NŠK razmišlja o preustroju in selitvi Naš intervju: mlada tolmačica Dana Čandek Predaja Trgovskega doma v mesecu maju Primorski št. 76 (20.704) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 31. MARCA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , V noči svetlobe življenja Dušan Jakomin, duhovnik Temina noči je le v ozadju. V tej noči se dogodek odvija v svetu božjega in potreben je božji dar, da ga sprejmeš v celoti, toda ta dogodek je v svojem bistvu tesno povezan s človeškim življenjem, s človekovo usodo: ob koncu sveta bo tudi moje vstajenje. Velikonočna svetloba je podobna svetlobi božične noči. Tedaj obnavljamo Gospodovo rojstvo, v tisti noči vstopa Bog v naše zemeljsko življenje v spojitvi zemlje z nebesi. Nihče ni videl Rojstva - videli so Dete. Nihče ni videl Vstajenja - videli so Vstalega. Očividci so pričevali prepričano z besedo in nato z življenjem. Danes vernik v duhu vere sprejema to jasno in odločno pričevanje in ga izpričuje v svoji dobi, ker brez vere v vstajenje ni vere in ni vere brez sprejetja te največje resnice. In ta vera spremlja vernika vse življenje . Prenova, prerojenje, vzklik iz korenin, življenje, sprejem nemogočega, ki je samo pri Bogu mogoče. Vse to je vstajenje, vse to je Velika noč: sporočilo življenjske moči. Ne pride nikakor v poštev geslo »extra omnes« v smislu »proč, kdor ne veruje«, ker smo vsi »notri«: v trpljenju, v preizkušnji, v vsakdanjosti, v želji po novem, v želji po vstajenju, po prerojenju, po resničnem izboljšanju družbenega življenja, po odpravi krivic. Ne moreš verjeti v vstajenje? Veruješ v Njega in v Njegove besede, obdan z Njegovo ljubeznijo. To ni vera za en dan, ob praznovanju Velike noči. To pričevanje se ponavlja vsako nedeljo v letu, pravzaprav vsak dan. (Nadaljevanje na 2. strani) italija - Strokovni skupini za reformne predloge Napolitano ne odhaja Nova vlada še skrivnost KOCIJANČIČ »Nujna prenova na levici in med Slovenci« TRST - Igor Kocijančič (na sliki) po desetih letih zapušča deželni svet. Z Riccardom Illyjem je bil svetnik večine, s Tondovo upravo pa predstavnik opozicije. Kocijančič, ki se vrača na svoje delovno mesto na prefekturo, v intervjuju za naš dnevnik govori o hudi krizi italijanske in deželne levice, ter o nujnih spremembah, za katere bi se morala odločiti tudi slovenska manjšina. Zastopnik Mavrične levice ocenjuje tudi posledice izločitve liste Levice z deželnih volitev. Kocijančič se ne opredeljuje o volilni kampanji, pač pa že naprej zavrača možnost, da bi Stranka komunistične prenove pozvala svoje pristaše k bojkotu volitev. Na 13. strani Carina naj ostane na Proseški postaji Na 2. strani Župani iščejo pot iz ohromitve EZTS Na 8. strani Spet zamude za doberdobsko šolo? Na 10. strani Kotalkarica Martina Pecchiar zdaj prvič med članicami Na 21. strani obvestilo Tiskani PD šele v sredo, jutri na spletu Naslednja številka Primorskega dnevnika bo izšla šele v sredo. Razlog za to so varčevalni ukrepi, ki jih je zaradi finančnih težav uvedel založnik dnevnika in zadevajo tudi ukinitev prazničnega dela na nekatere praznike. Med te sodi tudi velikonočni ponedeljek. Ker PD tudi ob ponedeljkih ne izhaja, bomo skušali vrzel vsaj delno zapolniti z našo spletno izdajo, ki bo v ponedeljek objavljala najnovejše vesti. Zanje bosta skrbela dežurni novinar in stavec. Bralcem želimo zadovoljne velikonočne praznike in prosimo za razumevanje. RIM - Predsednik Giorgio Napolitano (na posnetku) bo ostal na položaju do izteka svojega sedemletnega mandata, torej do srede aprila. Do tedaj bo vlado s polnomočnimi pooblastili vodil predsednik v odstopu Mario Montio, čigar vloga je od včeraj precej okrepljena. Napolitano torej ne bo odstopil, kot je namigovala glavnina italijanskih medijev, pač pa je včeraj popoldne zaprosil dve skupini osebnosti za oblikovanje reformnih predlogov. Skupini bosta v torek pričeli z delom in ni izključeno, da bo to osnova za program nove vlade. Kviri-nal je s tem pridobil na času, novo vlado, če se bo sploh rodila, pa bo najbrž imenoval Napolitanov naslednik ali naslednica. Na 22. strani Od danes spet poletna ura 2 Ponoči je začela ponovno veljati poletna ura. Ob 2. uri je bilo treba kazalce pomakniti za uro naprej. B Poštenost in transparentnost COl'XT® matERASS Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. CAO/ vzmeti € 476,00 - dvop. /0 €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. ~JU /0 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. cA0/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0 € 49,00 ™ €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 - 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 9771124666007 554 Nedelja, 31. marca 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Predvideni odhod carine s Proseške postaje je razkačil zgoniškega župana Mirka Sardoča. »Ukinitev carinske službe na Proseški postaji je nepojmljiva! S tem se odvzema možnost delovanja podjetjema, ki sta zadnja leta mnogo investirali v razvoj svojega poslovanja.« Na tistem območju delujeta dve podjetji: Interland in F.lli Prioglio. Ukvarjata se s špediterstvom in logistiko, Interland pa je razširil svojo dejavnost tudi na skladiščenje in uredil tudi parkirišče za tovornjake iz vzhodnoevropskih držav. Podjetji imata kakih 70 zaposlenih. Napovedani odhod carine bi v mnogočem zamajal delokrog obeh podjetij, kar bi znalo negativno vplivati na zaposlitveno raven. Ko je zgoniška občinska uprava pred nekaj meseci izvedela, da namerava carina zapustiti poslopje, v katerem deluje že desetletja, se je takoj aktivirala. Osebje tehničnega urada je skupno s špediterjema skušalo poiskati rešitev. Carina se je odločila, da zapusti Proseško postajo, potem ko ji je podjetje italijanskih železnic, lastnik stavbe, sporočilo, da bo morala odslej plačevati najemnino za prostore, in sicer 40 tisoč evrov letno. Občina in špediterja sta poiskali alternativno lokacijo. Najprej je bila ponujena možnost preselitve carine v opremljeno montažno hišo. Pred kratkim sta podjetji v sodelovanju s pristaniško oblastjo dobili druge, še bolj primerne prostore. Carino naj bi preselili v zgradbo, v kateri je - pred stečajem - delovalo podjetje Tomaso Prioglio. Pristaniška oblast je na dražbi kupila območje, na katerem je delovalo to podjetje, in dala prostore na razpolago carini brezplačno. Med ogledom poslopja so predstavniki carine ugotovili, da so prostori primerni za njihovo delovanje, so varni in odgovarjajo vsem zakonskim predpisom. Kazalo je, da se bo zadeva za vse ugodno rešila, po nekaj dneh pa je špe- Levo del uslužbencev podjetja Interland; spodaj poslopje na Proseški postaji, v katerem deluje carina kroma diterje (in pristaniško oblast) presenetilo novo sporočilo: meddeželna direkcija carine iz Benetk se je odločila, da - kljub temu - zapre sedež carine na Proseški postaji. Za župana Sardoča je ta sklep »skregan z logiko«. Proseška postaja je strateškega pomena za razvoj tržaškega gospodarstva. Nahaja se v neposredni bližini tako železniških kot avtocestnih povezav. Pristaniška oblast je tam odkupila območje, ker ga želi izkoristiti za razširitev svojega delovanja. Odhod carine bi onemogočil nadaljnji razvoj tistega predela. »Kaj takega ni mogoče dopustiti,« je ocenil župan Sardoč in napovedal takojšen poseg tako pri vodstvu italijanske carine kot pri tržaški prefektki. M.K. DEVIN-NABREZINA Od torka dalje javna v • I v • srečanja z občani o regulacijskem načrtu Pred odobritvijo Variante št. 27, ki spreminja veljavni Občinski regulacijski načrt (OSRN), namerava devinsko-nabrežinska uprava prirediti vrsto javnih srečanj, da bi prisluhnili občanom. Na sejah bodo predstavniki občine predstavili predpise, mnenja in zadržke dežele FJK in pripombe posameznih občanov. Kot poudarjata župan Vladimir Kukanja in podžupan Massimo Veronese si prizadevajo, da bi bili občani obveščeni, poučeni in soudeleženi pri izbirah namembnosti območja, na katerem živijo. Oba v vabilu občanom še navajata, da so se v volilni kampanji obvezali, da bodo vnesli pomembne spremembe v upravljanje urbanističnih in načrtovalnih instrumentov in zdaj dano obljubo uresničujejo, ko še ni minilo leto od umestitve. Javna srečanja bodo: v torek 2. aprila ob 20.00 v Ce-rovljah v prostorih bivše šole za območja: Cerovlje, Mav-hinje in Slivno; v sredo 3. aprila ob 20.00 v Vižovljah v Športnem centru Vižovlje za območja: Sesljan, Vižovlje, Naselje Sv. Mavra; v četrtek 4. aprila ob 20.00 v Nabrežini v Kamnarski hiši za območja: Nabrežina, Kamnolomi, Postaja, Križ, Breg; v ponedeljek 8. aprila ob 20.00 v Med-jevasi v gostilni Da Pino za območja: Medjavas, Štivan; v torek 9. aprila ob 20.00 v Devinu na sedežu pevskih zborov za območja: Devin, Ribiško Naselje; v sredo 10. aprila ob 20.00 v Šempolaju v hiši Albina Škerka za območja: Šempolaj, Prečnik, Praprot, Trnovca. DOLINA - Med letošnjo zimo Posuli 70 ton soli Dolinska občinska služba se je ob slabem vremenu, ki je zadnje mesece večkrat prizadelo domače kraje, res dobro obnesla. Tako je ocenila županja Fulvia Premolin v svojem poročilu na začetku zadnje seje občinskega sveta. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bila občinska služba letošnjo zimo še posebno aktivna, je poudarila. Služba je zadevala dejavnost štirih šoferjev, ki jih je županja izrecno imenovala: Mitja Vo-dopivec, Fausto Di Donato, Matija Bandi in Davide Be-vilacqua. Koordiniral jih je odgovorni oddelka za gradbene investicije in okolje. Da bi bili kos metežem in poledicam, so delavci opravili približno 150 nadur, med katere ne gre šteti nadurnega dela koordinatorja, ker jih delovna pogodba ne predvideva, a je bil kljub vsemu vedno na razpolago. »V dneh, ko je bilo stanje posebno težavno, so delavci v nekaterih pri- Fulvia Premolin merih delali do treh ponoči, zgodilo pa se je tudi, da so se odpravili na delo ob štirih zjutraj, da bi zagotovili prevoznost glavnih cest po vaseh,« je poudarila Pre-molinova. Posege so opravili z dvema opremljenima voziloma, ki pa sta se zaradi dotrajanosti večkrat pokvarila, zaradi česar so bili posegi nekajkrat pozni. Prav ob zadnji poledici je bilo manjše vozilo neuporabno in se ga ni dalo popraviti zaradi težav s proračunom. V zimski sezoni so na Dolinskem za posipanje porabili kar 70 ton nepakirane soli, ki jo je občina kupila po ugodni ceni od podjetja, ki skrbi za dobavo soli za vzdrževanje cest na celotnem področju slovenskega Primorja. Poleg tega so razdelili še tisoč 25-kilogramskih vreč soli za posipavanje javnih površin. Skupni strošek vseh teh dejavnosti je znašal kakih 15 tisoč evrov. kroma Dokumentarni film na STV RAI 3 bis Jutri bo na STV ob 20.50 na sporedu celovečerni dokumentarni film Alma M. Karlin - Samotno potovanje, ki je v produkciji agencije Cebram iz Ljubljane nastal leta 2009. Režiserka Marta Frelih je v njem prikazala življenje in delo pisateljice, pesnice in popotnice iz Celja, ki se je leta 1919 odpravila na daljni zahod ter obšla celo zemeljsko oblo. Domov se je preko Japonske in Indije vrnila 8 let kasneje, medtem pa je o svojih pustolovščinah poročala v številnih knjigah in časopisnih člankih. Film je na 12. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljši dokumentarni film in nagrado Vesna za najboljše kostume, ki jih je pripravila prav režiserka Marta Frelih. V glavni vlogi nastopa Veronika Drolc, direktor fotografije je Rado Likon, koscena-ristka in dramaturginja pa Vilma Štritof. Jutri vabi Naravoslovni center v Bazovici Na velikonočni ponedeljek bo v Bazovici od 9.00 do 17.00 ure odprt Naravoslovni didaktični center. To bo priložnost, da se obiskovalci srečajo z Deželno gozdno službo, ki upravlja center, in si lahko ogledajo nove in sodobne didaktične pripomočke, ki razkazujejo lepote Krasa in problematike naravnega okolja. V centru bo osebje razdeljevalo letak z vodnikom po novi pešpoti »Vodni gozd«, ki ga je Naravoslovni didaktični center izdelal v sodelovanju s tržaško univerzo in italijanskim alpinističnim klubom. Ta pešpot povezuje center iz Bazovice s Sprejemnim centrom v Boljuncu in vodi izletnika po vodnih točkah, naj si bodo to vodnjaki, vodni zbiralniki, gozd, škraplje, ledenice, kali, vse do reke Glinščice. V posebnih prostorih je na ogled še trenutna razstava Majde Pertotti »Emozioni«, ki preko skrbnega hiper realističnega nanašanja barv na platno, odkriva obiskovalcem lepote našega okolja. Kdor namerava pustiti doma avtomobil, se lahko do Bazovice pripelje z avtobusom številka 39. Nadaljevanje uvodnika Te vere ne označuje pasivnost, neploden irenizem, ker odpira srce, odpira razumevanje sveta, se odpira človeku, bližnjemu, predvsem tistemu, ki ga tarejo stiske in ki potrebuje pomoč. Beseda vstajenje je vezana obenem na plodovitost, na rast.Vsakič praznujemo Veliko noč v prvem cvetju, v prenovljeni pomladanski naravi, ko vse govori o prenovljenem življenju v uresničevanju vsega, kar je lepo in dobro. Prenovimo tudi mi sami sebe. Potem: veselo Veliko noč! Dušan Jakomin, duhovnik 09206300 c med i a KR£AHWIo ofcUKoVANJE REALIZACIJA ZAUŽNIflVo, TOciToPliJE IN PREVAJANJE www.tmedia.it termo! Alternativne energije Fotovoltaični sistemi Sončni kolektorji in toplotne črpalke OBRTNA CONA DOLINA 547/1 (TS) info@termoideale.it www.termoideaie.it POOBLAŠČENI ZA PREGLEDE PEČI IN NAPELJAV PO ZAKONSKIH PREDPISIH Hu Geom. GIANCARLO FORAUS ^^pOMOJECNiCA 4 Nedelja, 31. marca 2013 TRST / manjšina - Predsednica Martina Strain na seji vodstva SKGZ NŠK razmišlja o preustroju in selitvi v narodna domova »Nekatere ocene postavljajo v slabo luč odbor knjižnice in vnašajo zmedo« Ob hudi finančni in prostorski stiski Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Trstu je vodstvo SKGZ povabilo na sejo izvršnega sveta predsednico NŠK Martino Strain, da bi dobilo jasno in popolno sliko stanja. V javnosti se namreč pojavljajo nekatera mnenja in ocene, ki mečejo slabo luč na člane upravnega odbora NŠK in ki gotovo ne pripomorejo k reševanju konkretnih problemov, kvečjemu vanje vnašajo še večjo zmedo, ocenjujejo pri SKGZ. Predsednica Strain je orisala realno stanje in načrte prostorsko-vsebinske reorganizacije NŠK in Odseka za zgodovino. Reorganizacija gre v smer ovrednotenja same vloge knjižnice in dragocenega premoženja, ki ga hrani zgodovinski odsek. Srečanja s številnimi institucionalnimi sogovorniki, ki jih je vodstvo NŠK opravilo v zadnjih mesecih, izkazujejo zelo aktivna prizadevanja v iskanju ustreznih rešitev ne samo za obstoj zgodovinskega odseka, pač pa tudi za njegov razvoj v primerno opremljenih in varnih prostorih. Soočanja in preverjanja gredo tako v smer začasne kot tudi dokončne rešitve zelo perečega problema, s katerim se sicer zavlačuje že dalj časa. SKGZ izraža podporo nakazanemu načrtu in izpostavlja potrebo, da se v tem posebno kritičnem trenutku čim bolj aktivno pomaga vodstvu NŠK pri iskanju potrebnih rešitev. Predsednica Strainova je prisotne seznanila z izsledki srečanja, ki sta ga z ravnateljem knjižnice Milanom Pahorjem imela s predsednikoma krovnih organizacij SSO in SKGZ. Na srečanju je bila še posebno izpostavljena skrb NŠK, da bi se ob nastalih prostorskih težavah poiskala rešitev na relaciji Narodnih domov pri Sv. Ivanu in na Filzijevi ulici. SKGZ ocenjuje to okvirno izbiro za primerno in si bo za njeno uveljavitev prizadevala tako v odnosu do deželne uprave kot tudi do Tržaške univerze. Pozdrav SKGZ Komelovi in Krausu Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je pozdravil odločitev nove slovenske vlade, da je ohranila Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem v zvezi je zaželel novi ministrici Tini Komel in državnemu sekretarju Borisu Jesihu uspešno delo. Petdesetletnico Dežele Furlanije Julijske krajine bo SKGZ obeležila s posvetom v petek, 5. aprila ob 17. uri v dvorani Tessitori v Trstu. K sodelovanju je povabila nekdanje predsednike Dežele Roberta An-tonioneja, Alessandro Guerra, Renza Tra-vanuta in poslanko Tamaro Blažina. Posvet bosta povezovala odgovorna urednika Primorskega dnevnika Dušan Udovič in slovenske redakcije RAI Marij Čuk. 50 tet Dežele FJK: ocene in perspektive Sodelujejo: Roberto Antonione, Alessandra Guerra, Renzo Travanut in Tamara Blažina. Moderatoija: Marij Čuk in Dušan Udovič petek, 5. aprila 2013, ob 17. uri Trst, dvorana Tessitori (Trg Oberdan 5) Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice je še vedno zaprt arhiv SKGZ z zadovoljstvom ugotavlja, da se na Tržaški občini uveljavljajo izbire, ki kažejo večjo pozornost do slovenske narodne skupnosti (dvojezični smerokazi in imenovanje slovenskega odbornika Edija Krausa). V prizadevanju, da bi naša kultura in jezik postala vse bolj prepoznavna v središču Trsta, velja posebej opozoriti in pohvaliti pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki bo jeseni pripravila od-mevnejši dogodek. Nova merila za prispevke Na seji SKGZ so ocenili tudi letošnjo finančno sezono, se seznanili z višino finančnih prispevkov, ki bodo prišli iz zaščitnega zakona ter iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vodstvo krovne organizacije meni, da ob letošnjih nekoliko manj kritičnih pogojih bi bilo primerno razmisliti o iskanju novih poti pri do- deljevanju finančnih sredstev. Nova merila bi morala upoštevati že zasidrano stvarnost, a bi morali obenem vanjo vnesti primerne popravke, ki bi nagrajevali perspektivnejše dejavnosti tudi na osnovi meri-tokratskih izbir. Deželne volitve in Koroška Glede deželnih volitev v FJK vodstvo SKGZ meni, da je primerno podpreti tiste stranke in posamezne kandidate, ki se v svojih programih stvarno zavzemajo za politiko, ki je v sozvočju z izhodišči krovne organizacije. Le-ti gredo v smer sodobnega pogleda na narodnostna vprašanja, kon-struktivega dialoga v večjezični družbi, odpravljanja napetosti iz preteklosti, dobro-sosedskih odnosov ter družbenih in gospodarskih izbir, ki postavljajo človeka na prvo mesto. »Posebej pa moramo biti pozorni na programe, ki podpirajo uresniče- vanje zaščitnih norm tako na državni kot na deželni ravni, ter oceniti dosedanje izkušnje in izbire strank ter posameznih kandidatov.« SKGZ z zadovoljstvom ugotavlja, da se na Koroškem z zmago levosredinskih sil obetajo novi časi tudi glede odnosov do tamkajšnje slovenske narodne skupnosti in samih odnosov v alpsko-jadran-skem prostoru. Dejstvo, da je novi deželni glavar Peter Kaiser kot prvi spregovoril tudi v slovenščini ni le simbolna gesta, marveč pomeni tudi pomemben zasuk v politiki večjezične Koroške. SKGZ čestita trem pripadnikom slovenske manjšine, ki so postali člani deželnega zbora. »Njihova izvolitev dokazuje, da ni le etnična eskluzivnost porok za uspeh in uveljavitev tudi v najvišjih političnih sredinah,« piše v izjavi SKGZ. 21. in 22. aprila Vo ¡tve i s4 X- S Cosolinijem o občanskih listah Občanska lista Trieste cambia (Trst se spreminja) prireja v torek,2.4. v Novinarskem krožku (Korzo Italija 13) razpravo o usodi občanskih gibanj. Sodeloval bo župan Roberto Co-solini, začetek ob 17.uri. Železnica: Gabrovec na strani županov »Popolnoma soglašam z zaskrbljenostjo kraških županov, ki so v minulih tednih od podjetja Italferr prejeli dokumentacijo glede trase hitre železnice, ki naj bi povezala Nabreži-no in Divačo z novimi več kilometrskimi predori pod zgo-niško in repentabrsko občino, vse do Sežane in čez,« poudarja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Kandidat se obenem sprašuje, kako je s spoštovanjem strogih okoljevarstvenih omejitev, ki še kako bremenijo lastnike zemljišč in kmetovalce. »Italijanski železniški izvedenci pozabljajo ali prezirajo dejstvo, da že poldrugo stoletje obstaja površinska železniška povezava, ki je dalj časa skoraj neuporabljena. Medtem sta bili zapuščeni in sramotno osiromašeni obe postaji v Na-brežini, kot tudi proseško in opensko postajališče,« dodaja deželni svetnik. Obveze Perica in stranke SEL za Kras Glede možnosti vrtanja novih tunelov, postavitve novih anten za mobilno telefonijo, novih stebrov Terne in vse kar bi lahko nadaljne oskrunilo Kras se stranka Svoboda Ekologija Levica (SEL-LES) v prvi vrsti s svojim kandidatom Davidom Pericem odločno postavlja proti tem projektom. Njegova stranka se že sedaj obvezuje, da bo v prihodnjem deželnem svetu naredila vse, kar je v njeni moči, za ohranitev in ovrednotenje Krasa, seveda v sozvočju s prebivalci tega teritorija, kot tudi vseh drugih ogroženih teritorijev Furla-nije-Julijske krajine, je v volilni izjavi včeraj napisal Peric. rai 3 bis - Nocoj po TV dnevniku Lynx Magazin s štirimi prispevki Danes (takoj po slovenskem TV dnevniku RAI, ob 20.50) bo spet na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki nastaja v sodelovanju med RAI in TV Slovenija ter štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria.Tokrat bodo na sporedu štirje prispevki, v katerih se zrcali naš čezmejni prostor. Loris Braico se je srečal z novinarjem Radia Fiume/Rijeka An-dreo Marsanichem. Marsanich je dopisnik Piccola in TV Koper Ca-podistria. Ko se Hrvaška pripravlja na vstop v Evropsko unijo so njegova razmišljanja o političnem, ekonomskem in narodnostnem trenutku še posebej aktualna in zanimiva. Kraška voda velja za skrivnostno in očarljivo snov: skrita očem se pretaka v tako imenovani kraški vodonosnik in je danes - pod imenom HYDROKARST- predmet raziskav italijansko - slovenskega znanstvenega projekta, ki je financiran s strani sklada Interreg. V teh raziskavah sodelujejo predvsem univerzitetni inštituti, ki se ukvarjajo z geologijo, biologijo, kraškimi pojavi v Italiji in v Sloveniji ter sežanski in tržaški vodovod. S temo se je ukvarjal Piero Pieri. Špela Lenardič je pripravila predstavitev glasbene skupine Coloured Sweat, ki jo sestavljajo mladi tržaški slovenski glasbeniki. Vsak od petih fantov zaključuje fakulteto (različne smeri), svoje življenje pa posvečajo glasbi. Pojejo v narečju, slovenščini, italijanščini, angleščini, španščini in nemščini. Leta 2011 so zmagali na natečaju za mlade skupine v Trstu in si prislužili snemanje prve zgoščenke. Po dveletnem premoru je svoja vrata na goriškem sejmišču ponovno odprl vzorčni obrtno - podjetniški sejem EXPOMEGO. Sejem, poimenovan tudi "izložba goriškega čezmejnega prostora", je prišel med obiskovalce v prenovljeni podobi, novem terminu, z nadgrajeno ponudbo in večjim poudarkom na čezmejnem sodelovanju. Prireditev je obiskala Mairim Cheber. Oddaja Lynx Magazin bo v ponovitvi na sporedu v četrtek ob isti uri. Vidali poziva k bojkotu »velikonočnih« trgovin V Trstu bodo nekateri super-marketi odprti tudi danes, na veliko noč. Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali v tiskovnem sporočilu poziva vse občane, naj se danes posvetijo svojim družinam in naj ne hodijo v te trgovine. »Upajmo, da bo v parlamentu čim prej sprejet predlog zakona, ki predvideva zaprtje vseh trgovin na božični dan, štefanovo, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 25. aprila ter 1. maja,« je napisal Vidali. Razstava pirhov v Nabrežini Danes in jutri je v Župnijski dvorani v Nabrežini od 9. do 12. in od 16. do 20. ure na ogled že tradicionalna razstava pirhov. Razstava bo na ogled do 14. aprila ob koncih tedna ob sobotah in nedeljah. Ob sobotah bo odprta od 16. do 19. ure. Izlet po kamnolomih Danes ob 17. uri prireja zadruga Curiosi di natura izlet na temo kraške geologije. Zbirališče je turistična kmetija Le Torri di Sli-via (Nabrežina kamnolomi 62/A). Od tod bodo izletniki krenili proti nabrežinskim kamnolomom, na poti bodo spoznavali kraške geološke značilnosti in tudi zgodovino kamnoseštva. Sprehod je primeren za vse starosti in traja dve uri, stane pa pet evrov (tri evre za osebe pod 14. letom, brezplačno pod 6. letom). Danes prireja ista zadruga tudi vodene oglede jame Pejca v Las-cu, in sicer ob 10.30, 14, uri in 15.30. Informacije na spletni strani www.curiosidinatura.it in na tel. št. 340-5569374. Drevi TV kocka Drevi ob 20. uri bo na slovenskem programu državne tv mreže Rai 3 bis na sporedu nova otroška oddaja TV KOCKA. Tokratna oddaja je velikonočno obarvana, saj jo otvarjata in zaključujeta terenska prispevka, posneta na repentabrski šoli, o pripravi raznih otroških velikonočnih izdelkov, vmes pa bo na ogled še izdelovanje zajčka Zelj-ka iz druščine Klepelutk. Oddajo sestavljajo še prispevek z naslovom Mali pilot, risanka iz niza Bela in prva, pravkar sinhor-nizirana, risanka iz niza Zemljina prijatelja. Jutri znanstveni imaginarij Znanstveni imaginarij v Grljanu bo danes zaprt, jutri pa izjemoma odprt, in sicer od 10. do 20. ure. Kot vedno bo mogoče marsikaj izvedeti in posebna pozornost bo namenjena igranju z znanostjo. Na ogled je multime-dijska razstava o življenju pod morsko gladino, na voljo bodo tudi vodeni ogledi v planetariju (vsako uro). Otrokom od 5. do 10. leta bosta jutri namenjeni velikonočni delavnici (ob 11. in 16. uri). Od doma bodo otroci prinesli plastično posodico, ki je v čokoladnem jajcu skrivala darilo, v imaginariju pa jo bodo spremenili v dinozavra. Popravek V včerajšnjem članku o podelitvi nagrad natečaja Ondina Barduz-zi je bilo v tekstu in podnaslovu napačno zapisano, da so podelili tudi denarno nagrado s področja arhitekture in strojništva. V resnici je šlo za področje arhitekture in gradbeništva. / TRST Nedelja, 31. marca 2013 s INTERVJU - Dana Čandek prejela nagrado združenja Junior Chamber Jezik - oddaljen kraj ali pa obraz