Rasilo o k ro ž n eg a odbora zmjk za vzhodno primorsko Leto fl. ★ Štev. 1. Ajdovščina, dne 9. februarja 1946 Slovenski kulturni praznik Slovenci praznujemo dne 8. februarja ■ obletnico smrti našega največjega pesnika *ki te o^ceta Prešerna. Ta obletnica je za sloven- narod velikega porfiena, kajti na ta dan *e sPominjamo pesnika, ki je skoraj pred sto . oznanjeval od tuje gospode in plemičev zotiranemu slovenskemu kmetu in delavcu es?do svobode, enakopravnosti in poštenja. Josip Vidmar je polaga' v imenu sloven-*e9a naroda leta 1944, v času krvavih borb, času najtrše preizkušnje, obračun pred Pre-, rn°m. s čutom državnika in kulturnega de-avca je lahko smelo zatrdil, da smo mu Slo- venci stobo ostali zvesti. Prva je izpričala to zve-prav slovenska mladina, ki je odšla /> oiuvc nortu nibuu/iiiu, je unoiu . ^otna, brez pomišljanja, s trdnim prepri-, niern in s prekaljeno vero v gozdove, v /'bo za novo življenje. Danes, ko polagamo aèun mi mladina Primorske, lahko s po-«om ugotovimo, da ustvarjamo svet, za ka-p'nn je hrepenel naš prvi in največji genij e^eren; da ustvarjamo svet, za katerim so emeli trdni mejniki našega razvoja, kot ovstik, Cankar itd. Joda prav zvestoba do Prešerna nam za-t Veduje ne samo, da se mu približujemo 2 čas z odprto mislijo, s toplim čustvom, inbeznijo, ki je je vreden, temveč še več, ljubezen do Prešerna mora obroditi sad p.ta- Mi, mladina, bomo izpolnili oporoko referna, če bomo danes sledili Titu, ki nam lasno nakazal pot, po kateri moramo kre-8 Dvignili moramo delovni elan, da bomo jugoslovanske mladine, ki je žela na h/ern mladinskem kongresu v Londonu to-0 mednarodnega priznanja. S tem, da pri-^vanio Prešerna kot našega vodnika, se ^ enem obvezujemo, da bomo stali tudi zdaj e«sw obnove v prvih vrstah, prav kakor 0 bili v prvih vrstah za časa najtežje borbe. . Naša prva naloga je v lem, da se pre-^>n° z ljubeznijo delu, da izpolnjujemo na-/e> ki nam jih je dal Tito v novoletni po-e «niči in v govoru, ki ga je imel z našimi ^lopniki v Beogradu. Stremeti moramo, da ohn° V ce^°D izpolnili setveni načrt, da bomo v delali slednjo ped naše zemlje, da bomo ler0Varnuh in rudnikih povišali proizvodnjo / Mali v prvih vrstah za utrditev delovnih edinic. Postati moramo glasniki Prešerna in po njetn vse naše nove ljudske kulture; glasniki y'Juha, Voranca, Kranjca, Bora in P. Levca, ki smo ustvarili čudeže narodnega juna-a’ bomo prekvasili tudi našo kulturo. Nad vsemi temi nalogami pa stoji naloga borbe za dokončno priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji, borba proti internacionalizaciji Trsta in Julijske krajine, borba proti Wilsonovi črti, borba proti mračnjaštvu in nesvobodi, ki jo je v naši zgodovini započel prvi Prešeren in ki jo danes dokončujejo narodi Jugoslavije; ki pa jo narodi Julijske krajine še bijejo. Danes, je v jedru naše borbe zapisan program Prešernove »Zdravljice« bolj jasno kot kdaj koli. V imenu teh svetlih ciljev krepimo naše vrste, krepimo SIAU, krepimo bratstvo med narodi. Naše gospodarstvo, naša obnova, naša ljudska prosveta, naša ljudska oblast zahte- vajo edino možno rešitev: to je brezpogojni in dokončno priključitev Julijske krajine k Titovi Jugoslaviji, k Jugoslaviji obnove, napredka in bodočega blagostanja. Za vse nas, posebno pa še za vso primorsko mladino, je danes Prešeren še prav tako ves živ, kakor je bil za časa borbe, ko smo srkali moči iz njegovih verzov. Pred 100 leti je ostal Prešeren zvest na-rodu, prav zato pa moramo tudi mi mladinci, kot posamezniki in kot celota preizkušati trdnost zvestobe do njega vsak dan. Ljubimo Prešerna s tem, da bomo napore naše mladine in naših narodov kronali z uspehom. TAKO DELAMO n Ilirska Bistrica Mladina je študirala Vstavo. Najbolj se je uiioela pri zakonu ki govori o pravicah in dolžnostih državljanov, kjer daje država možnost do učenja vsem