Ameriška Domovi ima »H/lrE WCVlfHI—HOMAW AM6RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN UNGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 29, 1975 LETO LXXVII.—VOL. LXXVH srt Wna Koreja za "tono zedinjenje ^sednik Severne Koreje 5 ‘Vim il-Sung je tekom u-5lov< aunega obiska v Romunk Ba I' 0značil vesti o napadu Ti! Južno Korejo za “smeš- i jg^^^kESTA, Rom. — Pred-Su^^. Severne Koreje Kim il- vIi S Je prišel na uradni obisk Novi grobovi °tnunij°, ki je znana po svo- , , tkno111 odnosih z LR Kitaj-j preselila na E. S Mary Rozman V ponedeljek je umrla v Euclid General bolnišnici 65 let stara Mary Rozman z 876 E. 200 St., žena Johna, mati Thomasa Odlazek in June Jusich. hči pok. Johna Petek in Mary Pe-tek-Sedmak, 2-krat stara mati, sestra Johna, pok. Rudolpha in pok. Franka. Pokojna je bil rojena v Clevelandu in je preje živela na 6123 St. Clair Avenue 25 let, predno se je pred 5 leti 200 St. Pogreb Ohio na poti k večji gospodarski dejavnosti ^ ^ to je v prijateljskih sti- b° iz Želetovega pogrebnega za- je v.-,UC^ Neverna Koreja in Kim 011 kom laj nekaj tednov pred $Voij °biskom v Romuniji na 1 Q,dem obisku v Pekingu, kini arner^ke polomije v Indo- n0stJe v javnosti govora o mož-1 obnove vojne tudi na Ko- feji. V 7T\ a • jaVjl je o tem obsežno 1 b0ja razPravljanje, ki ustvarja file^eri’ da bodo ZDA zopet za-k°Pn 6 V v°jno na azijskem ip „ U' Pogodba z Južno Korejo ^eriške lij vojaške sile v Juž- bodo nujno potegnile te ,V v°jno, pa četudi bi se ji . aOe iZnrTv,il„ peki voda na E. 152 St. v petek ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Jean Kold V Holy Family Home je umrla 60 let stara Jean Kold s 1102 Ansel Rd., roj. Podobnikar v Clevelandu, žena Chrisa, mati Walterja, sestra Johna in Barbare Newrones. Pokojna je bila članica SNPJ št. 5. Pogreb je danes ob 8.15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Kazimirja ob 9., nato na Kalvarijo. Družina bo hvaležna za . V p" *Zognile. ! darove Holy Family Home v fv, si]^ ^kingu niso vneti za na-injen spomin. k m 2 ruževanje Koreje, ker bi titj 06fii0 ZDA še bolj odmak- ti p , .^-zije, kjer jih hoče ime-ekin llrotiZa nekako ravnotežje 1 Soi ' ^ovletski zvezi. Tako je . miPvo, da je Kim, strarii,f0VoriI, da ne bo stal ki je Edward Draheim V Veteranski bolnišnic je umrl 41 let stari Edward Draheim s 123'6 E. 173 St., sin pokojnih Casparja in Mary, roj. Var COLUMBUS, O. — Prvič od lanskega novembra je začelo število prejemnikov brezposelne podpore v Ohiu padati. To pomeni, da se je gospodarska dejavnost začela popravljati, na razpolago je več delovnih mest. Brezposelnost v marcu je bila na ravni 9.40 , v aprilu pa na 9%. Položaj se je, kot kažejo neuradni podatki, v maju še izboljšal. hrt npMi. mn PREDSEDNIK IN KONGRES V REŠEVANJU ENERGETSKE Največje idusfrijsko podjetje Portugalske pod upravo delavcev Delavci in državni uradniki so pretekli teden prevzeli upravo največje portugalske industrijske družbe CUF. Predsednik ZDA je včeraj odletel v Evropo na sesta- HS&SI KRIZE NA RAZLIČNI POTI veznosti v okviru NATO. j Predsednik Gerald R. Ford je pred svojim odhodom v Evropo objavil v torek zvečer povišanje carine na olje na $2 na sod in odpravo nadzora nad cenami olja in plina. Pri tem je obdolžil Kongres, da v štirih mesecilb ni nič storil za reševanje energetske krize. Voditelji Kongresa so predsednikove ukrepe obsodili kot “enostavne” in enostranske in napovedali skoraj izglasovanje svojega programa. Iz Clevelanda in okolice Gerald Ford “ob i dlan, rojen v Clevelandu. Pogreb LIZBONA, Port. — Največje industrijsko podjetje Portugalske, 108 let stara družba CUF, ki spada med največje družbe na svetu, je prešlo pretekli teden v upravo državnih uradnikov in delavstva. To naj bi pomenilo uvod v popolno nacionalizacijo vsega gospodadrstva. Družba CUF zaposluje preko 30,000 delavcev in izdeluje vse j od cigaret in cigar pa do jekla. BRUXELLES, Belg. — Predsednika Geralda R. Forda in WASHINGTON, D.C. sednik ZDA Gerald R v torek zvečer preko radia in televizije obtožil Kongres, da ni v štirih mesecih storil nič za u-zakonitev programa, ki naj bi pomagal ZDA doseči neodvisnost v pogledu oskrbe z energijo. Zato je objavil izvajahje svojega lastnega programa, ki njegovo ženo Betty, ki ga,§a ie Kongresu predložil 30. ja-spremlja na sedanji 6-dnevni,. nuarja 1975, pa ga Kongres poti po Evropi, sta sprejela pri stvarno ni sprejel niti v obrav-pristanku tu kralj Baudouin in navo. S 1. junijem bo povišal kraljica Fabiola. Predsednik carino na vsak uvožen sod olja Ford, ki je že pred odletom iz od S1 no $2> Kongresu pa bo ZDA na letališču Andrew Air F^edložil, da ukine nadzor nad Force Base dejal, da bo pred- cenarni ‘ starega” olja. Ta in stavi j al “samozavestno in edino drugi ukrepi naj bi zmanjšali u-Ameriko — ameriški odločnost Porabo olja in njegovih izdel-stati ob zaveznikih in čuvati kov ter zmanjšali odvisnost tega pa spravlja naša naveza-— Pred- nost na uvoženo olja ZDA v od-Ford je visnost 0(j uvoznic. Če bi prišlo sedaj do ustavitve uvoza arabskega olja, bi bile ZDA v slabšem položaju, kot so bile leta 1973, je razlagal predsednik ZDA trenutni položaj. V svoj eni kratkem govoru je opozoril na potrebo povečanja nakopa premaga, ki ga imamo v izobilju in ki naj nadomesti kot gorivo olje, kjerkoli je to mogoče. Dejal je, da je prav zato odklonil podpis zakonskemu predlogu o kopanju premoga na površini, ki zahteva od podjetij, Hi £ če pride do u:pora v juž. |bo ^tri, v petek, iz želetovega Qua producira preko 10% vsega 0reii, Postal mirupiSi ir, AP°grebneg‘a zavoda »a E. 152 St. indnsfrlGWa . PustM mirnejši in trdi , „ % ’ da ie “smešno” govoriti o °b 8-30’ v cerkev Marije Vne" ' n°sti napada Severne Kore-ibovzete ob 9J5’ nato na Kalva’ -•""1 duzna Korejo. Severna j1 ^°' „ le za združitev obeh Ko- | Hoti'- ^iki *i: ^ ni k n ki • p sedaj tako mirolju- °stal zopet bojevit! lib % sklenila i ZSSR °vieti , i Joseph Hradisky emokratični in mirni: Po zadetju kapi je bil včeraj I zjutraj prepeljan v Huron Road jamstva, da ne bo bolnišnice 70 let stari Joseph Hradisky, rojen na Češkoslovaškem, od koder je prišel v ZDA leta 1911. V bolnišnici so mogli ugotoviti le smrt. Pokojni je bil mož Anne, roj. Kanyok, oče Ed-warda in Josepha, 5-krat stari oče, brat pok. Katherine Rap-chak. Pogreb bo iz Grdinovega bodo dobavili Libiji pogrebnega zavoda na Lake nov moderne- Shore Blvd. v soboto ob 9., v cer-dobili tam kev sv. Jožefa ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. nakup orožja ?a ^ ludi vojaška oporišča. ^dat i' ’ ®gipb — Predsednik ! razgovoru s sodelav- ci '^rigeIes Times trdil, ne vkr» da sta Libija ?.