• ■■ ■ o'iv*-' izdelala ZDA in Kanadi jasno, ko je Sovjetska zve- Atlantski ocean JORBAY f.— .V FORT PEPPfcRftELL Kanada / Motkvi CRONNEOAL •pRNCI, EVROPA J® PpomščA 10A Ul® » KAK4M F-j® h - Hom]« iziisoHHatmM &~dmw 3iiiš#l M 1®S l&mn LJUBLJANA prvoaprilska Številka s 83,000 izvodov na 10 straneh ^ aPriIa v Tržiču 2 « 'n 20. uri v Mestnem kinu *• aprila v Kamniku , ob 20. uri v Domu podj. »Kamnik« aprila v Postojni ob 20. uri v Domu kulture . (gledališču) *• aprila na Vrhniki ob 20. uri Ljubljana, i. aprila 1954 MM Štev. 13 Leto 1L ;ww» fc^VAV fcw«W s» S?! a ♦T« »:< BBS ra 10 STRANI ČLANKOV IN SLIK l VSEH PODROČIJ POLITIKE, ZNANOSTI, UMETNOSTI IN RAZVEDRILA SPECIALNI DOPIS ZA »TT« Z NORVEŠKE TEDNIK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Cena 15 din Srečanje na Severnem tečaju ©slo, sredi februarja. — Se ni dve leti od tega, ko so v Arktiko in k Severnemu tečaju prodrli samo redki raziskovalci s svojimi Če mrvS ^špedicijami. Danes je že tisova«1 , i1111 vsakdanji opravek opazo- bliiin- ,ni Ied. P°d seboj, ali teptati sneg v ni i/fz’ ® so ji geografi nadeli ime »Sever-te^lc.K ^ zerr-eljske osi«. To so moštva stra-larr,,- zračnih flot, ki trenirajo na tej po-1111 poti. Ar!i| ?,e bije tih in zagrizen dvoboj med tirkt1* • n* in Rusi. Na radarskih zaslonih v l1air.i- Posta.iab &e vedno znova pojav-teda • * vu^e letal z »druge strani«, če se nie kv o inienovani »lovci za vsako vre-tui* bliskovito poženo v višino, izginejo Am<» ■^ala. kot skrivnostna fata morgana. jein *n letala se za zdaj sreču- je rl sai»o na radarskih zaslonih — videti ’ a se pravih srečanj še izogibljejo, ^^dski ministrski predsednik je ne-Ver Poudaril kanadsko zahtevo po su-e.nosti za vsa področja »do Severnega neiJf’1' ^ePrav je močno sporno, ali lahko ja o fr?° ledeno puščavo Arktičnega mor-Dr-n, Priznamo kakšni državi. Zato stran”0 n' re^i, Se je ena ali druga — Prestavila svoje letalske vaje v to SLOVITI TANK UBEGLIH CEHOV OBTIČAL V NEW YORKU ce^0raa Vdelani tank ubeglih Cehov je sije nPr0C*rl E^oz' železno zaveso, obtičal pa f a veliko žalost posadke sredi New Yor-v začetku V. avenije. kratkim so povabili dva čla-Va *j?fa,dke tega tanka, in sicer inž. Vacla-Tanir *n Valterja H or a v New York. ^■o Pripeljali z ladjo. Hoteli so orga-^ork demonstracijsko vožnjo skozi New Vadn- P'5 u'icai1> kje1- naj bi vozil nena-l.iuHt , i tank- se Je nabral gost špalir lilf0 so si hoteli od blizu ogledati to vete rvfeinzac^° lanskega leta. Tank pa se je stal ^i v°žnji ustavil, tako da je po-^Iewr^na ovira prometu. Sedaj pravijo v ipi~. r^u> da je V. avenija trdnejša, kot ‘nežna zavesa. Lov na radarskih zaslonih — Skrivnostna »fata morgana« — Letalska oporišča na polotoku Cukčen — Boj za posest Arktika — Kostmktorja Tupolev in Baade — Ali bi »veliki pohod« prizanesel Evropi? za za{eia izdelovati letala za dolge polete in graditi letalska oporišča na polotoku, na severni sibirski obali, Severni zemlji in v območju Murmanska, ki meji z obalo Severnega ledenega morja na Norveško. Po koncu druge svetovne vojne ni imela Sovjetska zveza niti enega letala, ki bi se lahko primerjalo z ameriškim B-29, dokler ni eno teh letal padlo Rusom v roke in ga niso hoteli vrniti. Trajalo je samo do leta 1947-48, ko se je nenadoma pojavil nov tip ruskega bombnika TU-4 ali tudi TU-70, ki ga sicer pripisujejo konstruktorju Tupole-vu, v resnici pa je kopija ameriške leteče trdnjave B-29. Velika ameriška industrijska središča so postala s tem trenutkom dosegljiva tudi Rusom. Znano je, da se rusko letalstvo naglo razvija — tako gradi zdaj nekdanji Junkersov glavni konstruktor Baade blizu Moskve sovjetski TU-140 in TU-150 iz nemškega reakcijskega bombnika Ju-287, ki bo imel hitrost nad 1000 km na uro. Vsem gigantskim številkam, ki jih Rusi pošiljajo na Zahod, seveda ni verjeti. To .ie le špekulacija grožnje in straha. Vendar pa se generalni štabi Zahoda danes ne tolažijo več s tem, da Sovjetska zveza danes nima udarnega vojnega letalstva in da bi to ne bilo zmožno preleteti progo New York ali nenadoma tako važno področje. Djestvo, da Pittsburg—Severni tečaj—Sibirija. Za to je Severni tečaj zadnja straža ameriškega pričajo poleti od sibirske obale do Severne- kontinenta, je postalo vojaškim krogom v 6a tečaja, ki trajajo pogosto neprekinjeno 7DA in TCanaHi iasnn ia 7vp- 20 UT. Na Griinlandu ugotavljajo z dinamitom debelino ledu, ki je ne obhoden podatek za gradnjo letališč Bilo je v letu 1881, ko je vedno zadolženi slikar Carlo Lorenzini dobil naročilo pri nekem velikem časopisu. Narisal naj bi lutkovne prizorčke. To ni bila ravno r.aloga, ki bi po njej hrepenel — toda_ kaj ne napravimo vsega, če imamo prazen žep? In tako so nastale risbe, po katerih je Lorenzini bolj zaslovel kot z vsemi svojimi slikami: leseni O&tržek (Pinocchio) si je v kratkem pridobil prijatelje po vsej Italiji — tako nekako kot Zvitorepec v Sloveniji. Ta priljubljenost se je razširila zdaj z Disneyevim filmom po vsem svetu. 2e pred 30 leti so hoteli hvaležni rojaki postaviti slikarju spomenik v njegovem rojstnem kraju Pescii. Toda zaradi denarnih težkoč so tedaj načrt opustili — niso ga pa pozabili. Zdaj bodo postavili spomenik samemu Ostržku z darovi ustanov, ministrstev, mladine in — inozemskih darovalcev. Zato je razumljivo, da se Kanada in ZDA toliko ukvarjajo z obrambo svojega polarnega območja. Toda še tako gosta radarska mreža ne bo mogla ubraniti poti nadzvočnim letalom niti v Ameriko — niti v Rusijo. Sovjetska zveza je za strateško letalstvo prav toliko oddaljena kot Amerika. Tudi za ameriško letalstvo je danes vsak cilj v Sovjetski zvezi dostopen, saj ima svoja oporišča na Gronlandu, v Angliji, Evropi, Turčiji, Arabiji, Formozi in Japonski. V tej verigi, ki obkroža Sovjetsko zvezo, naj bi zdaj še Pakistan zakrpal praznino. Severni tečaj pa ostane še vedno najkrajša razdalja med ZDA in SZ. Zato bo moralo ameriško letalstvo, kot je dejal Eisenhower, posvetiti mnogo več pažnje Evropi. Ce najvažnejša oporišča sicer ne leže na našem kontinentu, vseeno ne smemo misliti, da nam bo morebitni »veliki pohod« prizanesel. Evropa je za obe stranki še vedno važna strateška točka . . . Herbert Alboth padaCet ^ Nad zasneženimi avstrijskimi Alpami brenči helikopter. Pri odprtih vratih stoji velik črn pes, ki ima na hrbtu majhen zavojček. Nenadoma se zasliši povelje: »Ge-ma los!« in pes skoči v globino. Nekaj sekund kasneje plava, viseč na padalu, počasi proti zemlji. To se zgodi, kadar Aigur, kakor je psu ime, napravi še enega od devetih šolskih skokov, ki jih bo moral iavesti na tečaju za »pse-padalce« v novi avstrijski reševalni službi, ki uporablja helikopterje. Ko pade Aigur na tla, se mu padalo avto- LETAL0, KI VZLETI IN PRISTANE NAVPIČNO Tej Ljubljančanki se je nasmehnila sreča; režiser František Cap, ki je z uspehom režiral »Vesno«, jo je slučajno srečal na cesti in ugotovil, da je izreden fotogeničen tip. Po preizkušnji, ki jo je odlično prestala, je dobila angažma za novi koprodukcijski nemško-slovenski film »Pomlad je lepa«, kjer bo igrala glavno vlogo. Ta srečnica je Cica Korinova, po poklicu poštna uradnica, stanuje pa v Ljubljani, na Gosposvetski cesti št. 13. Upamo, da bomo prihodnje leto ob tem času že gledali ujca film. ma®o®a®Qaoocxx matično odpre. Padalo ni večje kot velik sončnik, kakršne uporabljajo na kopališčih. Kako pa se pes počuti pri skoku s padalom? Trener Karl Schmieidhuber pravi takole: »Aigurja zelo veseli to delo. Kadar leti, se kar trese od veselja. Kadar pada, od veselja na ves glas laja.« Pet let stari Aigur, ki je že osemkrat sodeloval pri reševanju ljudi izpod plazov, je pasme »Riescnaschuzer«, v tečaju pa so tudi alzaški psi in še ena vrsta nemških ovčarjev, imenovanih »Rotweiler«. Avstrijski »Zeleni križ« — kot imenujejo gorsko reševalno službo — trenira pse-padalce zaradi pogostih plazov v izoliranih alpskih vaseh. Reševanje, kakršno ja bilo v navadi doslej, je mnogokrat prepočasno. Nova metoda bo omogočila, da bodo psi na kraju nesreče v minimalnem času, in bodo lahko poiskali ljudi, ki so tudi deset metrov pod snegom. Psi začnejo takoj kopati in so včasih pri ponesrečencih, še preden pridejo reševalci. Ce bo ponesrečenec pri zavesti, bo lahko uporabil ročno lekarno in žganje, ki ga nosilo psi s seboj. V načrtih pa imajo tudi spuščanje zdravnikov in alpinistov s padali na kraj ne* sreče. Sedem osnutkov so napravili najboljši ialijanski kiparji in izbira med njimi je bila tako težka, da se mestni očetje kar niso mogli odločiti. Tedaj se je nekdo spomnil čudovite ideje: otroci sami naj izberejo. Rečeno — storjena Žirija šolarjev iz vseh provinc Italije se je presenetljivo naglo zedinila za enega izmed osnutkov. Tako bo Pescia kmalu dobila enega najbolj nenavadnih spomenikov na svetu, ici bo privlačnost mesteca še poživil in privabil obiskovalce. Teran — zdravilo Higienski urad v Ljubljani tn Ministrstvo za socialno skrbstvo sta sklenila blokirati vse zaloge kraSkega terana z namenom, da bi razpoložljive količine uporabili v terapevtske namene, s čimer bi priitedili precej deviz, ki jih trošimo pri uvozu tako imenovanega »železnega vina-*. Pacienti, ki bolujejo na revmatizmu, išiasu, slabokrvnosti, bledičnosti, omedlevici, boleznih želodca in jeter, bodo dobivali za teran zdravniški recept. Recepte bodo izdajali rajonski in okrajni zdravniki, teran pa bo točila neposredno Vinarska zadruga v Tomaju in centralne lekarne. Vse zaloge terana, ki go trenutno v prodaji, bodo zanetene — v kolikor bodo inšpektorji ugotovili, da gre za pristni tvran in ne »n Potvrrrbo. Ta ukrep stopi v veljavo z dnem objava v časnikih. Tovarna letal Lockheed v Kaliforniji je po vež letih raziskovalnih del nov tip letala, ki lahko vzleti in pristane popolnoma navpično. Novo letalo, ki je še v eksperimentalni fazi in se za sedaj Imenuje XFV-1, ima turbo-reakcijski motor, ki poganja dva trikotna vijaka, ki se vrtita na isti osi v nasprotni smeri. Letalo lahko doseže hitrost do 800 kilometrov na uro, pristane pa lahko na prostoru, ki ni večji od teniškega igrišča. Podobno je velikemu torpedu s kratkimi krili, zadaj pa ima štlrikraki rep v obliki črke »x«, na katerem letalo stoji, kadar je v navpičnem položaju na tleh. Pilotov sedež je vrtljiv, tako da je pilot vedno v navpičnem položaju, ne glede na to, ali leti letalo vodoravno ali navpično. Letalo vzleti s pomočjo posebne rakete In svojega motorja, ki Ima 5.000 konjskih moči. Pristane tako, da se v zraku postavi navpično, nato pa se počasi spušča, pri čemer ga zavirata oba vijaka. V sporočilu tovarne Lockheed Je poudarjeno, da lahko nosi tudi atomsko bombo. Strokovnjaki menijo, da bo zlasti pripravno za vzlet s podmornic ali drugih manjših ladij. Hkrati z Lockheedovo tovarno Je podobno lovsko letalo za navpičen vzlet la pristanek izdelala tudi tovarna Convair, ki pa noče dati o njem nobenih podatkov* To letalo kaže naša slika. S žSH"« ŽIV TELESKOP slus . Ni še tako dolgo tega, kar Je londonski radio v svoji redni oddaji povpraSal Junit ' fie k m°eoče med njimi kdo, ki vidi Jupitrove lune. Kot menda veste, ima od » ni6 manj kot devet satelitov In je svojih 777 milijonov kilometrov oddaljen plem *• Nlhčc "1 verjel, da bi dobili kakšen odgovor, čeprav so vedeli, da neko Je DrjV KonBu lahko vidi v daljave, ki jih normalno človeško oko ne doseže In da otelite PribIižno 200 leti neki čevljar v LUbecku s prostim očesom opazoval omenjene nlCo J1?** rai dali so s teleskopom In glej, Jupiter Je bil res v fazi, v kateri sta vidni vidcu ,e,Istmcd njegovih lun. Povedala je točno, kje sta in tudi drugega dne Je *. kako se premikata. **»lali *Ver,le** so morali verjeti. Da bi ta fenomen tudi ananstveno potrdili, so vM, k‘ ^“0 na očesno kliniko, kjer »o zdravniki ugotovili, da ima zato tako dobor Vsakeiri ur*,*r,° temen pigment na mrežnici ustvarja stike »vrttih predmetov brez fcrožn« , Zaradi tega vidi zvezde ne kot bleščeče točke, marveč kot pravilne Ploskve. davijo, d* bodo v kratkem napravili s Hitchmanovo šc več preizkusov. Znaki zmede v Egiptu Ko je 23. julija 1952 v Egiptu oficirska zarota odstavila in izgnala kralja ter razglasila republiko v zvezi z obljubami no-vega in boljšega političnega in gospodarskega žMjenja, so mnogi politični opazovalci imeli prav, ko so egiptovsko revolucijo uvrstili med mnoge revolucije Azije in Latinske Amerike, pri katerih se sicer stari absolutizmi odpravljajo, nadomeščajo pa prej ko slej z novimi absolutizmi, ki so v marsičem še ostrejši pod pretvezo, da »revolucija še ni končana.* Precej dolgo po 23. juliju 1952 je veljal za voditelja egiptovske revolucije general Nagib in videlo se je tudi, da se zarotnik spreminja v državnika, ker so bile napovedane in tudi izvedene nekatere pomembne reforme. Pri takih reformah se je oficirski revolucionarni svet čedalje bolj umikal v ozadje. Preobrat pa se je začel letos sredi januarja, ko je bila razpuščena in prepovedana organizacija »Muslimanski bratje*. Tedaj so se iz kroga revolucionarnega sveta razširile prve vesti o nesoglasju z generalom Nagibom, češ da je bil on proti, večina članov revolucionarnega sveta pa za razpust te verske organizacije. Kmalu so postali taki poudarki odločnejši in ostrejši, v drugi polovici februarja pa so se začeli i filmsko naglico vrstiti dogodki, ki so ogrožali ne samo položaj, temveč tudi življenje predsednika Nagiba. Predstavniki mlajših članov oficirskega revolucionarnega sveta so zatrjevali, da Nagib sploh ni zasnoval in vodil revolucije, temveč da si ga je revolucionarni svet tako rekoč »izposodil,* ker je potreboval starejšega predstavnika. V prvih dneh tega meseca je bil Nagib zastražen v svojem domu, razpravljalo se je ne samo o njegovi politični, temveč tudi o fizični likvidaciji, po nekaj dneh pa je spet zavzel vsa svoja mesta ter spet prišel do besede. Napovedal je uvedbo parlamentarnega režima, razjnist revolucionarnega sveta ter izvolitev ustavodajne skupičine. Potem so odstopili najprej civilni, za njimi pa tudi vojaški člani vlade, a kar čez noč je bilo razglašeno, da so vse ministrske ostavke odložene. V Kairu so bile tudi dan za dnem precej čudne demonstracije. Med eno so vzklikali »Živel Nagib.'*, med drugo »Živel Naser.'«, med tretjo pa »Zahtevamo spoštovanje zakonov islama!* — Vse take demonstracije so bile razumljive, ni pa se moglo ugotoviti, ali so za Nagiba ali proti njemu demonstranti, ki so kričali: »Voditelji revolucije morajo ostati na oblasti!* Razjasnitev zamotanega položaja so pričakovali od seje revolucionarnega sveta, ki je bila 26. marca. Med to sejo pa je predstavnik mlajših članov revolucionarnega sveta izjavil: »Proč z Nagibom, če se ne odreče politiki, ki išče podporo agentov starega Farukovega režima in ,Muslimanskih bratov.’ Taka politika je izdaja revolucije!* — Ko je bilo seje konec, pa je Nagib zelo presenetil poslušalce, ko se je smehljal in dejal: »Vse je v redu, vesti so dobre.* Zadnja seja revolucionarnega sveta v mesecu marcu je bila v torek in po seji je podpredsednik vlade polkovnik Naser izjavil, da ostane revolucionarni svet na oblasti do konca januarja 1956. tn da do takrat ne bo volitev, ne ustavodajne skupščine in tudi ne obnove političnih strank, medtem ko bo general Nagib še ostal na svojih treh predsedniških mestih. To je zadnji dogodek na tekočem traku velikih razburjenj v poldrugem mesecu, ni pa nobenega jamstva, da se tak trak ne bi spet odvil in da bo revolucija egiptovskega oficirskega sveta res podaljšana do konca januaria 1956. Sicer pa bo nemara to igro odločil tisti, ki bo imel na svoji strani armado... Težave predsednika Ibaneza Pred dobrim letom je bil izvoljen za predsednika republike Cila general Carlos Ibaftez del Čampo, mož, ki je kazal dovolj energije, da bi lahko uravnal najhujši problem države — skoraj že kronično inflacijo. V govorih svojim volivcem je pogosto omenjal težko gospodarsko zmedo, v kateri je bila država, še preden je prišel v vodstvo. Ce bi po letu njegovega predsedovanja potegnili črto in pregledali uresničene izboljšave čilskega gospodarstva, jih skoraj ne bi našli. Ena najdemokra-tičnejših držav Latinske Amerike (tako so jo dolgo imenovali) se je znašla v nemajhni zadregi. Ce je plačal Čilenec marca leta 1928 za blago 100 pezosov, potem je moral zanj plačati leta 1924 — 300 pezosov, 1947 — 600 pezosov, leta 1953 pa že nad 2000 pezosov. Kljub temu, da je Cile eden glavnih proizvajalcev bakra na svetu (okrog 12% »vetovne proizvodnje), si z njim ne more pomoči. Nasprotno, prav ta surovina duši čilsko gospodarstvo zaradi izredno majavega zunanjega trga. Vedeti moramo, da zavzemajo 70% čilskega izvoza prav ba- Cetrtek, X. IV. 1954. Cofieepeion Pozabljeno božanstvo NOVI VODITELJI ZSSR Sl NA VSE KRIPLJE PRIZADEVAJO, DA BI ČIMBOLJ TEMELJITO ODPRAVILI »STALINOV KULT« Ni preteklo več kot štirinajst dni po Stalinovi smrti in že se je pokapalo, da bodo bivšega diktatorja kmalu prišteli k »pozabljenim«. Brž ko je minila »uradna žaloet«, je tudi njegovo ime izginilo iz tiska in ngtta. Njegovi portreti so se zmanjšali tako po številu kot po velikosti, pa tudi v javnih govorih ni bilo več slišati njegovega imena. Namesto njegovega obraza se je na najrazličnejših lepakih poiavil portret Lenina, največ pod geslo«. »Mir — miru« (mir — svetu). 2e ko je ležal na mrtvaškem odru, so po Moskvi šušljali, da pogreba niso pripravili s tistim sijajem, ki ga je bilo pričakovati. Med stotisoči, ki so v hudem mrazu hodili mimo njega, je bila večino- Stalin prvikrat v zgodovini Sovjetske zveze opisan kot navaden smrtnik — kot starejši človek, z redkimi sivimi lasmi in zgubanim obrazom. V romanu je celo opisano, kako je nekemu sodelavcu predavaj o »kolektivnem vodstvu«. Uradno so potrdili domneve o degradaciji lani 15. mairca, ko se je prvič po Stalinovi smrti sestal Vrhovni sovjet. Predsednik Jasnov je posvetil Stalinu revnih 72 besed, nato so poslanci stali nekaj sekund tiho, potem pa so takoj počastili še spomin pokojnega Gottwalda. Brez ceremonij so začeli s prvo točko dnevnega reda. to je z referatom Malen-kovai. Le-ta je Stalina omenil samo en-k>-at in še to mimogrede. Danes Je Stalin menda samo še »izvozno blago«, namenjeno zlasti »ideološko zaostalim« satelitom. Tako so v vzhodnem delu Berlina pred kratkim odkrili spomenik »velikemu Stalinu«. Odkritju — kot kaže slika — so prisostvovali nekateri navdušeni železničarji in nekaj otrok, ki so Jih pripeljali iz šole ma mladina, ki ni roc.nola dn’<*e«a kot njega: on je bil veliki oče, veliki brat, »najboljši prijatelj šolskih otrok«, pilot, rejec malih živali, mehanik... Pravijo, da so rafinirani Moskovčani najprej opafcili proces degradacije. Ti znaki so bili dokaj očitni. Našteli pa jih bomo le nekaj: Nikjer niso prikazovali dokumentarnega filma o pogrebu. Pogreb so snemali za film in televizijo, toda ti filmi so romali naravnost v arhive. Ljudje so v mislih že videli ogromni spomenik Stalinu, ki bi zasenčil celo mavzolej, postavljen v spomin Leninu. N;rnesto tega so novi voditelji ukazali zgraditi panteon, v katerem bodo ležali poleg Stalina in Lenina tudi drug;, »manjši« revolucionarji. Postavili niso niti enega spomenika, pa tudi nobeno mesto, nobena tovarna, nobena univerza ali celo park ni dobil imena po Stalinu. (Celo Zdanova so prej ovekovečili s tem, da so po njem imenovali vrsto javnih ustanov, ulic int celo mest.) Zelo značilno je bilo, da je neka književna revija prav takrat začela objavljati roman v nadaljevanjih, v katerem je ■ ■■■■■. ■ " .' A- .J , X. stijo, kar pomeni malone neposredno žalitev Stalina Povsem so izginile iz upo-nlbe besede kot »stalinska ustava«. Na splošno ni besed »Stalinov« in »stalinski« nikjer opaziti. Tudi »Stalinovih sokolov« (pilotov) ni več, prav tako ne »Stalinove« znanosti. Zanimivo je bilo slišati, kako je moskovski spiker, ves zmeden, nopraVil samega sebe: »Stalinova — sovjetska ustava...