ZVONČEK List s podobami za mladino Ceto 35 Junij 1934 Šfev. 1O Cvetko Golar Dve ruski Muc JCa/a/e/ Muc skrivi hrbet, naježi dlako in ,, , . ... , v ,., odgovori: V neki vasi je imel moz vehkega ))Poslan ^m [z sibirskih gozdov muca, ki paje ze napravd tohko da Vam gospodarim> pravifo mi pa skode,dajebdokargroza.Zatose muc KatlfejU ' P. J gaje moz navehcal, pokhcal ga je >>Ah ¦ ljubi Katafej>K reče lisU kloncu mleka ga zagrabil in vtah . i^ dan f ' .J .rf , nxl vvreco.Trdnojo je zadrgml pa nQ md iH /rf. fc . da nesel v gozd in vrgel v goscavo. u pogostimv ' " J »Tukajle naj pogine ali pa naj Muc gre z lisico, ki ga pelje v stori kav hoče,« je pomislil kmet svojo luknjo, mu postreže s putka- jezno in odšel domov. Legel je na m{ zn petelinčki in vpraša: peč in zaspal, prepričan, da bo muc »Ljubi Katafej, povej mi, ali si poginil. že oženjen, ali si še samec?« Ali mucu se je posrečilo da je »Samec orfgovori muc. pregnzel vreco in usel. Teket \e na T . ,. . vso moč in prišel proti večeru h >>Jaz ?em fa ^pica hsica, vzemi gozdarjevi bajti. Tam se je, ne da meMza zeno^ . , ,. . bi ga kdo videl, splazil na podstre; ,Muc >e 6/Z s teiP ^dovoljen in šie. skril se je v kot na slamo in sta napravila veselo zemtovanje. se je lepo udomačil. Kadar je bil Drugi dan gre lisica na lov, da bi lačen, je zbežal v gozd in vjel mU svojemu mlademu soprogu prinesla ško ali ptičko, se najedel in se zo= kaJ dobrega, muc pa ostane doma. pet splazil na podstrešje. Godilo K° hodi lisica tako po gozdu, išče, se mu je prav dobro. se ozira za plenom, ji pride na- Lepega dne se sprehaja po gozdu, sProti volk in '° PriJazn<> ogovori: pa sreča lisico. Ta ga vidi in se silno »°> botrica, kje pa si tako dolgo začudi: ' hodila, da te ni bilo nič pred oči? »Toliko let že živim v gozdu, ali Vse luknje smo že pretaknili, pa take živali še svoj živ dan nisem nikjer te nismo dobili.« videla!« »Ti me kar pusti, šema stara, kaj Globoko se prikloni pred mucom pa misliš o meni? Prej sem že bila in mu reče: gospica lisica, zdaj sem pa omožez »Povej mi, vrli mladenič, kdo pa na gospa.« si ti? Kako si prišel sem in kako »Tako, koga si pa vzela, Ijuba IU naj te kličem?« sica?« 21V »Ali nisi nič slišal, da je iz sibir- Nenadno priteče od nekod zajec. skih gozdov poslan muc Katafej k Brž ga pokliče medved: nam za nadzornika? Zdaj sem »Pridi sem, pokveka!« njegova žena.« Zajec priteče, ves prestrašen. ¦ »Ne, nič nisem slišal, Ijuba lisica! »Povej, dolgoušec, ali veš, kje Kje bi ga pa lahko videl?« stanuje lisica?« »Ha, moj Katafej je strašno hud! »Vem, Ijubi kosmatinček!« Če mu kdo ni všeč, ga kar požre. »Teci brž k njej in ji reci, da Glej, da ujameš tolstega kozlička je Bine^kosmatine s svojim prijate* in mu ga pošlješ. Položi ga mu pred Ijem, sivim volkom, že prišel in da prag, ti se pa skrij, da te ne vidi, čakata nanjo in na njenega moža; moj dragi, ker ti utegne huda pre- da jima poklonita tolstega kozlička sti«. in pitanega vola.« Volk steče, da bi čimprej ujel Zajček brž pot pod noge, beži, kozlička. Lisica pa gre naprej in kar le more, medved in volk pa pre* sreča medvedka, ki jo tudi lepo na* mišljujeta, kam bi se skrila. govori, lisica pa ga nahruli: Medved pravi: »Kaj češ, ti kosmatinec, krivo- »Jaz bom splezal na tole drevo.« nogi ščetinec! Če sem bila prej IU »Kam pa naj grem jaz?« vpraša sica gospica, sem pa sedaj omoze' volk. na gospa!« »Jaz ne pridem na noben način »Koga si pa vzela za moža, Ijuba na drevo! Ah, dragi Bine*kosmatU Hsica?« ne, pomagaj mi, reši me, prosim »Nadzornika, ki je bil pred ne; te!« davnim k nam poslan iz sibirskih Medved skrije volka v goščavi in gozdov. Ime mu je pa Katafej, muc, ga pokrije s suhim listjem, sam pa njega sem vzela.« spleza na smreko, gori, prav v vr* »Ali ga lahko obiščem, Ijuba Ib šiček in opazuje, kdaj pride muc sica?« Katafej z lisico. Medtem pa pride »Ha, moj Katafej, muc, je strašno s skokom zajec pred lisičjo luknjo, hud! Kdor mu ni všeč, ga kar požre. potrka in zakliče: Pojdi, poišči pitanega vola, pa mu »Ljuba lisica, Bine?kosmatine in ga prinesi za darilo. Volk mu bo njegov prijatelj Sivi volk ti sporo' prinesel kozlička; pa bodi previden, čata, da že dolgo čakata na te in položi vola kar pred prag in se na tvojega moža, da vama poklo' skrij, da te Katafej, muc, ne vidi, nita pitanega vola in tolstega kozlu ker sicer, dragi moj, ti utegne huda čka. Lisica se oglasi iz luknje: presti.