\7G‘r7 O nr-*il-i d.0"* j Q'”l’bKa zveza sklenili i ,i Pa zvečer, ponoči j Naj višja tem- a do 80 F (26 C). SAVDSKI KRALJ KALID PRIZNAVA IZRAELU PRAVICO DO OBSTOJA V razgovoru s sodelavcem The Washington Post Jimom Hoagkandom je savdski kralj Kalid koncem tedna dejal, da priznava Izraelu v mejah pred junijsko vojno 1967 pravico do: obstoja, če se umakne z vsega arabskega ozemlja, ki ga je zasedel v juniju 1967, tudi iz arabskega dela Jeruzalema. Tako stališče je zadnjič javno zavzel jordanijski kralj Husein tekom obiska v ZDA, toda beseda savdskega kralja je veliko močnejša in veljav-nejša. Savdska Arabija je namreč lastnica naj večjih oljnih ležišč na svetu, je ena od najbogatejših držav in druga po velikosti svojih finančnih rezerv na vsem svetu. Poleg tega je savdski kralj čuvar islamskih svetih mest Meke in Medine ter s tem eden glavnih voditeljev v vsem islamskem svetu. Savdska Arabija je stvarno financirala zadnje arabske vojne proti Izraelu in že skozi leta obilno prispeva Egiptu, Siriji in Jordaniji iz svoje bogate blagajne, ki jo polnijo bilijoni, izkupljeni za olje. Pokojni savdski kralj Fejsal je bil med najtršimi nasprotniki Izraela in je do konca svojega življenja upal, da bo lahko molil na islamskih svetih mestih v Jeruzalemu pred svojo smrtjo. Njegov naslednik Kalid je po vsem sodeč nekaj umirjenejši in prožnejši. Kralj Fejsal ni nikdar povedal točno, kaj misli o palestinskih gverilcih in njiho- vem Osvobodilnem gibanju, četudi jih je dolga leta dejansko podpiral z denarjem. Njegov naslednik je povedal brez obotavljanja, da hoče, da dobe Palestinski Arabci svojo državo, ki naj obsega nekdanji jordanijski del Palestine. Obljubil je taki bodoči Palestinski Arabiji vso pomoč, kot je sedaj daje Egiptu, Siriji in Jordaniji. Kljub svojemu umirjenej-šemu stališču kralj Kalid ni pripravljen I z r a e la uradno priznati in vzpostaviti z njim redne stike. To pa zahtevajo Izraelci kot pogoj za končno sklenitev miru z arabskimi sosedi. Brez resnične pomiritve Izraelci ne verjamejo v resnični mir in znosno sosedstvo z Arabci Zanimiv je poziv savdskega kralja Kalida ZDA, naj “oborožijo Egipt in Sirijo” ter s tem končajo njuno odvisnost od Sovjetske zveze. To bi ustavilo tudi tok bilijonov dolarjev iz arabskega sveta v Sovjetsko zvezo za orožje. Kralj Kalid je izjavil, da bo ameriški napor za dosego miru na Srednjem vzhodu odločil o tem, ali bodo šli A-rabci v novo vojno z Izraelom ali ne. To bo odločilo tudi o morebitni novi zapori prodaje olja ZDA. Arabci sanjajo o miru in oni se ne bodo vojskovali, če ne pridejo do prepričanja, da so ZDA opustile svoja zagotovila, da bodo nadaljevale z napori za obnovo miru ...” je dejal kralj Kalid. vedbo nakaznic na gasolin, olje in vse izdelke iz olja, možna pa je tudi s povišanjem cen olja in njegovih izdelkov. Predsednik se je odločil za to pot, na njo pa se je podal tudi Kongres. Razlika je le v tem, da hoče predsednik omejiti uvozi z uvedbo carine, pa pri tem povečati dohodke oljnih družb doma, ki bodo za obseg carine povišale cene domačega olja, za enkrat le “novega”, ki so brez nadzora, kasneje pa tudi vsega ostalega. Del tega dobička naj bi bil zajet s spremembo davčnega zakona. Kongres je proti uvedbi carine, odločil pa se je za uvedbo in postopno poviševanje posebne trošarine na gasolin. Dohodki te naj bi šli v poseben sklad za financiranje raziskav in razvoja novih goriv. Predlaga učinkovitejše motorje za avtomobile, boljšo izolacijo stanovanj v pogledu toplote in mraza, večjo uporabo premoga v industriji namesto olja, kjer je to možno, ter še vrsto drugih ukrepov. Celoten program je precej zvode- prišlo do sporazuma o končanju ameriške pomoči Laosu s prihodnjim mesecem. Levičarski “študentje” so nato opustili obleganje poslopja, kjer so se držali en teden trije Amerikanci, člani uprave te pomoči. BRAMPTON, Ont. — Mike Slo-bodian, 17 let stari dijak je prišel v šolo z dvema puškama in začel streljati v učilnici in po hodnikih. Ubil je enega učitelja in enega dijaka, 14 drugih ranil, nato pa smrtno ustrelil samega sebe. nel in obstoja dvom v njegovo učinkovitost, ko se vsak član Kongresa bori za koristi skupin in podjetij v svojem volivnem okraju, namesto da bi glasoval z ozirom na splošno korist in potrebe dežele. Pri položaju, kot je sedaj, bomo verjetno še dolgo čakali na res učinkovit in uravnovešen program za omejitev odvisnosti ZDA od uvoza olja iz tujine. Treba je namreč, da se tako predsednik kot Kongres odpovesta medsebojni politični igri in se lotita vprašanja z gledišča splošne koristi in potrebe vse naše dežele. Bommnm fl-|V* I I/ I <- » X— l i < > | 6117 St Clddr A v«. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4416S National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAKOCNINA: • Združena države: 623.00 na leto; 511.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec- • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto moštvo in kri in da na ta način moremo uspeti hitreje.” pravi Kasche dobesedno. Vse je bilo lepo napeljano, vendar je v celoti propadlo, o pa zato, ker Berlin ni delil mnenja svojih zagrebških SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 5 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 84 Thursday, May 29, 1975 Spodleteli poskus partizanske kolaboracije z nacisti V teh dneh, ob tridesetletnici konca druge .svetovne vojske, se mnogo govori in piše o tem, komu gre v prvi vrsti zasluga za zlom fašistične Italije in nacistične Nemčije. in kot posledica tega, za osvoboditev narodov v Evropi, ki jih je bila pomandrala nemška vojna mašina. Slišali in brali smo, kako so se širokoustili Sovjeti, češ, da so dejansko Rusi potolkli Hitlerja, zapadni zavezniki so nudili le neznatno pomoč. To je seveda lažnjivo zavijanje dejstev, če pomislimo na mojstrsko akcijo Overlorda, ki je z izkrcanjem v Normandiji ustvaril novo zapadno fronto, in pa na vdor zapadnih vojnih sil v Italijo, ki so zlomile fašistični režim in močno zaposlile nemško vojno silo. Ti dve akciji sta tako oslabili nemško armado na vzhodni fronti, da je bilo Rusom omogočeno zmagovanje nad šibkimi nacističnimi frontami. To je danes že zgodovina, ki jo vse besedičenje ne more predrugačiti. Toda razpravljanje o tem ni namen tega spisa. Nas zanimajo medvojni dogodki predvsem v Sloveniji, pa tudi v celi Jugoslaviji, saj so med seboj povezani. Zadnje tedne je udarilo na dan toliko napihnjenega bahaštva o legendarni borbi partizanstva pod vodstvom partije za svobodo narodov, na drugi strani pa toliko ogabnih podtikanj kolaboracije in izdajstva vseh nasprotnikov komunistične revolucije, da je ob sedanjem oživljanju dogodkov onih časov prav in potrebno stvari postaviti v pravo, objektivno luč. Da bi to mogel napraviti, sem pogledal v knjige, kjer so dogodki opisani stvarno in z znanstveno rutino. Vse trditve slonijo na podatkih listin in dokumentov iz tiste dobe. ki so sedaj na razpolago zgodovinopiscem. Torej ni nič pristranskih olepšav, nič zabuhlih pretiravanj, pa tudi nič poniževanj in podtikanja. Je čista, stvarna, znanstvena resnica. Ob tej priliki bom navedel izmed mnogih en značilno važen odlomek iz zgodovine tiste dobe v razsvetljenje tistih Slovencev doma in na tujem, ki še verjamejo partijskemu zavijanju resnice o legendarnem boju za svobodo, in o kolaboraterjih in izdajalcih na nasprotni strani. S posebno skrbnostjo in natančnostjo je te dogodke raziskal zgodovinar Walter R. Roberts in svoje izsledke objavil v knjigi Tito, Mihajlovič and the Allies, 1941-1945’. (Rutgers University Press, New Brunswick, N.J.)