Odgovor na prispevek v rubriki »Fotokronika«
»Mizarju delate krivico!«
»V »Javni tribuni« štev. 3—4 z dne 24. 2. 1986 je v rubriki Foto kronika neimenovani avtor izredno .bistroumno' opozoril na splošno nevarnost v prometu, ki naj bi jo povzročal smetnjak mizarja Škorca \z šen-tvida. Že s fotografije, pod katero je bil zapi-san omenjeni sestavek, je povprečnemu občanu lahko ugotoviti, kateri objekt pred-stavlja nevafnost. Prometni znak, ki opo-zarja na splošno nevarnost, je namreč na-meščen natanko 80 cm od roba cestišča Celovške ceste, in je pravzaprav le-ta ovira, tako pešcem kot komunalcem, ki naj bi v zimskem času odstranili sneg za nemoteno hojo pešcev.
Ob tem se mt zastavlja vprašanje ustrez-nosti peš poti, o kateri pisec ni razmišljal. V letu 1981 je namreč krajevna skupnost Gunclje-Male Vižmarje na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi uredila tako imenovano »začasno peš pot«, z namenom, da bi zago-tovila varno hojo pešcem, ki so morali zaradi ozke poti dobesedno skakati pred kolonami vozil v jarek, kot tudi v živo mejo mizarja Škorca. Pred izvedbo del je krajevna skup-nost lastnikom zemljišč zagotovila, da bo peš pot široka 1,5 m, da bodo lastniki zem-Ijišča še naprej uporabniki tega zemljišča, ter da bo ob ukinitvi te peš poti na lastne stroške zemljišče vzpostavila v prvotno sta-nje. Kako posrečena rešitev je to bila, se lahko prepriča danes vsak, ki po tej poti hodi. Posebno v poletnem času je ta peš pot idealno počivaKšče za turiste, saj je name-sto predvidene širine 1,5 metra široka 2,4 m, ravno dovolj za parkiranje avtomobi-lov, pa tudi za odmetavanje odpadkov vživo mejo mizarja škorca.
O smetnjaku mizarja škorca pa še tole: smetnjak je običajno postavljen tik ob živi meji, tako da je njegov zunanjj rob 1,7m od roba cestišča. Če ga delavci Snage ob čiš-čenju puščajo na sredi peš poti, bi se moral pisec sestavka obrniti nanje, ne pa na upo-rabnika. Za nameček naj dodam še to, da so ob popravilu Celovške ceste v letu 1985 izvajalci posHkali neprekinjeno črto, kar bi pravzaprav pomenilo, da lastniki hiš na Gunceljski 2 in 4 niti ne bi smeli z avtomobi-lom zapeljati na svoje dvorišče — drugega dovoza pa tako nimajo.
Menim, da si je pisec besedila nesramno privoščil »vrlega mizarja« in ga že vnaprej ožigosa' kot potenctalnega krivca za more-bitno nesrečo na omenjenem cestišču. Ko bi bil sam bolj pameten in bolj samozaščitno osveščen. bi se pred objavo sestavka ogla sil pri Škorcu in se z njim o morebitnem pro-blemu pogovoril. Žal pa se pod svoj izdelek ni niti podpisal in »vrli mizar« ga ne more po-vabiti, da bi mu tudi on povedal svoje.
Prav zaradi tega sem napisal pričujoči sestavek in prosim, da ga v celoti objavite v »Javni trlbuni«. Naj dodam le še to, da »vrii mizar Škorc« že četrto leto uživa težko pri-garano, vendar zelo skromno pokojnino. Jelka Vidmar