državljanom, ki so za to sposobni. Obenem je razvidela da so ponekod po naših odborih elementi, ki se ne bodo strinjali z zakoni ustave in si je zadala nalogo, da bo razkrinkala vse take elemente. Mladina je tolmačila ustavo tudi pri starejših ljudeh, posebno je imela uspeh pri tolmačenju zakona o agrarni reformi. V Bistrici je pred kratkim gostovala tržaška mladina, katero je bistriška mladina lepo sprejela. Kulturno prosvetno delo se je precej razvilo. Organiziranih je 10 proso, društev, 25 mladinskih domov. Priredila je več dobro uspelih kulturnih prireditev. V Novokračinah imajo redni večerni tečaj. Kmečka mladina je napravila 5864 delavnih ur pri popravljanju cest in obnovi požganih domov. Za Božič je mladina na trgu obdarovala naše borce. Mladinke iz Brkinskih vasi so~ večkrat obiskale dečji dom Toneta Tomšiča o Št. Petru na Krasu in vojaško bolnišnico v Postojni, ter obenem dotične tudi obdarovale. Herpelje — Kozina Mladina je napravila 4255 delavnih ur pri čiščenju ruševin, obnavljanju cest, šol itd. Najbolj se zanima za kulturno prosvetno delo, organiziranih imajo 9 prosvetnih društev, pet knjižnic, v 1? vaseh so organizirani mladinski domovi. V Herpeljali, Divači, Brestovici, so domovi lepo urejeni ker so jih mladinci sami popravili. Notri imajo knjižnice, manjka pa jim druge igre, ki bi mladino zanimale, tako n. pr. šah, tombola, -»partizani: itd. Pionirji iz Ocizle imajo lepo urejen pionirski dom. Pionirji so na vaškem zboru sami predlagali INOO da naj odstopi prostor ,kjer so si potem uredili svoj pionirski dom. Postojna V postojnskem okraju se je organizacija na splošno precej izboljšala. Študij ustave je mladina z veseljem sprejela Diskusija se je razvijala po vaseh posamezno in skupno z množičnimi or-ganizaci jami. Mladina iz Senadol, Beljskega in Slavne je obdarila dečji dom »Toneta Tomšiča* o Št. Petru na Krasu z raznimi darili. (Senadole) napravili so 257 delavnih ur pri pletenju nogavic. (Beljsko) Zbrali so 1000 lir in razne druge predmete n. pr. perilo, pribor, pisarniške potrebščine itd. (Slavna) 885 lir, 15 kg sadja, 18 litrov mleka in še precej druge hrane. Mladina iz upravno-politične ga tečaja o Šempasu pri Gorici, zbrana na mladinskem sestanku pošilja tople bratske pozdrave I. kongresu ose antifašistične mladine Julijske Krajine. Dolga leta je naša primorska mladina želela, da bi se lahko svobodno zbirala in zborovala, toda bilo ji je onemogočeno, ker jo je tlačil kruti fašizem, proti kateremu je napovedala neizprosno borbo ter skupno z ostalo mladino Slovenije in Jugoslavije ga premagala. Ogromno je doprinesla naša mladina k naši osvobodilni borbi, ramo ob rami z italijansko mladino Julijske Krajine, je stopala odločno po poti, ki jo je začrtala Osvobodilna fronta sloenskega naroda. Skupno je prelivala kri za osoobojenje svoje zemlje in dala nešteto žrtev celo na samih tržaških ulicah. Srečna, presrečna je bila, ko je o maju 1945 žela svoje uspehe, uspehe celokupnega naroda, uspehe Jugoslovanske Armade. A žal, ta sreča ir trajala malo časa. Iz glavnih predelov naše Primorske se je naša vojska umaknila. Mladina je to svojo vojsko s solznimi očmi, ta da z moč- Mladina iz Koč napravi vsak teden nabiralno akcijo za mleko, katero nese potem o dečji dom »Toneta Tomšiča o Št. Peter. V vasi imajo ustanovljeno zadrugo, o kateri mladina aktivno sodeluje. Grobišče: Skupno z AFŽ je mladina zbrala precej hrane in perila, katero je podarila naši vojski za zimsko pomoč. Gorenje: Za Miklavžev večer je mladina obdarila vse siromašne otroke iz vasi. S t u d e n o: Organizirano imajo prosvetno društvo, v katerem mladina aktivno sodeluje, organiziran imajo mladinski pevski zbor. Mladina poseča večerni tečaj za slovenščino. V vasi se nahaja neka vojaška edinica, katero je mladina obdrila s perilom volnenimi nogavicami in rokavicami. Pionirji