-. V zvezi z razgovori in pogajanji med Nemci in partizani, ki jih bomo tu navedli, gre na prvem mestu omeniti vlogo, ki jo je igral nemški inženir Hans Ott, poslan v Bosno za raziskovanje rudnih in lesnih virov za nemški vojni stroj, pa je obenem tudi vohunil. Partizani so ga ujeli in z njegovim posredovanjem se je začela akcija za izmenjavo vojnih ujetnikov, pa tudi vse drugo, kar je sledilo.. Za časa nemške četrte ofenzive je bil dogovorjen sestanek med poveljnikom 717. pehotne divizije generalom Benignus Dippold-om in vodilnimi predstavniki partizanov: Milošem Markovičem (pseudonim za Milovana Djila-sa), Vladimirom Petrovičem (Vladimir Velebit) iln Kočo Popovičem. Nemški memo (NOKW 1088) ugotavlja, da se je razgovor vršil v Gornjem Vakufu (zapadno od Sarajeva) dne 11. marca 1943. Partizanska delegacija je naglasila, da partizani ne vidijo razloga za boj proti nemški armadi — oni se bojujejo z nemškimi trupami samo v samoobrambi — edino, kar žejijo, je boj zoper e'etnike (gverilska vojska gen. Mihajloviča). Zavračajo vsako zvezo z Angleži in so pripravljeni jih napasti, če bi se ti izkrcali v Jugoslaviji. Ker hočejo svoj boj osredotočiti zoper četnike,’ bi radi imeli določene teritorije v svoji oblasti. To vsebino nemškega memoranda potrjuje partizanski dokument s podpisi Djilasa, Velebita in Popoviča, kjef predlagajo priznanje partizanov za redno vojsko (nemško vodstvo jih je smatralo za “rebele”) ter ustavitev sovražnosti med nemškimi silami in partizani. Izrecno stoji zapisano in potrjeno, da smatrajo partizani četnike za glavnega sovražnika. Nekaj dni kasneje je nemški minister v Zagrebu Kasche poročal Berlinu o sestanku, naglašujoč verjetno ustavitev partizanskega bojevanja z Nemci in Italijani in partizanski umik v Sandžak za njihov obračun z Mihajlovičevi-mi četniki. Med tem so bili pripravljeni nadaljni razgovori med Nemci in Djilasom ter Velebitom v Zagrebu, kamor ju je 25. marca pripeljal čez nemško linijo nemški zrakoplov iz Sarajeva. Tu sta govorila z nemškim poveljnikom za Hrvatsko gen. Glaise von Horstenau-om. Ker Kasche ni dobil iz Berlina od zun. ministra Ribbentropa odgovora na svojo prejšnjo brzojavko, je poslal 26. marca drugo. (Obe brzojavki ima avtor knjige v svojem arhivu.) V njej naglasa, da sta partizanska zastopnika spet ponudila ustavitev vojskovanja, če bi jih Nemci pustili pri miru v Sandžaku in dodaja, da je videti močno željo od strani partizanov, da bi se sovražnosti končale. "Vidim možnost, da se štedi naše eksponentov Glaiseja von Horstenau-a in Kasche-ja, ampak je ostro nasprotoval vsaki spravi in akomodaciji s partizani. Ko so Hitlerju predložili oceno zagrebških stikov s partizani, je ta kratko dejal: “Z rebeli se ne pogaja — rebel! se morajo postreliti.” (Walter Hagen, Die Geheime Front.) Sredi aprila 1943 je Kasche poslal še en telegram Ribbentropu, naj bi Nemci izkoristili tedanje boje med četniki in partizani v svojo korist, pa je dobil odgovor, ki je dokončno uničil vsako upanje na akomodacijo nacistov s partizani. K vsem tem dokumentiarnim dogodkom ni treba pisati komentarja o jedru, smislu in namenu partizanske borbe “za svobodo”. L. P. skozi nos v želodec. Bile so hude bolečine. Vsak dan so me pikali z injekcijami. Vzeli so čez 30 rentgenskih slik. V grlu sem imel še vedno cev za dihanje. Ko se je rana zacelila, so me poslali domov še ibolnega. Doma sta mi sin Ivan in snaha pripravila lepo bolniško sobo. Preskrbela sta aparat kot škaf velik za dihanje, drugi manjši za čiščenje pljuč. Bila so vsa zalepljena s katarjem. Dva meseca sem ležal doma in jemal štiri vrste zdravil. Šele po 4 mesecih sem bil toliko boljši, da sem vstal iz postelje. Zdravje se počasi vrača, hodim oh palici in še z njo težko. Po spominskih svečanostih IL in (8. maja 1978 BESEDA IZ NARODA Sreča je, da smo v mesecu ma- Poročila s@ ho Marija Magdalena Hutar CLEVELAND, O. — Gospod in gospa Matija Hutar iz Eucii- da, Ohio, naznanjata, da se je njuna_ hčerka Marija Magdalena Zaročila z Markom E. Blanchard, sinom dr. in gospe Gerald E. Blanchard iz Chelsea, Michigan. Mark in Mary sta diplomirala na John Carroll University. nam so namreč zahajali tudi Italijani preizkušat svoje znanje in skoraj redno si našel tam kakega Dalmatinca, Primorca, Korošca (Adolfa), Nemca (Toneta), Rusa (Ivana), Grka (Franka, Staneta) itd. Tekme se bodo vršile v soboto in nedeljo med 10. uro zjutraj in 4. popoldne. Za vsako moštvo bo določen čas in, kot vidite, bodo po: 4. uri prosti vsi. Tako odpade bojazen, da se kdo zaradi tekmovanja ne bi mogel udeležiti koncerta Slakovega ansambla bodisi v soboto alf nedelj o. V upanju, da se prijavi čim več takih, ki niso preveč nevarni, kličem vsem športnikom: Na svidenje na Slovenski pristavi! Mecan Jelovška procesija pri Sv. Lovrencu CLEVELAND, O. — Procesi-sv. Rešnjega Telesa v nede-Mark je zaposlen pri Bailey ;ij0; p junija, pri Sv. Lovrencu ju; dnevi so dolgi, sonce postaja močno, kar dobro de starim in bolnim. Marijin mesec maj je naj lepši v letu. Narava se zbudi . iz zimskega spanja, travniki o-‘i zelenijo in drevje se odene v cvetje. V maju obhajamo tudi Materinski dan. Srečen je, kdor ima mater še živo. Lepo je, da se materi za njeno ljubezen in skrb oddolžimo z malim darom, one so tudi z malim zadovoljne. Dne 4. maja je umrl naš najboljši prijatelj Stanko Cukale, zadet cd kapi; on je bratranec misijonarja Jožeta Cukaleta v Indiji. Kako je bil priljubljen pri faranih, je pokazal njegov pogreb. Nad 30 avtov ga je spremljalo na božjo njivo. Dragi prijatelj, počivaj v miru, naj Ti bo tuja zemlja lahka, ko Ti ni bilo dano, da ibi bil pokopan v domači! Zapušča ženo in tri sinove, dva v ZDA, enega v Jugoslaviji. Vsem preostalim naše globoko sožalje. Prijatelja Kuhelna prosim, da mi pošlje natančen naslov. Pisal sem mu, pa je bilo pismo vrnjeno. Pozdrav vsem čitateljem AD! Frank Žele CLEVELAND, O. — Za nami je spominska svečanost ob 30-letnici smrti naših junakov in mučencev ob koncu zadnje vojne. Hvala Bogu in vsem, ki so sodelovali, lepo je potekla. V soboto je bila dvorana Sv. Vida polna. Razumljivo je, da je ta spominska slovesnost zajela predvsem tiste, ki so sem pribežali po drugi svetovni vojni in imajo med pobitimi naj-ožje sorodnike, vsi pa gotovo prijatelje in znance. Prireditev je bila v rokah in na ramah mladine. Vsaka starejša generacija se mora zanimati za mladino, kateri bo od- Meter Co. v Wickliffu, Ohio; Marija pa je učiteljica 6. razreda pri Sv. Vidu. Poroka