Št. 141 V^SSsVGori«« * Uhaja trikrat na teden, in Ricer v torek, Četrtek ^~ ti soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti -preje-mana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto.........15 K »/•........... 10 „ . V, ...........' & « Posamične številke stanejo 10 vin. V.SOftL'? imaihasla^.ev;"i2i^ne'^ rtu »Kažipot p: Soriikem in GradišCanskem" in dvakrat v letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 7 I. nadstr. v „6oiški Tiskarni" A. Gabrsček. Ha naroČila brez doposlane narofinine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se rafiiiinijo po Petit-vrstab. če tiskano" 1-kiat .6 vT 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrste. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. - Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, četrtek dne 2. decembra 1909. TafiaJ XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. 2 urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12, dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sena-aaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le u r e d n i 51 v o. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravntitvu. »FRIMORE C" izhaja neodvisno od „8o5e" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. . »Soča" in ,,Primon3" oe prodajata v Gorici v naših knjigarnah in i . _j tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova*ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. i; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska. cesta; Iv. Sar-dagna. Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. T«Ufon it. 93. „Gor. Tiskarna" A. GabrŠček (odgov. j. Pabčič) tiska in zal. r m M na Tino. Novi davek na vino! Umevno, da je zavladalo ogorčenje med vinogradniki, ko so slišali vest, da jih mislijo na Dunaju o-srečiti z novim davkom na vino. Vinogradniki v naši deželi so sicer do dna srca ozlovoljeni radi tega, toda navajeni so u-darcev že tako, da ne dajejo glasno duška svoji nevolji, ampak nekako resignirano molčijo, češ, vsaj vse skupaj tako ali tako nič ne pomaga. Včasih je res tako, da je vsejedno, če se' človek oglasi ali ne — toda napovedani novi davek sega tako globoko v gospodarstvo našega ljudstva po vinogradnih krajih, da je umestno leto; vsi vinogradniki se morajo dvigniti kot en mož zoper novi davek, ki obeta biti zadnja uš, ki popolnoma u-* gonobi našega vinogradnika. Finančni minister pravi; Sedanje ob-dačenje vina na podlagi zakona od 18291. je nepravilno, ker se obdača le ono vino, ki prihaja v malih množinah, t. j. manj nego 56 litrov v promet. Po novem zakonu se naj obdači vsaka množina, ki jo je vinogradnik prodal iz svoje kleti, torej tudi tisto v množinah nad 56 1, ki je bilo doslej davka proste;. Novi davek bi iznašal 4 K od hI ter bi ga pobirali finančni organi'. Na ta način misli naš finančni minister izvleči iz vinogradnikov na leto nad 7 milijonov, kron. Istotako bi se uvedel nov davek na vino v steklenicah, in sicer pri penečih vinih, če je vrednost viha v steklenici do 5 K — l K na steklenico od 5—10 K = 2 K in nad 10 K pa 5 K na steklenico. Pri pokuhanih vinih v steklenicah pride, če vrednost steklenice ne preseza 1 K =- 5 stot, od .1— 2 K..==. 10 stot. itd. od 5 stot. do 5 K za steklenico. Davek na vina v steklenicah bi dal državi letnih 2 in pol milijona kron. Skupno bi dobila torej država od davka na vino letnih 9 in pol milijonov kron več nego dosedaj, in to seveda največ iz žepov avstrijskih vinogradnikov. — Tako po ministrovih besedah. Novi davek se pobira potom finan-. čnih organov, čim je vinogradnik prodal! svoje vino kupcu, torej ko .se »polni«, t j. ko je prišel kupec s sodi in se vino nameri, Vanje. Dosedaj ni imel vinogradnik, ki je, Darija. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje.) »Tako globoko si torej padla!