prijatelja Mlada Dana Čandek je podjetna tolmačica in prevajalka, ki obvlada pet jezikov in se znajde v najrazličnejših okoljih. Pred dnevi ji je združenje Junior Chamber International (JCI) v Trstu podelilo nagrado TOYP (The oustanding young person), namenjeno mladim, ki so na svojem področju izstopali. Kljub mladim letom in dejstvu, da je na invalidskem vozičku, ima 24-letno dekle iz Podlo-njerja že bogate študijske, poklicne in življenjske izkušnje, pa tudi ambiciozne cilje. Šolala se je najprej na tržaškem klasičnem liceju F. Prešerna in nato na Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu, univerzo pa je obiskovala v škotskem Edinburgu in v Ljubljani. Si zadovoljna z nagrado? Je bilo priznanje pričakovano? Nagrada je prišla zelo nepričakovano in same organizacije nisem poznala, ampak sem zelo zadovoljna. Odkrila sem, da je JCI zanimiva organizacija, ki združuje perspektivne, ambiciozne in zelo aktivne mlade ljudi. Bilo mi je v veliko čast. Prejela si nagrado za osebno rast. Kaj so o tebi rekli na nagrajevanju? Rekli so, da sem v življenju veliko dosegla glede na moje fizične težave, ker sem namreč na vozičku. Dodali so mojo akademsko pot in omenili, da sem odprt človek. To je bila v bistvu utemeljitev nagrade. S čim se zdaj ukvarjaš? Trenutno sem na praksi pri družbi Illycaffe, tako da sem malo zamenjala okolje. Še vedno se ukvarjam s tolmačenjem, ko je na trgu kaka priložnost, vendar ne več tako intenzivno. Bral sem, da obvladaš pet jezikov. Kateri so? Diplomirala sem na Škotskem, kjer sem prevajala iz španščine in francoščine v angleščino, potem pa sem nadaljevala študij v Ljubljani. Na oddelku za prevajalstvo in tolmačenje sem prevajala iz francoščine in angleščine v slovenščino, tako da je italijanščina zaenkrat edini jezik, ki ga obvladam, ampak s katerim ne delam. Ne delaš z italijanščino? Pravzaprav delam tudi s tem jezikom, a ga kot tolmačica nisem nikoli študirala. Pred kratkim si prevedla poročilo »Restart, Italia!« za italijanskega ministra za gospodarski razvoj Corrada Passero. Kaj je to? To je bilo zelo obširno poročilo o »start up« podjetjih, ki ga je za ministrstvo pripravila posebna delovna skupina. Potrebovali so angleški prevod in delo je bilo zelo zanimivo ter zahtevno, ker je bil rok oddaje zelo kratek. En mesec sem intenzivno delala in se naučila vso možno terminologijo. Zakaj so tuji jeziki privlačni? Jaz sem bila vedno bolj usmerjena v humanistične predmete, ker mi matematika in znanstveni predmeti ne ležijo preveč. Glede na to, da smo tukaj dvojezični, že itak zraste-mo v okolju, ki je odprto do drugih jezikov. Mislim, da sem se za jezike navdušila zelo zgodaj, ker z jeziki boljše razumeš druge kulture - veliko bolje, kot če recimo govoriš samo angleško. Vživiš se in popolnoma spremeniš svoj pogled na svet. Nekateri pravijo, da ko govoriš različne jezike, se tudi drugače obnašaš. Jezi- RAZISKOVANJE - Po dnevih odprtih vrat v Trstu Explora spet na poti Avtoprevoznik izkoriščal prostitutke Mejni policisti so v petek zjutraj v pristanišču med pregledovanjem osebnih dokumentov potnikov trajekta Filippos, ki je ravnokar prispel iz Albanije, naleteli na večkratnega prestopnika. Albanski voznik tovornjaka s priklopnikom, ki je prevažal aluminij, naj bi bil 38-letni V. E., čeprav se je v preteklosti predstavil policistom z drugimi imeni in državljanstvi, med drugim s srbskim in kosovskim državljanstvom. Po globlji kontroli v podatkovni bazi so policisti ugotovili, da je turinsko sodišče maja lani na njegov račun izdalo zaporni nalog. Zaradi izkoriščanja prostitutk je bil obsojen na dve leti in dva meseca zapora. V. E. je bil namreč član albanske kriminalne združbe, ki je bila dejavna predvsem v Turinu in La Spezii, mlade prostitutke pa so prihajale iz držav vzhodne Evrope. Združbo je policija odkrila že leta 2002, dokončna obsodba pa je postala pravnomočna deset let pozneje. Tržaški mejni policisti so obsojenca odvedli v koronejski zapor. Ukradli orodje za deset tisoč evrov Tatovi so v četrtek ponoči vlomili v gradbeno delavnico v Ulici della Tesa 4. Policisti so prispeli na prizorišče zjutraj okrog 7.15. Storilci so z orodjem dvignili zunanjo železno roleto in razbili steklena vhodna vrata. Prebrskali so vse prostore in odnesli več orodja v skupni vrednosti 10.000 evrov, je ocenil lastnik. Le-tega so povabili na kvesturo, kjer je uradno prijavil tatvino in naštel manjkajoče predmete. Taticama so všeč parfumi Ženski sta v trgovini Coin na Korzu Italia spravili v torbo za 1400 evrov parfumov, kraja pa ni uspela. Zgodilo se je v četrtek dopoldne. Torba je bila obložena s folijo, ki ščiti blago pred alarmnimi napravami proti tatvinam. Kljub temu pa so dvojico opazili in ob prihodu karabinjerjev je eni od dveh, verjetno kitajski državljanki, uspelo zbežati. Njeno 28-letno rojakinjo B. O. so prijeli in po opravljenem postopku odvedli v koronejski zapor. Dana Čandek ki so torej veliko bogastvo, ki te približa drugim ljudem. Različne kulture si začela spoznavati že v Devinu. Da, še prej pa sem imela prve izkušnje z izmenjavami z dijaki iz raznih držav. V Devinu še toliko bolj, ker sem tam živela in študirala s sošolci iz ne vem kolikih držav. Tam se zares navdušiš in določen jezik ali država ti ne pomenita več samo oddaljenega kraja, temveč obraz svojega prijatelja. Kateri je tvoj naslednji cilj? Ciljev je veliko. Recimo, da bi se še vedno zelo rada posvečala tolmačenju, ki me navdušuje. Istočasno bi s skupino prijateljev mogoče ustanovila svoje »start up« podjetje, vedno povezano z jeziki. Projekt je šele v nastajanju in ne vem, kaj se bo iz tega razvilo. Načrt pa je. Aljoša Fonda Včeraj danes V preteklih dneh je bila na pomolu v neposredni bližini Pomorske postaje privezana znanstveno raziskovalna ladja Explora, ki je sicer v lasti uglednega tržaškega inštituta OGS (Nacionalni inštitut za ocea-nografijo in eksperimentalno geofiziko). Ladjo, ki je z nekaj več kot 72 metrov dolžine edina italijanska raziskovalna ladja v lasti javne ustanove, si je prejšnji petek, soboto in nedeljo v živo lahko ogledalo veliko Trža-čanov, na njen krov pa je v teh treh dneh stopilo kar 600 oseb. Trije dnevi odprtih vrat so bili za inštitut OGS zelo uspešni, saj mu je že takoj ob napovedi odprtih dni uspelo zapolniti vse sprejemne zmogljivosti. Petek popoldne je bil namenjen obiskovalcem, katerih svojci delajo na ladji Explora. Odličen obisk pa so prireditelji dni odprtih vrat zabeležili predvsem v soboto in nedeljo, ko so organizirali kar 26 vodenih ogledov, v sklopu katerih so lahko otroci, mladi in tisti malo starejši spoznali, kako poteka delo na tovrstni ladji. Usposobljeni in zelo prijazni delavci na ladji so nam pokazali podpalubje, kajute in prostore, v katerih znanstveni raziskovalci opravljajo analize vzorcev različnih voda, pot pa nas je zanesla tudi v kapitanove prostore. Kapitan Franko Sedmak nam je lepo razložil, kako se krmari ladja, ki so jo ekspe-dicije popeljale tudi v vode, v katerih so ledene plošče. Zanimiv je bil tudi tisti del vodenega ogleda, v katerem smo spoznali naprave, ki jih znanstveniki v raziskovalne namene spustijo v morske globine. Poleg sorodnikov oseb, ki delajo na Explori in navadnih obiskovalcev, so ladjo obiskali tudi predstavniki mestnih oblasti. Ladja, ki nikoli ne miruje, je že zapustila tržaški zaliv in se napotila novim ciljem naproti. Prva ekspedicija ne gre daleč; v slovenskih vodah v bližini koprskega zaliva bodo znanstveniki v sodelovanju z ljubljansko Univerzo raziskovali geofizične značilnosti morskega dna med tržaškim in koprskim zalivom. Delavci in raziskovalci na krovu Explore se bodo nato usmerili proti izlivu reke Pad, nato pa proti južnemu Jadranu, kjer bodo sodelovali pri vzdrževalnih delih neke oceanografske postaje. (sč) Danes, NEDELJA, 31. marca 2013 VELIKA NOČ Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 18.32 - Dolžina dneva 12.45 - Luna vzide ob 23.37 in zatone ob 8.07 Jutri, PONEDELJEK, 1. aprila 2013 VELIKONOČNI PONEDELJEK VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1002,7 mb ustaljen, vlaga 96-odstotna, veter 4 km na uro sever, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. OKLICI: Massimo Tonietto in Cristina Visintin, Giancarlo Provedel in Elisa-betta Mattini, Fedele Gioacchino Tru-pia in Cristina Amato, Giacomo Pi-rodda in Lucretia Ardeleanu, Marco Castagna in Michela Cerkvenic, Viljam Lavrenčič in Isabella Milossa, Matteo Degrassi in Valentina Ancona, Matteo Vancheri in Francesca Pavone, Gian-luca Berger in Sandra Viezzoli, Simone Saccari in Francesca Marzari, Claudio Silvestro in Marcela Turcan, Claudio Prodan in Barbara Noviello, Aldo Pribaz in Alida Grison, Walter Sergi in Angela Pamela Marcenaro, Riccardo Bertocchi in Sara Starc, Giuseppe Salerno in Lilliana Lo Giudice. [12 Lekarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. Ponedeljek, 1. aprila 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. Od torka, 2., do sobote, 6. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Loterija 30. marca 2013 Bari 76 33 45 2 25 Cagliari 30 75 8 67 10 Firence 10 56 80 40 83 Genova 24 25 8 57 30 Milan 52 39 68 45 22 Neapelj 9 23 72 49 3 Palermo 82 66 61 16 38 Rim 26 31 36 30 66 Turin 55 43 88 59 79 Benetke 62 76 25 28 56 Nazionale 9 74 39 19 33 Danes, 31. marca 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Super Enalotto Št. 39 17 42 52 71 74 90 jolly87 Nagradni sklad 2.273.755,08 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 19.397.858,43 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 12 dobitnikov s 5 točkami 28.421,94 € 1.490 dobitnikov s 4 točkami 230,54 € 47.438 dobitnikov s 3 točkami 14,43 € Superstar 48 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 14 dobitnikov s 4 točkami 23.054,00 € 199 dobitnikov s 3 točkami 1.443,00 € 3.292 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.434 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.448 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € e Nedelja, 31. marca 2013 TRST / Ob rojstvu male Veronike se veselimo z Majo, Nino in Denisom vsi pri košarkarski sekciji AŠD Breg Na fakulteti za arhitekturo tržaške univerze je uspešno diplomirala Karin Racman Iz srca ji čestitamo Ada, Radivoj, Nevo in Ketty Ob uspešno zaključenem študiju arhitekture na univerzi v Trstu iskreno čestitamo Karin Racman vsi pri SKD Krasno polje Na tržaški univerzi je zaključila študij arhitekture Karin Racman Še veliko uspehov ji želijo Ada, Albin, Zaira in Vesna Na tržaški fakulteti za inženirstvo je diplomirala Karin Racman Za lep uspeh ji čestitamo Nevo in vsi od Bajte Na tržaški univerzi je uspešno zaključil študij arhitekture Davide Stolli Svojemu odborniku čestita Srenja Boljunec Na tržaški univerzi je na fakulteti iz arhitekture z odliko in pohvalo ter s posebnim priznanjem ''Bacio accademico" magistrirala Sara Carciotti Iz srca ji čestitamo vsi domači V sredo, 27. marca, je na fakulteti za arhitekturo v Trstu z odliko in pohvalo diplomirala Ylenia Zobec Vsi tvoji najdražji se veselimo s teboj ob doseženem uspehu! Očka, mama, Elina, Tadej, nona in nono Čestitke Med našimi pevci se zadnje čase kar nabirajo diplomiranci. Pianistu SERAFINU GEGA, politologinji VALENTINI MANIN in arhitektu DAVIDU STOLLIJU iskreno čestitamo vsi pri Zboru Tončka Čok in SKD Lonjer-Katinara. Draga gospa DIUNA ČUK! Vse najboljše za rojstni dan, čeprav si ga že praznovala. Botra Marta z družino in Vida. Mali SAMUEL bo danes na svoji velikonočni torti ugasnil 1. svečko. Da bi zrasel v pravega junaka mu želijo sestrične Julija, Anna, Jana in Andreja. Na Velikonočno soboto je starše Majo in Denisa ter sestrico Nino osrečil prihod male VERONIKE. Povečani družini čestitamo in želimo čim več igrivih dni in mirnih noči. Alenka, Walter, Mateja in Katja. Danes praznuje rojstni dan najin nono RENATO. Pošiljava mu polno poljubčkov in najlepših voščil. Ki-my in Rassel. Mala ELENI je razveselila mamico Teodoro in tatka Riccarda. Vsem trem želiva obilo sreče, veselja in zdravja ter čim manj neprespanih noči. Jan in Karin. U Kino AMBASCIATORI - 16.15,18.15, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La vendetta«. ARISTON- 16.30,18.45, 21.00 »Come pietra paziente«. CINECITY -15.20 »II grande e potente Oz«; 22.05 »La frode«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Benvenuto presidente«; 15.30,17.40,19.50, 22.00 »I Croods«; 18.00, 20.00 »I Croods 3D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Due agenti mol-to speciali«; 14.40,17.10,19.40, 22.10 »The Host«; 15.15,17.35,19.55,22.15 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; 15.00, 17.20,19.40,22.00 »II cacciatore di giganti 3D«. FELLINI - 16.00, 20.00 »II figlio delTal-tra«; 17.45, 21.45 »II lato positivo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 17.10,18.50, 20.30, 22.15 »Gli amanti passeggeri«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.45, 21.15 »I figli della mezzanotte«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un giorno devi andare«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.25, 19.15 »Duša«; 16.15, 18.30, 20.50, 23.05 »G.I. Joe 2: Retalitation«; 20.45, 23.10 »Jack, morilec velikanov«; 17.00, 19.10 »Krudovi«; 16.10, 17.15, 18.15 »Kru-dovi 3D«; 18.10 »Mogočni Oz«; 20.20, 22.55 »Mogočni Oz 3D«; 21.25,23.25 »Polnih 21«; 21.40 »Prvo leto po poroki«; 21.15, 23.