je predvidena za 21. junij v cerkvi sv. Vida. Mladi, delavni in prijazni rojakinji želijo prijatelji in znanci vse dobro in vso srečo! P. Z. Glas iz Elk Riverja Melika tekmovanje na Slovenski pristavi CLEVELAND, O. — Kot ste gotovo že brali, se bodo vršile prihodinjo soboto in nedeljo na Slovenski pristavi balincarske tekme med najboljšimi moštvi iz Clevelanda on okolice. Čas za prijave je uradno že potekel, ampak zamudniki še vedno lahko kličejo predsednika Janeza Kosmača za vsa pojasnila in morebitne nove prijave (851-0411). Prijatelj iz Wisconsina me je v pismu vprašal, če se Kleve-iandčani sploh zavedamo, kako smo srečni, da se tako pogosto-rna lahko udeležujemo najbolj-Šib koncertov, dramatskih predstav in različnih tekmovanj. Tudi o tem naj novejšem tekmovanju je bral v A.D. in ga zanima, če bo res tako na višku in kvalitetno zadovoljivo, kot se govori. Ker bo šlo tukaj za najboljše balincarje, kar jih premore država Ohio in ker o sebi nerad veliko govorim, mu sploh nisem odpisal. Poudaril pa bi rad tukaj, da je balinanje šport zase, v katerem se je nemogoče izpopolniti v treh tednih in tudi nobenega penzijona ne obeta po dovršenem 63. letu starosti, saj se navadno takrat se bolj prikupi vsem, ki so se kdaj z njim u-kvarj ali. Če je res, kar se govori, da so najboljši balincarji živeli ali še živijo v bližini Slovenskega doma na Holmes Avenue, potem mislim, da se za to dejstvo moramo zahvaliti v prvi vrsti izvrstnim učiteljem, ki smo jih imeli v zadnjih 25 letih in pa g. Pižmahu, ki je skozi dolgo vrsto let skrbel za obb balinišči. K v Newburghu. “Spet kliče nas venčani maj, k Mariji..., poje sedaj slovenska Bliža pa se že mesec junij’; sedaj pa se tudi glasi vabilo: Pridite, molimo! Praznik sv. Rešnjega Telesa bo letos prvi dan Vabimo vas, da se pri- j unij a. družite, kolikor vam je mogoče, faranom Sv. Lovrenca. Imeli bomo spet kot po navadi procesijo s sv. Rešnjim Telesom po pol dvanajsti maši. Sli bomo ven na naše ceste med pritrkavanjem zvonov, petjem cerkvenih pesmi. Štirje oltarji bodo pripravljeni, evangeliji se bodo peli in prošnje za vse potrebe in končno naš Gospod Jezus bo dal svoj blagoslov. Ni več veliko takih procesij v Clevelandu, slovenska je le ta, pač pa je še vedno nekaj poljskih župnij, ki imajo to navado, ki so jo naši predniki iz starega kraja prinesli. Napravimo ta do- P@ dolgi bolezni se zofie! oglaša HUNTINGTON, Conn. — Minilo je že več kot po leta od mojega zadnjega poročila v Ameriški Domovini. Bil sem težko bolan in še vedno težko pišem, radi tega bo to moje poročilo kratko. Sin Ivan me je 3. decembra lani peljal v bolnico na pregled. Še predno sem prišel na vrsto, je bruhnila kri iz pljuč. Odvedli so me v operacijsko sobo. Po operaciji sem bil štiri tedne v nezavesti. Ko sem prišel k zavesti, sem imel dve gumijasti cevi v grlu, skozi eno sem dihal ELK RIVER, Minn. — Prišel pesem s kora.'je čas, da obnovim naročnino, ki mi poteče ta mesec. Res, čas gre tako hitro! Prav danes je 30 let, odkar sem zapustila dom. Koliko spominov se obudi te dni. Kaj vse smo preživeli? Danes se človeku skoraj zdi never j et no. Časopisi bodo pisali o naši zgodovini oniih dni vsak po svojem mišljenju. Koliko smo se naučili od vseh preslanih grozot, včasih premišljujem in se mi zdi, da prav malo. Kako smo pozabili na mnoge dogodke, niso nas izučili, da strankarstvo in sovraštvo ne prinese nič dobrega. V časopisu vidim še vedno medsebojno kritiziranje tudi med sloveskimi ljudmi, kjer jih je več skupaj. Zakaj se bi še vedno delili v mestno gospodo in podeželsko rajo ali skupino manjvrednih? Zakaj se moramo še vedno ločiti v dve skupinii saj smo vsi šli skozi isto trplje-kjer je več Slovencev skupaj, ampak kjer so razdeljeni na dvoje, je pa žalostno. Povedati moram, da sem bila v Milwaukeeju par dni pretekli mesec in bila tako srečna, da sem bila tudi na prireditvi “Kresa” v Chicagu 12. aprila. Bilo je res vse izvrstno podano. Plesalci, narodne noše, res lepo je bilo! Vsa čast mladini, ki je nastopila! Če mi bo mogoče, se bom še kdaj potrudila, da bom še kaj tako lepega videla, četudi sem precej daleč od Chicaga ali Milwaukee! a in ni veliko prilik na razpolago. Res je lepo med Slovenci, če gredo skupaj in pripravijo stvari v veselje in zabar vo. Nekaj pa me je presenetilo v nedeljo, 13. aprila, ko sem poslušala Slovensko radijsko uro. Mislila sem sigurno, da je res slovenska, toda kako naj zasluži to ime, če pa je polovico angleškega. Čisto gotovo je med tolikimi mladimi ljudmi nekaj takih, ki bi po slovensko podali program. Kakršno koli vsebino ber namen, da se udeležimo procesije in tako pridružimo mašim nje?. Res je lepo, vernim ljudem v domovini ter z njimi in zanje prosimo za vse velike dušne in telesne potrebe narodov in Cerkve. Tako: V nedeljo, 1. junija, ob pol dvanajstih sv. maša in pc njej procesija sv. Rešnjega Telesa. Na svidenje tedaj! J. V. kisik, skozi drugo so me hranili j bi bilo treba prebrati ali pove- z mlekom, vzeli cev iz Po nekaj dneh so grla in jo porinili dati. Po moji sodbi ta ura ni bila slovenska, ampak mešana. naše misli in čustva ob tej priliki: poklonil se je padlim, oziral se na nas in naš položaj sedaj > in v prihodnosti, ki jo bo prevzela mladina. Bog je hotel, da je bil ob teh slovesnostih z nami mož, ki ima največje zasluge, da smo sploh mi slovenski begunci dospeli v to ameriško deželo: g. dr. Valentin Mer-šol st. Vodja prireditve, Janez Tominc, ga je v imenu vseh pozdravil in se mu po vsej pravici zahvalil. Na binkoštno nedeljo popoldne smo se zbrali pri Mariji Vnebovzeti. Ali ni pomenljivo, da smo bili pri Njej, ob kateri dala svojo dediščino. To bo po-! so se zbrali naši dragi pred 30 tem mladina gotovo po svoje | leti in upamo, da se bomo tam krojila, vendar je važno, dal zbrali mi vsi, ki hodimo po Kri- imajo mladi osnovno spoštovanje za ideale, za katere so stari živeli in umirali. To vprašanje komuniste doma zelo skrbi: vsak rod, vsaka ideologija in isti stuscvem potu proti večnosti? Tam je bila maša po novem h’* vendar starem načinu, edino pravem, ko vse sodeluje! Duhovniki so opravljali svoje mo- proiblem. Hvala Bogu, mladi litve posamič in skupno, 7 jih je vstajajo med nami, o katerih u- bilo! Pevci na koru pod vod- pamo, da nas ne bodo razočarali. Treba pa je obojega: narodnega ponosa in še bolj verske zavesti: to skupaj stoji in pade. Akademija je pokazala pravzaprav oboje: naša mladina v različnih skupinah in s pomočjo pevcev “Korotana” in “Slovenskih fantov” je izpovedala, da veruje v narodne in verske ideale, za katere so tisoči žrtvovali svoje življenje pred leti. Bilo je za starejše ne le zanimivo, ampak naravnost ganljivo poslušati govorico naših mladih: lepo, glasno izgovarjajo in pravilno. Prav nič ni motilo, če je tu in tam zazvenelo dolenjsko narečje, saj je dolenjska govorica osnova slovenskega knjižnega jezika in naši ubogi fantje in možje pred