« Neki list je celo ožigosal kult osebnosti kot »čisti fašizem« ... »Tudi v zadnjem času so v raznih publikacijah ostanki že zdavnaj obsojenega, antimarksističnega kulta osebnosti,« piše »Pravda« v svojem uvodniku in citira Stalinove besede: »Zaključki posameznika so vedno ali skoraj vedno napačni.« Ob petdesetletnici ruske komunistične partije so objavili historiat na petdesetih straneh, v katerem je Stalin omenjen samo nekajkrat. Stalinov »Uvod v zgodovino VKP(b)«, ki je izšel v 40 milijonih izvodov, so zamenjali s popolnoma novo knjigo o sedanji liniji partije... Ko so osem mesecev po Stalinovi smrti odprli mavzolej, je v njem ležal balzamirani Stalin v maršalski uniformi (ne več generalissim). Na obletnico zmage — 9. maja — njegovega imena v mnogih člankih sploh ni bilo opaziti. Nenadoma ni bil več največji vojaški genij vseh časov, organizator zmage in ustanovitelj stalinske vojaške znanosti. Tedaj je list »Boljševik« zatrjeval, da je Stalin že leta 1947 protestiral proti slavospevom, ki so mu »žalili uho«, in da je sramežljivo priznal, da se nikoli ni imel za strokovnjaka za vojaška vprašanja. Tudi če je to res rekel, tega nihče ne verjalme... Bulganin, ki je bil med vojno politični komisar generala Zukova, pripisuje v svoji dnevni zapovedi zmago izključno »vodstvu naše komunistične partije«. Isto se je ponovilo 22. junija, na obletnico nemške invazije. Niti besedice hvaležnosti človeku, ki so ga še pred poldrugim letom v dokumentarnih filmih prikazovali kot nezmotljivega učitelja, ki ne določa zgolj zakone strategije, marveč tudi ukazuje svojim generalom kot navadnim kurirjem! Nad Stalinovo krsto je Malenkov skoraj jokal: »Pretrpeli smo najtežjo in nenadomestljivo izgubo... Josip Visariono-vič Stalin, naš učitelj in voditelj, največji genij človeštva, je končal svoje potovanje.« Takoj nato pa so se vsi začeli truditi, da bi dokaza&i, da Stalina prav nič ne pogrešajo, zlasti Malenkov poudarja »obdobje kolektivnega načela v sovjetskem vodstvu«. Tisk ostro obsoja kult osebnosti in nevarnost vlade enega samega človeka. Vorošilov je 28. marca razglasil amne- Poskuse sedanjih voditeljev Sovjetske zveze, da bi čimbolj zmanjšali pomen Stalina, ni težko razumeti. Predvsem zaradi tega, ker se je sovjetska notranja pa tudi zunanja politika do Stalinove smrti vrtela samo okoli njega, je bilo treba radikalno ukrepati in v očeh prebivalstva okrepiti novo vodstvo. To se da sklepati tudi po vrsti ukrepov, ki jih je v preteklem letu začela izvajati vlada Malen-kova. Značilne med temi so zlasti številne obljube za dvig življenjske ravni, ki je v Sovjetski zvezi kljub »tridesetletni graditvi socializma« naravnost sramotno nfizka. V tej luči je treba gledati tudi novice o akcij ah za povečanje obdelovalnih površin, o izgrajevanju lahke in srednje industrije itd. Menda je celo Malenkov spoznal, da potrpežljivosti sovjetskih narodov ne gre še bolj napenjati. Vendar pa je vse to prizadevanje bolj ali manj jalovo, vsaj dokler se sovjetska politika ne bo v osnovi spremenila in dokler bo v Sovjetski zvezi vladala birokratska kasta, ki se je v desetletjih zasidrala na vseh vodilnih položajih. Nemška vojska in prusaštva ? ker in nitrati. Baker so poskušali prodajati za »železno zaveso«, vendar je tudi ta manever propadel. Dogajalo se je, da so imele države s sorazmerno veliko višjim porastom prebivalstva precej višji življenjski nivo kot Cile. Na pomoč je priskočila mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano FAO, ki je z uvozom prehranskih predmetov skušala zavreti Kronično pauanje denarne vrednosti. Ta pomoč je bila dokaj izdatna, saj Jo je čutiti še danes, vendar popolnoma ne more rešiti težkega gospodarskega položaja. Inflacija je z dneva v dan bolj politični kot gospodarski problem. Kaosu v gospodarski politiki tudi Ibanez ni mogel napraviti konca. Res je sicer, da je gospodarski načrt, ki so ga objavili v juliju lanskega leta, prinesel nekaj izboljšav (ukinitev posebnih uvoznih faktorjev itd.), vendar je do popolne ureditve gospodarstva še dolga pot Ibafie* je že danes Čilence precej razočaral. Ce ne bo vseh svojih moči posvetil korenitejšim spremembam, potem se lahko zgodi, da bo doživel isto usodo kot prejšnja radikalna vlada, ki je dokaj dolgo vodila čilsko politiko. aawe utaa Minister zahodnonemške vlade Theodor Blank, ki so mu poverili organizacijo bodoče nemške armade, je v londonskem listu »Star« razložil svoje načrte za formiranje 12 nemških divizij, s katerimi bi se Zahodna Nemčija po ratifikaciji pogodbe o Evropski obrambni skupnosti vključila v evropsko armado. Po tem načrtu bi Nemci organizirali v dveh letih 6 pehotnih divizij, 4 blindirane in 2 motorizirani diviziji. Mladi Nemci, ki bodo izbrani za 18-mesečno vojaško službo, bodo nosili take uniforme, kakršne bodo Imeli tudi pripadniki drugih kontingentov evropske armade. Nemški letalski kontingent v evropski armadi bo imel 1.400 letal in 80.000 mož, pomorski kontingent pa 20.000 mornarjev ter bo s svojim brodovjem, čigar tonaža ne bo presegala 1.500 ton, skrbel za varstvo obale. Poleg rekrutov bo v nemški vojski 100.000 poklicnih vojakov, med njimi okoli 20.000 oficirjev. Minister Blank je v svojem članku poudaril, da pripravlja organizacijo nemške vojske že 150 bivših nemških oficirjev, ki pa so bili skrbno Izbrani ter ni med njimi nobenega nacista ali krivca kakega vojnega Usoda bivšega perzijskega ministra Fatemija Ko so v Perziji pred meseci monarhisti in vojaški zarotniki vrgli Mosadikovo vlado, Je največje sovraštvo vzplamtelo proti zunanjemu ministru Huseinu Fatemiju. Listi so najprej celo trdili, da so ga v Teheranu linčali. Kmalu pa so morali objaviti, da se minister Fatemi nekje skriva in ko so ga nekaj tednov noč in dan zaman iskali, so domnevali, da je pobegnil v Kairo. Zdaj pa so ga zajeli v neki predmestni hišici in ko so ga zasliševali na najbližjem policijskem uradu, sc je zbrala velika množica demonstrantov. Takoj, ko so Fatemija privedli Iz urada, ga Je z vzkliki »Živel šah! Pogini pes!« trikrat nevarno zabodel neki demonstrant, ki pa se je po krvavem dejanju neovirano odpeljal s svojim avtomobilom. Ce Fatemi ranam ne bo podlegel, bo prišel pred posebno vojaško sodišče. Uspešno britansko trgovanje z ZSSR Sovjetska zveza je delegaciji britanskih gospodarstvenikov, ki je obiskala Moskvo, dala naročila v vrednosti 17.23 milijona funtov. Britanske tvrdke bodo dobavljale Sovjetski zvezi po teh naročilih ladje za ribolov, stroje za tekstilno in živilsko Industrijo; po pogajanjih, ki so bila. kakor zatrjujejo od obeh strani, zadovoljivo sklenjena, pa pričakujejo še nova naročila za opremo raznih tovarn v vrednosti 550 milijonov rubljev. V teh dneh bodo odpotovali v Moskvo tudi predstavniki »Vickers« obratov in »International Com-bustion.« zločina. Ko bo sprejeta pogodba o »evropski obrambi«, bo višje oficirje nemške vojske izbirala posebna komisija, v kateri bodo tudi civilisti. Izbrane kandidate bo ta komisija predlagala v odobritev svetu ministrov Evropske obrambne skupnosti. »Tako,« zatrjuje minister Blank, »ne bo \ novi nemški vojski nobenih ostankov nacizma in tudi ne duha nekdanjega pruskega militarizma.« Ali bo res, ali pa je le pobožna želja? »Herr Whiffenpoof, udi se ml, da bomo kmalu namesto namiznih svetilk začeli izdelovati orožje« Vatikanska latinščina Latinščina nikakor ni mrtev jezik, pravi vatikanski časopis »Latinitas«, ki noče zaostajati za časom. Toda ker jezik starih Rimljanov nikakor ne zadošča za nove potrebe, se je glavni urednik s štabom svojih pridigarjev odločil, da ga bo moderniziral oz. izpopolnil. Tako n. pr. bo nosila atomska bomba zveneče ime globus ato-mlcus, brzostrelka — manuballlsta lgnl-voma itd. Posebne težave so imeli gorečneži s televizijskim oddajnikom — problem so rešili takole: electrica macliina re-rnm flguras adaue hodom Itbet arcessen«. Časopisni reporter bo ephemeridum no-titarium anceps. Tenis pa recimo manu-brii retlouli ludus. Značilen vladarski naslov Siamski vladar ima nad 30 naslovov Najbolj nenavaden med njimi je pač tale. Presvetli lastnik šestindvajsetih zlatih dežnikov. »Boš videl, da se bo te dni zgodilo in d» nas bo McCarthy obtožil, da smo rdeč-karji , . .« mmri VELIKA SILA V OZADJU Na nedavni berlinski konferenci štirih - predstavnikov treh zahodnih držav in ZSSR - je Molotov med razpravami o Evropi kot celoti, Pa tudi o Nemčiji Avstriji svoje odgovore »da« ali »njet* vezal * Azijo, kar je po-vzročilo, da so politični opazovalci kmalu dobili vtis, da najmočnejše sile ni med udeleženci konference, temveč da je nekje za kulisami ter da utegne slej ko prej nastopiti kot zmagovalka na novih mednarodnih konferencah. To je Mao Ce Tung, fci je od 25. septembra 1949. v Pekingu na čelu vladnega sveta, v katerem je 6 podpredsednikov in 56 izvoljenih članov. Voditelj ali diktator LR Kitajske s svojimi izjavami sicer že dolgo ne polni stolpcev svetovnega tiska, zaradi tega je njegova moč še bolj vredna pozornosti. To velja zlasti za sedanjo dobo »mrzle vojne«. Pri vojnah — mrzlih ali vročih — največkrat ni pravih zmagovalcev in premagancev, ker se vsi udeleženci znajdejo na podrtijah v velikih skrbeh za obnovo. V sedanji »mrzli« vojni ima Mao Ce Tung najmočnejše orožje — ogromno, blaga in najrazličnejših industrijskih izdelkov lačno in potrebno državo. Ze dolgo je stališče do sprejema LB Kitajske med Združene narode in do trgovine s Kitajsko velika preizkušnja enotnosti zahodnih držav. Trgovina s Kitajsko je tudi od ponedeljka na novi trojni konferenci med predstavniki Velike Britanije, ZDA in Francije v ospredju ali, bolje rečeno, na prvem mestu. Mao Ce Tung je velik revolucionar i" državnik, zahodnemu svetu precej nerazumljivega azijskega formata. Rodil se ie leta 1893 kot prvi sin revnega kmeta v provinci Hunan, a pri vsej svoji revščini je bil njegov oče toliko napreden, da Qa je poslal v bližnje mesto v šole. Nadarjenega dečka, ki pa je prav zaradi svoje nadarjenosti kazal mnogo uporniškega duha, so tepli doma in v šolah, zato je P° vrsti iz treh šol utekel, nazadnje pa le končal učiteljsko šolo. Prvi izraz njegove revolucionarnosti je bil ta, da je že pred prvo nacionalno revolucijo leta 1911 svojim sošolcem porezal kite. Kot učitelj pozneje kot vojak je Mao Ce Tung dokazal, da se v njem združujejo vitalne sile starodavne Kitajske, a tudi vse tiste sil«> s katerimi je revolucionarna Kitajska pretrgala stara kitajska izročila, da bi se popolnoma osamosvojila. Ob proklamacij* Ljudske republike Kitajske je Mao Ce Tung dejal: »Očitajo nam, da smo avtokrati, in to je tudi res, kajti za avtokrate so nas napravili naše življenje in vsi boji za naš obstoj. Zdaj imamo diktaturo ljudstva in skrbeli bomo, da bo smelo v Pr*' hodnosti samo naše ljudstvo, ne glede na želje in zahteve od koder koli, izražati svoje mnenje.* Na ženevski konferenci, ki jo je napovedala in deloma tud i pripravila berli*1' ska konferenca, se bo pri razpravah 0 azijskih problemih razmerje med stališčl sicer spremenilo. Molotov ne bo več saifli kajti razmerje v Ženevi ne bo 1:3, temvcS 2:3 kar pa ne pomeni, da Molotov ne ostal spet sam na kaki novi konferenci petih. Konferenca v Ženevi, ki naj bi ft začela že 26. t. m., je pač začetek, takih konferenc. Mao Ce Tung se hoče uvel javiti v mednarodnem življenju. To občutijo tudi mestni očetje v Ženevi, ki morajo skrbeti za nastanitev tujih delegacij *er imajo velike skr bi, ker je zahtevala fcj' tajska delegacija najmanj 200 stanovanjskih sob in 35 pisarniških prostorov, medtem ko je zahtevala sovjetska 120 sob 35 pisarn. Vam Vaš radioaparat ne deluje brezhibno? Ima motnje —• Igra popačeno? PRINESITE GA V PREGLED OZ. V POPRAVILO V STROKOVNO RADIODELAVNICO KLEMENC VIKTOR LJUBLJANA, Čevljarska 2. (nasproti čevljarskega mostu) Dežclanotn, ki pridejo zjutraj v Ljubljano popravimo aparat še Isti dan. Vsa popravila Izvršimo po novejši ln krajši metodi ter po konkurenčnih cenah. hdaja Camplanu-zaloinlSko podjetje »NAS TISK«. Odgovorni urednik dr. O‘ Savnik. — UredntStvoi Ljubljana, Tom**1,, v* ullea t, telefoni: 23-822, 23-833, 23-825 In 23-82« (Interna Številka 33). VVr*t, narofnlnskl In oglnunl oddelek! »*4, Tom«l«eva I. telefoni 13 822, 23-823, 33-828, 33-82» (Interna Številka I*). , tek. taft. p.l Narodni baukl sol-T-*-*’ a***? | Franklin D. Roosevelt: »To je i | najstrahotnejša in najsenza- f | cionalnejša knjiga, kar so fj | jih bran v tem stoletju!« | iTiimiiiuiitMmKitiimimiiiiiiiiitniHiiumiiiiiiiiiiitiiHiMHiiiitn Konferenca pomorščakov Kominterne se že začela, vendar sem tvegal ukor svojih predstojnikov in kratek dan posvetil blodenju po moskovskih ulicah. Propaganda za Petletni plan je prevladovala v javnem živ-ijenju kakor visoka gora, ki gospoduje nad jnorjem, katero jo obdaja; bodla je v oči, kamor si jih obrnil. Kremelj se je odločil, da bo skozi nekaj let žrtvoval blaginjo sto »estdeset milijonov prebivalcev dežele, da bi izbojeval titansko bitko proti stoletju zaostalosti. »Socializem ali smrt-« Ta krik: »Vse ali nič« je bil za mlade tuje komuniste zelo domač in s« jim je zdel kakor božanska ttiiuika. »Ko bo petletni načrt izpolnjen, bo S' jetska zveza tako zmagovito močna, da *• > zagotovila zmagoslavje revolucije zunaj ■- ptske zveze.« Kako si torej ne bi pred- Et; vljal, da je bila v očeh teh fanatičnih mladeničev, ki so bili že pripravljeni trpeti vsakršno pomanjkanje, ta perspektiva vredna tudi tega, da bi žrtvovali še življenja na oltar revolucije? Ob takem premišljevanju Ee nam je zdelo, da je boljševiška brezbrižnost spričo morja človeškega trpljenja, ki smo ga videli z lastnimi očmi, nekaj vzvišenega. Najvplivnejši člani »pomorskega odseka Kominterne« so bili na konferenci v rdeči *°bi poslopja »profinterne«. Predsedoval je visok, mršav Rus, Komisarenko — šef sindikata pomorščakov in pristaniških delavcev T Rusiji in Sibiriji. Glavno besedo na zborovanju Je imel Losovski, šef »profinterne«, tretja važna oseba pa je bil Albert Walter. Ostali so bili delegati pomorskih sekcij komunističnih partij iz okoli ducata dežel. Konferenc« je bila sklicana, da bi pripravila načrte za organizacijo internacionale Pomorščakov in pristaniških delavcev ter za rdečo zvezo na obalah vseh celin. Nova internacionala bi morala biti ustanovljena leto (^rl‘ Po pripravljalni kampanji po vsem svetu. Njena poglavitna naloga bi bila, v Primeru vojne mobilizirati pomorščake za zaščito Sovjetske zveze, ki bi ovirali plovbo Sovjetski zvezi sovražnih držav. Hkrati bi mednarodna zveza pomorščakov morala služiti tudi kot učinkovito orožje za uničenje Vseh pomorskih zvez, ki jih ne bi mogli spraviti pod nadzorstvo Kominterne. Četrti dan zborovanja je sam šef Kominterne ^ip Piatniski govoril o tem, kako je treba spremeniti propagando in organizacijo v akcijo. Ta stari boljševik z risjimi očmi, 'napadalen, a hkrati skromen, je govoril »o naših nalogah na Malaji, v Grčiji ali v Ameriki,« kakor da bi bile te dežele gredice v moskovskih parkih. Moje posebno zanimanje so zbudila stalna poročila o napredovanju komunizma vzdolž ameriških obal od tistih tveganja polnih dni, ko sem v legiji iz Hamburga poslanih potnikov prevažal propagandno literaturo na atlantske obale. S pomočjo fondov »profin-teme« so ustanovili mednarodne klube pomorščakov v devetih najpomembnejših pristaniščih Združenih držav. S pomočjo v Hamburgu preizkušenih metod so ti klubi utrdili svoj naraščajoči vpliv in kumovali ob rojstvu nacionalne organizacije, ki se je imenovala Liga pomorščakov. Losovski je nakazal posebno mesečno podporo, da so lahko izdajali »Glas pomorščakov«, komunistično glasilo za severnoameriške mornarje. Moskovska konferenca je odobrila načrt, ki ga je predložil Komisarenko in sklenila, da je prišel čas, ko je treba ustanoviti rdeči sindikat ameriških obalnih delavcev- Dva mlada severnoameriška komunista, George Mink in Tom Ray sta prevzela vodstvo v organizaciji, prvi na atlantski, drugi pa na tihomorski obali. Glavni štab prvega naj bi bil v New Yorku,- drugega pa v San Franciscu. Losovski jima je nakazal plači, zraven pa še dodatne podpore, s katerimi naj bi icrila stroške »Glasu pomorščakov«, za vzdrževanje Mednarodnih klubov in za pošiljanje cele vojske organizatorjev v vsa pristanišča med Norfolkom in Seattleom. Kakor za vse sovjetske fonde za delo med pomorščaki, je bilo tudi za tega sklenjeno, da bo prihajal v Ameriko s posredovanjem organizacije Alberta Walterja v Hamburgu. V ZNAMENITEM »LUXU« Vsak dan priprav in načrtov za bodoča dejanja se je v nočnih urah zaključeval s pravo orgijo. Edine skupine, ki tam niso sodelovale, so bili Rusi in Kitajci resnih obrazov ter nekateri stari komurtisti, ki so se umaknili, da bi pripravili in zbrali material za govore in debate naslednjega dne. Ostale delegacije pa so se vrnile v svoje hotele, v »Bristol« in v znameniti »Lux«, koder je stanovala večina kominternskih funkcionarjev. Tam je bila neizogibna vodka, vino, razne slaščice in kup ljudi. Cesto se je zbralo več kakor petindvajset oseb v eni sobi, ki je merila šest ali osem kvadratnih metrov. Med najbolj običajnimi »igrami«, ki so jih tam gojili, je bila tista, pri kateri so nenadoma do golega slekli kakšnega nič hudega slutečega slučajnega obiskovalca; zdaj so drug drugega polivali z mrzlo vodo, prirejah IZPOD SITA O 5©t©ril} in potepu!^ Pet jih je sedelo v gostilni. Janez, še mlad, član Počitniške zveze; Tone, nekoliko starejši, med znalnci športnik, ki je vse svoje dopuste preživljal v planinah; Andrej, Tonetovih let, novoporočenec, ki se je resno odpravljal na morje; Miha, dober tovariš prvih treh kljub precejšnji razliki v letih, družinski človek, oče enega otroka; in Jernej, »»tar, zagrenjen« samec, ki je zašel v to družbo bolj slučajno kakor zaradi vezi, ki bi ga z njo družile. Začel je Janez. Kar planil je od navdušenja: »Končno so prišli k pameti, fantje! Regresi, regresi! Le to in nič drugega nisem bral ne slišal ves zaldnji ča«; tega, kako naj bi mi prišli do šotorov, brez katerih ni in ni pravih počitnic, p« ni vprašal nihče. Sedaj smo na konju! Gostinci naj se kar obrišejo pod nosom za tiste milijone! Ce bodo hoteli živeti, bodo morali s cenami dol. Tako je, vam pravim!