti. Morda vam bo tehle £ * Nasvetov koristilo*, baj^f^de madež rje na belo perilo, po-Ha J/10 bombaževino ali volno, kanemo nekaj kapljic mlačne desetod-tliHg6 raztopine citronove ali vinske ki-Raztopino pustima, da nekaj časa f5' ftato pa jo izperemo z mlačno vo-^stranjevanje madežev od rje pa se gorski kmetje računati na silokoruzo, morejo šele poizkusi pokazati. Večjo zanesljivost obeta v teh predelih topinambura, rastlina, ki daje v ravnini po hektarju 200 do 300 q zelenja in 200 do 300 q gomoljev za pitanje prašičev. Zelenje vsebuje 6 #/o beljakovin in 37 °/o škrobnih vrednot, gomolje pa ima z 1 °/o beljakovin in 15 % škrobnih vrednot isti pitavni uspeh kot krompir. V hribovskih predelih na tak pridelek seveda ne smemo računati. Zaradi kratkega poletja in zgodnjega jesenskega mraza gorski kmet gomoljev ne bo toliko pridelal. Pridelal pa bo lahko isto količino zelenja kakor v dolini in bo s tem dobil po hektarju 12 do 18 q beljakovin in 74 do 110 q škrobnih vrednot za zimsko krmljenje goveje živine. Topinambura je rastlina, ki uspeva na vsaki zemlji, vendar daje večje pridelke na dobri zemlji in ob dobri postrežbi. Ako hočemo od nje imeti dober pridelek, jo moramo saditi v vrste kakor krompir. Vrste naj bodo oddaljene vsaksebi 60 cm, v vrstah pa sadimo gomolje 20 do 25 cm narazen. Pred saditvijo ji pognojimo, z hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. Posebno za fosfor in kalij nam bo hvaležna. V teku poletja bo prav, če jo bomo enkrat okopali. Topinambura ostane na isti njivi več let, ne da bi bilo treba dokupiti in saditi novega semena. Nasprotno, pri orajnju v drugem in v naslednjih letih bo verjetno tudi v visokih legah treba pobrati nekaj gomoljev, da bodoči nasad ne bo pregost! Blaž Singer Nekaj smernic za saditev topole je obneslo tudi s petodstotno solno kislino, toda v tem primeru je treba blago dolgo časa splakovati! pod tekočo vodo, da kislina ne razžre blaga. Pri občutljivem blagu ovlažimo madež z vročim kisom, ga pokrijemo s cigaretnim pepelom ih nekaj časa počakamo. Nazadnje izperemo madež z drugim pralnim sredstvom. Seveda moramo pri vsem tem paziti na to, da so barve blaga zelo občutljive ih jih kis ne bo razjedel. Lastnost topolov (Pappeln), da hočejo rasti posamezno, jih loči od drugih gozdnih drevesnih vrst. Topoli ne prenašajo zasenčenja. Dosežejo tudi v enovrstnem nasadu, ob vodotoku, v drevoredu, po-samez na pašniku ali dvorišču velik prirastek in dajejo* vredne sortimente. Zato topol lahko uspešno sadimo na ustrezna rastišča tudi izven gozda. Les topola* in drugih mehkih listavcev do nedavnega ni bil dosti iskan. Z razvojem lesno-predelovalne industrije pa so nastale velike potrebe po njem. Zato ni več dvoma, da se gojenje topolov ne bi splačalo*. Povpraševanje bo trajno in hitra rast topolov jamči, da bo korist užival že sedanji gospodar, medtem ko jo uživajo pri gozdnem gospodarjenju šele potomci. Pri nas so razširjeni beli in črni topoli in križanci črnih, ki so V praksi znani kot kanadski topoli. Posebno zadnji se odlikujejo z Velikim, prirastkom; ta znaša povprečno po 3 cm v debelino na leto. Domači topol priraste v debelini za 2 cm na leto. Dajejo dober les in se prilagodijo rastišču. Danes sadimo* največ križance črnih topolov poleg drugih tujih sort, ki jih šele prinašamo v deželo. Posebno skrb moramo posvetiti izbiri sadik. Poleg ustreznih lastnosti izbrane sorte mora biti topolova mladica za saditev