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«; 18.55 »Za dežjem posije sonce«. NAZIONALE - Dvorana 1:11.00,15.30 »Marsupilami«; 17.00, 18.50, 20.40, 22.20 »Benvenuto presidente«; Dvorana 2:11.00,16.00,18.10,20.00,22.15 »II cacciatore di giganti«; 15.30 »La madre«; Dvorana 3: 11.00 »II grande e potente Oz«; 16.00,20.00,22.15 »The Host«; Dvorana 4:11.00,15.30,17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Croods«; 18.15 »I Croods 3D«. SUPER - 16.30 »II grande e potente Oz«; 18.40 »La frode«; 20.30 »Educa-zione siberiana«; 22.15 »La madre«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:14.50, 16.40,18.30, 20.20, 22.10 »I Croods«; Dvorana 2:15.400,17.50,20.10,22.10 »Benvenuto presidente«; Dvorana 3: 15.00,17.15,19.50,22.10 »G.I. Joe - La vendetta 3D«; Dvorana 4:14.50,16.50, 18.50 »II cacciatore di giganti«; 21.15 »II cacciatore di giganti 3D«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Ci vuole un gran fisico«; 15.30, 21.30 »La frode«. Na fakulteti za arhitekturo je z odliko in pohvalo diplomiral DAVIDE STOLLI. Iskreno mu čestitamo in želimo še obilo uspehov v življenju vsi pri TFS Stu ledi. S tezo o muzeju v ruševinah dvorca Robida pri Muhovem gradu je z odliko in pohvalo diplomiral iz arhitekture DAVIDE STOLLI. Čestitamo in voščimo še veliko osebnih uspehov MePZ in KD Fran Venturini. □ Obvestila aprila, ob 11. uri pred Barom Nanos, Razdrto. Prijavi se lahko vsak. Informacije in prijave na tel. +38670407923 (Dušan), +386-57577002, +386-31314427. SKD VESNA vabi na tradicionalno »Tu-čenje jajc«, ki sledi velikonočni maši danes, 31. marca, predvidoma ob 11.30 pred vaško cerkvijo v Križu. KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO LOKOVEC vabi na »13. velikonočni pohod na Lašček« v ponedeljek, 1. aprila. Zbor pohodnikov ob 9. uri na igrišču v Srednjem Lokovcu. Ob po-vratku si udeleženci pohoda lahko ogledajo mali muzej kovaštva in razstavo o upokojenem koprskem škofu Metodu Pirihu. Ob 13. uri bo zaigral mladi narodno-zabavni ansambel To-pliška pomlad. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 2. aprila, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku 159. Dnevni red: sporočila; vprašanja in interpelacije; odobritev zapisnika št. 2 z dne 24. januarja; prošnja za gradbeno dovoljenje (gradnja shrambe -K.O. Križ k.p. 1304 idr.; širitev stavbe - K.O. Križ k.p. 65; gradnja več-stanovanjske enote - k.p. 470/1-2 K.O. Križ); bivši dom za ostarele Don Marzari (zaključki o javni skupščini in predlogi). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 2. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja in v soboto, 6. aprila, ob 18. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na spominskem večeru Pavlu Miklavcu, ki bo v kulturnem domu v Izoli ob 19. uri. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse bivše člane, ki bi radi sodelovali na skupni točki za zaključno prireditev ob 10. obletnici društva, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v sredo, 3. aprila, ob 19.30 v telovadnici OS F. Bevk na Opčinah. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v sredo, 3. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v sredo, 3. aprila, v prvem sklicanju ob 8. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20, II), v drugem pa v četrtek, 4. aprila, ob 20.30 v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Cerreto 12). RAJONSKI SVET se bo sestal v sredo, 3. aprila, ob 20.15 na svojem sedežu na Doberdobski ulici 20/3 na Opči-nah. Dnevni red: sporočila, sprejem zapisnikov, prošnja za gradbeno dovoljenje (varianta pri širitvi stavbe na Bazoviški ul. 36/7 namenjene bivanju prizadetih ter širitev stanovanjske stavbe na Nanoškem trgu 1); resolucije rajonskega sveta. SEKCIJA VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance prireja v sredo, 3. aprila, ob 18. uri sekcijsko skupščino odprtega značaja v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Vabljeni. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 3. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. BIVŠI USLUŽBENCI »IRET« so vabljeni DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira »Razstavo in ocenjevanje pirhov«: odprtje danes, 31. marca, ob 12. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem, ko bodo tudi razglašeni najbolje ocenjeni pirhi. Odprta bo do petka, 5. aprila; »Tekmovanje v šica-nju (sekanju) pirhov« v ponedeljek, 1. na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do četrtka, 4. aprila, po tel. št.: 040-820158 ali 339-3659198. DELAVNICA SPOZNAVANJA OSNOV SUHOZIDNE GRADNJE z Borisom Čokom iz Lokve. Park Škocjanske jame organizira v sklopu projekta Programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013 delavnico, ki bo potekala v petek, 12. aprila, od 13. do 16. ure in je namenjena otrokom od 6 do 15 let. Zaželena je športna obutev in obleka ter delovne rokavice. Prijave do 5. aprila na sidoni-ja.mozetic@psj.gov.si. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani! KLUB NATURA vabi v soboto, 6. aprila, na 4-urno začetno praktično delavnico uporabe metode EFT. S predavateljico AAMET Piko Rajnar bomo spoznavali učinkovito in preprosto tehniko doseganja čustvene svobode. Delavnica bo potekala na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin). TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v torek, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču - Repen-tabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289. SKD LI PA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 10. aprila, v Bazov-skem domu ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni člani, vaščani in prijatelji društva. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR: znova nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in jagodno torto). Tečaj se bo vršil 13. aprila, od 8.30 do 14.00 v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontove-lu št. 255. Prijave po tel. št.: 040211997 (Olga) in 328-361723 (Silva). SKD TABOR - KLEKLJARSKI KROŽEK: naše babice so klekljale tudi na Krasu - zbiramo kakršnokoli gradivo (fotografije, vzorce, ... ) naših babic, ob četrtkih od 16. do 19. ure v knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špe-ter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 12. do 22. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. Turistične kmetije Id Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico, Ul. San Sabba 6. Tel. št.: 335-1624285. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. št.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104 OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. PAOLO PA ROVE L vabi na osmico, Mačkolje št. 33. Tel. št.: 040-231572. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771 V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577. V SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Ži-gon. Tel. št.: 040-229198. 5 Poslovni oglasi PRODAM ČEBELE zaradi zaključka dejavnosti. Tel. 3407582772 ZA 65.000 EVROV PRODAMO vinograd v Zgoniku. Tel. 3381239944 - 3392958777 TRIDNEVNI IZLET od 14. do 16. junija v BRATISLAVO in s katamaranom PO DONAVI NA DUNAJ. Informacije in vpisovanje Mirela 340-2741920 0 Mali oglasi PRODAM malo rabljen šivalni stroj znamke pfaff. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-9448295. PRODAM otroško sobo znamke zel-va.si, pogradna postelja (visoka 100cm), globoki predali, omara. Tel. 338-2105138. PRODAM skuter kimko grandink 125, letnik 02, rdeče barve, v dobrem stanju. Tel. št.: 349-7888919 ali 04044928. PRODAM, samo ljubiteljem živali, dva simpatična oslička: samec star 5 let, samica 2 leti. Pokličite tel. št.: 0402070123 ali 339-2622683 ali 3388961853. V OKOLICI Samatorce, Praprota in Šempolaja sta se izgubili beli ovci majhne postave, pasme quessant. Če bi jih kdo našel, prosimo, naj pokliče na tel. 339-7836739. / TRST Nedelja, 31. marca 2013 7 A WÜfl C1LÍ J.K. »Čupa« vabi članstvo na VOLILNI OBČNI ZBOR petek 5. aprila ob 20.00 uri, drugi sklic ob 20.30. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sss.gor@gmail.com. Okvirni program na www.sindikat.it. M Izleti SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, avtomobilski izlet v Istro. Zbirališče ob 8.30 ob mejnem prehodu pri Škofijah (italijanska stran). Predvidene 3 ure in pol nenaporne hoje. Člane vabimo, da se predhodno prijavijo na tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040220155 (Livio). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet na Poljsko od 26. do 30. aprila. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovar-stva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzydowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanjo prestolnico, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olomouc itd. Informacije in prijave na tel. +386 70407923 ali du-san.pavlica@siol.net. AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod 27. aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 0038631372632. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN V SODELOVANJU S KRU.TOM vabi v nedeljo, 5. maja, na izlet z vodenim ogledom Brionov. Vpisovanje in informacije na tel.: 040-360072 (Krut, Ul. Cicerone 8); 040-826661 (pri g. Kobalu); 040-417025 (pri g. Boletu). 0 Prireditve SLOVENSKI KLUB IN SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na prevajalski fakulteti Univerze v Trstu prirejata v sredo, 3. aprila, literarnoprevajalsko srečanje z gostom Boštjanom Go-rencem - Pižamo, nekdanjim ra-perjem, sicer pa igralcem, komikom in prevajalcem mladinske književnosti. Pobuda bo potekala v Gre- ¿Pogzeßtw podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 gorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 17. uri. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 3. aprila, ob 10. uri na Kavo s knjigo. O knjigi »Martin, lo škrat« avtorice Elene Blancato in ilustratorke Jasne Merku, bo spregovoril Pierluigi Sa-batti. OŠ ALOJZA GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na ogled gledališke igrice »Časovni stroj«. Tekst in režija Julija Berdon. Prireditev bo v kulturnem domu na Colu v četrtek, 4. aprila, s pričetkom ob 20. uri. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata št. 6 javi, da je še do petka, 5. aprila, po dogovoru, za šole in skupine možen ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč v severni Italiji«. Za informacije pokličite tel. št.: 040415797 ali 328-9190074. ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na otvoritev razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije, ki bo v petek, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Drus-covich, Elena Guglielmotti, Sanja Mikac in Nikol Kerpan. Razstava bo odprta vsak delavnik do 24. aprila od 17. do 19. ure, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled veseloigre v tržaškem narečju »Pacc-hi d'America virgola« v izvedbi dramske skupine Proposte teatrali. Režija Luciano Volpi. Prireditev bo v soboto, 6. aprila, s pričetkom ob 20. uri v kulturnem domu na Colu. ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA: v nedeljo, 7. aprila, ob 15. uri bo na Openskem strelišču spominska svečanost v spomin na 71 talcev, ki so jih pred 69. leti nacisti ustrelili. Spregovorila bosta Jan Grgič in Sergio Zilli. Zapel bo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabita na solidarnostni koncert Pesem pomladi posvečen Dori Križ-mančič, ki bo v nedeljo, 7. aprila, ob 18.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Koncert bodo oblikovali osnovna šola Trubar-Ka-juh, Mepz Lipa in ženska vokalna skupina Tisa. SKD TABOR - Prosvetni dom »Open-ska glasbena srečanja« v nedeljo, 7. aprila, ob 18. uri koncert Komornega orkestra Nova. Vabljeni! V KNJIGARNI Libreria San Marco, Ul. Donizetti 3, bo v torek, 9. aprila, ob 18. uri klinični sociolog in psiholog doktor Augusto Debernardi predstavil poezijo Elene Cerkvenič. Prisotna bo pesnica. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Mi-ro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Brišči-kih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v so-organizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 14. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: sobota 16.00-19.00; nedelja in prazniki 9.00-12.00 in 16.00-19.00. TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF... za svobodo, za kruh. Predprodaja vstopnic: ZSKD Trst (040-635626), bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, supermarketi Merkator in poslovalnice Pošte Slovenije, internetna prodaja: www.eventim.si. t Zapustila nas je v Bianka Cok vd. Batič Zalujoči sestra Lidia in sorodniki Pogreb bo v sredo, 3.4.2013, ob 11.00 v cerkvi na Katinari. Do 10.30 bo po-kojnica ležala v Ulici Costalunga. 17. aprila bomo položili žaro v družinski grob. Lonjer, 31. marca 2013 t Zapustila nas je naša draga Ivanka Peric vd. Orel Zalostno vest sporočajo nečaka Miloš in Nadja z družinama, svakinja Milka in pranečaki Od nje se bomo poslovili v torek, 2. aprila, od 10.00 do 11.40 v Ul. Costa-lunga. Zarni pogreb bo v torek, 16. aprila, ob 12. uri v zgoniški cerkvi. Salež, 31. marca 2013 Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustil nas je naš dragi Danilo Škamperle Zalujoči sin Corrado in hčerka Sara, sestra Anica in brat Slavko z družinama ter teta Genka Pogreb bo v torek, 2. aprila, ob 13.30 iz Ul. Costalunga v proseško cerkev. Prosek, 31. marca 2013 t Mirno nas je zapustil naš dragi nono Nilo Danilo Magaina Zelo te bomo pogrešali. Anna, Cristina, Mauro in Lara Od njega se bomo poslovili v torek, 2. aprila 2013, ob 11.20 v kapeli v ulici Co-stalunga. Trst, 31. marca 2013 Dragi Danilo, nepričakovano si nas zapustil. Pogrešali te bomo. Svojcem naše občuteno sožalje. Vsi prijatelji jutranje telovadbe Breg t Zapustil nas je naš dragi Aleksij Ostrouska Žalostno vest sporočata žena Antonella in hčerka Sharon z Albertom Pogreb bo v sredo, 3. aprila, ob 13.30 iz ulice Costalunga v proseško cerkev. Zagradec, 31. marca 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružuje sestra Wilma z Nellom Ob izgubi dragega Aleksija naše iskreno sožalje družini Nastja Alenka Lara Martina Carol Sara Francesca Kaja Čau, Aleksij Cristian in Samantha z družino Ob izgubi dragega Aleksija izrekamo iskreno sožalje družini in sorodnikom. Družina Šuc Ob izgubi dragega Aleksa izražamo Antonelli, Sharon in svojcem občuteno sožalje bivši sošolci Ob prerani smrti dolgoletnega člana in odbornika Aleksija Ostrouške izrekamo družini občuteno sožalje. Kmečka zveza ^ Tiho je odšel naš predragi v Giani Cok Za njim žalujemo žena Mariza, sin David, Luisa, vnuka Martin in Mirjam ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v cerkvi na Katinari v četrtek, 4. aprila, od 13.45 do 14.15. Sledila bo sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Kroglje, 31. marca 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujeta Ana in Sonja z družinama Ob smrti dragega očeta Gianija izreka AŠD Breg iskreno sožalje sinu Davidu in svojcem t Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je prerano zapustila naša draga žena, mama in nona Vilma Veglia por. Rosso Zalostno vest sporočajo mož Armando ter sinova Roberto in Dimitri z družinama Od nje se bomo poslovili v petek, 5. aprila, od 11.30 do 12.30 v cerkvi v Bo-ljuncu. Sledila bo sv. maša in pokop na domačem pokopališču. Domjo, 31. marca 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, Vilma, brat Livio z Mirando, Eriko, Igorjem, Laro in Katerino Zadnji pozdrav dragi Vilmi. Možu Armandu, sinovoma Robertu in Dimitriju iskreno sožalje Franko, Silva, Igor, Saško z Barbaro in Katrin Vilma, ostala boš vedno v naših srcih. Irene, Neda in Fulvio Sodelavci pisarne Novello izrekajo iskreno sožalje družini ob izgubi drage Vilme. Žalovanju se pridružujejo Severina, Anita in Liliana Žalovanju svojcev se pridružujejo družine Vouk, Slavec in Crizmanich Ob težki izgubi drage Vilme izrekajo iskreno sožalje možu Ar-mandu, sinovoma Robertu in Dimitriju Edi, Igor in Ivo z družinama Poslednji pozdrav dragi Vilmi bivše kolegice iz Boljunca t Po dolgi bolezni je zatisnil oči Stanko Grgič Za njim žalujejo sestra Ivanka, brat Just z ženo, nečaki Stojan, Darko, Majda, Alenka z družinami Pogreb bo v petek, 5. aprila, ob 13.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Padriče. Padriče, 31. marca 2013 8 560 Nedelja, 31. marca 2013 Pritlične prostore Trgovskega doma na Verdijevem korzu bodo Narodni in študijski knjižnici izročili v mesecu maju. Do tedaj morajo deželni uradi zadostiti še zadnjim upravnim obveznostim, opravljena mora biti kolavdacija, nakar bodo sodobno in do preteklosti spoštljivo obnovljeni, svetli prostori, ki nosijo avtorski pečat arhitekta Dimitrija Waltritscha, na razpolago goriškim Slovencem in celotnemu mestu. Deželna uprava je obnovo financirala s približno 400.000 evri, zadovoljstvo nad tem, da so vsaj ta načrt izpeljali do konca, pa je v četrtek prišla v Gorico izrazit poslanka Sandra Savino, ki je bila še do pred enim mesecem odbornica za finance dežele FJK. Pričakali so jo pristojni deželni funkcionarji, arhitekta Waltritsch in Daniel Troncon, ki mu je bil zaupan nadzor nad potekom del, izvedenec s področja varnosti Albano Marusic in Livio Semolič, goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je na politični in upravni ravni skrbel, da se postopek vračanja prostorov ni zagozdil v brezizhodnost. Za gostjo so pripravili panoje s fotografijami o stanju pred obnovitvijo in o poteku del. Čudila se je nad tem, da so bili prostori na tako strateški lokaciji v mestu ne le neizkoriščeni, ampak celo skladišče odpadnega materiala. »Strahovito,« je komentirala. Dela je opisal arhitekt Troncon, ki je izpostavil njihovo kompleksnost in težave, poudaril je še, da sta najbolj značilna elementa obnovitvenega posega novi po- Arhitekt Dimitrij Waltritsch opazuje rezultat svojega načrtovanja dest in ovrednoteni obočni strop z značilno opečno barvo, ki privablja pogled navzgor. Semolič je povzel trnovo pot, ki je naposled le privedla do rezultata, o katerem je dejal, da je »pravi čudež«. Spomnil je na obvezo iz zakona 38/2001 in dodal: »Morali smo pričakati leto 2011, da so se dela začela.« Omenil je funkcionarje v javnih ustanovah, ki so zavirali postopek, in kar petletno (od leta 2006) blokado zaradi arhiva, ki je zasedal prostore, ves ta čas pa se ni našel nihče, ki bi poskrbel za njihovo izpraznitev. Semolič je še povedal, da Slovenci dajejo te prostore na razpolago mestu; ko- misija, ki se je po naročilu manjšinskih organizacij ukvarjala s Trgovskim domom, je med drugim sklenila, da se v pisarno v obnovljenem pritličju lahko začasno vseli operativno jedro Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). »Največje zadoščenje odbornika in politika je biti priča do konca izpeljanemu delu,« je izjavila Sandro Savino. Župan Ettore Romoli je dejal, da predaja Trgovskega doma pomeni uresničitev pravic Slovencev v Italiji, »kakor mora biti, v veliko veselje pa mi je, da to ne bo kraj getizacije Slovencev in da bodo ti lepi prostori odprti mestu«. Zahvalil se je še za ponudbo, da se vanje vseli EZTS, kakor sicer predvideva tudi statut evropskega združenja. Narodna in študijska knjižnica in EZTS naj bi torej podpisala konvencijo o začasni predali prostorov, konvencijo naj bi nato potrdil še paritetni odbor. Sledil je ogled obnovljenih prostorov - večnamenske dvorane, pisarne in pode-sta. Slišali smo pohvale za načrtovalca in besede občudovanja, kar pa vnovič postavlja v ospredje ključno vprašanje nove vsebine Trgovskega doma, o čemer bo morala v prvi vrsti odločati slovenska narodna skupnost. (ide) Eksperimentirajmo! Pritličje, ki gleda na Korzo, je obnovljeno in ga bo prevzela manjšina, ki so ji namenjeni tudi prostori v pritličnem vogalu, kjer je bila ambulanta periferne izpostave finančnega ministrstva. Za kletne prostore pod nekdanjo ambulanto se zanima državna knjižnica, saj bi jih povezala s svojimi skladišči pod sosednjo dvorano z vhodom v Ulici Petrarca. Ravnatelj knjižnice Marco Menato je v četrtek povedal, da naj bi se dela v t.i. Pe-trarcovi dvorani začela jeseni, zavzel pa se je za to, da bi državna knjižnica sooblikovala s Slovenci program v že obnovljeni pritlični dvorani Trgovskega doma. »Tu lahko eksperimentiramo vsebino, ki jo bomo lahko potem prenesli tudi v Petrarcovo dvorano,« je Menatova želja. gorica - Občina V sredo umestitev slovenske konzulte Novi člani bodo izvolili predsednika in podpredsednika V sredo, 3. aprila, bo v dvorani občinskega sveta v Gorici potekala umestitvena seja nove slovenske konzulte pri goriški občini. Imena članov posvetovalnega telesa, ki bi moralo odigravati aktivno vlogo pri spodbujanju uprave k izvajanju zaščite in pri reševanju ostalih vprašanj, ki so povezana s slovensko narodno skupnostjo, je občinski svet soglasno sprejel februarja, dobrih devet mesecev po občinskih volitvah, po katerih je bilo treba obnoviti njegovo sestavo. V konzulto sta bili na predlog večine imenovani Myriam Vidi in Liliana Kodermac, na predlog opozicije Daria Kogoi, ostale člane pa so imenovali SKGZ, ZSKP in SSŠ. SKGZ je predlagal Aleša Waltritscha, Natašo Paulin, Davida Sanzina, Alberta Voncino in Tjašo Corva, člani ZSKP pa so Nadja Grusovin, Lovrenc Persoglia, Marko Gus, Dimitrij Tabaj in Saša Quinzi. SSŠ bosta zastopala Emil Jarc in Majda Bratina. Na umestitveni seji, ki se bo začela ob 16.30, bosta izvoljena predsednik in podpredsednik. goriška - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Župani iščejo pot iz ohromitve, V • •• •• • v - rešitev jim ponuja izmenicnost Župani Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe so se sestali in dogovorili, da v čim krajšem času poiščejo rešitev glede nastale situacije v vodstvu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO). Združenje v tem trenutku namreč nima ne predsednika skupščine ne direktorja, zato je njegovo delovanje ohromljeno. Goriški župan Ettore Romoli včeraj še ni hotel razkriti podrobnosti o dogovarjanju s kolegoma, saj želi počakati - tako je povedal -, da bodo odločitve sprejete. Potrdil je le, da so pretehtali vse možne poti in ukrepe, ki bi lahko čim prej privedli do imenovanja vodilnih predstavnikov EZTS. »Postavili smo nekaj hipotez. V kratkem se bomo ponovno sestali in izbrali rešitev, ki bo sprejemljiva za vse in bo omogočila, da bomo takoj oživili delovanje EZTS,« je pojasnil Romoli, po katerem se bodo občine morale do- govoriti tudi o vsoti, ki jo bodo letos dale na razpolago za delovanje EZTS. »O višini prispevkov bomo še odločali, za delovanje pa bo vsekakor poskrbljeno,« je zaključil. »EZTS je projekt na dolgi rok. Pričakovanja so bila v začetku morda zelo velika,« pravi novogoriški župan Matej Arčon: »Težave so v funkcijah, sicer pa odbori delujejo, se srečujejo, nabor projektov se dela. Mislim, da bo zadeva kmalu stekla naprej tudi glede imenovanja direktorja in predsednika skupščine in da bodo težave pri teh funkcijah rešene. Prepričan sem, da odbori dobro delujejo in da bomo našli ustrezno rešitev.« Glede vsote, ki jo bodo občine prispevale za delovanje EZTS, Arčon trdi, da je težko oceniti, kolikšna bo: »Odvisna bo tudi od tega, ali bo novi direktor funkcijo opravljal poklicno ali ne. Težko je v tem trenutku oceniti, saj bo finančni načrt obrav- navan na naslednji skupščini. Glede direktorja smo stališča, da bi še vsaj letos, ko je EZTS v zametkih, lahko deloval kot vršilec dolžnosti. Vsekakor pa menim, da nujno potrebujemo poslovnega sekretarja.