tridesetimi leti so govorili ta jezik, ko so klicali Boga in ljubo Mater Marijo za pomoč v zadnji uri! G. Jože Likozar je tolmačil in izražal v visoki in. izbrani besedi stvom spretnega organista »• Ivana Riglerja so peli in cerkev, polna, pisana v narodnih nošah, se jim je pridružila. Imeli sm° bralce komentatorje, strežnike, nič mi manjkalo, vsak je opravil svoje. In tudi pozdrav miru sm0 si dali: ta mir, ki ga svet ne more dati; prihaja iz večnosti i1) tja vodi: ne pozabimo na mir, ki je sad pravičnosti in vse drug0 se nam bo navrglo! Mladi so si izbrali svojega duhovnika, ki je maševal in govoril v njihoveb1 imenu in zanje: “Kakor naši veliki možje in fantje tako tudi m' živimo iz prepričanja in se ne °' bračajmo po vetru, kakor dela naš čas,” Tako je minilo, Pa ostalo je v naših srcih kot sp°' min, lep spomin. “Vse miue in vse ostane!” Minili so uas| junaki im glej, ostali so; miHl' bomo tudi mi, ali kar je v uaS in našem življenju dobrega, T0 po božjih načrtih in volji ostal0. Tako bodi! Jože Vovk VESTI Brezposelnost v Prekmurju Prekmurje je imelo vedno težave z zaposlovanjem svojih ljudi, tudi pod rdečo vlado ni nič boljše. Tako se daljšajo v zavodu za zaposlovanje v Soboti vrste iz dneva v dan, kot poroča “Delo” 6. maja 1975. Med 1400 nezaposlenimi koncem aprila je bilo 118 kandidatov s poklicno šolo, naglo pa narašča tudi število brezposelnih s končano srednjo, višjo in visoko šolo. Možnosti za zaposlitev prekmurske odvišne delovne sile v močnejših slovenskih središčih niso posebno ugodne, predvsem ne vlečejo skromni zaslužki, zaposlitve doma pa ni. Med brezposelnimi je precejšnje število zdomcev, ki so se v Nemčiji navadili velikih zaslužkov. Za sklepe se ne menijo Tako je ugotovilo predsedstvo Centralnega komiteta Zveze komunistov Jugoslavije na svojem zadnjem zasedanju pretekli mesec. Stane Dolanc je razlagal, da se gospodarskih sklepov za leto 1975 doslej niso skoraj nikjer držali in da tega ni mogoče mirno trpeti in gledati. Dejal je, da to sicer ni gospodarski kriminal, je pa zakonitost, ki povzroča škodo celoti na korist določenih skupnosti, pa naj so to delovne organizacije, občine, republike. Upam, da drugod ni tako! Po mojem, kar se objavlja za slovensko, mora biti to v celoti, ne na polovico, pol ptiča in pol miši kot netopir. Prav rada bi se letos udeležila kje kake 30. obletnice, a najbrže mi ne bo to mogoče. Pozdravljeni vsi pri uredništvu! Ivanka Kraljič Nafto iščejo Odkar se je nafta (olje) P°. dražila, so jo v Sloveniji zac° znova pazljivejše iskati. Pon°v no in po novih, modernejših hie todah stikajo za njo v Pomurj11’ pa tudi okrog Ormoža, v Sl° venskih goricah in Haloz^’ pripravljajo pa se na to tudi 1,3 Krškem polju in v Slovensk61*1 primorju. Strokovnjaki, ki so bili zkra ni pretekli mesec na posvetu Lendavi so mnenja, da so di za odkritje večjih nahajal15 ugodni. Na tuje na dnino Ped tem naslovom je “Del°( 14.. maja 1975 cibjavilo, da 3e . času od leta 1964 do 1974, t°re'1 v 10 letih, odšlo iz Slovenije 113 delo v tujino 81,437 delavc6^’ Med njimi je bilo kakih 25,0 sezonskih delavcev, ki so se čali domov, pa zopet odhajali u3 tuje. Poleg teh. uradnih odhod0^ je mnogo neprijavljenih, ko šli ljudje na tuje na svojo rok0, Jugoslavija je z nekaterimi eV_ ropskimi državami sklenila sebne dogovore o pogojih zap^ sljevanja njenih državljanov, ko z Avstrijo, Zah. Nemčijo, Ni- zozemsko, Belgijo, švedsko. Tudi elektrika dražja c Uradni list je objavil, da s° 1. majem povišane tričnega toka za 25%. cene 0' Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slove poslušajte v Clevelandu in lici Slovensko radijsko uro smi in melodije iz lepe SloVe11^ je” vsak večer od ponedeljki ^ petka na postaji WXEN-FM- 106.5 MC. katero vodita dr. G /■ Bili so borci, bili so Kristusova fronta Na Spominski proslavi 17. maja v farni dvorani pri Sv. Vidu je imel inž. Jože Likozar globok in tehten govor, ki ga prinašamo tu našim čitateljem. Naj ostane zapisan kot dokument dobe, da ne bo izzvenel v pozabo. | h ovni vodja in poglavar. V tem je najbolj ožarjena njih Slava in v tem je neizbrisno trajen njih spomin. Jože Likozar Slovenke im Slovenci! Kakor da je pomlad, ki ozeleni naravo, prinesla duha in novega navdušenja tudi v nas, se le v preteklih mesecih zganila vsa slovenska skupnost. Zvenela je beseda preko radia, govo-rdo je časopisje ter pričalo, da človek ne more prav doživljati In spoznavati sedanjosti, če je ne osvetli z lučjo, ki prihaja iz Preteklosti. Ako smo sledili te-mu, kar so mnogi iz svojega doživetja, pa tudi iz svojega prepričanja napisati o dogodkih iz leta 1945, se nam zdi nemogoče, k vsemu dodati novih, izvirnih Pogledov. Segamo zato nazaj, daleč v preteklost, preko leta smrti, ki je uničilo cvet sloven-skega naroda in iščemo oporišča v tistem čustvu, ki je prestalo Preizkušnjo časa, nasilja in preganjanja. Močnejša kakor smrt je ljubezen! S to mislijo v srcih je sloven-ska mladina pripravljala današnjo proslavo. S to mislijo se jim Pridružimo — v tej misli se ^družimo, ko obujamo spomine na dneve, strašne in tragične dneve, kot jih slovenski narod Se ni doživel v svoji zgodovini, sPomin n,a našo Kalvarijo. Res' ni moč pozabiti 12,000 slovenskih mož in fantov, ki so predi zadnjo kapljo krvi za svoje n naše prepričanje. Ne moremo nr ne smemo jih pozabiti! Ali — n® omadežujmo spomina nanje s knitim krikom po maščevanju. Naš spomin naj posvečuje ejja, da se nekoč združimo z njimi čisti in neomajni v prepričanju, za katerega so oni Pred tridesetimi leti stopali preko muk v smrt, a preko smrti . biavo. , Kar živi, umira. Smrt je torej astna vsem. Nihče ji ne uteče, iava pa more biti le prisluže-da- Naši junaki ,so jo zaslužili zapečatili s smrtjo, mi jo mo-^amo prislužiti z življenjem. Da v° i°rej naše delo in nehanje vastno, zajemajmo iz njihovega ^a ostnega konca pogum in iz ga poguma nam bo ostalo živ-^enje lažje in mirnejše. Kdor spozna resnico, nosi v °Jem srcu mir in se ne boji ašprotovanj. Mnogi prijatelji dobrotniki, ki smo jih našli v asi novi domovini Ameriki, so k° konca svojih dni živeli v ta- em miru. Ker je današnji dan °svečen spominu, postojmo ajprej pri njih. Kakor stebri Sq q W-U: msgr. Ponikvar, Father k^Uan, Ivan Zorman, Jaka De-evec> Anton Grdina, Jože Ne-v^n^cb in še drugi... Kljubo-1 s° nasprotnim vetrovom in ** v najtežjih časih stali ob g^ddk Čast in hvala jim, ki do-žiy ^0V rev°lucije ni30 sami do- pckl0: pa so jih razumeli! — Vseh °nimo se spominu tudi nnih, ki so hodili pot be- gupst gubi]; °111" Jili bni> ’ Ke ser je iztekel čas nji- va z nami, pa smo jih iz Vega boja. Na čelu je stal naš * voditelj, vladika škof dr. ka^riJ Rožman, ki je prvi po-a na lažnjivo krinko komu-gj.j a- Čeprav v stalni nevarno-Ustr^ izgubi življenje, je ne-be asen° učil. Dalje msgr. šker-tudi laiki kot dr. Miha IVa^ ’ Zdravko Novak, general ki'111 ^rezelj in še mnogi drugi, kiaS° umrli v zdomstvu, zvesti ra^ariskim idealom. Vse te mo-hiz"0 med žrtve komu- Pod u’ ^ePrav niso omahnili . r°glo. Vsi so črpali moči kon^6 ZaPU;ščine in v vseh je do do " Piki 0 ?a živela tolikšna ljubezen . 