dovolj močna. Sadimo le dveletne ali še starejše mladice. Priporočljiva je saditi na poseben način vzgojene mladice, da imajo eno ali dvoletna debelca na dve oziroma triletni korenini. Take imajo močno razvite korenine in se ob presaditvi na stalno mesto dobro zakoreninijo. Druge oblike mladic niso* umestne. Za presaditev je mladica godna, če je najmanj 170 cm visoka in je debelce 10 cm od tal debelo 16 mm. Seveda mora biti zdrava in tršata z dobro razvitimi stranskimi vejami in z oblikovalno krošnjo. Šibaste vitke mladice, četudi imajo dolg poganjek, tudi čez 2 m, so neprimerne. Za dobro rast potrebujejo topoli rodovitna, sipka, rahla tla, ki prepuščajo vodo in zrak. Posebno velika zahtevo imajo glede zraka in vlage v tleh. Slabo rastejo na težkih, nepropustnih tleh, na močvirjih ali poplavnih področjih. Dobro pa prenašajo kratkotrajne poplave. Na čezmerno vlažna ali pogosto dalj časa poplavljena, močvirna tla bomo raje sadili jelšo in vrbo. Dobra topolova rastišča za strnjene sestojne nasade so mlada na-plavna področja vzdolž glavnih vodnih tokov, za eno ali dvovrstne nasade pa vzdolž stranskih pritokov, suhih rokavov, odvodnih kanalov, ob cestah, jarkih na pašnikih in travniških površinah. Kisla tla so slaba za topol. Najbolje bo, če bomo topole sadili tako kot sadna drevesa. Jamice morajo biti za dvoletne mladice najmanj 80 cm globoke in prav toliko široke* za starejše pa meter globoke in toliko široke. Te mere veljajo za rahla, sveža tla. Ce pa hočemo saditi topol na manj ustrezna tla, naj bodo jamice večje. Sadimo v jamico navpično in 20 do 40 cm globlje, kot je mladica rastla v drevesnici. Ce je zemlja suha, zalijamo. Globljo saditev priporočamo, ker topoli iz dela debelca, zakopanega V zemljo, poženo po vsej dolžini tanke koreninice in izkoriščajo hranilne snovi tudi v plasti tik pod površino. Pravilo je globoka saditev. Sadimo spomladi, pri nas v marcu ali aprilu. Jamice izkopljemo že prej. Pred saditvijo močimo mladice nekaj ur ali čez noč v tekoči vodi, da, se korenine osvežijo. Pred saditvijo oblikujemo tudi korenine. Odstranimo predolge, nalomljene dele. Vej ne obrezujemo, za to je čas pozneje. Topoli dobro rastejo le v polni svetlobi, zato jih sadimo v večje razmake*. 2e kratko osenčenje zadostuje, da topol zaostane v rasti. Tla pod krošnja čez leto večkrat prekopljemo in dopolnilno gnojimo v kolobarja okoli debelca, dodamo nekaj umetnega gnojila, ki hitro deluje. Mladice prva tri leta dovoljujejo dodatno izkoriščanje vmesnega zemljišča. Pri enovrstnih topolovih obrežnih in obcestnih nasadih naj bo razdalja nad 5 m, lahko tudi do 10 m. Tako bomo prej dobili vrednejše sortimente. Preprečili bomo razvejevanje debel pod vplivom krošnje, ki sili za svetlobo. Na pašniških in travniških površinah bomo sadili v različnih razmakih, pač po okoliščinah zemljišča. Te razdalje bodo najpogosteje* nad 20 m. Zato glavna kultura ne bo veliko trpela. Taki topolovi nasadi so primerni za manjša gospodarstva. Lahko pa s kombiniranim izkoriščanjem pašniških in travniških površin dosežejo lepe dohodke, saj so stroški osnovanja in nege majhni. Posajene mladice nekaj let še ne bomo obrezovali. Sele po petih letih bomo odstranili spodnje vreteno vej, krošnja bo ostala še na gornjih dveh tretjinah debla. Ne smemo pa obrezovati preveč naenkrat. Rane zamažemo s cepilno smolo. V nadaljnji rasti bomo krošnjo postopoma zmanjševali, da bo imel topol krošnjo 10 let pred