« Rešitev, ki so jo trije župani vzeli v pretres, je zamenjava pristojnosti pri izbiri osebe za omenjeni vodilni mesti. V prvi fazi je predsednika izrazila italijanska stran (do odpovedi je to bil Franco Frattini), direktorja pa slovenska stran (premogli so sicer le vršilca dolžnosti za obdobje šestih mesecev, to je bil Marjan Pintar). Po novem naj bi predsednika izrazila slovenska stran - Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba -, direktorja pa Gorica; izmeničnost je namreč predvidena po statutu EZTS. Takšen dogovor bi odprl pot še večjemu angažiranju goriškega Informesta v EZTS, ki je že danes operativni partner v EZTS. (km, ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 30. marca 2013 9 TRŽIČ - Zaradi enkratnosti naravnega okolja je kraj zaščiten Kraško jezero s tremi imeni Med Doberdobskim in Sabeljskim jezerom leži Prelosno jezero. Za sosede je to Lago di Pietrarossa, za domačine pa Prelosno - občasno se sliši tudi Prelostno - jezero. Kar nekaj stoletij je prav tu potekala državna meja med avstrijskimi deželami in Beneško republiko. Večji del jezerske kotline je pripadal ozemlju Beneške republike, kar je zelo verjetno razlog, da so presi-hajoče kraško jezero kartografi, ki so v drugi polovici osemnajstega stoletja risali Vojaški zemljevid avstrijskih dežel (17631787), poimenovali Jesero Veneto. Iz tega se je v naslednjih desetletjih oblikovalo novo ime, Laško jezero, kar pravzaprav pomeni isto. Lah (prid. laški) pomeni namreč italijansko ali furlansko govorečega človeka. Prebivalci vasi komenskega in doberd-obskega krasa od nekdaj hodijo »v Laško«, Slovenci »v Laškem« so naši rojaki, ki od nekdaj živijo na območju Tržiča in drugih krajev v ravninskem delu, ali so se semkaj preselili, ko so šli s trebuhom za kruhom, ali so jih v to prisilile nečloveške razmere po prvi svetovni vojni. Ime Laško jezero se (neupravičeno) občasno uporablja tudi za močvirnato območje pod Štivanom, vendar je, po moji oceni, predvsem taka raba posledica površnega poznavanja prostora, ziskovalci jezikovne dediščine. Predoslje je ime vasi na Gorenjskem, nad reko Kokro, Predasel so poimenovana korita v soteski Kamniške Bistrice, na Koroškem, na Obir-skem je zabeleženo hišno ime Predasnik. France Bezlaj je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja (1967) izoblikoval razlago, ki temelji na ugotovitvah publicista Rudolfa Badjure (avtorja Ljudske geografije), ki Predoslje in sorodna imena uvršča med ljudsko-geografske termine s pomenom naravni most čez sotesko ali sotesko samo. Na osnovi kar številnih historičnih zapisov za krajevno ime Predoslje (prvi je iz leta 1304) je Bezlaj z jezikoslovnega vidika rekonstruiral nastanek imena, ki naj bi bilo sestavljeno iz predpone »pre« in pozabljenega občnega imena »roslo«, ki v ruščini pomeni struga, rečni tok. Po pomenu torej naravni skalnat most, ki povezuje bregova struge. Pred kratkim pa je jezikoslovec Silvo Torkar objavil razlago (objavljena je v Jezikoslovnih zapiskih št. 2/2012), ki sicer potrjuje, da se v krajevnem imenu (Predoslje) dejansko skriva nekdanje zemljepisno občno ime, vendar pa je nastanek nekoliko drugačen. Ime ni izvedeno iz besede »pre-roslo«, pač pa iz besede »prerasel«, ki je po tvorbi primerljivo z besedo »letorasel« - 'le- oskrbniku (it. »castellano« - grajski oskrbnik, od tod (Š)katalanišče). Veliko opustošenje je na celotnem predelu pustila prva svetovna vojna (tu je bilo tudi vojaško pokopališče), zatem vojaški objekti v obdobju hladne vojne, končno pa sta v prostor zarezala naftovod in plinovod, na jugozahodni strani pa avtocesta. Vodo, ki se je pretakala iz Prelosne-ga v Sabeljsko jezero, so preusmerili v umetno strugo, celotno območje Prelosnega jezera in sosednjega Doberdobskega jezera pa je bilo razglašeno kot zaščiteno območje (kljub obilici zgoraj navedenih drastičnih posegov v prostor) zaradi enkratnosti kraških pojavov (presihajoča jezera), bogate flore in favne. Tu so našle, poleg različnih vodnih rastlin, trstičevja, zelo primerno rastišče številne in za vlažna zemljišča značilne cvetice. V poletnih mesecih se na vodni površini bohoti rumenocvetoči blatnik (Nup-fer luteum), že v drugi polovici aprila pa lahko občudujemo pravcate pravljične livade poletnega zvončka (Leucojum aestivum). Največja koncentracija te cvetice je na Do-berdobskem jezeru, rastlina pa je prisotna tako v Prelosnem kakor Sabeljskem, vendar postaja vse redkejša in polagoma izginja, ker se obe kraški jezeri, oziroma to, kar zlasti v preteklosti. Opozoriti pa velja tudi na oronim Laški hrib - vzpetino, ki se od Prelosnega jezera spušča proti zahodu, do trdnjave nad mestom Tržič; ime se sicer bolj redko uporablja. Zamenjave oziroma prevzemanje tujih imen so pogoste na območjih, kjer se srečujeta dva naroda. To velja tudi za doberdobski Kras. Nad Prelosnim jezerom in nad Jamljami se dviga vzpetina, ki je v uradni kartografiji navedena kot Aru-pacupa, medtem ko je staro domače ime Vrtače. Za napako so krivi kartografi, ki so v začetku devetnajstega stoletja risali mape Franciscejskega katastra, nekoliko pa tudi sami ... , ker pač na slepo prevzemamo take spakedranke. Medtem ko je bil izvor in pomen italijanskega imena Lago di Pietrarossa, ki se pojavlja tudi v uradni kartografiji, kjer je tako poimenovan tudi vršni del nad jezerom dvigajočega se griča (slov. Golec / Gouc), v glavnem pojasnjen - zaradi rdeče obarvanih mejnih kamnov ob nekdanji avstrijsko-beneški meji (M. Puntin, »Toponomastica storica del Territorio di Monfalcone«), so se z razvozlavanjem imena Prelosno ter sorodnih krajevnih in ledinskih imen (Pre-doslje, Predoselj, Predasnik) v preteklosti ukvarjali znani slovenski jezikoslovci in ra- Izsek iz Vojaškega zemljevida 1763-1787 (levo), Prelosno jezero (zgoraj), veliki poletni zvonček na Doberdobskem jezeru (desno) to dni star poganjek na rastlinah Ob tem navaja vzporednice v stari poljščini, ki so se ohranile v nekaterih zemljepisnih imenih na Poljskem, Ukrajini in tudi v Srbiji. Krajevno ime Predoslje naj bi bilo torej izvedeno iz glagola »prerasti« (preseči, presegati). Kako pa se razlaga ujema glede na Prelosno jezero? Povsem, če si zamislimo in upoštevamo nekdanjo hidromorfologi-jo (ki je bila žal v zadnjem stoletju in predvsem po izgradnji avtoceste povsem spremenjena). Voda iz Prelosnega (jezera) se je po naravni strugi pretakala v Sabeljsko jezero, kjer je stal mlin V Prelosnem. Mlin je omenjen že leta 1494 v Devinskem urbarju »Prerassel« (Kos 1954), verjetno pa je za severozahodni predel krasa pomemben gospodarski objekt deloval že veliko prej. Iz Prelosnega je voda po naravni strugi »preraščala« v Sabeljsko jezero. Območje je danes povsem spremenjeno, saj naravne struge ni več. Jezerska kotanja je bila od nekdaj zanimiva tudi iz kmetijskega vidika. Še zmeraj so vidni zidovi terasasto urejenih njiv in travnikov na severozahodnem predelu, kjer se je ohranilo ledinsko ime Ška-talanišče. Zemljišče je bilo last devinskih grofov in po vsej verjetnosti namenjeno GORICA - Ob veliki noči Med mokrimi prazniki ljudi vabijo tudi muzeji Grad in razstava Reclame odprta danes in jutri, na Sveti Gori pirhi Če se vremenoslovci niso ušteli, bosta letošnja velika noč in velikonočni ponedeljek minila v znamenju sivega, hladnega in mokrega vremena. Ljubitelji piknikov, sprehodov in kolesarjenja bodo torej težko prišli na svoj račun, lahko pa si bodo privoščili obisk muzejev. Če bo vreme prizaneslo, bo vsekakor mogoče kombinirati druženje na prostem z ogledom kakšne muzejske zbirke. Tako danes kot jutri, na velikonočni ponedeljek, bo možen ogled goriškega gradu, ki bo odprt z običajnim urnikom med 10. in 19. uro. Danes bodo pokrajinski muzeji v Gorici zaprti, jutri pa odprti po običajnem urniku: zbirke v grajskem naselju od 9. do 19. ure, galerija v palači Attems Petzenstein od 10. do 17. ure. Palača Coronini Cronberg na goriškem Vialu bo na velikonočni ponedeljek odprta s poletnim urnikom od 10. do 13. ter od 14. do 18. ure. Omenjeni urnik bo veljal do oktobra, a le od torka do nedelje, drugače bo palača ob ponedeljkih zaprta. Razstava Reclame - Plakati in skice z začetka dvajsetega stoletja iz Fonda Passero-Chiesa, bo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici izjemoma odprta danes in jutri s prazničnim urnikom od 10. do 19. ure. je od njiju ostalo, hitro zaraščata. V jugozahodnih pečinah Gradine (v arhivskih virih je imenovana tudi Ogradina) pa lahko skozi vse leto opazujemo značilno zimzeleno mediteranko - oponec, nekateri mu pravijo tudi bodikavi bršljan (Smilax aspera). Na kraški gmajni med Doberdobskim in Prelosnim jezerom, kjer je bil nekdaj srenjski pašnik, skozi vse leto naletimo tudi na številne druge rastlinske vrste. Že v začetku januarja lahko občudujemo progasti podlesek (Weldenov žafran, Crocus reticulatus), preden ozeleni gmajna, pa nas pozdravljajo kimajoče glavice velikonočni-ce oziroma kosmatinca (Pulsatilla montana). In še bi lahko naštevali. Ob koncu še priporočilo: cvetje je najlepše v okolju, kjer raste. Seveda mimo sporočila, da so vse zgoraj navedene rastline zavarovane. Vlado Klemše Na velikonočni ponedeljek pa združenje Nuovo Lavoro prireja v Spominskem parku v Gorici izredni prodajni sejem z dopoldanskimi presenečenji. Vedno na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, pa bo med 16. in 19. uro odprt tudi Mestni muzej teritorija v Krminu, kjer si bodo obiskovalci ob tej priložnosti lahko ogledali tudi razstavo umetniških del Nella Taverne Mandala. Univerza v Novi Gorici prireja jutri ob 17. uri velikonočni koncert. Potekal bo v Baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti gori pri Novi Gorici. Nastopil bo Komorni zbor Ave s pevko in zbirateljico ljudskega izročila Ljobo Jenče in Tilnom Bajcem na orglah. Jutri bodo v frančiškanskem samostanu na Sveti gori odprli osmo razstavo pirhov. Ob odprtju ob 15. uri bodo spregovorili pater Bogdan Knavs, Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica in Jožef Leban, predsednik Sveta KS Solkan. Velikonočne običaje iz Vipavske doline bo predstavila Magda Rodman. Kulturni program bodo oblikovali Župnijski mešani pevski zbor Šempeter pod vodstvom zbo-rovodkinje Ingrid Kragelj. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih med 9. in 18. uro, ob sobotah od 10. do 17., ob delavnikih pa od 14. do 17. ure. (ur, km) Budalov park ima obliko trikotnika (katastrska fotokopija, zgoraj), zelenica s kiparskimi stvaritvami (spodaj) Budalov park Budalov park sodi med najnovejša slovenska poimenovanja krajev v goriški občini. Ni to nekakšno ledinsko ime, temveč celo uradno ime zelenega trikotnika v štandreški obrtniški coni med pokrajinsko cesto, ki pelje v Sovodnje, in operativnimi halami. Zelenico, ki meri približno 2.600 kvadratnih metrov ob križišču med Ulico Anton Gregorčič in Nadiško ulico, smo poimenovali po pisatelju, prevajalcu, šolniku in kulturnem ter političnem delavcu, rojenem prav v Štandrežu. Andrej Budal je bil tudi udeleženec Pariške mirovne konference. Ob poimenovanju parka je potekala prireditev v organizaciji krajevnih društev in ob prisotnosti Budalovih sorodnikov in raziskovalcev. Na predlog občinske toponomastične komisije je poimenovanje odobrila Brancatijeva uprava skupaj s poimenovanji po Valentinu Staniču, nadškofu F.B. Sedeju in bratih Rusjan. Zelenica je last goriškega industrijskega konzorcija, ki mora zagotavljati predvideni odstotek zelenih površin. Z leti so se grmovnice razbohotile in tudi drevesa so dovolj velika. Manjka pa kakšna klopca za postanke. Prostor so na pobudo združenja sKultura 2001 oplemenitili s skulpturami (2001, 2005, 2007, 2009) raznih mojstrov, ki so nastajale med raznimi izvedbami krajevne likovne kolonije z osrednjim ustvarjalnim prostorom na Jeremitišču. Aldo Rupel 1 0 Nedelja, 31. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Spet zamude na obzorju ^m 11 • v v • v • v ■ v Gradbišče nižje sole se vedno čaka na delavce, občina postavila ultimat »Če gradbeno podjetje prihodnji teden ne bo podpisalo pogodbe, bomo morali razveljaviti prvoten sklep o izbiri izvajalca in izvedbo del zaupati ponudniku, ki se je na javni dražbi uvrstil na drugo mesto.« Na doberdobski občini so čedalje bolj zaskrbljeni in vznemirjeni nad usodo nedokončane stavbe nižje srednje šole, ki že več kot eno leto čaka na po-vratek delavcev in ureditev novih učilnic. Konec lanskega leta je občinska tehnična komisija med 29 gradbenimi podjetji, ki so se prijavila na razpis, izbrala firmo iz Pordenona, ki je na izklicni ceni 299.842,22 evra za- gotovila 12,5-odstotni popust. Od takrat so minili štirje meseci, na gradbišču pa se delavci še niso pojavili. Kaj se je zgodilo? »Že spet imamo težave z gradbenim podjetjem,« je vzdihnil do-berdobski župan Paolo Vizintin in nadaljeval: »Po javni dražbi je gradbeno podjetje predlagalo nekaj sprememb. Namesto obnove obstoječih zidov stavbe, kjer so slačilnice, je predlagalo izgradnjo novih zidov. Mi smo takoj povedali, da v dela ne moremo vložiti niti evra več od tega, kar je bilo predvideno v razpisu, podjetje pa je trdilo, da bi stroški ostali ne- spremenjeni.« Gradbeniki pa so se očitno s časom premisli, saj po Vi-zintinovih besedah sedaj zahtevajo višjo vsoto, na kar občinska uprava ne namerava pristati. »Podjetju smo poslali pismo, v katerem zahtevamo, naj do prihodnjega tedna podpišejo pogodbo in začnejo izvajati dela po prvotnem načrtu. V slučaju, da bi na zahtevo ne pristali, bomo začeli postopek za preklic izbire izvajalca in za imenovanje podjetja, ki se je uvrstilo na drugo mesto na lestvici. Sedanji izvajalec bi v tem primeru moral plačati kazen. Res upamo, da se to ne bo zgodilo, saj bi pred začetkom del mi- Doberdobska nižja srednja šola nilo nekaj mesecev, kar bi pomenilo, da bi dela ne bila zaključena pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Kljub temu, da se trudimo, da bi dela čim prej stekla, žal obstoječi zakoni ne dajejo krajevnim upravam ustreznih sredstev, da bi lahko učin- kovito ukrepale v takih okoliščinah.