« je rjul llja. »Med prostitutkami sediš, sama prostitutka!« Dvignil je roko, kakor da jo hoče udariti. Darija je kriknila še glasneje kakor on, tudi ona je bila besna, blazna. »Ah, končno torej,« je kriknila-vri-skaje, »končno me torej žališ z besedo, polno sovraštva, in ne samo s prezirljivim posmehom! Končno! Groziš mi? O, bij me, bij! Ali vidiš, da ni mogoče pasti še nižje? Dati se rediti od moža, ki sem ga zaničevala, to je bilo malo! Prehajati iz rok enega ljubčka v roke drugega — kaj na tem! Biti robkinja divjakova, to še ni bil vrhunec sramote! Zdaj sem sedla med prostitutke. Pred trenotkom sta šla mimo dva pijanca, eden me je sunil z nogo, in drugi mi je pljunil v obraz! Ali si zadovoljen s tem, do Česar sta me privedla tvoj ponosni posmeh in tvoje neizmerno Preziranje?« »Darija, hesrečnica, kaj govoriš?« prodal svoje vino na debelo, nikakega o-pravila s finančnimi uslužbenci, ampak edinole s kupcem. V tem torej bo po novem zakonu drugače in kmet- vinogradnik, ki ima tako nerad opravila s financo, bo odslej imel večkrat v letu to čast, da mu pridejo v goste njeni organi. Saj ne bo mogel iz svoje kleti prodati niti 1 hI vina, ne da bi o tem obvestil financo. Po mnenju g. ministra bi ta novi davek na vino moral plačati seveda kupec, oziroma kon-sument; v resnici pa bo ga moral plačati vlnogradnik-producent, ker mu bo kupec dajal za vino toliko matije. Škodo bo imel na vsak način vinogradnik. — Kmet mora plačati za vinograd itak že dovolj visok zemljiški davek; zdaj pa pride še davek na vino: p 1 a č u j e naj to r e j z a v i n o dvojni davek. Ta davek bi naravno z v i š al cene vinu in s tem bi se zmanjšal tudi konsum istega. Kaj pa naj počnejo ubogi vinogradniki, ko ne bi mogli spraviti svojega pridelka vi denar?! In slednjič bi trpela vsa vinska kupčija zbog tega davka, ki Je kaj.primer en, da p o-v z d i g n e k o n s u m p i v a n a v e 1 i k o š k o d o vi n o g r a d n i k o v kakor tudi gostilničarjev in trgovcev z vinom, ker cenejše pivo dela uspešno konkurenco vinu. Glede na vse to se pač moramo kar najenergičneje upreti novemu davku. Županstva in gospodarska društva v prizadetih vinorodnh krajih naj se v prvih sejah posvetujejo o novem davku pa sklepajo približno take-le peticije na naslov poslanske zbornice na Dunaju; Visoka državna zbornica! V državni seji z dne 26. oktobra t. 1. je Njega Prevzvišenost fin. min. Bilinski naznanil, da namerava v svrho delnega pokritja državnega primanjkljaja državni zbornici predložiti načrt novega splošnega vinskega davka, ter je tudi že omenil najvažnejše določbe. Istotako je sekcijski šef Dr. Bernadzik v seji vinorejskega odseka z dne 9. novembra t. 1. kot zastopnik finančnega ministra naznanil v dopolnilo k poročilu finančnega ministra načrt, kako se misli ta davek pobirati po kontroli fin. straže pri prevoznim. Veliko nevoljo pri je viknil llja, in mraz mu je pretresel dušo. »Da sem te jaz privedel na dno bede?« Bil je naenkrat trezen.....- »Da ti!« je kriknila in njen blazni po-•^ed je metal iskre in plamene. »J^az te .jubim! Jaz te ljubim! Ko si .me. zariiteVal, sem hotela tvoje zaničevanje zaslužiti v polni meri! Ket nisem mogla biti srečna, sem hotela biti neskončno bedna; ker nisem smela niti sanjati o tem,' da bi dosegla tvojo ljubezen, sem hrepenela po vdarcu, po klofuti, zadani od tvoje roke. Kako topi so ljudje, da ne pojmijo razkošja muk, da ne vidijo, kako sladko je, trgati z nohti svojo lastno krvavečo rano!« »In nisi uganila, da te ljubim, da te ljubim, da te ljubim?« je kričal llja v novi besnoti. »Obsipala si me s svojimi dobrotami in mi skrivala svojo ljubezen! Hotela si biti ponižna kakor svetnica in bila si ponosna kakor vrag! Hotela si biti zvita in bila si topa, topa kakor kamen! Ne uganiti, da umrjem v ljubezni do tebe!