« Pritegnil mu je Tone: »Janez ima kar prav! Raj som Imel n. pr. ja* 04 teh regresov? Eno fitfo. vam povem. Pet dni ne *dr£tm nikjer. Hodil sem in h«111 bom v hribe. Tu me kvečjemu sla- bo vreme prisili, da ostanem v isti bajti dan ali celo dva. Vse sem vedno plačeval po polni ceni, mondene afne pa so se hodile na državne stroške hladit na morje. Ne, fantje, povem vam, da je čisto prav, če so te regrese končno odpravili. Saj so tako bili samo v potuho gostinstvu in drugega nič.« Andrej je ugovarjal. »Nimata prav; ne ti, Tone, ne ti, Janez. Glejta mene! Ze pet let se odpravljam na morje, pa se mi do danes še ni posrečilo. Zdaj je bilo toliko dela, da nisem mogel na dopust, drugič mi je prekrižala račune bolezen. Vedno kaj drugega. Letos pa sem si rekel, da grem zares. Oženil sem se in če že ni bilo časa za medene tedne ob poroki, pa si jih privoščim naknadno v predsezoni. Skupaj z ženo bova že zmogla po 300 ali 400 din na dan za penzion, poleg tistih 200 do 300 din, ki jiji potrebuješ sproti za berkaSa, kopališče, kflkSen kozarec in morda za pošten krok. Pa ne bo nic! Konec je sanj in — medenih tednov! Nimam sreče!« Preudarnejši med njimi, Miha, je začel čisto računarsko: »Poslušajte me, fantje! Plače imam 9.800, žena je doma in ne zasluži nič, za otroka pa dobim 3000 din. Ce imam srečo, mi vrže popoldansko honorirano delo 2000 do 3000 din kakšen mesec. Ta denar sva hranila vse leto in se že vnaprej velikokrat veselila morja. Fantek je šibek in zelo potreben morskega zraka. Tudi letos sva računala tako. Pa ti pride nekdo in ne vem s kakšnimi dokazi podere vsa pričakovanja; ne samo moja, marveč tisočev in tisočev. To ni prav, niti dobro. Ne vem, kaj bo s fantom. V kolonijo ga ne bodo vzeli, to je tako kakor pribito, žena pa mi bo požrla živce. Slabo je to, slabo!« »Nikar se ne razburjaj po nepotrebnem,« .le udaril Jernej. »Redko se vidimo, poznate me pa le. Vi vsi tarnate. Kaij pa naj rečem jaz? Prav vsak ,šmom’ drago plačam in tako že doslej nisem mogel nikamor. Nobeno leto! Prava figa, če so odpravili te regrese! Res »o bili le v potuho gostinstvu. Sam sem čital te dni, da stane en dan v bolnišnici v Splitu z zdravljenjem vred 600 din, penziona pa ne dobiš v tem mestu nikjer za to ceno. Prav...« Ni mogel dokončati. »Nehaj, Jernej, z neslanostmi!« je vpadel Miha. »Bolnišnica! Tudi jaz sem čital tisto prismo-darijo. Primerjati bolnišnico s penzionom v hotelu! Ce to že omenjaš, pa še drugo povej! Isti ,peroprask’ je saim pripisal, da je ta primerjava smela in morda nepravilna. Ce je tako, kaij potlej sploh primerja! Ali naj grem torej v bolnišnico na dopust, ali pod šotore, ki jih bodo kupili ali tudi ne?! Naj gredo drugi podnje! Mene nič ne mika!« Tako so se dajali lep čas, rezultata pa ni bilo nobenega. Andrej je trdil, da se jim bo že še maščevalo na jesen, ko bodo zaradi praznih hotelov plačevali stomilijonske izgube; Miha, da bo imela država več izgube, ker bo čez zimo njegovega fantka prav gotovo napadla bolezen in bo moral na zdravljenje; Jernej pa, d& je končno vseeno, ali so regresi ali jih ni; če ne stradaš, da tako ne moreš nikamor! Pred vojno ljudje tudi niso hodili na dopuste, je dejal. — Samo Janez in Tone sta vztrajala pri svojem in kar naprej gnala lajno o šotorih in potepuhih. Frenkov Tone Nočni čuval v Podkoren pri Planici je ena izmed redkih Ravenskih vasi, kjer nočni čuvaj bdi nad rdečim petelinom. Ta navada je sicer udomačena v vaseh skrajnega gorenjskega kota, vendar je nikjer ne jemljejo tako resno kot v Podkorenu. V Ratečah imajo za nočno delo dva čuvaja, ki se menjavata, v Kranjski gori pa je zadnji nočni čuvaj Prenehal s svojimi pohodi po vasi pred tre* leti. Potem niso mogli nikogar najti, ki bi se odrekel nočnemu počitku. Malo pred deveto zjutraj sem potrkal na Vl'ata čevljarja Antona Koširja v Podkorenu. Pravzaprav nisem pričakoval, da ga orn našel ob tej uri pri delu, hotel sem le bedeti, kdaj bi se lahko z njim pogovoril. Podkorenu Pa mi je prileten možakar s šilom v roki in razitrganim čevljem med koleni takoj prijazno pojasnil, kako opravlja nočno službo. »Ali že dolgo bdite nad Podkorenom?« »Te dni poteka 31 let, odkar sem se v družbi — tudi nekaj občinskih očetov je bilo vmes — šalil, da bi prevzel prazno mesto nočnega čuvaja v vasi. Debelo sem pogledal, ko so mi čez nekaj dni prinesli pripravljeno pogodbo, po kateri bi dobival mesečno 600 dinarjev — danes jih dobivam samo 1800 — potem pa sem delo sprejel. Mislil sem si, če ne bom zmogel, bom že odpovedal. S to mislijo sem stopil 1. marca 1923 prvič v hladno noč. V začetku mi je bilo težko, pozneje pa sem se nočnemu bdenju privadil. Svoj nočni sprehod začnem ob 22. uri zvečer in ga končam ob 4. uri zjutraj.« »Ali imate v Podkorenu slabe izkušnje g požari, da še vedno hodite ponoči okrog?« N »Sploh ne. V svojem 31-letnem ponočevanju sem doživel le tri požare. Prvič je bilo okrog leta 1930, ko je zgorela stara dalmatinska gostilna tam, kjer stoji danes znani športni hotel .Vitranc*, nekaj let pozneje je gorelo pri Štolarju; tretji požar pa je uničil del gozda pri Gozd-Martulj-ku.« »Kako pa ste opozorili vaščane in tujce na ogenj?« »Prej sem bil oborožen samo s helebardo, trobente nisem imel in sem moral samo klicati: .Ogenj, ogenj!’ Odkar pa so mi dali trobento, ni v Podkorenu več gorelo.« »Kaj pa tatovi? Ali . . .« »Tatov pri nas ni. Le pred vojno se je tu in tam priklatil čez mejo kak malopridnež. Vsi vaščani spijo brez skrbi pri odprtih vratih.« »No, če je tako, potem pa najdete gotovo največ...« ». , . zaljubljencev!«, je dokončal stavek sam. »Toda nikoli še nisem nikogar izdal in ga tudi ne boir. Le luna in jaz veva za nočne pohode mladih ljudi. Pa se je precej spremenilo. Zdi se mi, da m> tisti časi; fantič bežite, punce sredo že napočili. Včasih so prišli fantje k dekletu pono* kar z leetvo, danes pa vasovalci lestve ne poznalo v.** *»-ide}0 v hišo že pri belem dnevu. p*i vročih sprehajalcev niti Obmk ne ovira in se tudi v snegu dobro znajdejo...« je hudomušno pristavil. M. B. tekme v pitju vodke in v »podržavljanju žensk«. Pri tej igri so bili moški oblečeni v ženska krila, žen3ke pa opravljene kot mornarji ali kmetje. Vsakdo od navzočih je moral — ko so ugasnili luč — poiskati svojo lastno obleko, preden je vodja igre spet prižgal luči. »Proletarsko sodišče« je izrekalo kazni tistim, ki se niso pravočasno oblekli in so jih zalotiii v smešnih položajih in na pol slečene. Naše zabave so se končale okoli polnoči, ker noben delegat ni upal tvegati, da bi ga med zasedanji naslednjega dne zmagal spanec. To bi bil težko odpustljiv greh... NA LADJI »PIONIR« V Gdansku me je dohitela brzojavka iz Berlina. Bral sem: »Pojdi k sovjetskemu konzulu v Bremen, da boš prevzel poveljstvo na sovjetski ladji .Pionir’. Izberi si moštvo. Wollweber.« Srce mi je burno utripalo. Korr.intemski čarodeji so napravili čudež. Bil sem šele šestindvajset let star; izpit za mornariškega častnika sem sicer opravil, toda irr.el nisem nobenih izkušenj v plovbi, zdaj mi pa preprosto ukažejo, naj bom kapitan na ladji... Na sovjetskem konzulatu v Bremenu sem se srečal s častnikom »Sovtorgflota«, ki je nadziral gradnjo sovjetskih ladij v nemških ladjedelnicah. Konzul mi ga je predstavil za kapitana Kostina. Včasih je bil poveljnik podmornice v carski armadi. »Naši prijatelji iz Berlina so vas toplo priporočili«, mi je dejal konzul. Dejstvo, da so »naši prijatelji iz Berlina«, ki so me priporočili, vedeli o parnikih le to, da se začenjajo s krmo in končujejo na kmu, konzula ni prav nič zmedlo. Kapitan Kostin, majhen in živahen človek, me je prijel pod roko in me popeljal k svojemu avtomobilu, ki je stal pred konzulatom. Skupaj -sva šla v ladjedelnice »Vulkan«. Parnik »Pionir« je bila velika, lepa, pred kratkim zgrajena ladja, namenjena za rečno plovbo v severni Sibiriji. Moja naloga je bila, spraviti ladjo mimo Severnega norveškega rtiča do Murmanska, kjer naj bi jo prevzela ruska posadka in jo odpeljala do ustja reke Jenisej. Tako je Sovjetska zveza dobila odlično ladjo, z najnovejšimi izpopolnitvami v ladijski tehniki, opremljeno z dvema Diesel-motorjema po osem sto konjskih moči. Kmalu sem odkril, da je bil kapitan Kostin le navaden diletant v brodarstvu. Niti tega ni vedel, kje je sidro. Prav tako mu ni bilo znano, kako deluje kompas. Samo zaradi dostojnosti in poštenosti kapitalističnih ladjedelnic v Reichu ni kapitan Kostin prevzemal namesto izvrstne ladje navadnega korita, ki bi puščal. Glede izbire posadke so mi pustili prost« roke. Ko pa sem jo začel iskati, so se pokazale prve nevšečnosti. Poleg žene, ki setrj jo imenoval za ladijskega kuharja, sem potreboval deset ljudi. Nameraval sem najeti najmanj štiri člane moštva med brezposelnimi člani častniške zveze, po možnosti člane nacistične stranke, ti bi bili priče, da sem prav zares kapitanoval na ladji. Ostali bi morali biti zanesljivi mornarji iz vrst komunistične partije. Toda vodstvo KP v Bremenu je preprečilo moje načrte. Po njihovem bi morali biti vsi člani posadke komunisti, ki bi jih izbrali oni sami. Končno smo se sporazumeli, da bodo oni dali pet članov moštva, ostale pa naj izberem sam, toda nikakor ne smejo pripadati sovražni organizaciji. Ko je bila pogodba podpisana, vizumi potrjeni in »Pionir« pripravljen za odhod, sem ugotovil, da med petimi ljudmi, ki jih je preskrbel komunistični štab v Bremenu, niti eden ni nikoli delal na krovu kakršne koli ladje. Bili so ljubljenci bremenskih šefov in so hoteli nekaj zaslužiti. Med rdečimi zastavami, ki so plapolale po vsem pristanišču, sredi piskanja siren, delegacij, ki so se prišle poslovit od nas, je »Pionir« zaplul v reko, nato pa obrnil svoj kljun proti Severnemu morju . ,. Na brodu nisem imel nobenega izkušenega častnika. Moj strojevodja je bil avtomobilski mehanik. Od mornarjev sta samo dva znala ravnati s krmilom, ostali so izvolili neki odbor, preskrbovalno komisijo in kulturnega komisarja, ki naj bi med vožnjo vodil marksistični tečaj. Ze zunaj Bremerhavena so prišli na krov cariniki, da bi odpečatili zaloge hrane, ki smo Jo nakupili v coni svobodnega pristanišča. Med njo je bilo tudi nekaj zabojev konjaka in nekaj tisoč cigaret. Presenečen sem obstal, ko je carinski nadzornik ves besen pritekel na poveljniški mostiček. »Pečati vaših zalog so zlomljeni,« je vpil. »Kdo vam je dovolil lomiti pečate, preden zapustite nemške vode?« Tekel sem dol, z nadzornikom tik za petami. Ugotovil sem, da so tovariši preskrbovalne komisije, ki niso vedeli za predpise v svobodnih pristaniščih, zlomili pečate, ker jih je namreč neznansko imelo, da bi planirali razdelitev zalog za ves čas naše poti. »Kdo je zlomil pečate?« je kar naprej vpil nadzornik. »Koliko cigaret ste kontra-bantsko spravili na suho, koliko steklenic konjaka, koliko funtov masla? Ladjo moram zapleniti. Takoj naj odplove v Bremer-haven, da bomo stvar raziskali.« Vsak protest je bil zaman. Zapluli smo v pristanišče. Sledilo je deset ur prepiranja in pogajanj. Na carini so me zasliševali, kakor da sem kak morski ropar. »Pionirja« so pretaknili do zadnjega kotička. Odgovarjal sem na vprašanja, podpisoval izjave, prisegel, da ni bilo nič pretihotapljenega na suho, končno pa moral s stisnjenimi zobmi plačati še tri sto triindvajset mark kazni. Ko sem se vrnil na krov, sem izjavil komisarju za kulturo in trem članom preskrbovalne komisije, da so odpuščeni. »Nimate nas pravice odpustiti,« so se postavili. »Odpuščeni ste. Poberite svoje stvari in pojdite z ladje.« »Ne gremo.« Niti ganiti se niso hoteli. Se enkrat sem jim ukazal, naj odidejo, ko pa so ostali tudi tokrat gluhi, sta moja žena in nek mornar naravnala nanje cevi za pranje ladje in jih zalila s curki umazane mastne pristaniške vode. Končno so jo le potegnili na suho. To je pa m reklama FOTO Za vinsfoo razstavo jugoslovantkih vin, y 1 bo v Ljubljani v dneh od 23. IV. do ' ->j® mestno podjetje »Vino-Ljubljena« sklenilo točiti žlahtno pijačo no svoje- način: v Robovem vodnjaku na meat"em trgu bodo montirati dvt cevi dnpJLPl> sk°2i katere bodo po dve uri klarn° sPU'Wal{ belo in črno rino/ V rv in J f® namBTle> da «e razilrl pitje vina Podio*^1 dvigne komercialnost gostinskih nn 'j* bo ta žlahtna tekočina brezplač-3° diru PC k° PaP*ma.t kozarec »tal »i«« '*wnutttamo izna4 mladoletnikov, to Je 3,3 %. Od teh jih je bilo s v starosti od 14 do IS let (meti njimi eno dekle) ln 15 starejslh mladoletnikov od 16 Uo 18 let (eno dekle). Kaznovani to bili večinoma zaradi tatvine in telesnih po-ikodb. Z ozirom na zgoraj navedene primere bi na vaši vpraSanji odgovoril tole: glavni vzroki, zaradi katerih pride mladina v nasprotje z zakoni in druibo so: 1. Pomanjkljiva vzgoja v nezdravi družini ali dOTaičanje Izven družine in s tem v zvezi za-padan.it- škodljivim vplivom slabe družbe. 2. Alkoholizem. 3. Šibkost organov, ki so poklicani skrbeti za razvoj mladine, še posebej moralno ogrožene ln take, ki je že zapadla v kriminal. Odgovor na vaše drugo vprašanje Je nujno povezan s prvim. Menimo, da so danajnji zakonski predpisi primerni in da dajejo zadostno osnovo za varstvo mladine in boj proti kriminalu. Ti zakonski predpisi so med najmodernejšimi na svetu in za zdaj ne vidimo potrebe za njihovo izboljšanje. Pač pa bo treba učvrstiti organe, ki Jim je na podlagi teh predpisov zaupana skrb za mladino. Tu mislimo predvsem na ljudske odbore kot skrbniške organe, pa tudi na vzgojno-poboijševalne domove, ki vzgajajo že v kriminal zapadlo mladino. Sveti za socialno skrbstvo pri okrajnih ljudskih odborih še nimajo dovolj strokovno Izku-ienlh ljudi, ki naj bi odkrivali moralno ogroženo mladino In Jo Izolirali od škodljivih vplivov okolice. Vzgojno-poboljševalnl domovi pa le niso dorasli svojim nalogam, niti v personalnem niti v materialnem pogledu. Da bi lavodsko vzgajan|o doseglo svoj namen, bi moralo mladoletniku čimbolj nadomestiti družino In ga Izučiti poklica, ki ca veseli. Vemo pa, da v naših zavodih ni delavnic, ni mojstrov n ni vzgojiteljev, ki hi ustrezali potrebam. Tisti maloštevilni idealisti, ki žrtvujejo same sebe, da hi reševali mladino, *o preveč osamljeni, premalo Jih Je. da bi mogli svojo nalogo do kraja Izpolniti. Zato tolikokrat slišimo, da so gojenci pobegli lz teh domov, zato starši tožijo. da so otroci še slabši, ko se vrnejo lz vzga-Jallšča. Neki mladoletnik Je celo sam prostodušno priznal, da se je v zavodu naučil precej kriminalnih trikov. Spodnji primeri so dovolj zgovorni. 17-ietni Izidor, obtožen tatvine kolesa, je pripovedoval pred sodniki žalostno zgodbo svojega življenja. Očeta ni poznal, mati pa ga je komaj dveletnega pustila pri nekem kmetu in odšla v inozemstvo. Fanta je zamikalo mesto, pobegnil je od kmeta in dobil delo v poddetju. Tam je zašel v slabo družbo, do kriminala je manjkal samo še korak. S ponarejeno štampiljko je opremil več računov in z njimi opeharil nekaj prodajalcev v trgovinah, da so mu izročili blago v vrednosti težkih tisočakov. Ker je bil zapeljan in mladoleten, je dobil le pogojno kazen, toda službo v podjetju je izgubil. Pri Iskanju novega dela so mu sredstva za življenje pošla. Prisiljen je bil krasti. Pred sodniki je bil spet ves skrušen. Pripovedoval je, da so mu nekje zagrozili: »Potkrbell bomo, da te ne bodo nikjer sprejeli na delo.* Ce so to grožnjo ljudje res izrekli, potem lih moramo ostro grajati. Neloga socialistične družbe je, da mora mladoletniku pomagati, mu preskrbeti delo in bdeti nad njim, dokler ne bodo v njem zmagale njegove dobre lastnosti. Magdalena Je bila stara komaj 15 let, ko ie že zagrešila kar 7 tatvin na Skoclo poznajo vse okoliščine, v katerih je otrok živel. V vzgojno-poboljševalne domove pa naj bi oddajali otroke samo v izjemnih primerih, kadar bi bila izolacija zaradi varnosti družbe nujno potrebna. PREDLOGI: 1. Vsak občinski odbor naj bi vodil točen pregled, kje žive mladoletniki v težkih življenjskih razmerah in kje utegne nastati žarišče mladinskega kriminala. To bi bila uspešna preventivna borba proti mladinskemu kriminalu. Pri tem delu pa bi morale pomagati tudi vse družbene organizacije. 2. Pedagoški delavci in družbene organizacije morajo prikazati vsak primer pijančevanja staršev ali mladoletnikov kot nemoralen pojav, prizadetim pa pomagati na pravo pot. Mladini pa je treba nuditi več cenenih brezalkoholnih pijač, za kar naj bi poskrbela Gostinska zbornica LRS. 3. Otroke, ki jih starši slabo vzgajajo, je treba le-tem odvzeti in jih izročiti dobrim in poštenim ljudem. (Tak način vzgoje zanemarjenih mladoletnikov se prav dobro obnese v Angliji.) 4. Pošteno delo je najboljše vzgojno sredstvo, ki izključuje slabo družbo. Mladoletnikom moramo nuditi čimveč dela, starši, ali tisti, ki so za to odgovorni, morajo pa paziti, s kom se otroci družijo. predsednik okrajnega sodišča 9 v Kamniku sovaščanov in sodelavcev v podjetju. Šolsko poročilo pa skriva vso tragiko njene mladosti: »Šolo je obiskovala zelo neredno. Zavoljo nemogočih družinskih razmer je popolnoma propadla. Oče je pijanec in nasilnež, mati pa neozdravljivo bolna. Učenka je lažniva in površna, za kazni neobčutljiva. Ni vključena, v nobeno mladinsko organizacijo, svojo mater pretepa.« Tudi pred sodiščem se je vedla zelo predrzno. O svojem očetu je govorila z zaničevanjem, o materi nespoštljivo, o babici posmehljivo. Ko smo jo vprašali, zakaj je kradla, je gledala v tla. Sodniki, ki so jo poslali v vzgojno-poboljševalni dom za tri leta, pa so se vprašali: »Ali ni Se prepozno?* Podobno je bilo s 15-letno Rozalijo. Kmalu po njenem rojstvu sta se oče in mati razšla in hči je ostala pri očetu, ki je bil pijanec in zapravljivec. Ko je začela hoditi v šolo, jo je vzela k sebi mati. Toda škodljive očetove vzgoje ni mogla več popraviti. Šolsko poročilo pravi, da je bil otrok vseskozi neubogljiv in hudoben. V tekstilni tovarni, kamor je vstopila s 14. letom, je takoj pričela krasti. To se je ponavljalo kljub temu, čeprav je uprava tovarne mater opozarjala. Na obravnavi pred sodiščem je mati dvignila roke, češ da nima nobene moči nad hčerjo in naj storijo, kakor vedo in znajo. Mladoletnica pa je v svojem zagovoru izrekla besede, ki dajo veliko misliti: »Kradla sem zato, ker sem videla, da tako delajo tudi druge, starejše delavke.« In še dva primera — posledici alkoholizma. 15-letni Pavel je bil doma iz srednje kmetije, vendar se je že vdajal alkoholu. Pijan je pahnil s ceste v jarek kolesarko, ki si je zlomila nogo v kolenu. Sola poroča: »Doma je užival slabo vzgojo. Oče je bil bolehen in premehak. Učenec je bil v Soli slab in izredno trmast. NI bil član nobene politične ali športne organizacije. Družil se je le s sebi enakimi.« Komentar ni potreben. 