« »Le pojdi in povej, zajček dolgo* Medved odhlača hitro proč, da ušček, da prideva takoj!« poišče vola. Zajec prinese novico, vsi trije Volk je medtem že prinesel koz- čakajo. Lej ga, že prihaja muc z lička in ga dal iz kože. Ozre se, lisico. Medved jih zagleda in pove glej, že prihaja medved z volom^ volku v gošči: »Pozdravljen, preljubi Bine Ko- »Pozor, pozor, sivi bratec, ie gre smatine!« lisica s svojim možem. Joj, kako je »Pozdravljen, sivi bratec!« majhen!« »AH nisi nič videl lisice z njenim Muc pride in takoj skoči na možem?«: vola, ležečega pod smreko. Naježi »Nič, moj dragi, pa čakam nanj dlako in začne trgati meso z zobmi že ne vem kako dolgo!« in kremplji ter godrnjati, kakor da »Pojdi in jih pokliči!« je strašno hud: »Premalo, premato!« »Nak, ne grem, Ijubi kosmatinec, Medved pravi: ii kar sam pojdi, ti si močnejši!« »Tako je majhen, pa tako požre; »Ne, ne, moj dragi, si ne upam!« šen!« Jaz bi komaj četrt vola požrl, on odkrije streho, grah raste skozi, ima pa celega, pa ga mu je še pre? zraste gor v nebesa. malo! Nazadnje se spravi še nad pa reLe kmet svoji ženi: najul« »Poslušaj me, ali ne bi splezal v Pa tudi volk bi bil rad videl muca nebeški raj, da vidim, kaj tam po* Katafeja, pa ga ni mogel zagledaii čno? Zakaj meni se zdi, da imajo skozi listje, zato je začel suho ste= fam gori sladkorja in medu, pogače Ijo odgrinjati izpred oči. Muc pa ,n kolačev, vina in medice, mesa in zasliši, da nekaj šumi v listju, in si pečenke in vsega preveč.« misli, miš je! Skoči in se zadere s Zena mu odgovori: svojimi kremplji volku v gobec. »Le splezaj, če moreš!« Volk plane ves prestrašen, skoči In kmet spleza na grah, pleza ple* in zbeži, kar so mu dale noge. Muc za in pride s težavo v nebesa. Stopi se splaši in skoči urno na drevo, na noter, pa je bilo že tako lepo tam katerem je sedel medved. gori, da se ni mogel nagledati. Sredi »Joj, mene,« si misli medved, nebes stoji velika peč in v peči je »zdajle me je pa videl.« vse polno skled in v njih so pečene Dol ni mogel splezati, zato kar gosi, pa pečeni prašički in kolači, skoči na tla in jo ubere v goščo. vsega strašno veliko in kar si le srce Lisica pa kriči za njima: poželi. Pred pečjo pa straži koza »Na, le počakajta, Katafej vama s sedmimi očmi. bo že pokazal!« Kmet premišljuje, kaj naj stori, Od tega časa se vse zivali strašno /n prav,- sam pr/ sefo; boje muca Lisica pa je bila za vso ))Qčk QČk ife /fčke' očke> zaprite feh< Koza zapre drugo oko. In tako Kmet je imel v kleti petelina. Ne; se je po vrsti zaprlo sest oči in za> koč najde petelin grahovo zrno in spalo. Sedmega očesa pa, ki ga je skliče kokoši. Kmet pa izve, kaj je imela koza na hrbtu, kmet ni videl petelin našel, mu vzame zrno, ga in mu "!" ukazal, da bi se zaprlo. vsadi v kleti in zalije. Kmet ne premišljuje dolgo, stopi Grah vzkali in zraste do oboka. k peči in poje gosi in pečenke in Kmet prebije obok in grah raste še kolačev, kolikor je mogel, in popije, više, raste visoko do stropa v hiši. kolikor je šlo v grlo. Potem leže na Kmet prebije strop, grah raste više klop in zaspi. in više in zraste do strehe. Kmet Kar pride gospod Bog. 21Q Koza mu vse pove, kar je videla Prekriža se in spusti. Čof! — pa= s svojim sedmim očesom. Gospod de v mlako. Bog se razjezi, pokliče angele in $edi nekaj časa v mlaki, poskuša veli, naj zapode kmeta iz nebeškega ven> pa ne mOre. Prav do vratu se , raja. je pogreznil. Kar prileti raca in mu Kmet gre ves žalosten in pride na začne na g/avo znašati gnezdo. Ko tisti kraj, kjer je priplezal po grahu /e bno gotovo, znese jajca. v nebesa alinikjer več ni bilo gra* Kmj je w zW/ Q a na rQi hovega stebla. Kaj bo pa sedaj? •„ feo jg hofda lefeti jo zgrabi Kmet pa ne izgubi glave, zacne z& Raca udari g perutnicami in ¦ ometati pajcevino po kotih msple- f kmeU . mlake te iz nje vrv, dolgo in mocno. Obesi ^, ... , . jo na luno in se spusti po njej . Taf° >e Y .km.et srecnou resen ¦ navzdol iz mlake in je imel se po vrhu raco Spušča se zmivaj niže in niže, in ^ca- Jfdo /e/e/.^moV \n *e kar naenkrat pa je bilo konec vrvi, vse povedal svoji zem. Smejala se ali do zemlje je še daleč. mu Je m ^prazda jajca.