« Darija ga je gledala, dvignila roko k čelu, hotela krikniti, toda glas jej je odpovedal. Opotekala se je in padla kakor mrtva na tlak* llja jo je dvignil in nesel v svoj voz. Držal jo je tako tesno, tako naših vinogradnikih je vzbudilo to, da se namerava odslej splošni vinski davek u-vesti in.drugič, da pridemo pod kontrolo finančne straže. Proti temu nameravanemu zakonskemu predlogu si usojamo najodločneje protestirati. Razlogi: 1.) Nameravani zakon za splošno ob-dačenje vina bi imel za neizogibno posledico znižanje vinskih cen. 2.) Vinski kupci bi vselej in povsod gledali, da se plača ta splošni davek iz žepov vinogradnikov. 3.) Vinogradniki trpimo že par let na nadprodukciji in so cene vinu znatno padle. 4.) Težko občutimo zle posledice za naše kmetijstvo, posebno vinogradništvo iz kvarlijve ogrske nagod.be, ki vrhu vsega dovoljuje Ogrski velike koncesije našemu vinarstvu v kvar. 5.) Obdelovanje je od Teta do leta dražje in boriti se imamo z vedno večjim številom škodljivcev. Elementarne nezgode nam včasih namah uničijo ves pridelek. 6.) Trtna. uš nam je naše stare vinograde uničila in poseči smo morali po obnovitvi vinogradov z amferiško trto, za kar je bilo treba mnogo denarja. Vsled te-m so naša posestva visoko obremenjena. 7.) Visoka c. kr. vlada nam je po vinski krizi, ki jo je povzročila trtna uš, obljubljala brezobrestna posojila, ali s temi smo se okoristili le malo. Namesto pa da bi nas revne vinogradnike v tem trenutku najhujše krize vlada podpirala, pa nas namerava še huje potlačiti k tlom. Naš klic je: splošni vinski davek je za nas gospodarsko slabe vinogradnike skrajno škodljiv in ako se noče našega avstrijskega vinarstva- popolnoma ugonobiti, ne sme postati ne ta ne temu sličen vladin predlog zakon. Predlog: Z ozirom na zgoraj navedena žalostna, a resnična dejstva skleni visoka državna zbornica, da se vladni .predlog glede splošnega vinskega davka odkloni, ter da se sploh odkloni vsak predlog, ki bi trdno, da mu je prišel krč v roke; več je ni mogel izpustiti. * -\ ' »Peljr!« je zaklical izvoščiku z glasom ranjenega tura. »Kam? Kam? je vprašal ubogi izvo-ščik, tresoč se strahu, toda llja mu je neprestano klical: »Pelji! Pelji« in mu grozil s svojim besnim pogledom! »Pelji kakor vihar, če ti je drago tvoje življenje!« mu je kriknil na uho. Izvoščik je udaril po konju in mu pustil prosto voljo, naj krene kamorkoli; lasje so se mu jezili. Peljal je mrtvo truplo in blaznega. Zdelo se mu je, da ga poganja naprej celo peklo vragov. Konj, preplašen kakor njegov gospodar, je letel kakor izstreljena pušica naprej v svitlo noč. Hiše, mostovi, spomeniki, stolpi, cerkve, vse je v mraku le švigala mimo njih, in llja je neprestano klical nerazumljive besede, in Darija mu je ležala v naročju in se ni zganila. Naenkrat pa je odprla oči. Trenotek je gledala v njegovo bledo obličje in nato začela govoriti; njen slabotni glas je kljub drdranju voz in toptanju konjskih kopit prihajal na uho, koprneče po njenem glasu. (Konec pride).- pretil postati krivičen ali nevarei. veliki množini najrevnejših naših deželanov vinogradnikov. Županstvo občine..... Pripominjamo, da je na Štajerskem med slovenskimi vinogradniki jako živahno gibanje zoper nameravani davek na vino. Tako bodi tudi v naši deželi! Glede* odpošiljanja sklenjenih protestov je najbolje, če se jih pošlje kar naravnost našemu državnemu poslancu Al. Štreklju na Dunaju. DOPI.SI. Iz ajdouskega okraja. Iz Sv. Križa. — Karol C r n i g o j, po milosti župnikovi orgljavec, sicer pa knjigovez in s pomočjo tudi podpisanega obč. tajnika urar na Cesti, se je drznil v dopisu v »Gorici« Št. 94. p o d p i s a t i — obregnivši se ob obč. tajnika svetokriške-ga radi letne plače 800 K, očitavši mu.»lastno ne sposobno« t«. Doslej sem živel v zmoti nele jaz, ampak z menoj tudi mnogi uradniki na razriih