16-letni Jernej že dela v tovarni. Doma imajo srednjo kmetijo, kjer ima vso oskrbo, toda slabo vzgojo. Mati je precej mlajša od očeta in se vdaja nemoralnemu življenju, zato jo ta pretepa. Mladoletnik, razdvojen zaradi domačih razmer, se je začel vdajati alkoholu. V enem dnevu se je udeležil dveh veselic. Na prvi je popil v slabi uri liter vina in dva decilitra ruma, na drugi pa skoraj na dušek liter vina. Ko se je v takem stanju vračal domov, je srečal na poti sosedo, na katero je bil že prej jezen. Lotil se je je z letvo in jo težko poškodoval. Tudi ta mladoletnik ni bil vključen v nobeno organizacijo. Sodniki, ki morajo v takih primerih izrekati kazni, ali vzgojnopoboljševalne ukrepe, prihajajo do zaključka: »Zlo je bolje preprečevati, kakor zdraviti.« Tu pa se ponujajo plodna tla za delo našim množičnim organizacijam, političnim, mladinskim in ženskim društvom — od društva prijateljev mladine do športnih in kultumo-prosvetnlh. Tu je treba zastaviti svoje moči, tu vztrajno delati. Mladino je treba odvrniti od ceste, gostiln, alkohola in razvrata. 7 Marko Sbil UPRAVNIK VZGAJALIŠCA V PLANINI Želim, da bi anketa, ki ste jo razpisali, uspela tako, da bi se vsak bralec ob njej zamislil, pri odločujočih forumih pa vzbudil pripravljenost pomagati. Nanizal bom le nekaj misli, ki so plod mojega dela v vzgajališču. Ker sprejemajo vzgajališča mladoletnike, ki so le prišli v nasprotje z družbenimi zakoni, potem so vsekakor te ustanove tiste, ki zdravijo kriminal. — In koliko je danes še takih mladoletnikov v Sloveniji? Nič manj kot 4000 »ptič- kov brez gnezda*! Zavodi v Sloveniji pa jih lahko sprejmejo samo 450. Ce napravimo iz teh številk gospodarski račun, vidimo, da stane državo prevzgoja enega mladoletnika povprečno 500 tisoč dinarjev. Nasprotno pa so statistiki ugotovili, da bi posameznik, ki bi šel mimo prevzgoje, stal državo v svojem življenju 5 milijonov. Bodisi, da bi širil prostitucijo, vlamljal, hodil iz zapora v zapor — skratka bil v breme družbi. Kaj bo čez deset let, če se družba ne bo resno začela ukvarjati s tem problemom? Kako pa je z našimi vzgajališči? Vedrimo ir oblačimo v starih gradovih in kasamiških objektih, borimo se za mate-rialni obstoj — ki bi ga bilo treba rešiti, če hočemo naše delo in poslanstvo v redu opravljati. Treba bi bilo graditi pavl-Ijonska vzgajališča in se tako približati družinskemu načinu življenja. Evo, nekaj predlogov, kako bi nam pomagali: 1. Ali ne bi moglo večje podjetje prevzeti patronat nad nekaj gojenci (n. pr. nad eno spalnico), jo opremiti, skrbeti materialno za te gojence in jih od časa do časa obiskati, po prestani prevzgoji pa jih sprejeti v uk ali službo? Tako delajo v skandinavskih državah. 2. Dobro bi bilo ustanoviti posebni republiški fond, kamor bi vlagala podjetja denar iz svojih viškov, kar pa jim seveda ne bi smelo obremenjevati plačnega fonda. Iz leta v leto ugotavljamo, da se kljub delu mladinske organizacije in društev, ki poleg družine in šole sodelujejo pri vzgoji mladine, rahlo sicer, toda postopoma dviga število mladoletnikov, ki zapadajo v kriminal. 2e osnovnošolski otroci prihajajo v nasprotje z zakoni in družbo. Vse polno je vzrokov, ki jih navajamo, kadar govorimo o mladinskem kriminalu: slabi filmi in ničvredno čtivo, slabe domače razmere, otrokova druščina in okolje, pa ne vem, kaj še vse. Ko zasledujemo otrokovo življenje in okolje, v katerem je živel, ter njegovo duševnost — potem ko je zabredel v kriminal in je družba s prstom pokazala nanj, vedno lahko in moramo ugotavljati, da so nanj vplivali takšni ali drugačni či-nitelji. Zavoljo tega je ta problem izredno globok — je družbeni problem in smo zanj nekako vsi odgovorni. Težko bi ga bilo v kratko odmerjenem prostoru celo površno obdelati. Zato se bom omejil na odgovornost družine, ki je v številnih primerih večja, kakor bi sodil površni opazovalec. Drobnih primerov je nešteto. Starši prinašajo iz svojih podjetij malenkosti, ki jih potrebujejo doma, da zanje ne bi zapravljali svojega denarja. Toda so še težji primeri, ko si starši na ta ali oni lahek način prislužijo nekaj tisočakov za pijačo ali elegantno obleko. Poglejmo v sodne zapiske, kjer bomo našli, *da so starši vzgajali svoje otroke v največjem odporu do naše družbe. ker jim je onemogočila, da bi živeli na račun drugih. In nazadnje poglejmo v družino, kjer so starši prepustili otroka zaradi pijančevanja ali delomržnosti največji bedi in pomanjkanju, češ se boš že nekako znašel, če boš hotel živeti, preskrbi si hrano kakor veš in znaš. To je samo ena stran, pa si oglejmo še drugo! 14-letni fant je prinesel domov novo aktovko. Oče in mati si jo ogledata in jo pohvalita. Fant si je znal pomagati, pameten dečko! 15-letno dekle prihaja domov pozno zvečer. Kje si bila? V kinu, s prijate-teljicami. No, prav. Niti očeta, niti matere ne zanima, kdo so te prijateljice in kje dobiva denar za kino. Prav tako mnogih staršev ne zanima, kaj otrok bere, katere filme si je ogledal tudi do petkrat, kakšen je nje- Pet slik, ki smo Jih te dni posneli v deškem vzgojevallšču v Logatcu, kaže mladoletnike pri učenju, delu in Igri 9 Odvetniški pripravnik Z veseljem sem se odzval vaši preko-ristni anketi. Menim, da imajo glavni vzroki mladinskega kriminala globoke korenine in so sociološkega izvora. Predvsem je omeniti materialne, zlasti stanovanjske razmere, ni pa pozabiti na vojne čase, ki gotovo porazno vplivajo na duševnost doraščajjoče mladine. Razumljivo je, da se posledice vojne odražajo v družbi še dolgo časa. Mladina je zbegana in ne zaupa več nobeni avtoriteti — ki ji je med dozorevanjem nujno potrebna. S tem mislim seveda avtoriteto razuma in značaja. Mladina mora imeti svoj vzor, ki mu skuša biti podobna. Zato moramo najprej pretehtati psihološke temelje vzgoje. Toda o tem naj spregovorijo psihologi. Kakšni so sedanji pogoji in kako naj družba zagotovi mladini dobro vzgojo? Zlasti je važno vprašanje, kako naj šola in njej sorodne ustanove dvignejo svoje vzgojne metode na višjo raven. Predvsem je treba poudariti, da moderna šola nima več samo ene naloge — posredovati znanje. Prav tako je važna tudi vzgoja čustev in stremljenj, vzgoja značaja. Tudi to so vprašanja, na katera bodo odgovorili pedagogi in sociologi. Najvažnejši činitelj vzgole — družina — je tudi najtežje vprašanje. Ce hočemo imeti pravilno vzgojeno mladino, moramo torej vzgajati tudi starše, jih poučiti, kako naj otroke vzgajajo in jih v nasprotnem primeru poklicati na odgovornost. Omenjam samo čl. 169 Kazenskega zakona, ki grozi z zaporom do dveh let očetu, materi ali gov uspeh v šoli in kako se vede v šoli, na' cesti in v družbi. Starši imajo svoje delo, so nervozni, kako naj bi skrbeli še za vedenje svojih otrok. Saj so tudi oni imeli svojo druščino, hodili v kino in brali knjige-Utrujeni so in imajo vse polno skrbi: kako bodo preživeli družino, kako bodo opravili svoje poklicne dolžnosti. Doma hočejo imeti mir. Kaj sem hotel povedati? Samo to, da pada odgovornost za mladinski kriminal, za katerega iščemo vzroke vsepovsod, pogostokrat tudi na družino, na starše. Danes ne gre omejevati poštenja na nekih pet ali šest vrst grehov, ki so bili po starem verskem pojmovanju z njim nekoč v nasprotju-Danes je to mnogo globlji pojem. Gre za poštenost v celotnem človeškem življenju, za poštenost do sebe, svoje družine in družbe, za poštene odnose do sočloveka, skup- .Je kje 41 kupita L&incr POJASNILO V našem uredništvu se je zglasil predstavnik Tovarne učil v Črnomlju, ki nam je pojasnil, da je bila fotografija, objavljena v prejšnji številki »TT«, najbrž posneta že pred 3 leti, kajti v črnomeljski tovarni danes ni več nobenih mladoletnih prestopnikov in tovarna tudi nima nobenih »vez • poboljševalnicami. Ta popravek rade volje objavljamo in so vsem prizadetim opravičujemo. nosti in skupne imovine. Prav v tem p3 mnogi starši morda najbolj grešijo. Zavestno ali podzavestno, morda samo v navidezno neznatnih stvareh, se postavljajo na naši stvarnosti in skupnosti negativno stališče, si na ta ali oni način skušajo olajšati trenutne težave ali težke materialne pogoje v družini. Otroci pa spremljajo te besede, dejanja, da celo misli pazljivo in! — ker še niso duševno zreli ljudje — tudi nekritično. Tudi v tem grešimo, da se zaradi svoje udobnosti ali pa izmučenosti in slabe volje premalo ali sploh ne zanimamo za otroka, za njegove tovariše in njegova pota izven doma. Tako raste samo ob tujih vplivih in zgledih, brez staršev, ki so mu najbližji in dolžni voditi njegovo rast. To se pravi, da starši niso izpolnili svoje naravne in družbene naloge. Maturanti Ekonomske srednje šole in študentje Ekonomske fakultete v Ljubljani priredijo svoj tradicionalni EKONOMSKI PLES v soboto, dne 3. aprila 1954 v vseh prostorih Trgovskega doma, Gregorčičeva 27. - Vstop samo z vabili. - Začetek ob 20. uri. - Zaželena temna obieka. - Igra Veliki akademski plesni orkester. - Urgirajte vabila in rezervirajte mize na teleion. štev. 22-693. Miro Možina skrbniku, id z otrokom grdo ravna, ali g* zanemarja ter se hudo pregreši zoper dolžnosti skrbi in vzgoje. Vsi smo že lahko videli in slišali ljudi, za katere bi bila lahko uporaba tega člena umestna. Toda doslej še nisem ugotovil, da bi ta člen kdajkoli uporabili Kazenski zakon, ki določa kazniva dejanja in kazni zanje, popolnoma ustreza svojim namenom. Vendar je preventivna vloga kazenskega zakonika razmeroma neznatna, saj z grožnjo kazni nikdar ne moremo bistveno vplivati na notranji odnos ljudi do kaznivih dejanj, tem manj Pr* mladini, ki se posledic kazni še ne more zavedati. Očividno je kazo'r'no vodo, da razburkana vzva-ttiah * kr’z'gine Po hodniku, se od nekod na * vneta čistilka bazena in vas 2 ameirjajooimi in tamajočimj liita- del^ntega 5e nlsle vedeli prej, boste zve-d;vV^: d® je ta kopel termalna in da je za L e zunaj v jezeru diovolj prostora. j_. vlada v tem prostoru neika svečana in d°lwi ^og&sfo videti postarne gospe Vai« gospode, kalko po cele ure pla- ket vztraino in potrpežljiivo kot želve iz nice d kot’ sede^° časa do *asa na stop-tfeblih S* 0<^la^ne-io m se potrepljajo po k*0* se včasih nevedoma zakadi mednje Prav^1 b^cač, ra®buirka mali bazen in prl-Viji, ^ažilko sikoiro do živčnega zloma, je ^ kot bi ščuka zašla med krape. Se me> U nepoučeni kršilec miru, hiitiro kolik S'ri V6n na SOince in h0^, te ne-i*vir ° POUCim 0 zgodovini tega vrelca, ki ima t *Z apnej>ča»te pečine pod hotelom in sl'Učai ”®ta'ntn<> temperaturo 23o C. Torej ni *neet k** hotel zgrajen ravno-na tem oMjj.U '.n da se imenuje Toplice. Današnjo pa • 0 '™a kopalia;e od 1. 1922, pred tem dete3 veI° ie marsikaj. Njegovo ime naj-Plava! stari'h kronikah in arhivih. Torej, ^i r>a 8 S!>l>^ilveje in n* jezite stare žene, zgodovine vrelca verjetno ne pozna. ■težave vijudnosti je proč ODKOPAJ.* *• PTav* vr*i s,arli Valvasor: »Pri ^i ea ' Jezeru. tudi poprej bilo kopališke, *ako d Je 111 za,‘Tl blejsiki oskrbnik, !ako®a* „ nekaj let od tega — s pomočjo v nie Jf^ka vanj jezero napeljal, nakar Vaik vJZ? ^ dal° vež kopati.« Tedanji gra-Precei .t- ^eidmamnsdorf je bil menda stitj ra7r,0P*in W naveličal neprestano go-zdtravja" 5 uf*?8 ^oste na gradu, kj so iskali *»>avlia.nA,bIejskem termalnem vrslcu. Ti te,ga j J. 56 obisk) so ga pripravili do Umirit, »tu81 vrp,e0 v »amoljulbno«J »ntsll Val B Pravzaprav lahko rečemo«^ žave V,„?80T je na ta način te- v pro# odkopal.« dTuurern *errm,!, piše Valvasor na nekem ^•korat e 3« kopališč« sedaj blaimo opus točeno, »l tam popravijo zdrav* mn mm/m. NJEGOVA NEZNANA ZGODOVINA IN TUDI NEZNANA PRIHODNOST je Se dajnes mnogi bolniki, zlasti tisti, katerih bolemd so mrzle narave in izvora.« Kaj so sl talkirat ljudje zamišljali kot bolezni mrzlega izvora, žal ne vem dobro, a tudi pri blejskih toplicah je Slo za revmatična obolenja, prebavne motnje, žolčne in ledvične kamne, nervoznost in sploSno oslabelost iin preutrujenost itd. In seveda za optimistično zaupanje na blagodejen uičinek. Prepustimo se fantaziji im zamislimo si Bled pred približno 200 leti: z gozdovi obdano jezero, na skali grad. Majhno naselje kmečikih hiš. Beseda hotel nepoznana. Brez dvoma je bil Bled tedaj pokrajinsko mnogo lepši, po neoskrunjen; lepoti podoben Bohinju. Vendar se nam vse časovno odmaiknjene stvari kažejo v lepši luči, ki je z našega vidika ne moremo več objefletivno preceniti. Postajamo rahlo sentimentalni. Dobivamo komipleiks starih staršev. A medalja ima dve strani. Da, življenje brez hrupa in naglice — in vendar — življenje polno težav im tegob, ko ni ambulant, dispanzerjev, injekcij, obsevanj itd., in v bolezni ostane le »upanje v božjo pomoč« — in v netkaterih slučajih — tolažba zdravilnih vrelcev. Prihajajo bolniki z berglami, palicam« ali brez njih, v kočijah, na lojtrnicah ali peš, z denarci ali brez njih. Pravijo, da bleisfki vrelec pomaga v mnogih boleznih. Pomaga bogatim in revežem, tistim, ki zaupajo in tistim, ki dvomijo vanj. Ne, to ni božja pot. Ta je na otoku pri zvonu željž. Vrelec pa nima nobenega cerkvenega blagoslova, niti župne puščice. Voda ima rahlo kisel okius. Voda je bajž res zdravilna. Čipkaste rjuhe za gospo grofico Od kod neki ta »nobel« kočija? Dva para belcev, debeli kočijaž in lakaj zdolgočasenega obraza. Gospa grofica ta im tj je napravila dolgo pot iz Gradca, ker je slišala o uspešnem ozdravljenju gospe te in te iz Celovca. Gospo grofico tako strašno trga po udih. A na Bledu ni mogoče dobiti primernega stanovanja. Hvala bogu, da je tu grof s sobami na Gradu. Z debelimi zidovi in prekrasnim razgledom na jezero. Janez, pripravi sobo za goste! Da, tisto na južni strani, seveda čipkaste rjuhe za gospo grofico. In pet najboljših piščancev zaikoljite, pa brž! Da, visoka gostja ostanejo tu kiklh šest tednov. Medtem grof že sprejema nove go«te. Janez, »obo za goste! Ne, brez čipkastih rjuh. Pa tisto staro kiuro zakolji, ki več ne nese- (Joj, če bo Slo taiko naprej, bom kmalu uničen!) Janez, še eno sobo za gost*. • Itd, ltd„ vse do tisteg* dne, ko jeza v čemerni grajsfki duši prekip; do vrha iz gole bojazni lastnega ogroženega preobilja. Po nalašč zato izkopanem jarku pridre v vrelec jezerska voda im ga izpremeni v blatno brozgo. GRAJSKI OSKRBNIK JE VRELEC RAZDEJAL Različni ljudje si na različne načine zagotovijo mesto v kroniki, da še pri poznih rodovih živi spomin nanje. Kopališče je razdejal grajski oskrbnik, ki je bil bojda zelo skop in siten; vendar iz zapiskov ni dobro razvidno, ali je bil on sam najbolj jezen na kopališke obiskovalce, ki jim je moral streči in je samovoljno uniči! vrelec, ali pa je to storil na grofovo Zapoved. To se je zgodilo okoli 1689. Od tedaj vrelec propada. Sele leta 1819 se nekaj podjetnih občinskih mož spomni, da iz toplega vredca, ki so ga ponovno odkrili na njivi kmeta Ferjana, uredijo kopališče »v dobrobit bolnega človeštva«. Doktor Strpy iz Kranja preizkuša v njem svoje pacient« Im njegovi zapiski so naravnost čudežno laskavi za vrelec. Edina težav* je, pripraviti uboge bolnike, da zlezejo v vodo, ki s svojimi 22« C ni nič kaj vabljiva rvst za (verjetno nešportne) paciente. Pa vendar, le pri eni šestimi bolnikov uspeh pri zdravljenju izostane. Takratni lastnik Rajmund Turjaški vneto podpira graditev kopališča. Leta 1821 napravi dež. lekarnar Janez Vondrašek iz Lj. za tiste čase zelo skrtmo im točrno analizo vode (prvo je napravil dr. Haciuet 1779). Odkrije pretežno večino karbonatov (kalcija in magnezija, magn. in kale. su>lfat in sledove železa in aluminija). Pripominja, da bi priporočal iskati 500 klafter južneje toplejši pravrelec. Dunajska univerza pa sodi, da vrelcu ni prerokovat; posebne prihodnosti. Toda zdravniški krogi Kranjske se naravnost patriotsko potegujejo zanj. Dr. Pro-ber iz Kranja obsoja špekulativne teorije dunaiske univerze, kajti četudi ni mogoče dosedanjih zdravniških izkušenj rfzlagati s kemičnimi sestavami vrelca, nudijo podatki dr, Stroya in dr. Petrovčiča dosti več dokazov za dobrodelni učinek vrelca. Razen tega poudarja klimatske ugodnosti kraja samega (nadmorsko višino 500 metrov in dober zrak). Končno se graditelji ojunačijo in leta 1822 postavijo kopališče, leseno kolibo — predhodnico 100 let kasneje postavljenega hotela »Toplice«. To so prvj zsmetki blejskega tujskega prometa. Ti so za zdaj klavrni. Vodo v vrelcu so skrivaj umetno segrevali VEDNO NOVE ANALIZE Se ena analiza iz 1874 (Kletzimsky, Dunaj) poudarja karakteristike vrelca kot železne prstene mineralne vode. Analiza iz leta 1923 (Mr. ph. Mimarik, Maribor) primerja vrelec z ostalimi železnimi vrelci v Srednji Evropi in ga postavlja na eno prvih mest. Po množini ogljikove kisline pa se seveda še zdaleč ne more primerjati n. pr. z Radenci ali Rogaško. Poslednja elektrolitska analiza (dr. Knett., 1924, Dunaj) ugotovi, da je terma po svojih sestavinah postala revnejša. Sumljive so primesi amonijaika, kar je posledica dotokov .z okolice. Priporoča prekopavanje im globlj« vrtanje do zelo verjetnega toplejšega vrelca. Ne glede na bolj ali manj pomembno kemično sestavo pa bi vrelec l&hko postaj velika tujiskoprometna privlačnost, če bi bil samo za nekaj stopinj toplejši. Graditeljica hotefa Jula Moln&r Je imela zelo optimistične načrte, a njene zamisli so ostale neizpolnjene jn vrelec je postal samo ena Izmed kurfozitet zigodovime tujskega prometa na Bledu. Kaj ko bi dane* žrtvovali nekaj denarja In poiskali globlji im toplejši izvir? Bled bi s tem gotovo mnogo pridobil! NAPISALA IN NARISALA MELITA VOVK Četrtek, I. IV. 1951. Henry Lawson: Dave Regan, Jim Bentley in Andy Page so kopali po Stone Creeku in iskali bogato zlato žilo, ki je bila baje nekje v tej okolici. Za vse kraje tod okoli so govorili, da obstaja v okolici bogata zlata žila, nikoli pa niso vedeli, ali je deset ali sto čevljev pod zemljo in v kateri smeri je treba kopati. Pri kopanju so naleteli na izredno trdno skalo in, kar je bilo še huje, na vodo in so se morali zamujati z izmetavanjem vode iz jarka. Delali so mine iz smodnika tako, da so ga zamotali v močno platno, pri čemer so močno zadrgnili konec, na katerem je bila vžigalna vrvica. Mino so pomočili v vosek, da je bila nepremočljiva, nato pa so v skalo izvrtali globoko luknjo, vrgli vanjo smodnik in malo suhega peska in vse skupaj oblepili z ilovico in koščki opeke. Nato so prižgali zažigalno vrvico, stekli proč in čakali. Uspeh je bila vedno velika luknja na dnu jarka in cel kup drobnega kamenja. Rečica, ki je tekla v bližini, je bila polna rib. Vsi trije so zelo radi jedli ribe, Andy in Dave pa sta jih tudi rada lovila. Andy je mogel loviti tudi po tri ure brez prestanka, ujel pa je eno ribo vsakih 20 minut. Toda sedaj je bila zima in ribe niso hotele na trnek. Nekega dne pa se je Dave spomnil: »Kako bi pa bilo, če bi lovili ribe z dinamitom?« »Poskusimo.