« Doberdobski župan med drugim ne izključuje, da bi nadaljevanje del na stavbi nižje srednje šole ob teh težavah oviral tudi pakt stabilnosti, ki močno omejuje občinske uprave pri uporabi sredstev za javna dela. MARTINŠČINA - Organizatorji premagali birokracijo dveh držav Drevo na rodnih tleh Volitve Velika množica ljudi se je včeraj pred-poldne zbrala v kulturno-športnem središču v Martinščini, kjer je svečano potekal začasni prevzem okleščenega drevesa, ki se je po skoraj sto letih vrnilo na Kras. Med prvo svetovno vojno je drevo raslo v bližini Martinščine in še edino na tistem delu fronte kljubovalo vojnemu razdejanju. Za vojake obeh armad, ki sta si stali nasproti, je bilo neke vrste orientacijska točka sredi opustošenega pobočja, o katerem je pesnik Giuseppe Ungaretti pod svojo poezijo iz leta 1916, posvečeno Martinščini, zapisal »Valloncello dellAlbero Isolato«; v italijanskem izročilu je zato postalo »osamljeno drevo«. Madžarskim Honved polkom, ki so branili tamkajšnji odsek fronte, je osmoje-no in preluknjano drevo - gre za murvo -tako priraslo k srcu, da so ga poleti 1916 posekali in prenesli v zaledje v Segete pri Opat-jem selu, po vojni pa so ga pripadniki 46. polka iz Szegeda odnesli v domovino, kjer ga hranijo v muzeju. Na Madžarskem ga imajo za vojno svetinjo in ga poznajo pod imenom »Doberdobsko drevo - Doberdoi fa«. Ko so v Martinščini pred nekaj leti odkrili, da se je drevo ohranilo do današnjih dni, so pognali organizacijski stroj s ciljem, da bi se, čeprav začasno, vrnilo na goriški Kras. Kraško speleološko društvo iz Martinščine je premagalo številne ovire in birokracijo obeh držav, da se je želja uresničila. Drevo so pripeljali iz Szegeda, z včerajšnjim dnem pa je na ogled v kulturnem središču v Mar-tinščini. O vsem tem je včeraj spregovoril Gianfranco Simonit iz vrst krajevnega jamarskega društva, še pred njim pa je glasbenik, član madžarske delegacije, na klarinet zaigral madžarsko in italijansko himno; na kraju je tudi bila skupina zanesenjakov v uniformah obeh vojsk. Udeležence, med katerimi so bili številni krajevni upravitelji - naj omenimo so-vodenjsko županjo Alenko Florenin in podžupanjo iz Doberdoba Luiso Gergolet -, so nagovorili še županja Zagraja Elisabetta Pian, prefektinja Maria Augusta Marrosu, deželni svetnik Roberto Marin in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, z madžarske strani pa član muzeja v Szegedu, predstavnica mestnih in okrajnih oblasti dežele Csongrad ter predstavnik madžarskega veleposlaništva v Rimu. Za napor, ki ga je vložilo v pobudo, je kraško speleološko društvo prejelo posebno madžarsko priznanje. Vsem nagovorom je bila skupna želja po krepitvi prijateljskih vezi, zato da bodo sovražnosti izpred sto let dokončno pre-moščene. Izstopala je tudi Gherghettova misel: »Smo na zemlji, ki je prepojena z zgodovino in s krvjo več deset tisoč ljudi. Napočil je čas, da s spominom na vojne do- godke izpred sto let danes utrjujemo mir in širimo skupno evropsko zavest.« Simonit je ob koncu pozval oblasti, naj stoletnice vojne ne obeležujejo s faraonskimi načrti, zadostovalo bi že, če bi bil šolski mladini omogočen obisk krajev, ki spominjajo na tedanje gorje. Iz tega bi se mladi veliko naučili. Zapel je še mešani pevski zbor Ars Musica iz Zdravščin, klarinetist pa je zaigral madžarski vojaški pesmi, katerih notne zapise so našli šele pred kratkim. Sledil je rez traku v kulturni center, kjer bo do 29. junija na ogled okleščeni pomnik vojne na Krasu (obisk je brezplačen). Ob drevesu pod zaščitnim steklom je tudi dokumentarna razstava. (vip) GORICA Ponovno v zaporu Obsojen zaradi groženj Roberto Spina je ponovno v zaporu. Tržaško prizivno sodišče je 57-letnika iz Ločnika, ki ga goriške sile javnega reda in Goriča-ni zelo dobro poznajo, saj je bil v zadnjih desetletjih s svojimi »podvigi« - od pretepov in samopo-škodb do skoka z ločniškega mosta v Sočo - pogosto prisoten v medijih, obsodilo na eno leto, devet mesecev in dvajset dni zaporne kazni. Prizivno sodišče je kazen določilo na podlagi treh razsodb, ki jih je izdalo goriško sodišče. Roberto Spina je bil tokrat obsojen zaradi groženj in zaradi kršitve osebnih omejevalnih ukrepov, ki jih je iz varnostnih razlogov pred časom določil sodnik. Osebje letečega oddelka goriške kvesture je 57-letnega Spino aretiralo na njegovem domu v Loč-niku v petek zvečer. Zaporno kazen bo prestal v goriškem zaporu v Ulici Barzellini. Razstavljeno deblo (spodaj), udeleženci v italijanskih in madžarskih uniformah p.b, vir GORIŠKA - Začetek ribolovne sezone Ribiči napovedujejo tri tekme v lovu na postrv Društvo Vipava bo v aprilu organiziralo čistilno akcijo Z današnjim dnem se je v deželi FJK in torej tudi na Goriškem začela nova ribolovna sezona, nenaklonjene vremenske napovedi pa za ribiče gotovo niso problem. Na novo sezono se pripravljajo tudi pri ribiškem društvu Vipava, pri katerem napovedujejo, da bodo izpeljali tri tekme v lovu na postrv v umetnem jezercu v Romansu. Prva tekma bo v nedeljo, 7. aprila, druga bo na vrsti 26. maja, tretja pa 13. oktobra. Lovili bodo v dvojicah, vsak par bo lahko ujel največ 25 postrvi. Za odrasle velja vpisnina 15 evrov, za otroke 7 evrov; prijave zbirajo v gostilnah Rubijski grad in Francet, kjer je mogoče plačati tudi društveno člana- rino, ki velja 15 evrov. V nedeljo, 14. aprila, prirejajo ribiči društva Vipava čistilno akcijo v sodelovanju s civilno zaščito, sovodenjsko občino in z ribiškim okolišem zavoda Ente tutela pesca; k sodelovanju bodo povabili vsa društva v občini. Dne 25. aprila je predviden izlet z ribolovom s čolna na morju, 9. junija pa bo pik-nik z ribolovom v dopoldanskih urah in z družabnimi igrami med popoldnevom, ki ga prirejajo v sodelovanju s kulturnim društvom Sovodnje. V soboto, 6. julija, bo tradicionalna tekma v lovu na Soma v Vipavi, 14. decembra pa še praznična večerja, s katero se bo sezona zaključila. DEMOKRATSKA STRANKA Aleš Waltritsch o trgovini »Odsotnost dveh predsedniških kandidatov na sredinem javnem srečanju združenja trgovcev v Gorici kaže na njuno brezbrižnost do trgovskega sektorja in do našega mesta«, pravi Aleš Waltritsch, goriški kandidat Demokratske stranke na deželnih volitvah, ki je kritičen predvsem do Tondove odpovedi: »Verjetno se druščina desne sredine s Tondom na čelu zaveda, da je v teh petih letih s praznimi obljubami zavajala Goriško in njeno gospodarstvo in se je zbala odprtega soočanja z ostalimi kandidati in zaskrbljenimi trgovci, katerim nima Tondo kaj povedati. Negodovanje zaradi njegove odsotnosti je prireditelj soočanja jasno izrazil, zato je dokaj neokusno, da priredi le nekaj dni kasneje še eno srečanje, tokrat s samim Tondom,« pravi Waltritsch, ki bi na torkovem soočenju (ob 14. uri v Ulici Locchi) tudi sam rad postavil nekaj vprašanj. Waltritsch je med drugim član zveze Confcommercio, vodstvo njene mladinske sekcije pa je zapustil pred napovedjo kandidature za občinski svet pred 11 leti. SVOBODA EKOLOGIJA IN LEVICA Paolo Vizintin na spletu Paolo Vizintin, neodvisni kandidat na listi SEL na bližajočih se deželnih volitvah, sporoča, da bo na socialnih omrežjih Facebook in Twitter objavljal mnenja, programske ideje in stališča glede političnih, gospodarskih in socialnih tem, ki posebej zanimajo javnost. Sporoča tudi, da bo sprejemal vprašanja, očitke in predloge, ki mu jih bodo postavljali volivke in volivci. DEMOKRATSKA STRANKA Omar Greco v korist podjetij Dežela naj pri bankah jamči za mala in srednja podjetja. To bi pripomoglo k premošča-nju strogih pravil pakta stabilnosti, Dežela pa bi s tem odigrala vlogo gospodarskega spodbujevalca. Tako meni kandidat Demokratske stranke za deželni svet Omar Greco, za katerega Dežela zaradi finančne trdnosti uživa verodostojnost pri bankah, ki bi se tako lahko odločile, da nudijo podjetjem posojila. DEMOKRATSKA STRANKA Sara Vito o zdravstvu V zdravstvu Dežela ne sme izvajati le krčenja stroškov, ampak vlagati mora v kakovost. Tako meni kandidatka Demokratske stranke za deželni svet Sara Vito, ki se zavzema za razvoj možnosti, ki jih nudijo nova zdravstvena izkaznica in računalniška omrežja, za vlaganje v človeške vire in stalno izobraževanje zdravstvenih delavcev ter za sodelovanje s Slovenijo, predvsem kar zadeva prvo pomoč in porodniško službo. / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 31. marca 2013 1 1 SOVODNJE - Kulturno društvo Po Sovodenjski poje še izlet v Budimpešto Po krajšem premoru se pri Kulturnemu društvu Sovodnje spet pripravljajo na pestro delovanje, ki bo zaznamovalo pomladne mesece. Na sporedu bo najprej praznovanje 30-letni-ce Sovodenjske poje, ki je leta 1983 nastala na pobudo sovodenjskega društva. Takrat sta na domačem odru pela dva zbora, že izkušeni Sovodenjski nonet in novonastala skupina Sovodenjskih deklet. »Od tedaj dalje se je v različnih mesecih ta tradicija letno ponavljala in dajala možnost vsem domačim zborom, da so se vsaj enkrat letno srečali in zapeli na istem odru,« pravijo predstavniki društva Sovodnje in izpostavljajo, da so pred dvema letoma začeli nastopati na istem odru tudi domači solo pevci. Letošnji program, ki bo na sporedu v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, predvideva nastop gabrskega zbora Skala, mladinskega pevskega zbora Neokortex in dekliške vokalne skupine Danica iz Vrha. Poleg naštetih bodo nastopili še solisti Alessia Peressin in Luca Brumat, za spremljavo pa bodo poskrbeli gojenci Glasbene matice. »Večer bo uvedel kratek slavnostni trenutek. Udeležence čaka tudi presenečenje,« pravijo organizatorji. Ljubitelji gledališča pa se bodo lahko globoko nasmejali v soboto, 13. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu, ko bo na sovodenjskem odru nastopila skupina društva IDAS iz Nebla s predstavo Vinka Moderndorferja »Mama je umrla dvakrat«. »Zelo, zelo črno komedijo,« kot jo sami zaznamujejo, je re-žirala Ana Facchini. Mesec maj je z običajno milejšimi temperaturami in daljšimi dnevi idealen za izlete in potovanja. Tako so se pri društvu odločili, da priredijo od petka, 17., do nedelje, 19. maja, nekajdnevni izlet v Budimpešto in njeno okolico. Odhod iz Sovodenj bo v petek ob 6. uri. Po kratkem postanku za skupno malico bodo dospeli v Budimpešto v zgodnjem popoldnevu. Srečali se bodo z vodičem in si ogledali del mesta: videli bodo ribiško utrdbo, Matjaževo cerkev in zunanjost parlamenta. Po kratkem postanku v hotelu bo udeležence čakala večerja v tradicionalni madžarski čarmi z glasbo v živo. Prenočitev bo v hotelu (štiri zvezde). V soboto zjutraj bo potekal ogled mestnega središča z vodičem. Obiskali bodo glavno tržnico, Trg Kalvin, državni muzej, sinagogo, Trg Herojev in mestni park. Kosilo bo prosto in popoldan na razpolago za sprehod po mestnem središču. Zvečer bo organizirana plovba pod mostovi Donave z večerjo, sledila bo vrnitev v hotel. V nedeljo bo po zajtrku voden ogled kraljeve palače na griču Buda, na katerega se bodo povzpeli z žičnico. Tam si bodo ogledali zunanjost gradu in srednjeveški del poslopja. Sledil bo ogled atraktivnega konjeniškega programa v madžarski pusti in kosilo. Na pot vrnitve se bodo odpravili predvidoma popoldne, med potjo pa bo še kratek postanek ob Blatnem jezeru. Prihod v Sovodnje je predviden v večernih urah. Vpisnine bo društvo zbiralo do 14. aprila, za informacije in vpisnine je na voljo tel. 3493666161 (Erik F.). S Holubom o Koroški Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo v sredo, 3. aprila, ob 18. uri srečanje o Koroški z naslovom »Ca-rinzia domani. Il nuovo corso dei nostri vidni«, ki ga prireja center Rizzatti v sodelovanju z goriškim društvom Zelenih. S koroškim odbornikom Rolfom Holu-bom se bo pogovarjal novinar Marco Di Blas. Sprememba urnika Goriški in tržiški urad Agencije za prihodke bosta od aprila dalje poslovala z novim urnikom. Odprta bosta vsak dan od 8.45 do 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah popoldne med 14. uro in 16.30. Brezplačno v gledališče Verdijevo gledališče v Gorici bo v petek, 5. aprila, gostilo komika Gioeleja Dixa. Predstava »Nascosto dove c'e piu luce« se bo začela ob 20.45. Občina bo ob tej priložnosti ponovno razveselila revnejše občane, ki si s težavo lahko privoščijo nakup vstopnice za predstavo. Ponudila jim bo brezplačen ogled, abonenti pa bodo morali odšteti le simbolični V torek odprtje term Ustanova GIT obvešča, da bodo v torek, 2. aprila, odprli terme v Gradežu. Tudi letos bodo posebno pozornost namenjali bivšim pacientom zavoda Barellai. O skrivnostih diha V novogoriški knjižnici bo v torek ob 18. uri predavanje »Valovi sreče, skrivnost diha«. Vlogo dihanja in dihalnih tehnik po predstavil voditelj programov za obvladovanje stresa Fundacije Art of Living. (km) GORICA - Komigo Komični muzikal za uvod v festival V goriškem Kulturnem domu se v sredo, 3. aprila, ob 20.30 začenja deseti trijezični festival komičnega gledališča Komigo. Otvoritvena predstava bo mu-zikal »Ljubim te, spremeni se!