državnih in avtonomnih uradih, razni župani naše in drugih občin, ki so Šteli mojo malenkost med boljše, če ne najboljše obč. tajnike v deželi. Zdaj šele se je zglasila kompetentna kapa-c i t e ta: Kari Črnigoj s Ceste, — ter mi očita nezmožnost — meni v sramoto, a ne V čast vsem onim, ki mi niso nikdar in nikoli tega očitali, ampak narobe. Ako se cede sline Karlu Črnigoju tudi po plači svetokriškega tajnika, zamore jo dobiti in sicer takoj, ko sprejme naše obč. starešinstvo, katerega člen je tudi on, njegov predlog, da se razpiše služba ter se rta" moje mesto imenuje njega. Kmalu se bliža doba 30 let, odkar se ukvarjam z obč. tajništvom in sicer pod več odličnimi župani; nič ne de, ako bi zapustil priljubljeno svoje opravilo kot nesposobnež; želim in privoščim našej občini boljšega sposobneža v osebi Karla Črnigoja, ali kogar koli. Poživljam ga, da pri prvi starešin-stveni seji utemeljisvojotrditev, potem se umaknem od dela, v katerem Simon Gregorčič: ^irica. Mladenka, za kosci otavo troseč, povila si v nedra je šopek duhteč. Ko v mraku popeva po brvi domov, omahne ji kita v vrtenje valov. A zorni mladenki nikakor ni žal, da kito deroči je potok odgnal. Na brvi postane, gledaje v vodo, in kiti naroča, ki plava pod njo: »Le plavaj, le plavaj po vrhu vodč, naj sreča pripelje te v prave roke: Tam doli pri malnu je dragi doma, kedo te je pletel, gotovo spozna, prinagne k valovom se mladi junak, otme iz potoka, pripne te za trak in s kito mi drevi priukana vas, tisoč pozdravil mi zapoje na glas. V soboto in nedeljo koncerta Pevsk. in glasb, društva v Trg. uomu! sem osivel. Nekoliko počitka sem pač zaslužil, če tudi bi ga užival vsled lastne »nesposobnosti«; sicer pa: le čevlje sodi naj kopitar! Za druge napade dobi odgovor od dotičnih dopisnikov, ker nisem pooblaščen, odgovarjati v njih imenu. Peter Med vešče k, svetokriški obč. tajnik. V svetokriškem kapucinskem samostanu leži mrtvouden pater č. g. Gelazij K o b a 1, naš rojak iz Vrhpolja pri Vipavi, ki je bil priljubljen povsod, kjer je bil — posebno pa v naši občini, kjer živi-že veliko let. ' . ¦¦:-¦' Kako pa skrbi za mrtvoudnega patra »krščanska poštenost«, katero oznanja novopečeni kapncinček? Samega puščajo onemoglega, mrtvoudnega starčka; razbit zvonec mu dajo za postrežnika in to-lažnika. Ker mu udje ne služijo, ne more prijeti za zvonec, da. bi priklical koga, da bi ga premaknil, ali mu dal kapljico vode; zvonec pade na tla, a revež^ki bi rad Sam si pomagal, ker ni žive duše k njemu, pade s p o s t e 1 j e n a 11a, kjer ga najdejo, ko slučajno pride kdo k njemu. Na daleč okoli so slišali ljudje na poti in polju, ko je drugikrat bolnik klical z zvoncem, le »krščanska poštenost« v samostanu ni slišala, ker se kje zabava — morda^celo v prepolni kleti. Pa še uče o krščanskih telesnih in dušnih delih usmiljenja. To niso usmiljeni samaritani, ampak farizejski — svetopisemski duhovni in levitje. — Oj, Bonaventura, mi, po vas toli obrekovani »liberalci«, smo pač boljši ljudje. Medice, cura te ipsum! pravi latiski izrek, a po slovenski bi rekeli: pometaj vsak pred svojim pragom! Na zdar! Iz županije Sv. Križa. (Odgovor na »poslano« p. Bon a v en ture v »Gorici« št v. 91.) Mladi kapucin je imel, kakor znano, na zahvalno nedeljo v Sv. Križu in sicer v župni cerkvi med slovesno mašo mesto prekomodnega župnika pridigo in sicer, kakor sam prizna v svojem poslanem, kako se ne smemo zahvaljevati za prejete darove. Ta je vendar resnična izjava. Res, tako se ne. smemo zahvaljevati, ker to ni zahvala, ampak pridiga kapucinova je bila sramotilen napad na občinstvo — na starko, in mlado, celo na nedolžne otročiče. Da, tako se ne zahvaljuje niti cigan ne! Vsi pošteni in dobri ljudje, katerih je bila skoro polna cerkev, so bili tega mnenja, da tako se ne smemo zahvaljevati za