0rn°vine, da so vredni vrst-Padlim domobrancem. pr^^P^ninu tisočerih borcev c0; | bornUnizmu dodajmo no-sn rnlada življenja teh, ki VietaStli 2 nami in so padli v sv in prej v Koreji. Na tistj n&žin so zvezani z vsemi ki so padli ali bili po- morjeni na tleh slovenske domovine. Ljubili so svobodo kakor domobranci in četniki — slovenski protikomunistični borci — padli so za tisto svobodo kakor oni. Kje vse so še slovenske kosti? Po skritih gozdovih, na pokopališčih nekdanjih taborišč po Italiji, Nemčiji in Avstriji in v pepel sežgani, ki ga niti zagrebli niso. Vseh in vsega se spominjamo za letošnjo tridesetletnico. Švicarski svetnik Nikolaus von der Flue je zapisal: “Če premišljujem Jezusov smrtni boj, ki ga je prestal na križu, ne postanem žalosten, pobit in potrt, ampak sočutje napolni celo moje srce s tako sladkostjo, da se le-ta razlije v vse moje ude, živce in dele, ter jim da tako svežost, silo in živahnost, ki si jih ne morem razložiti.” Ko se mi spominjamo zadnje žrtve vseh naših hrabrih borcev, naj napolnjujejo našega duha ponos, zaupanje in ljubezen. To-troje in najbolj ter pred vsem — ljubezen. Po tridesetih letih se ne shajamo več na grobovih, da bi na njih žalovali. Danes proslavljamo spomin tistih, ki so nam kazali vzor domovinske ljubezni. Zahvaljujemo se jim za njihovo žrtev in se krepimo ob njihovem junaštvu. Zato so naši o-brazi danes resni, a seva z njih ponos, da smo med prvimi stopili , na pot, na katero mora danes svobodni svet, če hoče ohraniti svojo vrednost; ponos pa tudi, da smo iz svojega naroda žrtvovali predragocene žrtve, ki danes že rodijo bogat sad. Iz tega ponosa nam raste zaupanje. Prav po spominskih proslavah, kot je današnja, stopamo v svet, ne kot žrtve razmer, ampak kot sotvorci zgodovine. Po naših mrtvih gremo in bomo šli v širše, popolnejše, svetlejše življenje. S pričevanjem o preteklosti bomo pomagali vsem, ki so v vrtincih in zmedah. In ko gledamo, s kolikim prepričanjem je mladina stopila na pot pričevanja, zaupamo, da nismo na dnu, ampak da se dvigamo in rastemo. Moč drevesa je v njegovih vejah in veja mladine na slovenskem zdomskem narodnem telesu je močno pognala. Mladina bo v sebi in pred svetom vsak dan pozlačevala tisočere smrtne rane, v katerih so izkrvaveli naši bratje. S ponosom in vero v bodočnost zato gledamo svetu v oči. Bolečina nas je okrepila in iz nje brsti ljubezen, ta pa nas nagiba, da nadaljujemo duhovni boj, ki so ga bili mučenci, katerih se danes spominjamo. Junaki so bili. Hodili so pod praporom z naj lepšim napisom: Bog — Narod — Domovina! In resnično so v svojem nastopu postavili pred blagor naroda in domovine in tudi pred skrb za svojo osebno varnost — Boga. Kadar govorimo o naših padlih, vse preveč poudarjamo, čemu so nasprotovali, in, pri tem pozabljamo, za kaj so se borili. Proti komunistične borce jih imenujemo, namesto da bi jih imenovali to, za kar so z dušo in telesom stali. Bili so borci božji, Kristusova fronta. Ne kakor Valjhun in njegova vojska, ki je v preveliki vnemi in- v napačnem navdušenju morila malikom vdane Slovene, ampak možje, ki so spoznali, da je Sa-j tan izbral komunizem kot orodje za načrtno izpodrivanje krščanskih načel in vpeljevanje brezboštva. Sledili so Resnici; in ko so v boju podlegli, ni bil njih zadnji vzdihljaj razočaranje in obžalovanje, da so šli za resnico. Padali so v brezna,! preko ustnic pa jim je z zad-j njih dihom šla molitev k Bogu, ki je bil in ostane njih vr- DROBTINICE Pridnost več velja kakor kup zlata. * Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga. * Šest dni poštenega dela, potem bo nedelja vesela. Josip Stritar Lemoniske Milnice 1. “Zlata olimpijada/’ Nad 350 oskrbovancev desetih katoliških domov za onemogle v naši škofiji se je zib ralo 1. maja 1975 v Maryville Academy, Des Plaines, UL, k “zlati olimpijadi”. Tisti, ki so tekmovali v svojih. zavodih in dobili “Blue Rib bons”, so smeli potem tekmovati v “Golden Olimpics”. Leo Duffin, 77 let, in Lester Stephen, 82, sta zmagala v igranju biljarda. Mr. Duffin je sprejel iz rok kardinala Cody-a trofejo za Alvernia Manor. Z našimi o- RIBA ZAZVONI — Vneti ribič-trnkar je navezal vrvice svojih trnkov tako, da vselej, ko se kaka riba ujame, zazvoni posebej nameščen zvonec. Slika je bila posneta na bregu Michiganskega jezera v Chicagu. skrbovanci je bila s. M. Cecilia Adamich, predstojnica. Umljivo, da smo vsi ponosni na naše stare junake, ki nočejo sedeti na zapečku in se še vedno zanimajo za šport. Ko grem skozi TV sobo, vidim, da tudi ženske od' prejo televizor, da gledajo baseball, football in basketball, da se zanimajo za šport. Pri nas tvorijo večino ženske. 42 jih je in samo 6 mož. Oc 7. maja do 21. maja so razstavljale v “Museum of Science anc. Industriy” krasna ročna dela vseh vrst. Seveda so sprejeli dela samo tistih, za katere so jim sodniki dali “blue ribbons” ali pa spričevala. Vsa umetnost pa je morala biti originalna. Naše oskrbovanke, ki so dobile “blue ribbons”, so: Anna Hitney 2, Catherine Johnson, Gertrude Mitchell in Wanda Skoney. Častno spričevalo: Catherine Philip (Slovenka, New York) in Eloise Weaver. Vsem nagrajencem naše čestitke! * 2. K prazniku presv. Rešnjega Telesa: Srce Jezusovo v zakramentu ljubezni, naša naj večja tolažba. Katoličani verujemo v priču-jočnost Jezusovo v tabernaklju. Verujemo, da je to isti Kristus, ki je nekoč hodil po zemlji in delil dobrote. Nobenega ni odklonil, prezrl, se obrnil od njega. Vsi, ki so se mu približali z vero v srcih, so bili uslišani, pa naj je bila zadeva še tako zapletena in obupna na pogled. Sama dobrota, milina, ljubeznivost, sočutje, usmiljenje, razumevanje ga je bilo. Ali ni ob grobu prijatelja jokal? Ali mu ni žalost matere vdove segla v srce? Ni ji bilo treba prositi, naj ji obudi sina. Ali je zaprl srce Jauru? Vrnil mu je hčerko v življenje, še večje čudeže je vršil v dušah svojih rojakov. Cahej, skopuh, morda tudi goljuf, se v trenutku spreobrne, ko sliši vabljivo besedo iz Jezusovih ust. In grešnico, ki jo je ves Jeruzalem obsojal, njegovo “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase« vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozria, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” Bsaagsaa usmiljenje obudi iz greha, da zaživi v novo življenje, v naj-večjo svetost. Magdalena postane prijateljica njegove Matere in njegova učenka. Mnogo je-takih vzgledov v evangeliju, ko je pokazal svojo božjo in obenem svojo človeško naravo, z vsemi njenimi krepostmi in čednostmi. Zato mu je tudi Oče dal javno priznanje: “To je moj ljubi Sin...” Zdaj, ko je Jezus poveličan v nebesih, še vedno časti in razveseljuje Očeta na zemlji. Skril se je pod podobo kruha in vina. Zaprl se