posekom le v zgornji tretjini debla. ing. L R- Koroški velesejem tudi pomemben delodajalec Skrb za dvojezičnost sodišč — le na Južnem Tirolskem Prejšnji teden je italijanski pravosodni minister Moro izdal odlok, po katerem bo V provinci Božen pri prihodnjem razpisu službenih mest za sodnike-pripravnike rezerviranih šest mest, za pisarniške praktikante pa 22 mest za takšne kandidate, ki lahko z izpitom dokažejo, da popolnoma obvladajo nemški jezik. Odlok italijanskega pravosodnega ministra ima vsekakor do neke mere namen zagotoviti na Južnem Tirolskem izvajanje Pariške pogodbe, po kateri sta itali- Kakor znano, je italijanski prosvetni minister Roossi svoječasno predlagal delegaciji slovenskih šolnikov iz Trsta in Gorice imenovanje pooblaščenih zastopnikov, ki naj bi bili v Rimu v neposrednem stiku s prosvetnim ministrom ob pripravi oziroma popravi vladnega osnutka Angliji grozi splošna stavka Pred nekaj dnevi se je začela stavka v angleških ladjedelnicah, ki je zajela 200.000 delavcev, za prihodnje dni pa napovedujejo razširitev stavke tudi na delavce v strojni industriji in na železničarje, tako da bi v celoti stavkalo več milijonov delavcev, ki zahtevajo povišanje mezd za 10 odstotkov. Pravijo, da je to največja angleška stavka od zadnje splošne stavke leta 1926 in da gre v bistvu za resno preizkušnjo med vladajočo konservativno stranko ter laburisti. Kot posledico stavke so že v zadnjih dneh zabeležili občuten padec vrednosti angleškega funta, prav tako* pa zgubljajo na vrednosti razne angleške delnice. janščina in nemščina enakopravna uradna jezika. Podobno zagotovilo daje koroškim Slovencem Državna pogodba, ki v členu 7 določa, da je na Koroškem v upravnih in sodnih Okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom tudi slovenščina uradni jezik. Čeprav boi od podpisa Državne pogodbe kmalu poteklo že dve leti, naša vlada še ni podvzela potrebnih ukrepov, ki bi za namestitev pri uradih in sodiščih na tem ozemlju zahtevali tudi znanje slovenščine kot pogoj izvrševanja službe. zakona o slovenskem šolstvu. V tej zvezi bosta v kratkem odpotovala v Rim predstavnika sindikata slovenskih šol iz Trsta in Gorice. Pravična ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem pa italijanskim šovinističnim krogom ne gre v račun. Na sedežu »Istrskega revezionističnega gibanja« v Gorici so se pred kratkim zbrali eksponenti te organizacije ter zastopniki »Nacionalnega združenja Julijske krajine in Dalmacije« iz Rima in »Zveze Istranov« iz Trsta. Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo*, naj vlada slovenskim šolam v Italiji ne prizna polnoprav-nosti, češ dal bi bilo to v nasprotju z ustavo. V resoluciji tudi obsojajo tiste italijanske politične kroge, ki so* podprli zahtevo po pravični ureditvi slovenskega šolstva, nedavno intervencijo jugoslovanske Vlade za spremembo tistih določil v vladnem osnutku šolskega zakona, katerih uzakonitev bi pomenila diskriminacijo slovenske manjšine, pa so v resoluciji označili kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Italije. Vsako leto izkazuje koroški velesejem okoli 200 milijonov šilingov denarnega prometa. Uvaževanja vrednega pomena pa je velika gospodarska prireditev tudi kot delodajalec številnim ljudem, ki jih zaposluje pred pričetkom, med velesejmom in po zaključku. 