« Napravili so mino, trikrat večjo od tistih, s katerimi so razbijali skalo. Jim Bentley je menil, da se bo razletelo celo dno rečice. Notranjost mine je bila iz močnega platna. V dno smodnika je Andy vtaknil dva metra dolgo vžigalno vrvico, odprtino pa močno zašil z vrvico. Po zamisli bi mino vrgli v vodo, konec vrvice pa bi plaval po površini. Andy je zalil mino z raztopljenim voskom, da se ne bi zmočila. »Ne bomo je takoj prižgali,« je rekel Dave, »pustiti moramo, da si ribe opomorejo od strahu, ki ga bodo pretrpele, ko bomo mino vrgli v vodo.« Andy je po Davovih navodilih zamotal mino še v en kos platna — kakršnega so po navadi uporabljali za nošenje vode — okoli njega pa navil močno lepenko, kakršno uporabljajo za izdelavo raket. Pustil je, da se je lepenka posušila, nato pa jo je ovil z močno ribiško vrvico. Potem je sešil še en omot iz platna in še enkrat zalil mino z voskom, nato pa, kot da bi se šele tedaj spomnil, ovil vse skupaj z močno žico, ponovno zalil z voskom in jo položil na tla poleg šotora. Nato je šel k ognju pogledat, kako se kuha krompir. Hotel je sipeči tudi nekaj mesa za kosilo. Imeli so velikega, mladega črnega psa. Pes je imel navado, da je prinesel nazaj vse, kar si kam vrgel. Bil je ogromen, dobrodušen četveronožni prijatelj, ki se je neprestano sukal okoli njih in jim čistil čevlje s svojim košatim repom, s katerim je mahal sem ter tja. Bil je neumen in včasih se je zdelo, da se norčuje iz vsega sveta in iz sebe. Karkoli so vrgli proč, jim je prinesel nazaj. Ko se jim je utopila mačka, jo je Andy odnesel daleč stran in jo pustil tam. Več dni kasneje pa jo je pes našel in ko so se zjutraj zbudili, niso mogli uganiti, kaj tako, grozno smrdi, dokler niso opazili že razpadajočega trupla mačke. 2e celo jutro je pes z na j večjim zanimanjem gledal, kako Andy dela mino, in mu bil v napoto. Ko sta prišla Dave in Jim, je Andy vrgel v kozico kos mesa, onadva pa sta si grela hrbte ob ognju in čakala na kosilo. Pes je vohal okoli njih, kot da bi nekaj izgubil. Andy je še vedno mislil na svojo mino. Zagledal je prazno konservo, ki je ležala na tleh, in zazdelo se mu je, da bi bilo dobro, če bi mino dal v škatlo, ker bi bila eksplozija tako še močnejša. Ravno ko je hotel to predlagati Davu je le-ta pogledal čez njegovo ramo in izbuljil oči. Takoj nato je skočil tudi Jim. Andy je buljil vanju. »Beži, Andy, beži!« sta mu kričala. »Beži! Ozri se, cepec!« Andy se je počasi obrnil in je tik pri sebi zagledal psa, ki je v gobcu držal mino in se široko in dobrodušno »režal«. Pes se je približal ognju, konec vži-galne vrvice se je dotaknil ognja in takoj začel cvrčati in šušteti. Andy je nevede začel bežati kot neumen. Tekel je za Jimom in Davom. Pes pa za njim. Dave in Jim sta na kratke proge zelo dobro tekla. Andv je bil počasen in okoren, vendar pa zelo vztrajen. Pes je tekal okoli njih, ves vesel zaradi tekme in zadovoljen, da se njegovi gospodarji tako dobro zabavajo. Dave in Jim sta kričala: »Ne teci za nama! Pojdi stran, norec!« Obisk v kinu Levental je vstopil v spremstvu svoje žene v kino Astoria. Sel je k blagajni in kupil dve vstopnici. Toda pri vhodu v dvorano je biljeter Leventala sumljivo ogledoval: najprej od zgoraj navzdol, nato pa od spodaj navzgor. Končno pa je vrnil še vstopnici, ne da bi odtrgal kupona. »Oprostite, toda gospodične ne morem pustiti k predstavi,« je rekel strogo. »Film je za mladoletne izpod 18 let prepovedan. — Seveda gospod sam sme noter...« »Ampak jaz imam vendar že 25 let,« se je tedaj oglasila Leventalova žena in pri tem prav rahlo zardela. Toda biljeter se je samo ljubeznivo nasmehnil in dejal: »Mene ne rr.orete premotiti, gospodična. Seveda mi je žal Toda pri predpisih ne smem delati nobenih izjem. Mogoče bi prišli jutri, ko bomo predvajali nov lilm, ki bo dovoljen tudi za mladoletne.« Levental je po kratkem preudarku vrnil vstopnici v blagajni in prejel svoj denar. Potem sta odšla. Ko sta prišla na cesto, se je pričela žena smejati. »Ali verjameš, Ali,« je rekla svojemu možu, »da se biljeter ni šalil? Mož me je imel za mlajšo od 18 let.« »Šalil?« je zagodel Ali. »Kino je vendar izgubil pri ten: 12 šilingov.« Ona je bila presrečnh. Imeli so jo za mlajšo od 18 let, njo, ki jih ima vendar že 25 . . . Doma je vzel mož iz žepa zmečkan listek in ga muzajoč se, glasno prehral: Spoštovani gospod! Ce želite vaši cenjeni soprogi pripraviti majhno veselje, potem pridite k nam. Pri blagajni pokažite priloženi kupon in poteg redne cene za vstopnico doplačajte £e 5 šilingov. Potem bo vaša žena doživela neko zares ugodno presenečenje. P. S. Pri ženskah nad štirideset let se doplačilo podvoji. Uprava kina Astoria Četrtek, 1. IV. 1954. Toda Andy je tekel tik za njima. Niso vedeli, zakaj tečejo drug za drugim, toda tako so tekli, Dave za Jimom, Andy za Davom, pes pa povsod okoli njih, vžigalna vrvica pa je prasketala, šuštela in smrdela. Jim je kričal na Dava, naj ne teče za njim, Dave je kričal na Andyja, naj teče drugam. Andy pa je rjovel na psa, naj se vrne domov. Andy se je nekoliko zbral. Skušal je v teku brcniti psa, toda ta se mu je vselej izognil. Metal je vanj palice in kamenje, toda zaman. Tedaj se je pes približal Davu, ki ga je zgrabil za rep, mu iztrgal mino in jo vrgel, kolikor daleč je mogel. Pes je takoj tekel tja in jo prinesel nazaj. Dave je zarjovel in opsoval psa, ta pa se je nekoliko zmedel in stekel za Jimom. Jim je pritekel do mladega drevesa in je bil v trenutku na vrhu. Pes je zelo pazljivo položil mino na tla in začel veselo tekati okoli drevesa. Jim je poskusil splezati še više. toda zlomila se mu je veja in je padel na tla. Vse je trajalo le nekaj sekund. Jim je stekel k jami in skočil v mehko blato. Pes ga je gledal z roba, kot da bi premišljeval, ali ne bi bila dobra šala, če bi od zgoraj spustil mino nanj. »Marš, Tommy,« je s slabotnim glasom ukazal Jim. »Marš od tod!« Pes je stekel za Davom. V baraki nedaleč od poti je bil hotel. Razburjeni Dave — v njegovih možganih je čas mnogo hitreje mineval kot v resnici — je stekel tja. Več iskalcev zlata je stalo na verandi in v baru. Dave je planil v bar in zaloputnil vrata za seboj. »Moj pes!« je zasopihano pripovedoval preplašenim ljudem, »drvi sem s prižgano mino...« Ker so mu zaprli vrata pred nosom, je šel pes okoli barake in vstopil skozi zadnja vrata in je nenadoma stal sredi sobe s kadečo se mino. Ljudje so navalili na vrata, pes pa se je zaganjal zdaj v enega zdaj v drugega, kot da bi se hotel spoprijateljiti z vsemi. V zmedi so se zlatokopi zaletavali drug v drugega in drveli okoli hiše, nekateri so zbežali v hlev in se zaprli vanj, gostilničar in Dave pa sta se zatekla v pralnico — kolibico na kolcih. Pes Tommy je zlezel pod kolce, ko se je od nekod pritepel velik rumen ovčarski pes, ki je bil znan zaradi svoje zlobe in so ga ljudje zaman že dalj časg poskušali zastrupiti. Tommy je zagledal nevarnost — imel je že od prej slabe skušnje z ovčarjem — in zbežal z dvorišča, še vedno z mino v gobcu. Toda rumeni ovčar je planil za njim in ga ujel. Tommy je izpustil mino, preplašeno zabevskal in začel res bežati. Ovčar mu je nekaj časa sledil, nato pa se je vrnil, da bi videl, kaj je oni izpustil. Vsaj ducat drugih psov je bilo nenadoma v spoštljivi razdalji in so gledali, kaj bo.. Najrazličnejši psi so bili tu, ovčarji in mešanci, rumeni in črni, dobrodušni in zli. Vsi so gledali, kaj bo storil veliki, zlobni ovčar. Bilo je nevarno približati se mu. Dvakrat je zelo previdno povohal mino in ravno, ko jo je hotel povohati še tretjič... Smodnik je bil odličen. Dave ga je pred kratkim prinesel iz Sidneya, pa tudi mina je bila zelo dobro napravljena. Andy je bil sploh zelo spreten človek. Zlatokopi so kasneje pripovedovali, da je celo zadnja koliba v vasi dvakrat poskočila. Ko se je razkadil dim, so se videli ostanki zlobnega ovčarja na dvoriščni ograji. Bilo je, kot da bi ga kak konj pohodil, vrgel v ogenj, nato pa še brcnil. Mnogi psi, ki so dotlej ležali na verandi, so divje bežali po poti, zaviti v oblake dima. Vsa okolica je bila polna laježa in pasjega tuljenja. Dva psa sta bežala domov, od koder so ju pripeljali; prišla sta tja še istega večera in ostala doma za vedno. Šele zvečer so se hrabrejši psi upali priti na kraj eksplozije, da bi videli, kaj se je zgodilo. Neki pes, ki je po navadi hodil po treh nogah, je bil ves vesel, da so mu ostale prav te tri. Drugi pa je zbežal daleč v prerijo in ostal tam vso noč. Pol ure po eksploziji je več zlatokopov stalo pri hlevih. Nekateri so sedeli na tleh. Vsi pa so se tako smejali, da so se hoteli zadušiti. Več žena je dobilo histerične napade, druge pa so tekale sem ter tja, noseč polna vedra vode. Gostilničar je svojo ženo nežno držal v naročju in jo med njenim hlipanjem prosil: »Nehaj, Mary, meni na ljubo, sicer te pretepem kot mačko.« Dave je sklenil, da se bo kasneje vsem opravičil, in se je vrnil v svoje taborišče. Pes, ki je vse to zakrivil, velik neumen pes, je veselo tekel za Davom in se mu s svojim najlepšim nasmehom dobrikal, ves zadovoljen, da je preživel tako vesel in razburljiv dan. Andy, ki se je bil med bezanjem skril, tako, da ga je pes zgrešil, je psa privezal k drevesu, Dave pa je odšel, da bi Jimu pomagal iz blata. Še dolgo so hudomušni zlatokopi, ki so jahali mimo Davovega taborišča klicali: »E-hej! Dave! Kako je kaj z ribolovom, Dave?« HOLLYWOOD Snemalec: »Toda, on bi moral policista vendar umoriti!« Režiser: »Kajpak! Ampak to je njegova prva gangstrska vloga, doslej je igral vedno ljubimce.« NEUMEN, A DRAGOCEN OBRAZ Neki časopis v Nem Orleansu je razpisal nagradni natečaj. »Najneumnejši obraz Amerike« naj bi prejel 10.000 dolarjev nagrade. Zmagal je Joe Wilkins iz Austina (Texas). Mož je vzel nagrado, nato pa vložil tožbo zoper časopis: zahteval je 20.000 dolarjev odškodnine, češ da je pred vsem svetom ožigosan kot človek najneumnejše zunanjosti. Dokazal je namreč, da je njegova žena poslala sliko za natečaj brez njegove vednosti. Dobil je tožbo in tako zaslužil vsega 30.000 dolarjev. STARA VZGOJA Starejša gospa je stala z vnukinjo na peronu in boječe pogledovala po tračnicah. Potem je vstopila v urad za informacije in vprašala: »Kdaj pelje naslednji vlak v mesto, prosim?« »Naslednji vlak? Natančno ob štirih.« »Vozijo poleg tega še tovorni vlaki?« »Ne, gospa.« »Morda posebni vlak?« »Tudi ne.« 1 »In če bi kljub temu privozil, bi bili obveščeni?« »Seveda.« Tedaj se je zadovoljna obrnila k vnukinji in rekla: »Miška, zdaj greva lahko mirno čez progo.« NEMA IGRA V hotelu Tivoli v Lizboni sta se nastanili dve Arne« ričanki. Ker je bil v sobi le en stol, sta pozvonili natakarju, da jima prinese še drugega; toda mož ni razumel niti besede angleško. Ena izmed njiju je pokazala na edini stol, ki je stal v sobi in nato nase in na svojo spremljevalko. Natakar na razumel. Nato je poskusila s pantomimo: počepnila je, kakor da hoče sesti na stol, ki ga ni bilo. Končno je bilo videti, da natakar razume. Smehljaje jo je povabil s seboj. Na koncu hodnika se je ustavil, se priklonil in zmagoslavno pokazal na vrata z napisom »Za dame.« Mimi Malenšek Po mokrem cestnem tlaku drvi reka ljudi. Gor in dol hitijo, gor in dol, vsak dan brez prestanka. Obrazi, ki so bili vso zimo pusti in premraženi, so oživeli. Kljub blatu in mrazu je nekje v zraku dih pomladi. Študentkam se oči veselo smejejo, kratko pristrižene, kuštrave glavice se stikajo pred izložbami prodajaln. Izza stekla gledajo zapoznele pustne maske. Rdeči pijanski nosovi so pomešani med režečimi se zamorci, medvedji in petelinji grebeni. Dekleta se hihitajo. Spominjajo se maškerade, plesa, pisanih trakov, konfetov in neštetih parov veselih oči, iti dobijo v ozkih režah maske svojski sijaj. Sonja stoji pred Izložbo in se smehlja. Zaverovano ogleduje čisto zgoraj razstavljenega šaljivega pierota in zraven njega črno muco. Spodaj je reklamna slika, ki ne predstavlja nič določenega. Množica razmetanih violin, kitara in nekaj not. Ubogi Peter, na glasbo se ne razume! Noben kitarist na svetu bi si ne znal pomagati s to notno mešanico! Ampak nič zato. Kljub temu je še zmeraj Peter Bernik, edinstven in prijeten. Sonja nestrpno pogleda na uro. Še pet minut. Peter najbrž že sedi v slaščičarni in jo čaka, kakor sta se domenila. Ali bo presenečen? Gotovo na tihem ugiba, kdo je Črna muca, s katero se je na maškeradi dogovoril za sestanek. Sonja nenadoma začuti rahlo drhta-vico. Od jeseni že neprestano misli na Petra. Znanca sta. Tovariša. Dalj Petrove misli ne sežejo. Toda na maškeradi, ko je bil on Domino in ona Črna muca, sta bila ves večer skupaj in malo pred polnočjo, ko je Sonja odšla, jo je zunaj na temnem hodniku poljubil in dogovorila sta se za sestanek v slaščičarni ob pol petih. Sonja ni upala počakati do polnoči, ni imela poguma, da bi pred njim snela masko. Bala se je, da bo morebiti razočaran. Potem sta minila dva dolga dneva v nestrpnem čakanju in zdaj se bo končno vse razjasnilo. Samo še tri minute, ne, samo še dve... Hitro si je popravila kratke lase in se kritično pre-motrila v izložbenem ogledalu. Plašč, čevlji, vse je v redu. Potem je stopila čez križišče in se znašla pred vrati slaščičarne. Srce ji je nemirno utripalo. Kaj neki bo rekel? Na maškeradi je bil tako prisrčen ... Nič, treba je vstopiti. Pogumno je odrinila vrata in objelo jo je dobro znano vzdušje, polno cigaretnega dima, vonja po kavi in slaščicah, čebljanja in pridušenega smeha. Pri vseh mizah gostje, ki so dan za dnem enaki. Gospe, ki so prišle na klepet, mladostno oblečene babice z vnučki, gospodje s prijateljicami, dekleta s potlačenimi modnimi čepicami in ameriškimi pričeskami, osamel literat. Vsi ti ljudje so kakor morski valovi: vedno novi pljuskajo ob obalo in vendar so videti zmeraj enaki. Ob steni, ki je poslikana, kot bi bili kupi raztrganih tapet in razmetani po ozadju, je ugledala Petra. Sedel je natanko tako, kot si je predstavljala: malce zamišljen, z nepogrešljivo cigareto v roki. Pogledoval je proti vratom. — Čaka, Crno muco čaka, — je spreletelo Sonjo. Spet jo je spreletelo veselo upanje, da se bosta končno zbližala, in hkrati bojazen, da bo razočaran. To je bilo bežno občutje, prešinilo jo je naglo kot električni tok in že je stala pri njegovi mizi. »Halo, Peter! Pozdravljen!« »Dober dan, Sonja,« je odzdravil Peter. Opazila je, da se je ni ravno razveselil, toda hotel je biti vljuden in ji je odmaknil stol. »Boš prisedla? Dolgo te že nisem videl.« »Jaz sem te nedavno videla,« je rekla Sonja in sedla. »Res?« je malomarno zabrundal Peter. In nato: »Bi kavo?« »Prosim.« »Morebiti s smetano?« »Kakor želiš.« »Dobro, s smetano Dekletce se je razvadilo, kakor vidim.« Peter se je dobrodušno zasmejal. Trenutek pozneje je resno vprašal: »Kako ti ugaja v šoli za umetno obrt? S čim se ukvarjaš?« »S keramiko.« Peter je vzdihnil. »Jaz rišem trgovinam reklame Zoprno delo. Priskutno. Toda, kaj hočeš? Zadnje čase ■ em upal, da bom ilustriral neko otroško knjigo. Odrinili so me. Mlade zmeraj odrivajo. Ukvarjam se z vinjetami, toda . . .« Skomignil je z rameni in zamahnil z roko, kakor bi hotel pokazati, kako brezupni so njegovi načrti. »Pametno je, da si se lotila keramike,« je rekel. »Ce ima človek nekaj originalnih zamisli, pri tem dobro zasluži. Jaz pa bom končno . . . Mislim, da bom naposled le moral začeti paglavcem vtepati v glave osnovne pojme o risanju.« Sonja je ves čas med njegovim pripovedovanjem čutila, da se ji Peter odmika nekam daleč, tako daleč, da ne bo mogla za njim. — Morala bi mu omeniti ma-škerado, povedati, da sem tisto dekle, ki jo pričakuje, — si je prigovarjala. — Ko bi vsaj malo slutil, bi mu 2 laže rekla. A saj bi moral vedeti, prišla sem točno ob pol petih, kakor sva se dogovorila. On pa govori o keramiki in risanju in ... — Ni mogla sprožiti in je samo rekla: »Saj ne bo tako hudo, Peter.« »Svoboden ne bom,« je rekel z rahlim obžalovanjem. Sonja se je silila, da bi bila zgovorna, duhovita. »Svoboden umetnik, to pomeni raztrgane podplate,« je rekla s prisiljenim smehom.. »Pomeni nezakurjeno sobo in posedanje v kavarni, ker je to ceneje kot kuriti peč. Pomeni . . .« »Nehaj, nehaj!« se je zasmejal Peter. »Kaj takoga vidiš samo še v operi. La bohčme in montmartrske beznice. Sentimentalnost, Iti se je davno preživela. A če hočem biti odkritosrčen, bi raje imel nezakurjeno sobo, kot risal trgovske reklame.« Pomenek je zastal. Sonja je počasi mešala kavo in srkala v kratkih požirkih. Peter je nestrpno pogledoval k vratom. Vsakokrat, ko je vstopilo mlado dekle, se je zganil in si nex-vo«zno popravil kravato. Ko je dekle sedlo, ne da bi se zmenilo zanj, je začel bobnati s prsti po mizi. Potem je pogledal na uro. Tri četrt na pet. Obrnil se je k Sonji. »Pravzaprav čakam neko dekle,« je rekel. »Obljubila mi je, da bo prišla točno ob pol petih.« »Oh,« je rekla Sonja in odrinila skodelico. Srce ji je zastalo: Zdaj se bo razodelo! Toda Peter je mimo nadaljeval: »Nekakšna črna muca z maškerade. Njenega pravega irr.ena ne poznam. Na maškeradi je bila v kostimu črne muce. Pravzaprav nič originalnega. Tudi kostim ni bil ravno najlepši, toda bila je prijetna, zabavna stvarca. Biti mora zelo mlada, ker je bila tako sramežljiva, da je pobegnila še pred polnočjo. Jaz sem bil oblečen kot domino. Izposodil sem si tiste cape, ker nisem mogel dobiti nič boljšega. Ali ni takole čakanje r.eumno? Ko bi mi ne bila zatrjevala, da me dobro pozna, bi mislil, da me je zgrešiia.« »Torej si se zaljubil, Peter?« je napeto vprašala Sonja. »Zaljubil? Tega bi ne mogel reči. Saj sem ti povedal, da je ne poznam. Predstavljam si jo kot mično rjavolasko s temnimi očmi. Nič večja kot si ti, Sonja.« Peter je bežno preletel s pogledom Sonjin obraz in drobno postavo. »Da, nič večja ni od tebe, samo mnogo živahnejša. Kako se ti zna smejati! In oči so se ji kar iskrile.« »Videti je, da si se vendar zaljubil.« »Ne, ne. To bom šele videl. Na vsak način pa sem bil neumen dovolj, da sem si za ta sestanek kupil novo kravato. Za pet sto dinarjev. Kako se ti zdi?« »Všeč mi je.« »Potem bo tudi njej všeč. Ti imaš dober okus, Sonja.« Spet sta utihnila. Sonja je strmela v podobe razmetanih kosov tapet. Konjske glave, stilizirane ribe, nekakšni pravljični ptiči. Vse skupaj se ji je zdelo podobno drobcem iz strašljivih sanj. Peter je pogledoval k vratom, vedno bolj nestrpen je postajal. Sonja je začutila, da so se njene sanje sesule. Ne bo mu mogla povedati. Ko bi mu povedala, bi bil začuden. Bolj začuden kot razočaran. Morda bi se zasmejal in rekel, da si ni izmislila ravno duhovite šale. Vsekakor bi šel spet svojo pot, kakor doslej. Nikoli je ni ljubil. Nikoli ni opazil, koliko ji pomeni. Samo tovariša sta sl Nikoli si ne bosta nič drugega. Samo na maškeradi je ljubil Crno muco. Bil je tako iskren, sproščen in prisrčen. Za trenutek je Sonjo spreletelo, da je človek morebiti zares iskren, kadar skriva pravi obraz pod krinko. Ali pa je samo takrat v resnici brez krinke. Sonja je čutila, kakor da se ji lepi krinka na obrazu, gosta, tako težka, da jo duši Drugačna od one pustne. Najbolje bi bilo vstati in pobegniti . . . Peter je še zmeraj pogledoval k vratom. Se zmeraj je čakal, kdaj bo prišla ona, ki se je domenil z njo. Do podrobnosti si jo je predstavljal: drobna študentka, rjavolasa, živahna. Skoro taka kot Sonja, samo bolj topla, bolj iskrena. Cma muca z maškerade. »Vsak čas bo ura pet,« je rekel. »Zdaj pa mora priti« »In če je ne bo?