prejete darove, ampak obsojajo zaslepljenega pridigarja, ki je neupravičeno udrihal po ijudeh, ki imajo večjo poštenost, udanost in svoj e-vangelij, ki je boljši, nego kapucinov. Kakor čujemo, celo naš župnik, ki je bil najel kapucina za pridigo, se ni strinjal s tako pridigo, ki je bila za kak hlev ali kako beznico, a ne za hišo božjo, katero je spremenil zasleplenjeni pridigar v jamo razbojnikov. Radovedni smo, kdaj ga župnik zopet najame za enako pridigo. Tak pobič, kakršen je Malaventura, je tako nesramen, da se celo podpiše na svoje obrekovanje, ko pita nas poštene ljudi z zaslepljenimi liberalci. Ako imate kaj moštva v sebi, mladi petelin, pošljite v svet )zopet kako poslano, pa imenujte one liberalce, da jih bode svet poznal. Katera in kakšna je »krščanska poštenost«, naj nam pove možicelj; morda je ona, na katere podlagi je napadal po. naših pojmih res poštene ljudi.. Človek, ki je komaj prišel v našo občino, ki ne pozna naših razmer, še manj pa onih po. lepi naši dolini sploh, ni še zadovoljen s. škandalom, ki ga je provzročil s svojo rteumno kozlarijo v naši -župni cerkvi, ampak še napoveduje, da pride drugič z d o k a z i. Poživljamo ga, naj to stori, če ni tudi klepetavi strahopetec poleg napihnjenega zaslepljenca, kakoršnega se je pokazal na prižnici. Brie, 30.- nov. — Dne 28. t. m. smo imeli družbo izletnikov iz narodnega trga Kanala, ki so nam s krasnim petjem in le-. pimi govori pripravili par lepih ur. Vmes okušavali smo tudi vina in bili smo veseli NaŠ Anton Pečenko, Lazar pa vstane in začne govoriti o narodnem delavcu gosp. poslancu Gabrščeku ter se vstavi potem pri točki »Dijaška kuhinja« ter napravi sam lep vzgled na krožniku. Živahni naš Kanalec Plahuta, dva Ivančiča^ Škarabot in Bajec ter Še en Reja smo zložili'\v ta namen 16'20K. Potem smo bili še bolj veseli in petje nam je šlo še bolj iz srca! — Živeli posetniki kanalski! Iz Rihemberg*: - Naš kaplan in tudi župnik sta se tudi vrgla v boj za škofa Toneta iz Ljubljane. Zlasti ie kapian kar sikal strupa po naprednjakih, češ, da so oni krivi škofove svinjske brošure. Revež je mislil morda, da je kje med samimi za-telebanei in se je čutil strašno učenega in imenitnega, posebno še, ker ve, da v cerkvi, mu ne bo nihče odgovarjal. Naj pa ne misli tenki Brezavšček, da smo tako izprijeni že, da bi mogli in hoteli uživati-njegovo duševno hrano. Le naj pere škofa iz Ljubljane kolikor hoče, saj je potreben, a oprati ga ne bo mogel Še kdo imenitnejši od njega. Rečemo pa mu enkrat resno, da naprednjake naj že v miru pusti. Dovolj je tega! Če hoče, ozre naj se malo po svojem hlevu okrog! Pred svojim pragom čisti in vse bo čisto! Nerodnega.in neslanega zabavljanja smo pa siti! V Dolenji Branici priredi šolska mladina Miklavževo veselico,dne 5. dec. J909. (t. j. v nedeljo) ob 3. uri popoldne po sledečem vsporedu: L) Domu (petje); 2.) Delujmo za naš narod (govor); 4.) Molitev za slovenski rod (dekl.); 5.) čevljar (prizor s petjem); 6.) Tiček (dvospev);*7.) Vesela prijatelja (prizor); 8.) Rožica (petje); 9.) Jeftejeva prisega (dekl.); 10.) Prcdici (prizor s petjem); 11.) Sv. Miklavž (prizor). Vstopnina 20 vinarjev.",0 K obilni vdeležbi vabi vljudno :"* Šolsko vodstvo.; Družba sv. Cirila in Metoda. Za božičnico obeh podružnic družbe »sv. Cirila in Metoda« so darovali: g. Dr. Ernest Dereani K 20, g. Ivanka Gabršče-kova K 20, gd. Lavoslava Koršičeva K 5.. Hvala lepa! V imenu revne dece želimo, da bi se oglasilo obilo posnemovalcev!, Imovilejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sw. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! Domače vesti. Popravek k »izjavi«. — V ^izjavi« v torek se nam je urinila neljuba pomota. V prvem stavku se ima glasiti, da sme poročali, »da je volil gospod K a r o l Toroš tudi za svojega umrlega brata Franca v Krmrou«, ne pa da je volil F r a n c Toroš za Franca. Iz nadaljnih stavkov je itak razvidno, da se tiče prektjena izjava, g. K ar o 1 a Toroša, ali radi točnosti popravljamo tem potom ono pomoto.; '.. • Koncerta »Pevskega in glasb, društ. v Gorici. — Pesen na morju. — Skladba se pričenja v jasnem c-duru. Glasovi nastopajo ,krepkOLfkakor bi-zadonele fanfare, s kličem: halo! halo!, ki prevladuje v prvem in zadnjem delu skladbe. Plavci se pripravljajo na odhod. Ladja še stoji. Nato (drugi del meno alegro) se poslavljajo od pristana in ladja se začenja gibati, kar imenitno imitirajo basovi glasovi med liričnim petjem tenorov. Navdušenje, ki obvladuje plavce, ko čutijo, da vdihujejo prostejši in milejši zrak nego tedaj, ko so bili na zemlji, jim izvije besede: »Hej, vina sem in ¦naj zazveni petje!« Srednji odstavek slika v pestrih barvah neizmerno lepoto te morske plavB in izraža veselje plavce v nad njo. Mol.: vpliva pač prijetno na razpoloženje teh, ki se vozijo po njem. V naslednjem piti lento izgine zemlja izpred njihovih očij. Nad njimi je le nebo, pod njimi pa drugi obok, brezmejno morje. Tu zazveni pesen šele polno! Črez nekaj časa se prikaže nenadoma njihovim očem srčkan otok, ki ga pozdravljajo z navdušenjem. V hitrem tempu in z radostnim halo! konča pesen. Vspored koncertov, ki jih priredi »Pevsko in glasbeno društvo« (podružnica GI. Matice v Ljubljani) v dvorani »Trgovskega doma«. V soboto, dne 4. decembra: 1) Ant. Foerster: »Kitica«, mešan zbor; 2) J. Raff: Suita a) Praeludium, b) Aria, c) Motto perpetuo, Fr. Ondriček; 3) I. Bra-hms: Scherzo es-fnoll, op. 4., j os. Fa-mera; 4) a) A. Dvorak: Humoreska, b) F. Laub: P o 1 o n e z a, Fr. Ondriček; 5) J. Michl: S o k r a t o v a s m r t, balada za moški zbor; 6) F. Ondriček: Rh a p seri i ja. V nedeljo, dne 5. decembra: 1) B. Smetana: P i s e n n a rn o r i, moški zbor; 2) Ant. Dvorak: Koncert a-moll op. 53. a) Allegro ma non troppo, b) Adagio ma non troppo, c) Alegro giocoso ma non troppo, Fr. Ondriček; .3) F. Liszt: M e f i-sto-Valse, Jos. Famera; 4) I. S. Bach: C i a č o n n a, Fr. Ondriček; 5) St. Pirnat: Zalo s t, mešan zbor, 6) N. P a g a n i n i: Raj č a r o v n i c, Fr. Ondriček, Trgovsko in obrtno zbornico bo morala vlada — razpustiti zastran velikanske volilne sleparije ob znanih volitvah meseca januvarja. S tem bosta triorala biti razveljavljena tudi mandata dr. P e 11 a-r i n a in V e n u t i ja. — Tako poroča »Eco«, ki pravi, da je le k sodniji v Gra-. dišČe povabljenih na stotine prič. — »Eco« ve le nekaj, a ne vsega. Vse ostalo vemo — mi, ker ovadba na državno pravdni-štvo je šla iz našega uredništva. — Kazenska preiskava je v objektivnem oziru; popolnoma potrdila naše dolžitve v ovadbi. Zdaj gre Ie zato: kdo so krivci. Zato preiskava po vsej Furlaniji. Svet bo str- mel, ko pridemo s to bomba na dan. Ali pridemo! ... Slovenska duhovščina je bila baje p(). zvana na tajno glasovanje: ali naj se slovenski klerikalni poslanci zvežejo v deželnem zboru s Pajerjem in laškimi liberalci — ali s Faiduttijem in laškimi klerikalci. Pravijo, da so skoro vsj glasovali za zvezo s Faiduttijem. Od raznih strani so došle celo prav ostre obsodbe zveze Gregorčič - Pajer, češ, da ta zveza silno škoduje tudi klerikalni stranki sami. — Gregorčič je strašno hud na duhovščino: on se ne more ločiti od Pajerja! — Tako hudo je zvezan ž njim, da se noče ločiti od njega niti za ceno — deželnega glavarja t. j. da bi postal glavar Gregorčič in Pajer le podglavar. — O teh rečeh bomo še govorili! Tolminski okraj se oddahne — glavar Prinzig odhaja iz Tolmina v Trst k na-mestništvu. Bilanca, njegovega. 