2e mesece preden se odprejo velesejm-ska vrata, pričnejo z obnovo razstavnih hal. Tedne pred pričetkom pa prične delovati tudi razširjen velesejmski direkcij-ski aparat. V to področje spada na primer celotna organizacija, povezava z inozemstvom, razdelitev razstavnih prostorov, registracija prijav razstavljalcev, preskrba tujskih soh in prenočišč in mnogo drugega. Med velesejmom samim ter v dneh pred začetkom in po zaključku je zaposlenih na tem področju na stotine ljudi. Znano je, da izvajajo* obnovitvena gradbena dela v jesni in spomladi. Odkar je lastni prostor velesejmu spet na razpolago, so na prostoru za gradnjo hal in' cest, kanalizacijo, električno napeljavo, vodovodne naprave, sanitarne naprave itd. investirali dobrih 6 milijonov šilingov. Obratni izdatki, ki jih vsako leto potrošijo za velesejem, nihajo med 2 i® 2,5 milijona šilingov. Stotisoče šilingi so lani porabili za gospodarsko reklam0 velesejma in v zvezi s tem vidno koristih pojačenju tujskega prometa. Med velesejmom zaposlujejo za straža0 služba, blagajniške in kontrolne posle nad 200 oseb. Vsak večer, ko zaprejo vrata na razstavišče, čisti 55 žena velesejmsk0 prostore. V različnih restavracijah del3 okoli 200 ljudi, razstavljalci sami pa. z4" poslujejo okoli 3000 nameščencev. Neposredno pred velesejmom in v dna-vih velesejma pojačijo seve tudi osebj0 pri različnih velesejmskih uradih, kak01 na primer pri oddelku za razdelitev pr0-štorov, posredovanju tujskih sob in pf0-nočišč ter drugega več. Na ta način je koroški velesejem zel° pomemben faktor tudi kot delodajalec t°r daje zaslužek in kruh mnogim ljudem. Tudi italijanski šovinisti proti pravicam Slovencev Našo državo tujci radi obiskujejo Živimo v dobi mehanizacije in modernizacije vsega življenja sodobnega človeka. Le malo* jih je še, ki še niso prepotovali ene ali več tujih dežel. Ta gre predvsem na račun ugodnih prometnih zvez in modemih prevoznih sredstev. Mnogo je tudi ljudi, ki potujejo s svojimi avtomobili in drugimi prometnimi sredstvi. Ljudje radi obiskujejo tuje dežele, predvsem pa seveda dežele, ki gostom lahko postrežejo z mnogimi zanimivostmi. Med te dežele spada tudi naša dežela Koroška in Avstrija v celoti. Da je Avstrija res mnogo obiskana dežela, je razvidno že iz teh nekaj statističnih podatkov, ki jih je objavila Zvezna sekcija za tujski promet. Leta 1956 so v Avstriji zabeležili 12.44 milijona (leta 1955 11,59 milijona) nočnin naših državljanov in 14,49 milijona (leta 1955 12,21 milijona) inozemcev v različnih gostiščih in zdraviliščih širom države. Največ tujcev je obiskalo Tirolsko*, kjer jih je lani prenočevalo* kar 4,84 milijona. Tirolski sledijo: Salzburg z 2,92 milijona, Koroška 2,02 milijona in druge. Na Du' naju se je število* nočnin tujcev dvignil0 od 1,03 na 1,37 milijona. Največ gostot in sicer 8,7 milijona, je prišlo iz Zahodu6 Nemčije, vključno iz Berlina. Iz Veli^ Britanije je prišlo 1,1 milijona gostov, ‘3 Nizozemske 872.000, iz Francije 812.000 590.000 Amerikancev. Največ tuzemcev je prenočevalo* na N$* jem Avstrijskem, in sicer 3,4 milijona, °° tega števila odpade 2,6 milijona na Du’ najčane. Nižji Avstrijski sledi Štajerska* Od deželnih glavnih mest je pri nočnini* tujcev imel največji delež Innsbruck s 611.861 osebami, sledi Salzburg s 518.3$ osebami itd. Razveseljivo* je dejstvo*, da se štcvd0 obiskovalcev naše dežele iz leta v le^° Veča, kar velja tudi za Koroško*, predvse®1 za severne predele. Ko pa bodo tudi juž10 predeli dežele, kakor nam obetajo promet" no bolj odprti in ceste popravljene ali novo* zgrajene, bo* tudi tu Večji donos °° * tujskega prometa, kar bo brez dvoma v korist našemu človeku. I IRIAIPIIIOI iPlRiO GiRAM RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 8.45, 7.45, 12.30, 17.00 20.