« je vprašala Sonja. »Prišla bo. Opazil sem, da je zaljubljena vame. V takih .zadevah se nikoli ne zmotim,« je samozavestno dejal Peter. Posedela sta še nekaj mučnih, neskončno dolgih minut. Ura je udarila pet. Peter je živčno pogledal na svojo zapestno uro. »Presneto dekle,« je zagodrnjal, »morebiti je pa res ne bo. Razen če bi zadnji trenutek . . .« Pogledal je prazno Sonjino skodelico. »Ali bi še kavo, Sonja?« »Hvala, Peter. Morala bom iti.« Peter je ni skušal niti z besedico zadržati. Sonja si je počasi zapenjala plašč. Morala si je prizadevati, da je zatajila drget svojih prstov. Peter ji je pomolil rokavice. »Počakal bom še četrt ure,« je rekel. Morda le še pride. Ne verjamem, da bi bilo vse skupaj samo pustna norčija. Ne morem verjeti. A mogoče . . .« »Mogoče pa je prišla,« je rekla Sonja s stisnjenim grlom. »Mogoče je prišla in ti ni upala priznati. Morda si je drznila biti zares iskrena samo pod krinko. Morda ji krinka, ki si jo nadeva vsak dan, ne dovoljuje . . .« »Vrag vzemi tvojo filozofijo, Sonja,« je nejevoljno odvrnil Peter. »Počakal bom četrt ure, kakor sem rekel-Ce pride, se bova že nekako sporazumela. Navaditi bom moral dekletce reda . . .« Na pol se je dvignil 9 stola in vsakdanje rekel: »Zdravo, Sonja. In le svoje keramike se drži. Ce imaš nekoliko dobrih idej, pri tem zaslužiš.« Pol minute kasneje je Sonja spet stala pred izložbo s pustnimi maskami. Modra neonska luč je bila razlita preko njih. Zdele so se ji grde, groteskne. Vse. Tudi pierot in črna muca. Razbite sanje so se ji režale iz njih. Nekje se je oglasil zvočnik. Glasovi so vreli s staro obrabljene plošče. Hrešče se je razlegalo po ulicah: »Domino, Domino, warum . . .« »Se luno...« \ Viktor Plemelj: Jietektiviki teman ® >iMwMiuiimMiiiiwiuniiiMiitiiuimuuii!uiuiiuuiuiim,iiiuiiuiuiMHHWMMnnwamMwaMM Doslej sta padli že dve žrtvi: sodelavec mojega zaročenca Patricka Abbotta, detektiv Char-[ey Dickens in šofer taksija Angelino. Vse pa se je začelo s skrivnostnim sporočilom brata Aliče Terrillove, ki je kot fašist izginil v Abesmiji. Zdi se, da je v zadevo vmešana tudi španska plesalka »Rumena vijolica« s svojim spremljevalcem Waggonerjem. Ali bo Patrick lahko poiskal krivce? Hotela sem na svojo pest raziskovati zadevo ta sem zato sprejela Waggonerjevo povabilo na kosilo. Pripovedoval mi je o suoji varovanki »Rumeni vijolici« — toda to sem že vse vedela. Spet udarec v prazno. Posilila sem se s hrano, pohvalila orkester ln skle-hila popiti vino, ki je bilo odlično, toda možganov *i ni zbistrilo. S preiskavo nisem prišla nikamor naprej. Tedaj je Waggoner začel govoriti o nakitu in draguljih. Pozanimal se je, od kod imam smaragdno zapestnico. Spet se je začudil, da imam za prijatelja navadnega detektiva. Kaj ko bi šla po kosilu pogledat k juvelirju Chenowithu? On ima največjo izbiro smaragdov in diamantov in bova lahko kupila kaj lepega. , Menda se je vse zarotilo proti meni. Prav nič nisem napredovala. Ničesar nisem ugotovila. Položaj le Postajal čedalje bclj zamotan. Nenadoma je Waggoner utihnil in se zastrmel Proti vratom. Na pragu se je pokazala sefiorita Ravel, oblečena v čmo in lahkotno prikorakala v dvorano. Spremljal jo je Patrick Abbott. Senorita je imela na prsih pripet velik šopek rume-hih vijolic. Za njo je stopal Patrick, visok in slok, Pozoren in nezaupljiv. Eriku Waggonerju so oči izstopne iz rožnatih jamic in se vrtele za sefiorito Ravel. Gospodična Ravel naju je samo enkrat ošvrknila z Zmagoslavnim pogledom, nato se ni več zmenila za H k0'0 zdai sem i° občudovala. Vedno je bila videti nubka in živahna. Nanjo nisem mogla biti tako ljubosumna kakor na Molly Terriil. S Patrickom sva se že drugič spogledala. Komaj ^znavno mi je pomežiknil in oči mu je preblisnil hudomušen plamenček. »Saj nori!« je zarenčal Waggoner. . *Ce mislite, da Patrick nori se zelo motite,« sem °dvrnila. ^uy de Maupassant »O senoriti Ravel govorim,« je hlastnil. »Ce pomislim, koliko denarja sem potrošil zanjo, da bi ji umetniško pot postlal z rožicami...« »Ali mislite rumene vijolice?« »Kaj vijolice?« je zabevskal. »To je samo kapljica v morje. Neskončno veliko stroškov in sitnosti sem imel, da bi jo spravil na noge. Ljubi bog, le kaj je bilo grofici, da jo je pustila priti sem brez mene, pa še tako izzivalno.« »Ali imate v mislih njeno mater?« »Seveda. Tista stara babura me stane vsak mesec pet sto dolarjev, ampak do zdaj je vsaj izpolnjevala svoje dolžnosti... In če je Toni že mislila, da mora po vsej sili uiti, zakaj si je izbrala za spremstvo ravno detektiva?« Patrick in senorita sta sedla v oddaljeni kot restavracije. Ce bi se midva ozirala tja, bi bilo to preveč očitno. Vendar je bil Waggoner od tistega trenutka, ko sta prišla, ves živčen. Čeprav je bila hrana odlična in vino čudovito, je bil zelo vesel, ko sva pokosila. Hitro je plačal in odšla sva ven; na stopnicah me je še brž vprašal: »Ali imate smaragde posebno radi? Počakajte me ob treh pri Chenovithu — ne. ob pol treh.« »Ob treh,« sem rekla. Chenovith je bil znameniti draguljar, ki je imel trgovino ravno nasproti hotela St. Thomas. Namrščil je obrvi. »Opravek, ki me čaka zdajle, me bo zamudil samo pol ure. Morda...« Ker sem ga radovedno pogledala, mi je tudi to pojasnil. »Na vsak način moram takoj govoriti z grofico. Morda se mi hoče tudi ona postaviti po robu.« »Kvečjemu ob tri četrt na tri,« sem rekla. Za hip se je spet vživel v svojo saharinsko sladko vlogo. »Zbogom, dušica! Ali naj pokličem taksi?« »Ne.« Zelo mi je odleglo, ko sem se ga znebila in spet svobodno zadihala, toda ob treh sem vseeno nameravala iti na sestanek. Ce me je tako hitro in s takim silnim prigovarjanjem povabil k draguljarju, je moral imeti za to še kak drug vzrok razen moje osebne privlačnosti; saj je name popolnoma pozabil, ko je prišel njegov »naloženi kapital« v restravracijo s Patrickom Abbottom. Ko sem šla mimo spomenika na sredi trga, me je prevzel občutek, da me nekdo zasleduje. Pogledala sem nazaj in opazila tistega moškega v rjavem klobuku. »Zdaj je pa že čas, da svojo senco malo potegnem,« sem si mislila. Pol bloka sem hodila kolikor mogoče hitro. Nato sem zavila v veleblagovnico in se pomudila pri kozmetičnih izdelkih. Potem sem se povzpela z dvigalom v šesto nadstropje in bi možakarja kmalu priprla, ko sem se z drugim dvigalom takoj spet od- peljala dol. Toda v trenutku, ko sem dospela v pritličje, je revež tudi že pritekel po stopnicah navzdol. Zunaj sem najela taksi in izstopila že pri prihodnjem bloku. V Durward Building sem stopila skozi glavni vhod. Možakar se je ustavil pred palačo in čakal. Z dvigalom sem se odpeljala v Patrickovo nadstropje, izstopila in počakala na hodniku. Moje sence ni bilo gor. Čakala sem kakih pet minut. ta u to veselje ob prvem soncu? Zakaj nas neki * svetloba, ki lije na zemljo, napolni s tako življenj-radostjo? Nebo je vse plavo, pokrajina vsa zelena, _ M®e vse bele. Naše srečne oči pijejo žive barve in ase duše se jih vesele. Hoteli bi plesati, hoteli teči in o°teli prepevati — vesela lahkotnost misli, neke vrste ^Kogrudna nežnost in hoteli bi objeti sonce. , /- red vrati pa so slepci, negibni v večni temi, mirni °t vedno sredi te nove veselosti in ne da bi razumeli, f?0 vsako minuto svoje pse, ki bi radi poskakovali, dom ^ ob koncu dneva vodi mlajši brat ali sestrica v- v tn če otrok pravi: »Bilo je lepo danes!«, odgo-re: »Opazil sem, da je bilo lepo. Loulou ni bila pri “hru.« n .F’®zr‘al serr. enega teh ljudi. Njegovo življenje je bilo J°krutnejše trpinčenje, kar si jih morete misliti. -k, «, ie kmečki sin normadijskega posestnika. Dokler ie i1£lve'a °če in mati, sta še nekako skrbela zanj. Trpel dv<>^ zav°ljo strašne hibe. Brž ko pa ni bilo več starih ®n' se je začelo zanj trdo življenje. Oskrbovala ga je čem^ ^ ,vs* na kmetiji so ravnali z njim kot z bera-Duh' tuj kruh. Zmerjali so ga z lenuhom in pote-j. In čeprav se je vsak polastil njegovega deleža, u dajali juho z očitki in le toliko, da ni umrl. Tako čudno je strmela, da sem se ustrašila. Skozi okno bo skočila, sem pomislila . . . Tedaj se je prikazala na hodniku z milom in brisačo v roki Lulu. »No, kaj pa je !« je dejala. »Ali ste dobro kosili v hotelu St. Thomas?« »Kako pa veste, da sem šla tja?« »Kitajec mi je povedal.« »Soong? Kako je mogel on to zvedeti?« »Orientalci zvedo vse,« je dejala Lulu. »Kaj je s Patrickom? Ali se me je hotel znebiti in je nalašč povabil gospodično Ravel v isto restavracijo?« »Oh, ne, draga moja. Ona ga je poklicala. Rekla je, da je vsa obupana in preplašena in da bi se takoj rada sestala z njim v restavraciji St. Thomas. Rekla je, da je strašno nujno... No, in ker je ona tista oseba, ki je spravila v modo rumene vijolice, ji je moral ustreči. Telefonirala sem vam v hotel Chelsea, da bi vam povedala, kje je, in Soong mi je zaupal, da ste v restavraciji St. Thomas. Ko sem telefonirala v Chelsea, je gospod Abbott že odšel iz urada.« »Oh,« sem vzdihnila. »Saj res, gospodična Terriil je v pisarni.« Vrata v predsobo so bila priprta, v Patrickovo pisarno pa na stežaj odprta. Nisem hodila po tihem, toda Molly Terriil, ki je stala pri oknu in gledala na morje, me vseeno ni slišala vstopiti. Obraz je pritiskala na šipo; pravzaprav ni gledala na morje, temveč 'dol na ulico. Tako čudno je strmela, da sem se ustrašila. Skozi okno bo skočila, sem pomislila. »Hej!« sem zaklicala. Pogledala je okrog sebe, kakor omamljena: »Oh, vi ste. Gospoda Abbotta čakam.« Iz torbice je potegnila robec ter si obrisala čelo in dlani. »Gospo Morgan je neki moški poklical po telefonu. Rekel je, da je Johnny živ in zdrav in da se bo nocoj izkrcal na določenem mestu obale, ne daleč od naše farme. Toda zanj zahtevajo pet sto tisoč dolarjev. Da bo treba plačati odkupnino, na to sem bila pripravljena. A to je toliko denarja, da ne vem, kako bi ga plačala.« Dodala je: »Tega vam ne bi smela praviti; kakor vidite, se spet vsa tresem. Ali je gospod Abbott res obedoval s senorito Ravel, kakor pravi gospodična Murphy? « »Res,« sem odvrnila. »Veste, strogo zaupno vam povem tole, čeprav zveni strašno: po mojem je ta ženska pod policijskim nad-' zorstvom. Spanci so na papirju sicer nevtralni, toda tujka, ki se kaže povsod, gotovo vzbuja pozornost našega protivohunskega urada.« Tedaj je zabrnel telefon. Ker se Lulu še ni vrnila v svojo sobo, sem odgovorila s Patrickove pisalne mize. Oglasil se je Patrick: »Halo, Jeanie, ali se me še kaj spominjaš?« »Majčkeno še.« »Fanta, s katerim se boš danes poročila?« »Danes? Ali je to resna obljuba? Torej se... vozel razmotava?« »Morda.« »Kakor kitajska uganka,« sem rekla. »Samo to mi še povej, zakaj si bil s tisto, že veš katero.« »Vsa prestrašena je.« »Zakaj?« »Zato, ker so povsod raztresene tiste, že veš katere stvari.« »Ali misliš vijolice?« »Pst! Govorim iz Kitajčeve kabine. Mislil sem, da si morda doma v hotelu.« ' »Gospodična Terriil je tukaj. Pravi...« Patrick mi je odločno presekal besedo. »Prihrani jo zame. Takoj bom tam.« * 6a — Slišala sem, da se je Lulu vrnUa v svojcusobo Stone noge ga niso več nosile in sedel je sredi planjave. NI pila sem ven ter jo opozorila na odprto otcno in se več dvignil. razburjeno stranko, češ da naj pazi nanjo toliko časa, Bele snežinke, ki so neprenehoma padale, so ga po- da se bom jaz zunaj pomenila s Patrickom. Čakala kopale. Nič ni označevalo prostora, kamor je leglo sem ga pri dvigalu. truplo. Ko sva se bežno pozdravila, sem mu rekla: »Preden Njegovi sorodniki so na videz poizvedovali za njim eS noter sem 0 hotela povedati, da je gospodična in ga iskali osem dni. Celo jokali so. Terriil najbrž nameravala skočiti skozi okno tik pred Zima je bila ostra in odjuge dolgo ni bilo. Neke ne- mojim prihodom zdaj je Murphy pri njej.« delje pa so kmetje na poti k ir.aši opazili veliko jato nv« krokarjev, ki so neprestano krožili nad planjavo, nato Obraz se mu je zresnil. »K j ® pa se kot črn dež spustili »a isto mesto in ga obletavali Povedala sem mu, da je neki moški telefoniral go-Naslednji teden so bile temne ptice še vedno tam- spe Morgan in zahteval pet sto tisoč dolarjev. Na nebu jih je bilo za cel oblak, kot bi se zbrale z vse- Patrick je kar zažvižgal. ga obzorja. Z močnimi kriki so se zaganjale na bleščeči »Zdaj čaka da bi se pomenila s teboj. Pa še to te Da, to je bilo natanko pet minut čez polnoč prvega aprila triinpetdesetega. Sergej Timofejev je sedel v točilnici in žulil svojo vodko. Nikamor ni pogledal in z nikomer ni govoril; vse njegove misli so se usmerile v eno samo točko: zadeti originalno prvoaprilsko šalo, s katero bo nesmrtno potegnil svojo ženo Andrejevno, kajti z njo ima račun še od sedeminštiridesetega, ko ga je sredi noči zbudila in kričala, da gori hiša. Naravno, Sergej Timofejev ni noben zajec. Da bi se pa pustil speči v postelji — tega pa ne; zato je v spalni srajci splaval skozi zaprto okno na cesto in se pošteno porezal. »Nikar, galubčik, saj je le prvi april!« se je drla za njim žena, on pa — kot da je ne sliši — flek čez cesto in za vogalom v točilnico. V spalni srajci se je nalokal vodke do nezavesti in za vso mesečno plačo. Zjutraj so ga prinesli domov trdega kot krokodila in potem sta ves prekleti april živela ob kruhu in vodi in nista spregovorila besedice. Odtlej je preteklo pet let in ona ni nikdar več poskušala neslanih aprilskih šal, zato pa je v Sergeju vrelo od leta do leta huje kot v parnem kotlu. »Moram!« je tlesknil z medvedjo šapo po mizi, da je vodka v kozarcu zaplesala kazačok. »Moram! Le kako?« »Kaj moraš, družoček?« ga je potrepljal po rami mlad vražji fant in nepovabljen prisedel k Sergeju. Ta se je mračno zazrl v par vranje črnih, prebrisanih oči in v dve vrsti bleščečih zob, ki sta se brezskrbno režali vanj. »Daj za vodko, pa ti pomagam!« je predlagal vražji fant. Sergej se je v hipu premislil in se nasmehnil: »Prav, pomagaj mi in če bo dobro, plačam vodko!« Potem mu je povedal. »Nič lažjega!« je dejal fant in samozavestno pomežiknil. »Kje delaš?« »V evidenci vojnih ujetnikov.« »Priimek?« »Timofejev. Sergej Timofejev.« »Harašo! Reci ženi, da si službeno premeščen v Sibirijo — v Tomsko gubernijo.« Timofejev je poskočil: »Njet, preveč se bo prestrašila! Kap jo bo!« »Mar si se ti smejal, ko si skozi šipe frčal na cesto, a? Ona se ne bo nič porezala —« »Prav imaš, naj se le ustraši! Ej, vodke!« Timofejev je plačal zapitek in se poslovil. »Eh, Andica, dušica; slabe novice! Premestili so me v Sibirijo, v Tomsko gubernijo. Tam se je zataknilo še nekaj Švabov, pa jih je treba poiskati,« je začel že na pragu. Zena je široko zinila, se zamajala v kolenih in se prekucnila po tleh. »Saj ni res, sirotica moja; prvi april je! Sala, razumeš, neslana šala. Nikamor ne pojdem. Pri tebi ostanem!« je hitel zbegani Sergej in tresel mlado ženo ko medved hruško. Počasi se je zavedela in ga pogledala: »Res je, samo potolažiti me skušaš. Vem, da je res.« »Ni, trapica, ni. Prisežem. Na najino sobico prisežem in na štedilnik!« To je zaleglo. Takih dragocenosti ne dobiš več, če jih enkrat zapraviš. Ana Andrejevna je vstala in nalila čaja. Potem sta šla spat. » Zjutraj je bilo v uradu vse po starem. Sergej se je počutil ugodno kot maček za pečjo. »Brrr, Sibirija!!!« ga je streslo ob sami misli, da bi moral zares tja. Ko pa se je popoldne spet vrnil v urad, so tovariši stikali glave in tiho šepetali. Vsi so sočutno pogledovali na ubogega Sergeja Timofejeva in kar niso mogli verjeti govoricam, ki so dopoldne zakrožile po uradu. Neki fant je zaupal novico vratarju, ko jo je nesel kanclistu Ba- krutosti in podivjane veselosti surovežev, ki so ga obdajalo. Izmišljali so si vse mogoče burke. Da bi si plačali hrano, so iz njegovih obedov pripravili ure veselja sosedom, pohabljencu pa muke. K tej zabavi so prihajali kmetje vseh bližnjih hiš. Glas o njih je šel od vrat do vrat. Kuhinja kmetije je bila vsak dan bolj polna. Včasih so, ko je začel srkati juho, postavili na mizo pred krožnik kakšno mačko ali psa. Žival je nagonsko začutila moževo hibo. se mu tiho približala, jedla brez šuma in z naslado lokala. Kadar je nekoliko glasnejši tlesk jezika zbudil pozornost uboge pokveke, se je previdno umaknila, da bi se izognila udarcu z žlico, ko- je zamahnil pred seboj. Tedaj je bilo smeha, sunkov in cepetanja pri gle-daloih, ki so se drenjali ob stenah. On pa je brez besede jedel naprej z desnico, s stegnjeno levico pa je varoval in branil krožnik. Včasih so mu dali žvečiti zamaške, les ali celo odpadke, ki jih ni mogel ločiti. Končno so se tudi šal naveličali. Svak je besnel, ker ga je moral vedno hraniti. Pretepal ga je, ga neprestano klofutal in se smejal njegovim brezkoristnim naporom, da bi prestregel udarce ali pa jih vrnil. To je bila nova igra — igra udarcev. Hlapci, dninarji in dekle so mu venomer delili zaušnice, pri čemer je le naglo utripal z vekami. Ni vedel, kam bi se skril in je kar naprej držal roke stegnjene, da bi se ubranil udarcev. Nazadnje so ga prisilili k beračenju. Semanje dni so ga postaviii na cesto in brž ko je zaslišal šum korakov ali ropot voza, je stegnil klobuk in jecljal: »Usmiljenja prosim!« Kmet pa ni razsipen, zato po cele tedne ni prinesel niti pare. Tedaj je vstalo proti njemu divje in neusmiljeno sovraštvo. Takole je pa umrl. Neke zime je strahovito zmrzovalo. Svak ga je nekega jutra peljal zelo daleč na cesto, da bi tam prosil miloščine. Pustil ga je ves dan in ko je prišla noč, je svojim ljudem zatrjeval, da ga ni več našel. Nato je dodal: »Bah! Ne skrbite! Nekdo ga je odpeljal, ker ga je zeblo. Za boga, jutri bo že prišel po svojo juho.« Naslednjega dne se ni vrnil Ko je slepec dolge ure čakal, ga je začelo mraziti. Čutil je, da bo umrl in je začel korakati. Ko ni mogel najti ceste, pokopane pod ledeno skorjo, je blodil na slepo, padal v jarke, se dvigal in iskal hišo. Toda polagoma ga je premagala utrujenost. Slabot- 08 VSAKEM ČASU IN VSAKI URI -g n gora bunovu, ta pa v vse pisarne. Sef je telefonično vprašal direktorja, če je res. Direktor je bil sinoči na seji komiteja za personalno službo s hudim mačkom, ker je vso prejšnjo noč prekrokal. Zato je večji del seje predremal in je preslišal sklep o premestitvi Timofejeva v Sibirijo. Ko pa ga je šef vprašal, se je takoj »spomnil« in ukazal natipkati dekret. To so vedeli do podrobnosti vsi do zadnjega, le Timofejevu se ni nič sanjalo. »Kako je miren; ko da gre v Pariz!« so šepetali. »Pravi heroj!