10-letnega delovanja na Tolminskem ni preveč razveseljiva. Star birokrat je 'Prinzig, brez iniciativ, brez stremljenja za napredkom, kakoršnega je potreben tolminski okraj. Slovenska društva ne bodo jokala za njim ker jih ni videl rad —: morda pa.se razbije za njim nepotrebni kazino, kateri je on u-stanovil v Tolminu. Za njegovega glavni -jevanja se čuti posebno bridko šolske dolgove. Vlada neka čudna razsipnost v prekoračenju stroškovnikov pri šolskih poslopjih, za visoke nagrade že tako dobro plačanim državnim uradnikom in &ol. nadzorniku, v sklicevanju pom. šol. sveta po trikrat tekom jednega meseca itd., tako da ima okraj okoli pol milijona kron šolskega dolga. Imel je srce in ljubezen 1 e za.nekatere, drugače pa je pogrešal okraj glavarja, kakoršnega si želi. Prinzig je junak v malenkostih, v osebnostih, zato je bilo toliko nasprotstev in toliko nastopov proti njemu. Tolminski okraj se oddahne — baje je rekel Prinzig sam tako; če je res taka rekel, je govoril prav. Tolminski okraj se oddahne ter želi glavarja, ki bo povsem drugačen kakor je hii Prinzig! — Okrajni glavar bi moral po našem mnenju vršiti svoj posel tako, da Iv bi! v korist in napredek okraja ter da bi se prebivalstvo s hvaležnostjo spominjalo takega političnega uradnika, ko odhaja na višje mesto, Prinzigu pa doni od vseh stranij velikega tolminskega okraja \ slovo le-to: Hvala Bogu, da gre! -Takega glavarja ne mara več tolminski okraj. Vodstvo glavarstva v Tolminu prevzame nadkomisar baron Ba'u m, ki je >e služboval v Tolminu. Goriška slov. mladina naznanja, da se v nedeljo dne 5. t. m. radi koncerta Pevskega in glasbenega društva ne bode vršila plesna vaja, zato pa naj vsakdo pribiti v ponedeljek k »Jelenu« na Miklavžev večer, kjer se bodemo zabavali in se tudi parkrat zavrteli. Odbor. Slovensko lovsko društvo v Ljubljani začne s 1. janu varjeni 19 H', izdajati svoje glasilo. Novi list se bo v prvi vr.«ti bavil z lovom in z vsem, kar je z lovom v kakoršnikoli zvezi. Poglavitni namen lista bo pojasniti in obrazložiti našemu ljudstvu narodno-gospodarsko in vzgojevalno važnost lova. Skušal bo vdo-mačiti v naši lepi slovenski domovini tak način lova, da bodo lovci po eni strani VITŽZSLAV HALEK: PISEN NA MOftL Hal6! hald! halo! Halo! Již plachtjr napnete, stožar utužte lanem! již kotva z tune zvednuta a vetru pftzen panem! Halo i halollialo! Tak vesele hra korouhev! Mofe tak jasno, blaho, nuž, ke kormidlu, k sklenici, halo! halo! halo! Jen jeste pohled k pristavu! Tam »s bohem« kynou šatky, tam čapky leti — nuž add, -neeht' loučoni čas kratky. Tam slzu vidim dokona, jež rosi tvdfe blaho. Ej, vina senr, at' zazvni zpčv, halo! halo! hald! 1 A nyni počnem vesele: Jak reva barvi brehy, fah blednou mčsta,. jresnice,. , jah vzduch tu prnL/nSčhy! A jak to mofe modrave! V nem houpem se tak blaho, to teprv ducha rozpina, halo! halo! halo! Hle zmizel kraj a mofe skvost již bez hranic a mezi, pod nebom druha nebes ban, zem bez pouta.a stezi. Aj, jak to mysl rozhfiva, tu citime, co blaho, tu pisen teprv z plna zni halo! halo! halo! Aj, lile ten ostrov rozmiljr! Jak vynofil se z pšny ! Jakt' močne *rozloženy! Tam kormi.dlem te '' Iz Ljubljane u fletuJork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczsslii Cecilie, Kaiser WIlhelm II. — Kronpriiiz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedrich Wilhelin, Kttnicj Albert, F^inzess Alice, Friedrich dev Orosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk d& vsakomur Fflvarfl Tavrar Xo'0|lvortl(e uiice * 35-v littWiani Jull V al U 1U V bul , nasproti stari Tislerjevi gostilni. TVgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici««^ z bžirom . na premenjjena In dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana/pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih . tudi na 10 ali vec let. obroke se po želji izposoj evalca določi Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/»# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4%% večje, stalno.naložene pa po