so organizirani o odrede o sledečih vaseh: Postojna Mali Otok Koce, Studena, Beljsko, Hrašče, Dolenja vas, Cepna, Laze, Predjama, Bukovje, Veliki Otok, Senadole, Zagorje in Senožeče. — Pionirji iz Studenega tekmujejo z mladino, kdo bo prej in boljše izvršil zadane si naloge Vipavski okraj Mladina Vipavskega okraja ima precej zanimanja za kulturno prosvetno delo; predvsem se je izkazala mladina iz Gabrije, ki je naštudirala kulturno prireditev in jo uprizorila o vojaški bolnici o Postojni. S tem je zelo razveselila naše ranjence, obenem je oprala 600 rjuh za naše borce. Mladina vrši akcijo za zimsko pomoč naši vojski, plete nogavice, rokavice itd. Samo mladina iz Št. Vida je nabrala 5 vreče perila, katerega so razdelili med demobilizirane borce ki odhajajo domov. Vas Erzelj je precej požgana in prizadeta od vojske, kljub temu je mladina zbrala za zimsko pomoč 5 obleke, 2 maji, 5 volnene površne jopice par moških hlač nekaj robcev in nogavic. Pri žganju apnenice je mladina iz Vitovelj napravila 800 delovnih ur. Apna je bilo 8400 kg, ki ga je razdelila med pogorelce. Sama je ugotovila, da bi o tem času napravila lahko še več apna, če bi načrtno delala. Napravila si je načrt za novo apnenico zato da bo čim več pomagala pri obnovi. Tolmin Mladina je študirala »Vstavo* skupno z drugimi organizacijami. Z udarniškim delom je mladina obnovila dva mostova, in sicer med Bukovem in Grahovem in med Koritnico in med Rutom. S tem si je mladina pridobila velik ugled pri ljudeh. Ravno tako je pomagala z udarniškim delom pri obnovi ceste, ki pelje iz Koritnice o Rut in od Slapa pri Idriji do šentviško-gorske planote. Mladina iz Tolminskega Loma je ! nim borbenim duhom spremljala do demarkacijske črte, ki je bila krivično postavljena kot delitev naše Primorske o cono A in B. Mednarodna reakcija je mislila, da bo raono s to črto napravila razdor med prebivalstvom Julijske Krajine, toda zelo se je motila; naša mladina in ose prebivalstvo sploh, je ostali kljub demarkacijski črti tesno povezana med seboj, kot dnevno dokazuje z neštetimi dejanji. Ravno na tem svojem 1. Kongresu bo slovenska, italijanska in hrvatska mladina pokazala in potrdila tesno in nerazdružljivo zvezo enotnega julijskega bloka; dokazala bo na tem kongresu nespremenjene zahteve za čimprejšnjo priključitev v okviru nove Federativne ljudske republike Jugoslavije. Živel I. Kongres A. M. J. K.! Živelo bratstvo in enotnost slovensko-italijan- j ske in hrvatske mladine! Živela Federativna ljudska republika Jugo- ; slavi ja! Nadina iz upravno-politične šole . Šempas pri Gorici ' I. kongresu Antifašistične mladine Julijske Kra ine napravila 1890 delavnih ur pri spravljanju ^ s hribov in napraoljanju drv za zimo. Mladina iz Slapa Roče je na skupnem1 ,WU\ stanku sklenila, da bo popravila cesto, ki obe vasi, kar je potem tudi izvršila. Pri tema napravila 611 delavnih ur. Poleg tega je o deW ni četi organizirala igralsko skupino, katera 1 bi da se mladina po končanem delu kullf.: udejstvuje. Delavna četa iz Spodnje Tribuni napravila 500 delovnih ur pri čiščenju rušeoil1^ napravi jan ju drv za šolo. Mladina iz Zatolmf je o dveh dneh očistila ose gnojne jame, kvarile zrak in estetiko ose vasi. Pri tem je H pravila 220 delavnih ur. Grgar Mladina aktivno sodeluje na zborih oolivtf s tem da daje predloge in utrjuje našo obM*\ Ker je o okraju ^precej požganih vasi, inla^ pridno pomaga pri obnovi. V Dolu so meseca 11 cembra napravili 540 delavnih ur; ostale vasir še niso poslale točnih poročil. Na kulturno prostrelnem polju je mlad1, skupno z vsemi organizacijami organizirala \ prosvetnih društev, v katerih je osa včlartj^s 10 knjižnic, 12 stenčasov kateri izhajajo dpasu ' * ’ ~ ...... im»: tedensko. Dramatskih skupin je organizirani" j redno nastopajo in štejejo skupno 150 člait F zadnjem mesecu je bilo 15 kulturnih prh(