« je menil šef oddelka in žal mu je bilo Sergeja. Proti večeru so ga poklicali k direktorju, ki mu je izročil dekret. . . * Zdaj Je Sergej Timofejev učakal že prvo obletnico sibirske službe. Nič ne kaže, da bi ga doma kaj pogrešali. Prav za letošnji prvi april je dobil pismo od svojih nekdanjih pisarniških kolegov. Najbolj ga muči pripis pod PS: »Pri Ani Andrejevni te izvrstno nadomešča neki fant m jo zelo uspešno tolaži...« Timofejev ne ve, ali je to resnica ali aprilska šala. Kljub temu mu je težko pri srcu. Vražji fant! ze'° bledega obraza in oči je imel bele kot sam ata’ Pre pasu. Lahko si Jih bomo sune urezale in zarobile, ter nosile tako, kot tj *■?*; sl’ka. L \ Gube In vstavki v obliki pahljače so zelo moderni. Svoje »taro in ozko krilo si lahko prenovimo in razširimo po tem načinu. f I \ \ □ Stara mati je imela že od nekdaj nezavidljiv položaj pri hiši. Skoraj vedno so jo odklanjali kot vzgojiteljico otrok, ker jih je preveč razvajala. Danes pa se je to vrednotenje precej spremenilo. Kot babica pomeni danes moževa ali ženina mati skoraj toliko kot doto. To so prinesle razmere. Danes je le malo mladih komaj poročenih žend v takem položaju, da lahko shajajo samo z moževim zaslužkom. Torej morata oba v službo in če pridejo otroci, kam z njimi? Gospodinjska pomočnica je problem, ki ga je kar težko rešiti. Predvsem je predraga, tako da si je »navadna družina ne more privoščiti. Poleg tega je pa kako dobro težko dobiti, saj so mlajša dekleta tako da si je navadna druži-zanesljiva, da jim je težko zaupati otroka. Tako pride mladoporočencema, ko dobita otroka, stara teta ali stara mati zelo prav. In navadno ima mati še stanovanje. To je pa sploh glavni »adut«, ki omogoča zakon mladega para. Le zakaj se stara mati ne obnese kot vzgojiteljica hčerinih otrok, čeprav je svoje prav dobro vzgojila? Zakaj se začne pri tej točki krhati družinska harmonija? Mati moje znanke Marte, ki je inteligentna žena, to takole pojasnjuje: »Moj mož je umrl, ko je bila Marta stara petnajst let. Od tedaj sem živela samo zanjo. Navezali sva se druga na drugo kot dve prijateljici. Povsod sva hodili skupaj, na sprehod, v gledališče, v kino. Jaz sem opustila redke prijateljice, ki sem jih imela, saj mi je popolnoma zadostovalo prijateljstvo moje hčerke. Toda ta idila ni dolgo trajala: prišlo je tisto, kar je moralo "riti. Marta je dobila fanta, ki ga je sicer pripeljala domov in ki je bil ljubezniv do mene — toda stopil je na moje mesto. On je bil odslej tisti, s katerim je Marta hodila na sprehod, v gledališče, v kino. Vabila sta me sicer s seboj, toda jaz sem razumela: ne morem biti cok-Ija mladim ljudem. Dati jim moram prostost, ki se je naj naužijeta sedaj, ko sta mlada. Tako sem samevala, ne da bi onadva v svoji sreči kaj dosti opazila mojo osamljenost. To je trajalo kar pet let. Med tem sta se onadva že poročila in prišel je prvi otrok. Kako bo sedaj z njegovo nego in vzgojo, ko sta oba v službi? Imela sta svoje stanovanje, pa sta me pregovorila, da sem se preselila k njima. Bila sem neskončno vesela, a ne toliko, da bom zopet s hčerjo skupaj, marveč da imam zopet otroka. Čutila sem se mlado in bogato. Za tega otroka sem skrbela bolj kakor prej za lastnega in dokler je bil potreben predvsem nege, je bilo dobro. Ko pa se je začela vzgoja, so prišle težave. Hčerka in zet sta mi očitala, da ne znam vzgajati, da sem otroka razvadila, da ne bo za nobeno rabo itd. Morda je bilo nekaj resnice na tem in jaz se nisem nikdar pritoževala nad temi očitki. Skušala sem si tudi raztolmačiti to svojo mehkobo. Predvsem sem v letih, ko človek gleda na vse stvari z bolj modre razdalje in se mu ne zdi vsaka malenkost tako strašno važna in ne vsaka otrokova kretnja pogrešna. Smejala sem se otrokovim domislekom, nad katerimi sta se mlada dva zgražala. Morda sem se tudi jaz zgražala nekoč, toda tega se več ne spominjam ... Otroku dajem preveč prostosti in tako prihajajo moja privoljenja navzkriž s prepovedmi staršev. Skušala sem se ravnati po vzgojnih predpisih očeta in matere, toda otrok - ima dober instinkt in me je takoj »okoV prinesel*, pa zopet ni bilo prav. Toda mali čudi, da je razlika med menoj in med starši in da je njegov interes pri meni, zato mi je ves vdan. A to je najslabše, to je bolna točka med menoj in hčerjo. Toda kaj naj storim, saj jih vendar ne morem zapustiti...« Ta mati je naštela približno vse napake. ki jih vsebuje vzgojna praksa babice. Res, da niso posebno velike te napake, vendar lahko postanejo vir nesoglasij in prepirov v družini, posebno če so ljudje bolj razburljive narave. A kaj bi imel potem otrok od vse babičine ljubezni? Toda vse to bi se dalo urediti, ko ne bi bilo prestižnega vprašanja. Mati se sklicuje na pravico prvenstva, saj je ona rodila otroka; babica ima pa več izkušenj in končno je otrok prepuščen njej. Tako se začne nesoglasje, ki ne bi bilo prav nič potrebno, ko bi bili ljudje manj malenkostni, bolj uvidevni in bolj širokogrudni. Ko bi obe mislili samo na otroka in na njegovo dobro, bi gotovo našli pot za ureditev njegove vzgoje. Stara mati bi morala pomisliti, da njena hčerka ni več otrok, marveč, da vsaj želi biti samostojen človek in da ima do tega pravico. Nova doba prinaša tudi v vzgojo nove metode in tudi vzgojitelji se morajo prilagoditi življenju. Hčerka pa naj ne skuša uveljaviti svoje stališče trdovratno in gospodovalno, marveč naj pokaže, da uvažuje mater in njeno dobro voljo ter se naj z nio posvetuje, ne da bi ji ul ala. Vse je odvisno od ol medsebojnega občevanja Koliko manj zagrenjenosti bi bilo v družinskem življenju, ko bi ljudje našli pravilno obliko in si skuSali prisvojiti bolj dostojen način medsebojnega občevanja! In zlasti v družinah, kjer so otroci, je to tako nujno potrebno! Otrok ne sme čutiti nesoglasja, ne sme opaziti omalovaževanja ene ali druge strani, zlasti pa ne prepirov, katerih vzrok je on sam. Taki odnosi med materjo in babico otroka razdvoje, da nazadnje ne ve, koga bi poslušal, kdo ima prav. Seveda ne mislimo s temi primeri posploševati odnos in položaj babice v družini, saj vemo, da je mnogo družin zlasti dandanes, kjer je stara mati pravi blagoslov. A. L. KUPUJEMO Moj letošnji dopust Kdor želi brez stroškov prebiti nekaj dni svojega dopusta v najbolj znanih hotelih in zdraviliščih naj bere »Ljubljanski dnevnik« in sodeluje v nagradnem natečaju ZAGREB, R E B ^ O V PALICAH, SREBRNEM DENARJU IN RAZNIH SREBRNIH PREDMETIH << tvornica lijekova Ulica Lole Rib ara 8"* — Telefon 36-951, kuč. 23 r V ■ :'::' Izredna priložnost! Izredna priložnost! Na študijskem potovanju okrog sveta se bo v četrtek 1. aprila ustavil v Ljubljani in Mariboru znanstvenik svetovnega slovesa DR. HARRY HARALDSGN doktor psihologije in nenadkriljivi čitalec človeške usode iz čil na dlani, profesor na univerzi v Springfieldu v državi Arizoni v ZDA Profesor Haraldson, ki ga zanimajo predvsem izredni primeri človeških usod, bo v Ljubljani sprejemal obiskovalce od 10. do 14. ure, v avli hotela »Slon«, v Mariboru pa od 20. do 23. ure v posebnem apartmaju hotela »Orel«. — Profesor vabi k sebi vse, ki mislijo, da so izredni primeri človeških usod, in vse, ki jih skrbi njihova sedanjost in dozdevno še negotova bodočnost. Vse konzultacije so brezplačne, ker gre za znanstvena proučevanja. Vsaka obiskovalka oziroma obiskovalec mora prinesti s seboj oa kosu lepenke odrisani obris dlani leve roke. UGANKARSKI KOTIČEK i ' i- U 6 6 c U * ! fi r 10 u 12 n 1U 15 n K> M u )8 ko M 20 M p r M lu m 2t> 17 26 M so M S' tr fi37 IH 3J , r 36 M 3’ I 1 H K LO L (24), brest (6), strpnež (1®)> hrast (6), drvnjak (19), pl»st (6), zdrgnem (19), zvrst (1*'{ strašno (9), trdno (12), strast* (9) Skupaj 302 točki. ZLOGOVNICA denlkotlnlziratl (48), kolabo' racionisti (48), federalizir®*1 (42), stilizirati (33), kolacioni' rati (39), determinirati (39), »*' minlzlratl (39), tiranizirati (36'.’ paralizirati (36), delimitirft1 (36) Skupaj 393 točk. SIČNIKI IN SUMEVCI ODLOČAJO sušeč (20), sesec (25), zU«° (23), vseskoz (26), soseska sluzast (26), sočasnost (30), s°' visnost (27), stezičica (27), **' slteenost (34), zasolzcnost (3*'{ senzacijski (33), zvczdoslovs* (34), dispozicijski (33), sistem'" zacija (33) — Skupaj 432 toč*- Vseh točk skupaj 2425. Pripomba: Taka je bila en® Izmed rešitev. Dejansko Pa ' bilo pri merilih, ki jih jc komisija, možno doseči mnogo več točk. Računan* ’ da bi M! mogel najboljši ^ Sevalec doseči celo 2530 2550 točk. 1, IV. 1«*. Papir na kovino prilepimo izvrstno s čebulovim sokom. Čebulo nastrgamo in iztisnemo sok. Z njim namažemo to kovino ter n*to petiese*. d o POPRAVITE! Iz nagradnega spiska, M ga objavili v prejšnji Štev*1’ je po zaslugi tiskarskega sK ^ ta izpadlo eno ime. Pra.vK0-mora glasiti, da dobi Ean|t' ni mar, Ljubljana, Galctova je poslala dve rešitvi P° "^o točk, dve nagradi P° din. Komarjevi smo obe gradi tudi že izplačali. n»' ORGANIZIRAMO VELIK LOV PO VSEJ SLOVENIJI! LOVA SE BODO LAHKO UDELEŽILI VSI CITATE Ul »TT«1 ZMAGOVALCI BODO HMHAJEN1 Z DENARNIMI NAGRADAMI! BERITE RAZPIS V PRIHODNJI ŠTEVIL ORANGE ZOBNA PASTA-JE ODLIČNA 1 Msti pa volne /fgA BLAGA ZA pfNSKE POMLADANSKE ‘ LASCe-Po-UGODNI CENI 5> Vodikova bomba je skupek vsega zla!“ l|| E “ me’ je jedro relativnostne §|| teorije, ki jo je 1905. leta obelo-danil komaj 26-letni Albert Ein-10 stein. 40 let pozneje je eksplodi-§|! rala prva atomska bomba. Preprosta enačba in strašna JpŽ eksplozija sta neposredno povedi zani. Zakaj enačba ne pomeni nič H drugega kot to, da je energija m m m & M« m m $2 m enaka produktu iz mase in kvadrata hitrosti svetlobe, ali drugače povedano, da bi bila energija, ki se sprosti pri razpadu četrt kilograma mase, enaka eksplozivni moči 7 milijonov ton eksploziva T. N. T. (najmočnejši eksploziv, ki so ga napravili v drugi svetovni vojni). Toda to je samo en pogled na Einsteinovo teorijo. Po drugi strani je z njo modificiral tudi Newtonove zakone mehanike, ki so bili dogma skozi dve stoletji, in vpeljal popolnoma nove ideje v fiziko. Bernard Shaw je počastil Einsteina z naslovom največjega moža današnjega časa in ga postavil v isto vrsto s Pitagoro, Aristotelom, Ptolomejem, Kopernikom, Galilejem, Keplerjem in Newto-nom, mi pa lahko rečemo, da je Einstein — ki mu je zdaj 75 let — spremenil naše pojme o vesoljstvu za eno decimalko. ?M yM P m 'J&5 ni« iiSa 'jfe § ife % žSrs m m m v'5 Ves svet pozna Alberta Einsteina, utemeljitelja relativnostne teorije, toda le malokdo ve, kako zanimivo je bilo njegovo življenje in kako simpatičen človek je veliki učenjak, ki se je 14. marca 1879 rodil pidovskim staršem v Ulmu, južnonem-škem mestu. * William A. Johnson je čisto preprost vajenec pri Kayson & Co., trgovini s čevlji in °e ni dolgo v Princetonu. Ko so mu dali zavoj za dr, Alberta Einsteina, je moral ulico Mercerstreet šele iskati. In čeprav mladi WiUiam še ni nikoli razmišljal o relativnostni teoriji, je vendar že slišal, da pome-^ ime EINSTEIN svetovno slavo. Zatorej 3e menil, da bo njegovo palačo že našel. Petnajstletni Američan je izgubil sapo — ta skromna lesena hišica z rožami na oknih Vendar ne more biti rezidenca tako slovitega moža? HIŠA Z NAPISOM »A. E.« . Pa bo že prav. »A. E.« piše na vratih. Va- ^nec Pozvonil in sivolasa ženska mu je °JPrla. Potem je zaklicala v pristnem švab-skem dialektu: »Gospod profesor, copate so Ze tu . . .« Iz sosednje sobe je pogledal nekdo iznad »Sijajno!« Pridrsal je v vežo in si na- ko imava denar, si bova pa lahko uredila stanovanje . . .« (stanovala sta v četrtem nadstropju neke berlinske .kasarne’). »Kakšen denar?« je vprašal začudeno. »Rekli so mi, da znaša letošnja Nobelova nagrada 221.000 švedskih kron in s tem bova lahko . . .« »Nič ne bova!« je zagrmel. »Nobenega plačila ne maram — samo medaljo!« In je podaril celo vsoto dobrodelnim ustanovam. CEK kot bralni znak Denarna nakazila so bila zanj zmeraj samo koščki brezvrednega papirja. Ko mu je Rockefellerjeva ustanova poslala nakazilo za 15.000 dolarjev, ga je vtaknil v znanstveno knjigo kot bralni zr.ak. Knjigo je pozneje daroval nekemu mlademu študentu, ki mu je nemalo presenečen vrnil pozabljeno nakazilo. Einstein se je neprimerno bolj razveselil svojih beležk na hrbtni strani kot same vsote. Njegov oče je bil manjši industrialec. Najprej ga je poslal v gimnazijo v Mii n- 13UDSKI ■MA. CEL0E vojn haajU, NApVECTO IZBIRO MMGARNOV ZA ^NSKE KOSTUME .‘ o kateri govori ves svet = ?.ani VanJem, leže kupi papirja, lepo zre- 1 aiu na lističe. § Najvažnejši dokument našega | 8TOLETJA Wria0^SOr. E'nstein potrebuje mnogo pa- g Sterij' £ nj'm ta skromni učenjak nikoli ne = še ot', sv°io majhno, čitljivo pisavo popi- = V ko? ne rtičev — da jih nato vrže = HoRokopis njegove »Specialne relativ- I in‘i ? teorije«, ki je bil objavljen 1.1905 | iativr, * e leta 1916 razvil »Splošno re- i Wh JI° no teorijo«, obsega borih 14 tipka- i In tph,0. koliko pa jih je popisal prej?). g o strani — pravijo tisti, ki nekaj g Jnent , razumejo — je najvažnejši doku- | Pown®šenr- stoletju. ktarrJl _Plsalne mize so v kotu še udobni § stoiau ni nasl°njačl — obiske ima rad —, g zgort; _fa n°te in violina. Lahko se namreč 5 Plan«’ j starec z mladostno prožnostjo | "mi m*ze *n se^e P° f?oslih. Ze s pe- g naiDrit , ,Be Einstein v Milnchnu učil 5 tem ^L , iT- "ato pa gosli. Čeprav na = Vend-iv f nikdar ni nič pomenil, so = »Iera E° njegov stalen sprerrljevalec. = Poudai-f0 8.amo v svojo zabavo,« cmeraj strokr,, ; *in to le tedaj, če ni nobenega ^ovnjaka blizu.« ge ga vPrašali, če je prebral vse knjl-^°'rekni° nafrrnatlene na stenskih policah, Veliko k *, asih. ko sem bil še mlad, sem Vlača nnf« sta ljubljenca Vf PRVA 2ena ~ SRBKINJA fkuteSa iPoletnih dneh, vidite , ko hiti po Mercerstreet nizdol. Debut, ki je hkrati uspeh in neuspeh nega 5 ■ = E I Poti i , ‘uu po iviercersireei mzaoi. ^rana svo^ jadrnici »Elsa«, ki je za-ten pu, 3ezen->. Takrat nosi bel, doma ple-Euniiia„t„ P'atnene hlače in pošvedrane , .Jadrni f Nogavic seveda ne. x z nil *!a ime po njegovi drugi ženi, "iegou n,-, i ve' v harmoničnem zakonu, ^lad kn f i za'ton se Je ponesrečil. Cisto r‘chu' . komaj končsl svoj študij v Ztt-^entiio Mn P°ro^il s Srbkinjo, tempera-J® ločil ^ar'^- Dvanajst let za tem 1X1 nJe v popolnem soglasju in Debut v našem slovstvu! Mlad človek, Drago Vresnik, doma nekje pod Pohorjem, po vojni najprej politični delavec, zdaj novinar, napiše bfez bučnih napovedi roman Dan v oktobru, ki ga najprej nagradi Prešernova družba, nato pa natisne založba Kmečka knjiga. Avtor se ,ie doslej le nekajkrat oglasil v revijah s krajšimi novelami, ki so sicer razodevale nadarjenost, niso pa dale slutiti tolikšnega ustvarjalnega razmaha. Tudi Dan v oktobru ni roman širokih dimenzij, toda pravi pravcati roman je kljub temu in skromen obseg mu je šteti samo v dobro. Kajti če si ob debutu zastavimo nujno vprašanje o uspehu oziroma morebitnem neuspehu novega dela, moramo brez pridržka priznati, da Je Vresnikov Dan v oktobru zanimivih dogajanj polno, včasih kar napeto, spretno napisano ln mikavno zgrajeno delo. Dolgočasno torej ni; če velja aforizem nekega znamenitega moža, da Je najhujša umetnikova napaka dolgočasnost, pomeni Vresnikov debut brez dvoma dokajšen uspehi V njegovi gradnji (vse skupaj sc zgodi v enem samem oktobrskem dnevu vojnega leta 1914; tega dne se v okupiranem Mariboru, v Nemčiji in na partizanskem Pohorju sreča, usodno preplete In razplete več kot ducat človeških usod!) Je čutiti svež oblikovni prijem, ki mu morda botrujejo vplivi lz sodobnega literarnega dogajanja po svetu. Prav v tej zanimivi in zahtevni gradnji pa tiči tudi neuspeh Vresnikovega dela, kajti avtor kljub svoji dobri volji ni zmogel toliko dogajanja in prepletanja tolikih oseb življenjsko prepričljivo združiti v okvir enega samega dneva. Morda Je izbral preveč junakov, morda prekratek čas, morda Je grešil, ker Je ob koncu romana vsem Junakom skušal skrojiti dokončno usodo? Vsekakor bralec sem ter tja pisatelju ne bo verjel In ne bo mogel brez pridržkov podoživljati zgodbe ln poglavitnih oseb. Torej debut, ki pon oni hkrati uspeh ln neuspeh! Uspeh v zgornjih, neuspeh v spodnjih plasteh! Ker pa je Vresnikov Dan v oktobru debut, pomeni delo konec koncev uspeh! M. M. Dogodek v slovenski poeziji! Ce so bile »Pesmi štirih«, ki so Izšle lani, prijetno presenečenje v suši slovenske poezije, je nova slov. pesniška zbirka »STIItl PIŠČALI« ki je te dni izšla v zbriki »Feniks« pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, pravo razodetie. Štirje priznani slovenski književniki — Miško Kranjec, Ciril Kosmač, Filip Kalan in Ivan Bratko, pisatelji, ki so vse doslej gojili le prozo in te nam niso še nikoli predstavili z verzi, nam v novi knjigi združeno podajajo cvetober svojih doslej neznanih pesmi, ki so Jih potegnili iz skritega predala svojega, našemu občinstvu doslej neznanega umetniškega ustvarjanja. »Združili v eno — štiri smo piščali, neznane pesmi v eno knjigo zbrali.« Ta značilni In pomembni skupni motto ima knjiga, ki vsebuje kakih osemde-et pesmi, Izmed katerih sta Jih Kranjec ln Kosmač prl-»pev8la po 22, Kalan ln Bratko pa vsak po 18. Kakšno 1e to pesniško »cvetje v Jeseni« štirih slovenskih pripovednikov? MI«ko Kranjec se nam v svojih pesmih razkriva kot tenkočuten lirik svojega rodnega Prekmurja: pesmi »Prekmurska tišina«, »Grob v ravnici«. »Jagnedi«. ».TesenSka roža«, »Ljubezen v samoti« in druge nam kličejo v spomin n^ntere lupe llHena stran, « Jih je Kranjec naHsal v svojih proznih delih. Tudi Ciril Kosmač je najpristnei*i v pesmih, ki nam v njih predstavlja svojo Tolminsko in tamkalšnjega človeka: »Pesem o domači zem-111« »Večer pod Krnom«. »Puntarska pesem-. »Tolminsko tihožitje«. Globoko občutene »o tudi nlegove pesmi v ciklusu »Noči na Montmartru«. Filip Kalan je zbral nekaj pesmi ki razodevalo nlegovega svetovllanskega duh A: •Evropska Golgota«. »Atomski intermezzo«. Drago Vresnik »Večer ob Arnu«, »Literarne parodije«, »Zrela ljubezen«, »Svatovska idila« In druge. Pesmi Ivana Bratka, med katerimi je nekaj oblikovno zelo dognanih sonetov, pa so značilne po »vojl socialni tematiki: "Haloška melanholija«, »Dekleta ob zori«, »Hvalnica šmarnici« itd. Pretresljiva Je njegova »Balada o mrtvem pesniku« ki utegne biti v njej marsikaj avtobiografskega. Presenetljiva Je uravnovešenost »tirih novih slovenskih pesnikov v umetniški potenci ln kvaliteti njihovih pesmi. Vidi se, da so štirje avtorji dolgo ln skrbno tehtali, kako naj bi našemu ljudstvu zapele njihove »6tlrl piščali«. To so zrele pesmi, vsebinsko in oblikovno dognane v taki iW"i da ne bo mogla mimo njih nobena antologija slovenske poezije. Skoda, da se zaradi tesnega prostora ne moremo tu obširneje razpisati o njih. Knjiga, ki jo je zunanje in notranje okusno opremil eden Izmed štirih avtorjev, Filip Kalan (Ing. Filip Kumbatovlc) Je že danes z1u-traj pomembno okrasila izložbe naših knjigam. Herodot Iz Hallkarnasa pripoveduje modernemu svetu Remttno, lu