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo urno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šiagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa. Sobota, 23. marec: 5.35 Kmečka godba — 5.50 Pogled v svet — 8.45 Daljnji pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in podeželje — naša časovna slika — 16.30 Oddaja za Gradiščansko — 17.55 Iz parlamenta — 18.45 Godba na pihala — 20.16 Petje med vrsticami — 20.30 Pravljična zgodba mi-stra Goodmana. Nedelja, 24. marec: 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Dobro razpoloženi v nedeljo zjutraj — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Iz domovine: Pomlad na Koroškem — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Otroški oder — 17.05 Glasbeni koktajl — 18.30 Gozdar in divji lovec — 19.00 Športne vesti — 20.15 Kriminalna uganka: Kdo je storilec? Ponedeljek, 25. marec: 5.35 Igranje na citre — 5.50 Pogled v svet — Poročila in objave — Pregled sporeda — Slovenske pesmi (slov.) — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Posebno za vas — 16.45 Znanje za vse — 17.10 Kulturne vesti — 18.15 Obvestila Rdečega križa — 18.45 Za našo vas — Blaž Singer: Verižna reakcija v kmetijstvu (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer. Torek, 26. marec: 5.35 Alpski zvoki — 5.50 Pogled v svet — 8.45 Naše zdravje — 14.00 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Hormoni (slov.) — 15.30 Znanstveni članek — 16.15 Otroška ura — 18.45 Četrt ure Delavske zbornice — 20.16 Simfonični koncert — 21.45 Strune ubiram za novi svet. Sreda, 27. marec: 5.35 Kmečka godba — 5.50 Pogled v svet — 6.10 Vesele note — 8.45 Iz ženskega sve- ti — 14.00 Poročila in objave. Iz domačih gajev: Pred mikrofonom so Kotmirški fantje (slov.) — 16.40 Ženska oddaja — 18.15 Koroške pesmi in godba — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 19.15 O šlagerjih — 20.16 Zaljubljene note — Zabavna oddaja zveznih železnic. Četrtek, 28. marec: 5.35 Alpski zvoki — 5.50 Pogled v svet — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Po- ročila in objave. Tja gor na Radiše in tudi nazaj; enodnevna odisejica (slov.) — 14.30 Pogovori ob carinski zatvornici — 16.00 Zborovska glasba — 17.10 Kulturne vesti — 18.30 Gospodarski komentar — 18.45 Kmečka oddaja — 19.50 Medigra — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 29. marec: 5.35 Kmečka godba — 5.50 Pogled v svet — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila in objave. Trdi orehi (slov.) — 14.45 Posebno za vas — 15.50 Popoldansko srečanje — 16.15 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 18.15 Mladina in film — 18.45 V polja prihaja pomlad . . . (slov.) — 19.05 Zgrabi srečo — 20.20 Radijska igra (Ernst Schei-belreiter). RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00. Nedelja, 24. marec: 6.00 Narodne pesmi in domači plesni napevi — 7.35 Zabavne melodije — 8.30 Otroška predstava — 9.05 Slovenske narodne in umetne pesmi — 9.45 Še pomnite, tovariši... — 11.35 Igra veliki zabavni orkester radia Bern — 13.30 Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 Radijska igra — 20.00 Malo od tu in malo od tam — 21.00 Kulturni razgledi. Ponedeljek, 25. marec: 7.10 Zabavni zvoki — 7.20 Naš