je v tabernakelj, da do konca sveta vrši svoje poslanstvo dobrega Pastirja, da iz bližine vabi duše k sebi, da se okoristijo z njegovo pričujočnostjo. Njegov cilj je bil in je vedno še posredovanje med Očetom in nami na zemlji, voditi v svetost. In s tem še vedno izpolnjuje O-četovo voljo, da še vedno lahko reče: “To je moj ljubi Sin, ki me razveseljuje.” Je še vedno dobri Pastir, kot se je sam imenoval, ki čaka duš, da bi jih vodil na dobro pašo. Ne samo čaka, naravnost zasleduje jih svojo ljubeznijo, da jih najde, ako so zašle. Hrepeni po njih ljubezni in vrnitvi, da bi jih mogel kot trofejo pokloniti Očetu. Njegovo Srce v presv. Evharistiji še vedno deluje, kot je delovalo nekoč v Palestini. Seveda sedaj nevidno, mistično. Še vedno otira solze vsem, ki se mu približajo z žalostjo. Lahkih korakov potolaženi odhajajo, Njegovo Srce je večje kot najhujše zemsko gorje. Kar je težkega, spremeni v lahkoto, gren-kost v sladkost, onemoglost v moč, žalost v veselje. Sv. Evharistija postane v solzni dolini košček nebes. Tu je mir, veselje, neminljiva sreča, ker je Jezusovo Srce vir vsega dobrega. Če pridemo k njemu potrti, nas dvigne k sebi, da pozabimo na žalost. Kadar skušamo pred tabernakljem izliti svoje srce, posebno še, kadar prejmemo sv. obhajilo in govorimo z njim o naših najbolj intimnih zadevah; ko se vdamo v njegovo voljo; bomo našli tolažbo v žalosti, strah se bo spremenil v zaupanje, trpljenje v veselje, mlačnost v gorečnost, mehkuž-nost v odpornost... Ako pa iščemo tolažbe pri ljudeh, bomo večkrat razočarani in bomo takrat lahko rekli: “Iskal sem tolažbe, pa je nisem našel.” Jezus pa nikoli ne razočara. V njem je zdravilo; on spremeni trpljenje v zasluženje. Zdravniki in uradniki imajo določene ure za sprejemanje strank. Pri tabernaklju nikoli ne potrkamo zaman. Jezus je vedno “doma”, kot je bil tudi nekoč vedno na uslugo, ko je še učil. . . Da, takrat je o-zdravljal bolezni; v tabernaklju ozdravlja duše in njih slabosti. Izganjal je hudobne duhove — zdaj varuje duše pred njimi. 0-zdravljal je gobavce — sedaj očiščuje duše, da se svetijo v snežni belini. V puščavi je nasitil tisoče lačnih s kruhom — zdaj hrani svoje verne z angelskim Kruhom. Tam je obujal mrtve — tu dela še večje čudeže, da obvaruje duše večne smrti. “Kdor je moje Meso in pije mojo Kri, ima večno življenje...” Grešniki, mlačneži, svetniki, vsi brez izjeme smo vedno dobrodošli pri Jezusu. Če bi kdo dejal, da ima Jezus sedaj drugačno Srce, ko je njegovo Telo poveličano, bi mu delal krivico. Z vidika odnosov do Očeta ga še vedno ljubi, kot ga je ljubil pred stoletji. Ista čustva goji do svojih tudi sedaj, kot jih je nekoč gojil do človeštva — zato, ker je Bog in človek. Kot Bog se ne spreminja, torej se tudi njegovo Srce ni spremenilo, ker je Srce Besede. Poskušajmo razumeti in verovati, da je v tabernaklju isti Beg in človek, ki so ga molili angeli nekoč in ki še tudi sedaj obdajajo v adoraciji njegov šotor. Mi mu pa dolgujemo češče-n j e, molitev, vero, zaupanje, spoštovanje in ljubezen. Res, srečni so bili Judje, ki so smeli poslušati Jezusove pridige, mu slediti, se diviti njegovim čudežem in biti deležni njegove dobrote. Mnogo srečnejši smo mi. Njegovi poslušalci in občudovalci niso mogli biti z njim povsod, ob vsakem času, kadar bi hoteli. Mi pa ga imamo vedno med nami, če le hočemo. Kdo izmed Judov ga je smel povabiti v svoje srce? Kdo ga je smel prejeti v sv. obhajilu? Ni-kdo! Niti apostoli — šele, ko se je poslavljal od njih, so ga smeli enkrat prejeti. Cahej ga je povabil v svojo hišo — a evharističnega srečanja in gostije ni mogel z njim praznovati, kot jo moremo mi obhajati. Ko bi mi mogli vsaj malo slutiti in razumeti, kako zelo hrepeni evharistično Srce se združiti z nami! Kako zelo želi našega srečanja z njim, naše bližine, da bi mogel vliti tolažbe v naša često tako žalostna, potrta srca . . Da bi nas mogel opogumiti za nadaljne duhovne boje; da bi nas mogel navdušiti za dobro, da bi nas mogel podpreti v slabosti; da bi nam vlil zaupanja v svojo dobroto; da bi nam mogel pomagati v trpljenju in odvzeti bolečini ostrino. Vse, po čemer človeško srce hrepeni, najdemo vedno v evharističnem Srcu. Vabilo Jezusovo: “Pridite k meni” velja vsem ljudem, ker smo vsi poklicani v svetost —• ne samo duhovniki in redovnice. V tabernaklju bije božje Srce za nas vse... Danes je praznik sv. Paskala, frančiškanskega brata, zavetnika evharističnih kongresov. Priporočimo se mu, naj -nam izprosi vsaj malo take ljubezni do Evharistije, kot je gorela v njegovem srcu. Ko je ležal v krsti med pogrebno mašo, je še enkrat odprl oči, da je pozdravil sv. Hostijo, ki je bila celo njegovo življenje vsa sreča, vsa nebesa. Pravijo, da je še v grobnici zaropotal, ako se zakri-stan ni poklonil, ko je šel mimo oltarja. Kako bi ropotal šele sedaj po naših cerkvah! s. M. Lavoslava -o- ZA SMEH “Stric, ali ne stoji v Svetem pismu, da je treba hudo poplačati z dobrim?” “Da, Mirko!” “Potem pa mi daj dolar. Tvoja očala sem razbil...” MAU OGLASI NAPRODAJ V EUCLID hiša z štirimi spalnicami za eno družino, IV2 kopalnica, velika jedilna soba, ognjišče v sprejemni sobi. Garaža za dva avta. Se proda za $45,000. Kličite 943-3660 (85) Iščejo stanovanje Štiri-članska slovenska družina išče stanovanje v okolici cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Kličite 681-7758 (85) V NAJEM opremljena soba s kuhinjo se odda moškemu na 1523 E. 41 St. 391-4026 -(84) WANT TO BUY Small Tape Recorder, 3” Reel-to-reel, AC current; must be in good working condition. Call 361-4088 mornings only. Ask for Frank. (x) Help Wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’* Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available (x) GOOD OPPORTUNITY Good opportunity for one person ,or man and wife to manage bar of a Slovenian Home. Call any day after 6 p.m. — 442-0142 (Area Code 216). (87) Karl H. Waggerl LETO GOSPODOVO Roman PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ Le mene same niso mogli polo- zemlje, saj vendar nisi krt! Bo žiti v jamo, vidiš, to jim ni us- že prišla, zanesi se na to, to upi-pelo. Nekaj mesecev so me lju- ranje je samo ženska navada. dje porivali od hiše do hiše. Kaj neki je bilo početi z deklico, še hrane nisem zaslužila. Ob lakoti in palici je šlo pol leta mimo oh, tega sem se učila že s svojimi šestimi leti, poprijela sem za vse, kjer sem kaj mogla, pri pranju in v hlevu, samo nikoli ni bilo zadosti. Končno se me Pa je ona že doktorju pisala, v mestno bolnišnico. Neopazno zdrči leto v jesen. In pridejo svetli dnevi, polni mehkega sija, še prav nič žalostni. Lastovke se zbirajo v listju češenj, čisto mlade so med njimi, ves dan se pehajo in vadijo svoje peruti za veliki polet. V le- je usmilil neki brusač in me vzel j ščevju čepe veverice, zadovolj-s sabo v drugo vas, morebiti je no mlaskajo in vrtijo rjave ore- bil ondi kdo od onih, ki so poz- he