dogovoru. r Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, % 8 sobami, popravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav pa četi. Natančeu naslov pov6 upravnišlvo „So6fc". Zakaj si, France, dans vesel? Si morda temo ti zadel ? Si-li poljub dobil od nje ? Povabliv so na zajca te ? Aha! Ze vem 1 Kaj ne, zato, ker nosiš prvič dans „OHO Kajvefijl Mitefcl Mark 600.0001 Haznanilo sreče. Za tfaMtte jamči država Prvo žrebanje 16. decembra. Vabilo k udeležbi ------dobitnih Sans === pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 mark dobifkbu. Glavni dobitki te denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju6C0 000 Mark oziroma: Mark &IIO000 » 550.0« K) » 540.000 » 5HU.0H0 » 5-iO.OOo » 515.000 » 510.01(0 » 305.000 » 303. 10.000 i. t. d. V celem obsega loterija, ki je razvrstena v 7 razredov, (OO.iMK) sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno polovica vseh srečk. Dobitki se viSajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek 1. razreda 50 000 Mark ter 7. na 6-'0.000 M. Ce.,4 srečkam I. razreda so sledeh: Cela srečka M. 6 alt K 1 Pol srečke K 3 ali 3*501 Četrt srečfce Ml'50altl75K Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj. Oglasiti se je torej v svrho naročil predeta* ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 16. decembra na naslov: Samuel Heckscher senr., BankgeBchdft v HAMBURGU 36. .........................................Izrežite! Naročilnica za g. Samuel Heckscher-ja, sen, Bankgeachaft, Hamburg 36. Pošljite mi Moj naslov {celo srečko za M 6'— (K 7—) (pol » » » 3- (K 3.50) (četrt » » » 1-50 (K W5) Denar pošiljam v pismul i po nakaznici > kar ne velja prečrtajte! pošljite po povzetju! Založili siiio posebne vrste blazinice za štampilke znamka „IDEAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica ,Jdeal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, oray nič ne zamaže in da- se ga-ne more izbrisali. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s ŠpiHtOm ali pa z mlačno ŽajfnlCO. — Blazinica bodi vedno zaprta, da se.ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljali izključno lei-barVilO- »Ideal«, katero imamo tudi v zalogi. Blazinice pošljemo na željo tudi na poskufinjo. Cena z barvilom vred K 2"60. Sprejemajo se tudi naročila na štampilke. Knjigama A. fiMik - Mi. J. Medved, Gorica TekališCe, Josipa Vedi št. 32. odlikovana pekarija in sladtičaraa Karol Draščik v Gorici m Kornv v (lastiti hrti) zvišuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vin« In flk«yj§ na drobno aH v originalnih butelkan Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo, brojna naročila ter obljublja solidno postrežJ0 Ur- po tako zmernih cenah. ~*fj Oigprdom «o-stilnifarpin in t drugim se uljudoo m-znanj«, da je izšel nov s'o-f >enski cenik gramofonov in plošf. dvokolep, šivalnih strojev itd> s Čudovito nizkimi cenami pri Batjel Gorica Stolna ulica 34, Tam jo velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 10OO kakor tudi rjizlifnih dvokolps, šivalnih strojev. — Zastopdik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Dr. Ruggero Kiirner, kirurgičnl zdraunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike u Gradcu. Speialist za He Bolezni. it za Ordinira od 10.-11. predpoidne in od 3.-4. popoldne. Tehaliiče Frana Josipa štev. 6. Anton Potatzky v Gorici. K» sreit Baltelja 7. TR60V1NA HA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kiptviliie ilnk«rikt|a li drtbaeg* bitja ter tkaili, preje li ilttj. POTREBŠČINE za piiamice, kadilce ii popotnike NajboljSe Slvanke asa Šivalne stroje. POTKEBŠOlNE ta Arojaše in 8ovijatie. STetlnJIce. — Rožni Tenet. — Masne knjiiice, lišna obuvala za ?se lnfns čase, Semena la zdeniav" Irave In detelje kroiafirie, prodajalce po sejmih «n *^lb ________ ter na diftalt. < *jsL~)