  • <•«, ki jih Ie ikort! Pr*d 24IW leti v »rf« ne bi , čutom ztmrl ,pnmtn n» l„, kar te jt godilo PO *>**“ P*' , ", "* velike, občudovan), ortdne »tarifo. Ukn Uelerntv kakor Barbaroot, Gotovo tl n i mislil da bn n J« ftooo delo. ki ta t* it » * Imtnom deveterih Mui, Se čei poltrdjl HtočlHie t (»ffm Detel jem in ukalelfnotllo brano kot njega dni, kal iele, da bo preoederw o lepi jez,k malega naroda, ki it ni i nič man/llm )unaitoom boril proti toorainiku kot niegooi griki rojaki proti P er,ijcem Ce »mo n/egom igodbe, preče Ime tkori suhoparno tito učbenikov, »« ” Mi vzljubili. Jih bomo tdal It boli. ko it nam neokrnjene nudilo n igkrlnem prevodu Prt°f’ Sovreta, tako da trt preonjalcu nič m*n)ia koala kot $*memu antorjn. Nafbri ni o otel antiki M imel toliko lastno,ti modernega človeka kot prav Herodot. Večno nemirni potntk. P^P^evalec, du- hoviti presojevalec preprostih in m o, učnih Im ton in ljudi, mot in lena, «trastl ^ modro,tt, mesi H jih »« tdannal več ni. govornik in kramljat tnodnvlnar. etnograf. g«ogr »t « prirr»lo,looec. moralist in boccacciootko rarpoMen: anekdot,*, praol iurnalist sl are ta neka, pa Je ko na - teveda, te smenu, "'"J0” dodeliti molu. ki o« tudi o nasprotniku povedati dobra bttedo. do pontikth $tep, od Perzijskega morja do H er-kulooih ttebrov, v kraljevske «obane in krvave boje, o tkrionostna preročišča in o objem iena — toda tree mu je zaljubljeno d Helado, ognjišče svobode in človečamtoa, čeprav tudi tei marsikakšno pikro pove. ln še to nam >oče zgodovine< mimogrede razodeva, da zgodovina sicer res uči, da pa še nikdar nikogar ni kaj naučila, ker se iieer ne bi ponavljala. — In res, to ni najmanjša modrost, s katero nas lahko obogati. £. C. Zibelka z zvezdo »Moja zibelka je zrezijana... Vanjo je vrezano čudno znamenje, .Trotamora’ Ji pravimo pri nas. To je peteroroglata zvezda ...« — Oglasil se Je nov koroški pripovednik. Opisuje Koroško in koroške Slovence, njihove stiske in tegobe, drobne radosti in boje v minulosti, pa tudi tiste, od katerih rane še skele. Njegova knjiga Je prva, ki so Jo natisnili v novi slovenski tiskarni v Celovcu (Bok Aricli: Zibelka — Slovenska prosvetna zveza v Celovcu). Roku Arihu se je posrečila zlasti zgodba »Rajmi — krava«. Rajmi je deček, ki so ga krstili za Ravmunda, v vsakdanji rabi pa je dobil Ime Rajmi. Oče Joža ln mati Franca dninarita pri vaškem bogatinu Ahaclju, oče pa se ubija tudi z mlinom v grapi. Ker Raj-mlja čez dan nima kdo varovati, ga mati, boječ se, da bi sin padel v deroči potok ln utonil, priveže z verigo h kolu, Rajmi tako ves dan prlklenten poležkuje po travi, posluša ptičje petje ogleduje sl mravlje ln se igra s hrošči. Potlej pretrgajo ure osamljenosti otroci. Sprva Ja zasmehujejo, ko pa uvidijo, kako hudo mu e, mu odvzamejo verigo ln se z njim Igrajo. Kratka zgodba. Veliko tragike in veliko vere v človeka; vere v ljudi, ki bodo slej ko prej spoznali, da Je še mnogo Rajmijev na svetu, ki jih teži osamljenost in verige predsodkov ln tegob ln stisk — spoznali pa tudi, da je treba takim ljudem pomagati. J. 6. Meja med zlotinom in blaznostjo Kdo bi ločil mejo med zločinom ln blaznostjo? Mnenja kriminologov in psihiatrov se ostro ločijo. Svojčas so vse zvračall na dednostno teorijo (Lombroso), so pa zločini (kraja, rop ln podobno), ki nimajo s tem nobenega opravka, marveč bo posledica družbenih razmer. Res pa se zločin v afektu močno približuje robu blaznega dejanja: trenutna zameglitev razuma, rdeča megla pred očmi... Ne gre torej metati vsega v en koš: kdor se zagrize v kako teorijo, ne vidi dneva okoli sebe. NI samo dednostna teorija vzrok zločinom v afektu, kakor Je veroval Zola, še cela vrsta Jih Je: prastari antagonizem med moškim ln žensko, podzavestno zatrti nagoni po znani Freudovi psihoanalitični teoriji Itd. Ne najzadnjl pa Je človekovo osebnost rušeči manjvrednosti kompleks, ki Igra v kulturni zgodovini človeštva eno glavnih komponent. Kako čudovito, dasl nezavedno francoski pisatelj Emile Zola v svojem romanu »Človek zver« (izšel pri Slov. knjižnem zavodu v prevodu Ivana Skuška In v zbirki »Svetovni roman«) grebe v globine svojega Junaka Jac-qnesa Lantlera, ki se podzavestno bori z razjedajočo ln uničujočo slo in željo po lcrvl ljubljene ženske. Ta čudni gon povzroča pri njem značilne manjvrednostne komplekse, ki pa popolnoma Izginejo, ko Je zločin izvršen. Ne preganjajo ga Erinije ln kes mu Je povsem tul- drugače logično tudi biti ne more, kajti zdaj Je našel svoje življenjsko ravnotežje ln misli da Je spet podoben normalnim ljudem — seveda, dokler se kri ponovno ne vzburka do novega zločina. Roman Je prava psihološka moistrovlna, le žal. d« ne prodre noben odr«-štilofi žarek resnične humanosti med te «10* veške zveri, kajti zločin «e vritl za zločinom In Še ljubezen sama Je zlotia. TAKO JE BOZI DAR KOS V RADOVANA GOBCA Einstein in dehlica O Einsteinu pripovedujejo neverjetno mnogo anekdot. Pripovedujejo, kako je nekoč vsako popoldne hodila k njemu na obisk majhna deklica. Po več tednih stalnega obiskovanja je stopila k slavnemu, znanstveniku dekličina mati in se mu, je hotela lepo opravičiti. »Nič zato,e je rekel Einstein. »Vesel sem njenih obiskov.« »Toda kaj imata vi in mala 8-letna deklica skupnega?« je vprašala osupla, mati. »Precej,« ji je odgovoril Einstein. »Meni so všeč mentol bonboni, ki mi jih nosi — ona pa je navdušena, ker ji tako dobro naredim računsko domačo nalogo.« PUTMX V LJUBLJANI organizira 1. in 2. maja veliko krožno : izletniško potovanje s posebnim : parnikom »Vladimir Nazor« po severnem Jadranu z ogledom RABA, KRKA ln bivanjem v NOV ALJI — ' na otoku PAGU. NOVALJA pripravlja lep sprejem ! izletniškega parnika! Razstava čipk, : revija folklore z otoka Paga! Cena din 2.500.— na osebo! Prijave • sprejema PUTNIK v Ljubljani do = 15. aprila proti plačilu 500.— din. = i Zahtevajte prospekte! • y j£-• m IlCOT DOKAZ, KAKO YATU CENIM,VA3U PROSIM, DA OSTANETA V NAŠEM PLEMENU, TER POKLANJAM VSAKEMU OD VATU SETU- CAT cvetlic: ib^m .DA,CVETLIC,S KATERIMI Sl NAPOLNITA bVO= — A—jgww«^!KVM^3A HAREMA!J® CVETLIC?' ZASPAN SEM., J KA3 BI PODNE-TTALE LEžEMjfVI SPAL'!. Z DA 3 IN SE TET (N PIT,DA SE NASPIM.,,'« Tl POVRNEJOMOČI> MENE POGLE3 ■■ H .'\«5jP^^DpRLER TE KAT «\) r__ WNAMIZI,MEt W^ M NE SPRAVI s J UPAM, DA VAMA BODO V*>E6 .SAMA SEM MU POMAGALA IZBIRATI.. W PREPRIČANA SVA .DA BODO DARILA VREDNA TV03E LEPOTE,*« ---- DEKLICA.. jgDAJ 3E VSTOPILA LE3LA- ^RIDITA ZA MEN O^TUNAKA • M03 O' ČUDITA SE. KA3NE? PES 3EV NASI VA-Sl MNOGO VEČ ŽENSIČ kOTMOŽ,ZATO PA TIH IMA VSAIČVSA3 DESET V HAREMU.,. 3AZ SAM TIH IMAM TRIDESET... TRIDESET?! NO,TO MORA BITI RES ZABAVNO, f--- HAT, KOLEGA? , DA,DA S ČIM VEČ Ž£NA-e< IM AS TEM VEČ VE-LTA& V ^ ■ NASI < Wasi„i) GLEJ, DA NE ODKLONI ž. DARIL ..TO fell SMRTNO UŽALILO ČETKAfTTT^— IN LAHKO BI C /1 SE SLABO Jr***— IJ f KONČALO..)J I DAROVE SEM VAMA PRIPRAVI L IN UPAM, DA VATU BOM Z N3IMI RAZVE' SEUL IN POPRAVIL SVOTO NAPAKO. 4 ! J BREZ 1 \ dvoma; O, VELIK N 't SLTK.j N ATLEPAA VRANCA MO Vt TEGA HLEVA STA , < . \ TDDA VI DVA STA ) VREDNA,DA »tRvvtu JAHATA1 M VSTOPITA V MOTO H ISO IN UŽIVA3TA MOTE GOSTO* -\ltubte . REKLAMA REKLAMA NAJHITREJE - LEPO IN POCENI VAS FOTOGRAFIRA NAŠ FOTOREPORTER ! ke je seveda tisk budno spremljal in zato ni čudno, da so na prve predstave ljudje kar drli Pravijo, da Hughes še danes vleče denar iz tega filma. * Da cenzura še danes straši, nam lahko pove primer filma »Francoska linija«, v katerem nastopa spet Jane Russel in ga je britanska cenzura pripustila k predvajanju z znakom »U« — to pomeni »mladini primemo«. Edinole, kar so storili, je bilo to, da so izrezali prizor z nekega plesa. Zvedelo p« se je tudi to, da je moral Hughes plačati v Ameriki 30.000 dolarjev, ker je predvajal isti film brez cenzure. Neki škof je prepovedal 500.000 vernikom obisk tega filma, ameriška nacionalna liga za dostojnost pa ga je uvrstila v kategorijo »C«, kar pomeni »obsojeni film«. Zanimivo je, da se je celo sama Jane zavzela za cenzuro. V odprtem pismu pravi, da je njen kostum, res pohujšljiv in da ima razkazovanja že dovolj. Toda, ali ni to spet samo reklama? »Vesna" v Nemčiji Zdaj, ko je »Vesna« osvojila že vso Jugoslavijo, bo nastopila svojo pot v Zahodno Nemčijo. Podjetje »Triglav film« je nedavno sklenilo pogodbo z nemškim uvoznim podjetjem. Za premiere v večjih mestih že pripravlja učinkovito in domiselno reklamo, ki je za njeno idejo komandant ameriške cone v Berlinu direktorju Tumi, potem ko mu je dal dovoljenje za izvedbo, navdušeno čestital. Jugoslovansko transportno letalo bo namreč nad temi mesti, dan pred premiero, spustilo naše padalke, ki bo vsaka od njih nosila tablo z napisom »Vesna«. Dogodek bodo spremljali novinarji, fotoreporterji in filmski snemalci — kajti padalke so v svetu velika redkost. Poleg tega bo ena največjih nemških ilustriranih revij »Quifck« prinesla obširno reportažo o nastanku filma in njegovih igralcih. Film bodo prikazovali letošnjo spomlad v 1500 kinodvoranah. Upamo in želimo, da bo dosegel prav takšen uspeh kot doma! VSI BRATJE SO BILI HRABRI Družba MGM je poslala v svet barvast filrr. o kitolovcih iz prejšnjega stoletja, ki je prepleten z neusmiljeno sentimentalnimi prizori na Južnem morju. Robert Taylor in Stevvart Granger sta edina preživela člana ribiške družine iz severovzhodne Amerike. Ko starejši (Ste-wart Granger) izgine na vožnji, se odpravi mlajši s svojo mlado zaročenko (Ann Blyth) na Južno morje — po kite in morda po brata. Najde oboje, toda starejši mu spelje zaročenko ter pripravi moštvo njegove ladje do upora in sam prevzame vodstvo. Na koncu se brata vendarle pobotata in rešita družinsko čast TUDI TO JE AMERIKA V lanskem juliju so proglasili Francozinjo Christiano Martel za »miss universum«. To ji je seveda prineslo veliko število snubcev in vabljivo ponudbo nekega ameriškega filmskega podjetja. Ponudbo Holly-vvooda je takoj sprejela, med snubci pa je dolgo izbirala in končno pred dvema mesecema izbrala 21-letnega milijonarjevega sina Ronnyja Marenga. Toda pred dobrim tednom so se že razširili glasovi, ki so se pa kmalu pokazali za resnične: lepa 17-letna Christiane se je že naveličala svojega moža. Sc te §iCmc Gotno vidcit Gregory Pečk V novoletni številki smo našim bralcem 2e poročali, katere filme so kupila naša podjetja za uvoz in izposojanje filmov. Nekatere od teh ste že videli, večina pa bo prišla na spored šele v bližnji bodočnosti. Zadnje čase pa so naša podjetja spet nakupila vrsto novih filmov, največ ameriških in po dolgem času spet precej angleških. Od ameriških je po kvaliteti na prvem mestu »Vrni se, mala Sheeba«, kjer nastopa lanskoletna nagrajenka z Oscarjem Shirley Booth poleg Burta Lancastra in Terry Moore. Veliko pozornost pa zaslužita prav gotovo tudi Hustonova filma »Rdeči znak hrabrosti« z Audyjem Murphijem in »Moulin Rouge« (Josč Ferrer, Zsa Zsa (iabor). Zanimiv bo omnibus »Izpod peresa O Henryja«, ki združuje kar pet duhovitih zgodb in vrsto slavnih igralcev: Charles Laughton, Marilyn Monroe, Richard Widmarck, Ann Baxter, Jean Peters, Oscar Levant, Jean Crain, Pari e y Granger itd. Poleg njih bodo na programu: »Lydia Bai-ly« (Ann Francis), »Viharni zaliv« (James Stc-\vart), »Predsednikova žena« (Susan Hayward), boksarski film »Šampion« (Kirk Douglas), »Njeno življenje« (Lana Turner, Ray Milland), »Rdeče nebo nad Montano« (Richard Wid-marck, Constance Smith), »Beneški lopov« (zdaj že pokojna Maria Montez), »Najboljši med slabimi« (Robert Ryan, Clair Trevor), »Zapadna obzorja« (Robert Ryan in Julia Adams), psihološko-kriminalni film »Uročen« (Gregory Feck, Ingrid Bergman in R. Fleming), »Klovn« (Red Skelton), revija »Vrnila se je na Broadway« (Virginia Mayo), komedija »Na rivieri« (Danny Kaye, Corinne Calvet), »Otroci Evrope« (Montgomery Clift, Jarmila Novotna), »Za večno in en dan« (Ray Milland, Karl Smith, Anna Neagle. Ida Lupino), »Rdeči gusar« (Burt Lancaster, Eva Bartok) »Vodnjak«, ki obravnava rasne probleme, in težko priCW kovani barvni film »Osvojitev M o un t EVA* resta«. A Tudi od Angležev smo kupili nekaj odličnih del — predvsem »Kruto morje« (Jaick IlaW-kins), ki Je bilo posneto po tudi v slovenščin® prevedenem romanu Nicholasa Monserrata. Zlasti za mladino bo zanimiv film »Šolski dnevi Toma Browna« (John H. Davies, Robert New-ton). Režiser Watt se nam bo tokrat predstavil z »Zlato mrzlico«. Prav gotovo pa bomo veseli tudi naslednjih filmov: »Caravan« (Stewart Granger), »Kapitanov raj« (Alec Guiness. Yvonne de Carlo), »Henrik V« po Shakespearovi drami (Laurence Olivier), »Obrni ključ potihem«, »Na vogalu ulice« in kriminalke — »Črni človek« (Maxwell Reed, Barbara Muray), »Ugrabljeni« (Dick Bogard), »Podtakljivec« (Jack Hawkins, Denis Priče), »Jessy« (Margaret Lockwood). Potem bomo videli tudi tele francosko filme: »Zgodba neke ljubezni« (zdaj že mrtvi Louis Jouvet, Danny Robin in Daniel Gelin)» »Človek mojega življenja« (Madeleine Robinson, Henri Vilbert), »Therese Raquin« (Simono Signoret), glasbeno revijo »Nepoznani pevec« (Tino Rossi) in dva Femandelova filma “— »Umor« in »Sovražnik države št. 1«. Obetata pa se nam tudi mehiška filmi »Rio Escandido« in »Večno tvoja«, nemška »Veliki poizkus« in »Dvojčka«, belgijska politična satira »Banket tihotapcev«, brazilski »O Can-gaceiro« in trije argentinski. S. J* CHARLIE CHAPLIN NA POTI V DUBROVNIK I Slavni filmski umetnik Charlie Chapl:n> ki živi zdaj v Angliji, je sklenil letošnjo pomlad preživeti v Dubrovniku. Chaplin sl bo privoščil svoj oddih skupaj z ženo Oono in dvema otrokoma. Zvedeli smo, da ima sobe v vili »Argentini« rezervirane od 1. IV. do 1. V. t 1. V četrtek bo odšel iz Trsta, kjer je preživel nekaj dni, in bo potoval s simplon-orient ekspresom v četrtek skozi Ljubljano. Prijatelji njegove umetnosti ga bomo z veseljem pozdravili na ljubljanski postaji. Iz serije filmov o Andyju Hardyju? Da, to je še vedno stari Mickey Rooney, samo da zdaj ne filma več. Naveličali so se ga. Začel je privatizirati in se ukvarjati z avtomobili. Na sliki ga vidimo z njegovo sedanjo ženo (prva je bila Ava Gardner). HONDO Po ameriških poročilih je »Hondo« najboljši western, ki so ga izdelali v zadnjem letu. Snemali so ga v barvah in v 3 - D. John Wayne je tu poštni jezdec, utelešen junak in poštenjak, ki se v sili zaplete v vrsto laži in strahopetnih dejanj. Toda s tem si reši življenje in pridobi ljubezen žene, ki ji je ustrelil moža. Seveda nastopajo tudi neizogibni, bojeviti Apači. ,. 2A TEM SO PRIVEDLI 1*VA KRASNA ŽREBCA.. NATO TE OMAR POKAZAL DARILA \ v ’ / NAJPREJ TE 7 DALVSAKEMU ŠKATLICO, POLNO DRAGOCENOSTI Mogoče je temu ali onemu ©d vas ime Jane Russel že znano — v Ameriki jo poznajo pod donečim imenom »atomska lepotica št. 2«. Toda prav gotovo ne veste, da je bila lepa Jane slavna in znana v Holly-woodu že pred dobrimi 15 leti. In k temu še to, da ni do takrat nastopila v nobenem filmu. V čem je bila njena slava? Podprli so jo milijoni Howar-da Hughesa, človeka, ki se je ukvarjal iz dolgočasja z avtomobili, dirkalnimi letali in je končno zabredel tudi na pota filmskega režiserja. Njegova glavna prednost — ima denarja na kupe. Od časa do časa se je vnel za kakšno lepotico filmskega platna, potem pa mu je nenadno postala všeč Jane. Takrat mlada Jane je hotela na vsak način k filmu in Hughes je menil, da lahko to skrb prepusti samo njemu. Poklical je najbolj izbrane fotografe Hollywooda, da so napravili ogromno število Janinih posnetkov, na katerih ni preveč skrivala svojih čarov. Ni bilo filmskega režiserja, ki ne bi dobil takrat zajeten zavoj njenih slik in ves tisk se je pod vplivom Hughesovih dolarjev spremenil v en sam reklamni aparat za Jane. Uspeh ni izostal. Kmalu je konkurenčni studio ponudil 100.000 dolarjev na leto, če bi Hughesova družba »posodila« Russelovo za nekaj filmov. To je bila najboljša reklama in Hughes se je takrat odločil, da bo raje sam snemal film o lepi Jane in v njegovih možganih je nastala koncepcija filma »Izven zakona«. Snemali so v Arizoni in vsak dan je letalo prineslo v Holly-wood ves dnevni trak. Hughes je bU neusmiljen. Rezal je film in kritiziral, nič mu ni bilo preveč, da bi le Jane prišla povsem do izraza s svojo linijo. Takrat je izbruhnila vojna. Snemanje so morali prekiniti in ga dovršiti mnogo pozneje. Toda šele tedaj so se pojavile prave težave. Društvo za cenzuro se je zgražalo že nad prejšnjimi Hughesovimi filmi, »Izven zakona« pa ga je spravil v bes. Ta Film ameriška publika ne sme videti! Toda Hughes se ni dal. Poslal je v ogenj Birdwella, ki je bil po vsem Hollywoodu znan zaradi svojih zvez. Ta je v najkrajšem času zbral 4.000 slik iz raznih hollywoodskih filmov, poklical s Columbijske univerze matematika (I), ki je s svojo visoko znanostjo ugotovil, da n. pr. Mary Wilson razkazuje v svojih filmih za 6.4 odstotkov več čarov kot Jane Russel. Pred znanostjo je klonila tudi cenzura. Prvotno je pristala na 136 posegov s škarjami, pozneje samo na 6. Toda Hughes je poslal Birdwella nazaj. Pretekel je še mesec in cenzura je dejala: samo dva odrezka. Hughes se ni omehčal. Cez nekaj .Jane R dni je cenzura vztrajala še pri enem samem kadru, kjer se je Jane nagnila nekoliko pregloboko, da bi odprla svoj kovček. »Uničiti mi hočejo film,« je potožil Hughes Birdwellu. »Pojdi nazaj in se skregaj!« Birdwell se je vrnil in uspel. Vse te dogod- Ga še poznate? Kolesarska dirka ^ „po zeleni štajerski** bo prenašal tudi Radio—Maribor.) Opozarjamo vse voznike, šoferje, kolesarje in motoriste, naj v tem času vozijo skrajno previdno in se takoj ob prihodu dirkačev umaknejo na skrajni desni rob ceste, da ne bi motili pravilnega poteka dirke. Prebivalce mest, oziroma ulic, po katerih bo dirka, pozivamo, naj okrase hiše in okna s cvetjem. Prav tako pozivamo kmečko prebivalstvo, naj okrasi hiše in pazi na živino, da ne bo v tem času na cestah. Prireditveni odbor Avstrijska kolesarska zveza je začela letos z novo kolesarsko dirko »Tour de Styrie,« ki ji pravijo tudi »Po zeleni Štajerski.« Zanimivo za nas je dejstvo, da teče letos del proge čez našo državo, in sicer etapa: Šent lij—Maribor—Ptuj-—Ormož— —Ljutomer—Gornja Radgona. Dirka »Tour de Styrie« se je začela pred nekaj dnevi. Danes, v četrtek bodo dirkači v naši državi. Spremlja jih veliko število motornih vozil vseh vrst. Od našega športnega reporterja, ki se je zanimal za potek dirke, smo izvedeli, da so dispozije takšne: ob 09.00 prestop državne meje pri Sent liju; ob 09.45 prihod v Maribor. Tukaj bodo dirkači vozili mimo glavnega kolodvora, po Partizanski in Gosposki cesti, nato čez most na Ptujsko cesto; ob 10.20 prihod v Ptuj, kjer bodo vozili čez most, no Lackovi ulici in na Ormoško cesto; ob 11.10 prihod Ormož; ob 12.15 v Ljutomer; ob 13.05 Gornja Radgona—državna meja. Ti časi so seveda približni in jih navajamo le po dispozicijah, da bodo gledalci lahko pravočasno zavzeli svoje prostore. Opozarjamo gledalce, naj ne motijo prometa ob določenem času, kajti gre za ugledno mednarodno športno prireditev, ki jo bodo prenašale tudi tuje radijske postaje. »Jugoslovansko etapo«