med svojimi urnimi šapami, nali ime moje matere. Neko so- zunaj po praznih poljih se podi rodštvo sem vendarle morala imeti v vsem okolišu. ■ Toda ne, nikogar ni bilo najti v tisti vasi, tudi v naslednji ne, in zato sem ostala kar pri brusaču, vozila sem voziček in hodila po hišah za škarjami in polomljenimi dežniki. To ni bil moj najslabši čas, pravi Agata, če mislim na brusača, samo pil ga je preveč in potlej je metal za mano svoje nože. No, in ko mi je bilo deset let ali že dva- veter. človek misli, da je to še poletna sapica, saj ta čas hodiš še golorok po travnikih in v hrbet čutiš sončno toplino, pa ti prinese veter nenadoma nekaj pred noge, prvi rumeni javorjev list, samo enega. Vzameš ga s sabo in zatakneš za klobuk, ker je tako žilnat, ali čez nekaj dni je izgubil svojo vrednost, takih je pod drevjem vse polno. Krompir kopljejo iz zemlje, zadnji poljski sad tega leta, ne najst, vsekakor sem dobro zra- tako svet in spoštljiv kakor žito, sla za svojo starost, tedaj se je ali kljub temu je to blagoslov, spet nekaj zgodilo. Ne vem, ka- pozen milosten dar Gospodov, ko naj ti to povem, brusača je ko je bila zemlja že polna trnja obsedel hudobec ali kaj takega, in prekleta. V teh tednih je In bežala sem pred njim sredi noči, to ti mora biti dovolj. Takrat sem poznala pota in steze, prišla sem daleč okoli v letih svoje mladosti, tudi v mesto, David, tja, kjer je zdaj tvoja mati. Da, le nikar ne misli, da stojim že pd nekdaj tule v svoji prodaj alnici. Mnogo sem naredila, pravi kramarica, prikopala sem se do tako rekoč poštenega jmena. Samo svoje oči odpri, na pokopališču ga lahko bereš! Tam leži kramar pod kamnom In čaka na Agato, ali nje ni. Grobar ga mora leto ‘za letom kar naprej tolažiti. Potrpi, mu pravi, ne vrtaj mi zmeraj lukenj iz ^CHICAGalul AIR CONDITIONING Sales-Service-Installations. Com mercial & Residential. Call us and save $ $ $ H & S AIR CONDITIONING 2839 S. Harvey, Berwyn 788-3730 BILLER TYPIST We need someone to process orders, type invoices and perform other related duties. Figure aptitude and good typing essential. Experience preferred, but will train right person. Pleasant working conditions, company paid health and life insurance. Call Paul Agronin 722-2900 ARMAC ENTERPRISES 444 W. Ferdinand an equal opportunity employer mnogo zglednega dela. Gnoj izvažajo, v vsem okolišu močno diši po zdravi prebavi. Vaščani stoje v štirih po skednjih in zložno mlatijo prav do hladnega večera, tako doni, kot bi v mraku dirjalo skozi krajino težko podkovano kljuse. Žito privablja vrabce in miši, za temi še podlasice, in povsod po potovcih čepe site mačke, zro bolestno predse in bljuvajo, da bi se kamen usmilil. Župnik hodi po sadovnjaku gor in dol, bere brevir in pri tem škili za jabolki, dokler mu ni moči več zdržati se in si opaše predpasnik in stopi na lestvo. Spodaj stoji David in jemlje jabolka iz mreže. Vsakega posebej odrgne s krpo, da se sveti, | preden ga položi k drugim v j jerbas, in gorje, če ima eno sa- j mo črvivo luknjico, takoj zgine ‘ brez usmiljenja v Davidov hlač-' ni žep. Včasih tudi župnik zgrabi zraven, vse, kar pade, je ta- j kisto neizpodbitno Davidova last. Toda zadnje jabolko od sle- hernega drevesa prinese župnik pata v zaprežne vrvi in pod ko- sam dol. Z rokami ga prelomi na dvoje, in če se je v presečišču lepo preklalo je dobro znamenje in pomeni, da Bog ne bo nikogar odpoklical iz hiše, dokler ne bodo snedli zadnjega jabolka. Če imaš močne palce in si dober hišni oče moreš sebi in svojim pomagati na ta način do svetopisemske starosti. Najlepše pa je delo pri plugu. Nekega jutra gre župnik v ko-larnico in si obuje svoje cevaste škornje. To se zgodi samo dvakrat v letu, spomladi in jeseni, ves drugi čas vise škornji na klinu v kolarnici. Župnik jih potrebuje, da ima trdno stojo v brazdi, ali pa jih morebiti nosi le zato, ker je tudi njegov oče oral v škornjih, tako se je bil naučil. David prižene vola iz hleva in ju vpreže; vajena sta svojega dela počasi se obračata in sto- žo se jima premikajo mogočne kosti. Tudi njun korak je počasen, poln miru in potrpežljivosti, tako bi vlekla kar naprej prek vseh ograj do konca sveta, če bi David ne hodil ritenski pred njima. Ustavi ju njegov klic ali prijem za roge. Zmeraj nekaj žvečita v bledih gobcih, neko zeleno peno; in iz oči jima sije tiha otožnost, pa nista prav nič žalostna, samo neskončno miroljubna in nežna v svojem volovskem čustvu. Župnik potisne lemež v trdo ledino, črna in sočna zemlja se odpre in prične se dolgo popotovanje, ne pustolovsko v širni svet, marveč korak za korakom v ozke četrti njive. Nežika hodi z vilami zraven pluga, gleda, da je črtalo čisto in pazi na to, da se gnoj enakomerno porazdeli. Iz brazd se dviga lepo dišeč vonj, to je močan duh kakor po novo pečenem kruhu, po nečem redilnem, in taka je tudi gruda sama, lahka in drobljiva v roki. Krog vprege prijazno skakljajo ptiči, in tam od zadaj nekje vabi petelin svoj kokodakajoči rod na polje; ni malo na to ponosen, da je kaj takega odkril: blagoslovljeno krajino deževnikov in ogrcev. Dan zatem, branajo in potlej njiva nekaj časa počiva, da jo prepoji rosa in rahel dež, preden začne župnik sejati. Nazadnje zatakne sredi njive blagoslovljeno velikonočno oljko. Svoj kruh je zaupal zemlji, zdaj pa je treba prositi Gospoda, da ga bo čudežno pomnožil. (Dalje prihodnjič) Najstarejša tvorba OKLAHOMA CITY, Okla. — Trdijo, da so Arbuckle gore ena najstarejšjh zemeljskih tvorb v ZDA. SLADKORČKI? — Ne, pač pa vzorci ustnih ličil v podjetju Merle Norman v Los Angelesu. Up, fant stil! not enough Soviet trade with main western partners (imports and exports) 3ŠL "J '12 — l m. 4 C -1 r 6 f U- 88888 li T971 % increase ' 1974on 1973 ▼ +60-4 HOLLAND -360 UNITED STATES , +24-5 BRITAIN I -.1 +85-2 ITALY , +30-3 FRANCE +98-2 FINLAND ' 4 +67 0 JAPAN v „ WEST +82-6 GERMANY 1972 1973 1974 - ------------ London Economist News Service AMERIŠKI DELEŽ SE JE ZMANJŠAL — V sovjetski mednarodni trgovini sta lani močno porastla deleža Zahodne Nemčije in Japonske, med tem ko je delež ZDA padel za 36%. (Primerjaj sliko.) ZMAGOVALCI — Peter DePaolo, ki je zmagal pri Indianapolis 600 leta 1925, si ogleduje glave zmagovalcev teh dirk na Borg-War ner trofeji. Kraljica letošnjih dirk 19 let stara Kathryn Ball kaže njegov napis. NO VICE- z vsega svefa NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive ELEGANTLY COTTON—Feminine, romantic and definitely cotton. This El Buzon design for Maid of Cotton Kathryn Tenkhoff combines the lustre of polished cotton with the influence of Eastern color and motif for a show-stopping ballgown. Double ruffles form the collar and cuffs, and the waist is accentuated with a cummerbund above the full, flowing skirt. Brilliant hues of scarlet, violet, indigo, and blue are starkly contrasted on the black ground. S I vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103