jedilnik — 11.35 Igra Vaški kvintet, pojo Božo in Miško, Rezika in Sonja — 12.30 Kmetijski nasveti: Pridelovanje paradižnika in paprike — 13.15 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Utrinki iz literature — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Narodne pesmi — 20.00 Mladinska oddaja. Torek, 26. marec: 7.10 Zabavni zvoki — 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli — 9.20 Stari in novi Mozart — 10.10 Od popevke do popevke — 11.15 Za dom in žene — 12.00 Slovenske narodne — 12.30 Kmečka univerza 13.30 Dvospevi iz Verdijevih oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Športni tednik — 20.30 Radijska igra: Slakespeare „Vihar‘‘. Sreda, 27. marec: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.20 Naš jedilnik — 11.00 Za prijetno predpoldne — 12.30 Kmetijski nasveti: Pomladansko sajenje sadnega drevja — 12.40 Popevke in ritmi — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Utrinki iz literature — 18.00 Kulturni pregled — 18.30 Zunanjepolitični feljton: Izid volitev v Indiji — 20.00 Puccinijeva opera ,,La boheme“. Četrtek, 28. marec: 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Poje zbor slovenske Filharmonije — 10.1 0 Odlomki iz Rossinijeve opere „Seviljski brivec*1 — 11.00 Permi za naše malčke — 11.15 Cicibanom — dober dan — 12.00 Pariš poje — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 18.00 Radijska univerza — 18.45 Umetne in narodne pesmi — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 29. marec: 7.20 Naš jed:lnik — 11.00 Za dom in žene — 12.00 Polke in valčki — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Ritmi in melodije — 14.05 Radijska šola — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Utrinki iz literature — 17.10 Športniki, pozor! — 18.00 Ljudje med seboj — 18.15 Slovenske narodne — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Velika izbira sadnih drevesc v drevesnici ing. Marko Polcer, p. d. Lazar, Št. Vid v Podjuni aj Število brezposelnih pada Sredi marca je znašalo število pri želnih delovnih uradih javljenih bretp0" selnih 193,858 oseb, med temi 1222$ moških in 71.622 ženskih delojemalec0. V posameznih zveznih deželah so naš^. naslednja števila brezposelnih: DuP' 42.747, Nižje Avstrijsko 39.580, Stajers^ 29.028, Zgornje Avstrijsko* 26.767, Ko®0" ška 19.700, Gradiščanska 16.503, Tirali5 12.260, Salzburg 6296 in Vorarlberg ' V primerjavi s številom brezposeln' ob koncu februarja 1957 je njih šteV* padlo za 17.988 oseb, napram sredi ca 1956 pa je bilo* letos manjše za 234 ali 10,7 °/o. Koliko smo stavkali v letu 195& Avstrijska sindikalna zveza je objavi statistiko o* stavkah v letu 1956. It ie podatkov je razvidno, da je tekom ■ skega leta stavkalo v Avstriji 43.249 lojemalcev skupno 1,227.292 ur. V nem so bili pri teh stavkah udeleženi lojemalci iz gradbene in lesne stroke. a lavci živilske in kovinske industrije ' i rudarji. Glavni namen stavk je* bila hteva po zvišanju mezd in plač. ^ Primerjava s prejšnjimi leti kaže, ^ so leta 1955 stavkali skupno 464.167 ob udeležbi 2.6.01t delojemalcev, ^ 1954 pa 410.508 ur, udeležba 21.140 lavcev in nameščencev. _____X ŠPORTNI ~ 1 .. . — i ■■■■■■■■ Z. ' r Tekme v Plajberku pri Beljaku Smučarskih tekem v Plajberku Pr‘ ^ ljaku, ki so* bile dne 10. marca 1957- . se udeležili tudi trije mladinci Spori društva v Zahomcu. Med 28 tekmo10, so dosegli: ^ Martinschitz Fridi s skoki 34 in 35 L’ trav 7. mesto, tl)