« v produkciji Prospota d.o.o.. Režijo in priredbo je podpisal Gašper Tič, v glavnih vlogah pa nastopajo Simona Vodopivec Franko, Romana Krajnčan, Danijel Malalan in Marjan Bunič. »Ljubim te - spremeni se!« je komični muzikal o ljudeh, ki skušajo vzpostaviti in ohraniti stik. Zabaven gledališki kolaž nam govori o nam dobro znanih dogodkih in odzivanjih nanje. Nekatere situacije smo namreč pre-igrali sami, druge so se zgodile našim naj- bližjim, a smo v njih prav tako sodelovali vsaj kot opazovalci. Igra nas opozarja, da skušamo kar naprej spreminjati druge, v resnici pa ljubimo njihovo drugačnost. Nosilca trijezičnega projekta, ki je že tradicija na Goriškem, sta Kulturni dom in zadruga Maja v sodelovanju z združenjem Terzo Teatro, ZSKD, Forumom, Glasbeno matico in društvom Oton Župančič iz Štandreža. Na slovenski strani sta partnerja Studio Anima iz Ljubljane in Kulturni dom Nova Gorica, pokrovitelji pa so dežela FJK, goriška občina in pokrajina, SKGZ, Primorski dnevnik, Novi glas in Fundacija Goriške hranilnice. Na pedagoški univerzi v Ljubljani je uspešno diplomirala Martina Croselli in postala profesorica razrednega pouka. Iskreno ji čestitajo vsi domači ¿a Čestitke DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vošči članom in prijateljem vesele velikonočne praznike S Poslovni oglasi AKCIJA PELETI 220 €/tona in bukova DRVA 120 €/paleta za NAROČILA nad 3 PALETE. LEGNAACASA Gorizia +386 31 770410 in 334-2200566 evro. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče SSG: v ponedeljek, 8. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici četrta predstava letošnje abonmajske sezone SSG na Goriškem: »Burundanga« Jordija Galce-rana v režiji Nenne Delmestre; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu (0481-33288) in Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 4. aprila, ob 20. uri »Beneški trgovec« (William Shakespeare); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Q Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 -18.30 - 20.20 »I Croods«; 22.10 »Gli amanti passeggeri«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »Benvenuto Presidente«. Dvorana 3: 15.45 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un giorno devi andare«. DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 -18.30 - 20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: 15.40 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Benvenuto Presidente«. Dvorana 3: 15.00 - 17.15 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La vendetta (digital 3D)«. Dvorana 4: 14.50 - 16.50 - 18.50 »Il cac-ciatore di giganti«; 21.15 »Il cacciatore di giganti« (digital 3D). Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Ci vuole un gran fisico«; 15.30 - 21.30 »La frode«. V TOREK, 2. APRILA, V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »I Croods«; 21.45 »Gli amanti passeggeri«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un giorno devi andare«. V TOREK, 2. APRILA, V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ben- venuto Presidente«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »G.I. Joe - La vendetta (digital 3D)«. Dvorana 4: 16.50 - 18.50 - 21.15 »Il cac- ciatore di giganti«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Ci vuole un gran fisico«; 21.30 »La frode«. M Koncerti TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih ZSKD: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz (odhod avtobusa s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici okvirno ob 16.30); informacije na gori-ca@zskd.org ali po tel. 0481-531495. H Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA za otroke 2. in 3. letnika vrtcev ponuja animacijo, glasbo, gledališko dejavnost, pravljični kotiček, ustvarjalne delavnice, ples, predvsem pa veliko igranja in zabave. Dejavnosti bo vodila Damjana Golavšek, glasbenica, igralka in avtorica gledaliških predstav. Delovala bo vsako sredo do 15. maja, od 15.30 do 17.30 v Dijaškem do- mu. Prevoz iz vrtcev v Dijaški dom je zagotovljen; informacije in prijave do zasedbe mest po tel. 0481-533495. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira 11. in 12. aprila srečanje s predstavniki krajevnega šolstva na Južnotirol-skem, namenjeno je učnemu in neu-čnemu osebju slovenskih šol iz Gorice in Trsta ; prijave po e-pošti na naslov sss.gor@gmail.com, okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it. S3 Prireditve LITERARNI ČETRTEK Z MARKOM MATIČETOVIM bo 4. aprila, ob 20. uri v čitalnici Babel kulturnega centra Mostovna v Solkanu. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO s sedežem v Raštelu v Gorici organizira v ponedeljek, 1. aprila, tržnico v Spominskem parku v Gorici s presenečenji; več na www nuovolavoro.org. POKRAJINSKI ODBOR ZA GORIŠKO VZPI-ANPI prireja v petek, 5. aprila, ob 17. uri v palači Attems v Gorici predstavitev knjige »Adriatisches Kusteland - Li-torale Adriatico e collaborazionismo fa-scista«, ki jo bo predstavil Luciano Patat. SEJEM »POLLICE VERDE« bo v goriškem sejemskem razstavišču v Ul. Barca med 5. in 7. aprilom od 10. do 20. ure; vstop prost. ZSKD v sodelovanju z društvom Oton Župančič iz Štandreža vabita v petek, 5. aprila, ob 20. uri v dom A. Budala v Štandrežu na zadnje predavanje Jožeta Pirjavca: »Povojna leta v Jugoslaviji, zamejstvu in zdomstvu«. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI obveščata, da bo v soboto, 6. aprila, od 15. ure do 18.30 potekala v Tumovi dvorani KB centra februarska delavnica družinskih postavitev; prijave na gori-ca@zskd.org ali po tel. 327-0340677. ZDRAVA PREHRANA IN INTOLERANCE: sekcija prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje in občina Sovodnje vabita na predavanje dr. Marije Merljak v sredo, 10. aprila, ob 20. uri v dvorani Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah; vstop prost. K šopku let bo jutri nona BERTA dodala svoj 80. cvet. Vse najboljše ji želita Michela in Manuel. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00. □ Obvestila »SPINNING« v domu Andreja Budala v Štandrežu: prosta so 3 mesta ob ponedeljkih (20.00-21.00) in 2 mesti ob sredah (20.00-21.00); informacije in prijave po tel. 347-8800556 (Sara). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo zaprta od petka, 29. marca, do ponedeljka, 1. aprila. KROŽEK KRUT iz Gorice obvešča, da bo z aprilom pisarna odprta samo ob torkih od 9. do 12. ure. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici bo do 2. aprila zaprta. »ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse. Prva lekcija bo v sredo, 3. aprila, v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517. SKRD JADRO organizira začetni tečaj alternativne, bioenergetske metode Reiki na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 busi 2. Uvodno srečanje bo 15. aprila ob 20. uri; informacije po tel. 0481-778779 (Liliana). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30. KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-le-tnici Tolminskega punta pohod Tol-min-Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur. Prispevki V spomin na dolgoletnega člana in prijatelja Pepota Florenina daruje lovska družina Čepovan 90 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje in 90 evrov za pevski zbor Skala iz Ga-brij. V spomin na prijatelja Pepota daruje klapa iz Ušij 100 evrov za cerkev v Ru-pi. V spomin na očeta Danila darujeta Leda in Edvin 20 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Štan-dreža. Pogrebi V TOREK, 2. APRILA, V GORICI: 9.00, Sergio Malfatti iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 10.30, Giorgio Pontoni v cerkvi Sv. Ane in na pokopališču v Gradišču. V TOREK, 2. APRILA, V MOŠU: 14.00, Renato Corecig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. V TOREK, 2. APRILA, V ŠLOVRENCU: 10.30, Sergio Iellini v cerkvi, sledila bo upepelitev. V TOREK, 2. APRILA, V GRADIŠČU: 10.00, Goffredo Ballaben (iz Palma-nove) v stolnici in na pokopališču. V TOREK, 2. APRILA, V RONKAH: 11.00, Ersilia Declich por. Corbatto v kapeli pokopališča, pokop na pokopališču. V TOREK, 2. APRILA, V KOPRIVNEM: 14.00, Mario Aggio (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. grofico gori zidna lipogfflfic Uskor _ _ s tnce f96Ct [asko THeRfTIOTRftDE rlbert soSdl IfodD/odtw in pknska tnStaSùcttc ■ Men t Bin trndta tvi hc-QS In t&lncg.t ogtcrsnn^ mpiQiw 4/p^o - ^oriov riff oft'^ ^w^î IC+Û ,,'t (ïrv.n ^id'ii.i^.T ptriitfi ' VakumLkt t/t(¡totCah wmMkohtQvtß Sf "it "t ntIrtlitfr *f*Ktn sredah DOBERDOB, Trtaika uliic& <1. loL (Miti .Tfl.^H OOR t C A maki: aws ir<&rln.ll PRODAJA IN POPRAVILA KOLES E. CUK CKHMIH E.i SAKSLDA A. GORlCfl V Trg CnTCiur Td. Mfll HSfll9_ BASTIAN! SERGIO j DOBERDOB (GO) Tel, 0481.78305 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabai FJli s.nx. Miloš In Rajmund ŠTANOREŽ - GORICA, ul. A, Gregorčič 24 Tel. 04£1/21514 > Faks 04S1/21967 - EHttnrifttrtij.mJt VRH SVETEGA MIHAELA Tel. 0481,882488 www.devetak»com OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE tsi f^fffiiii-f/i fn/i/f/j /iti i '//"i;™ 0 -jbro*. Gru(lon.43 TSI. *3B CHO 9221334 il ela | PRODAJALNA ČASOFlBOVj Zaccaria Tania vosci vsem vesele praznike zatzmn vrtnarstvo SEs.1 j \v ki. ¡ud h&in r Gostilna (3ak TOMi ERDAN hef Pesek, 2 Dolina (TS) T +39 040 9220286 ZAPRTO ob sredah - ponedeljek, torek in četrtek za kosilo p o h s t v o HRR ul. Carsia 45, na Opčinah Tel. 040/213579 - info@kralj.it PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO Vesele velikonočne praznike! PREHRAMBENI DISKONT EUROSPIN MIM A SN C FERNETIČI 24 TF!l 040 2176832 BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it 1 j i 1 n n 1 1 j u 1 1 u 1 Vanja Devetak oiinm O I I I I M I Lf Ž/ih IZDELA^Ar POPRAVILA ^ A IN VZDAŽEVAFUE OGRCVi LMM, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in ( obnovljivi — • — energetski viri Nabava, lr Sta ladja In vzdri^vinje peii na hiamaso (drv?, pillet,.,) inamkfi 1— 1 —,* iEUFOtRJ 1/D6, IS TEL. 0-10 200 5 12 MOB, W-Ü2QWI M m\]M 71 16 Nedelja, 31. marca 2013 KMETIJSTVO / Glede na to, da se nahajamo v času, ki je najprimernejši za sajenje oljk, smatramo za koristno, da ponovimo nekaj strokovnih navodil, ki se jih moramo držati ob tem opravilu. Po pripravi zemljišča določimo najprej sadilne razdalje. Pri tem moramo upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na to izbiro. Razdalja sajenja je odvisna od agronomskih lastnosti zemljišča, bujnosti drevesa ( ki zavisi od sorte in podlage), gojitvene oblike, konfiguracije terena, načina obdelave in razpoložljive mehanizacije. Za kotlasto gojitveno obliko, ki je pri nas najbolj razširjena, so priporočljive medvrstne razdalje od 5 - 7m, razdalje v vrsti pa od 4,5 do 6m. To pa pomeni, da sadimo od 300 do 350 sadik na hektar. Sistem sajenja je lahko pravokoten ali trikoten. Slednji se priporoča pri gostejših sklopih, ker z njim dosežemo boljšo osvetlitev. S tem v zvezi velja poudariti, da oljkar za dobro rast potrebuje veliko svetlobe, ker je izrazito heliofilna rastlina. Če nima dovolj svetlobe, je manj pridelka, na kritičnih legah (zaprte severne lege) pa sploh ne rodi. Pomembna je tudi temperatura, kot nam potrjuje tudi letošnja zima. Oljka je namreč razširjena, kjer ni prenizkih temperatur. Rodne veje lahko pozebejo že pri -5° C, glavne veje in deblo pa pri -15° C. dobro pa prenaša visoke poletne temperature. Ob času cvetenja pa temperature nad 28° C povzročijo ožige cvetov in izpad izdelka. Glede oblik sajenja pa bi še dodali, da se za nekatere priporočajo manjše razdalje od tistih, ki smo jih navedli za kotlasto obliko. Pri ipsilon gojitveni obliki lahko medvrstno razdaljo zožimo za en meter, vretenasti grm pa potrebuje medvrstno razdaljo 5-6 metrov , razdaljo v vrsti pa od 3 do 4 metre. Na trgu dobimo sadike različnih starosti, vse so na voljo s koreninsko grudo v kontejnerjih. Zelo pomembno je, da je glede na velikost sadik tudi primerno velik kontejner. Če so korenine močno prepletene v kontejnerju se taka sadika slabo razvija prvo leto po sajenju in slabše vrašča v teren. Pozorni bomo tudi na višino debla in razraščenost sadik. Večje sadike je običajno težje vzgojiti v želeno gojitveno obliko. IZBIRA SORTE - Pri izbiri sorte upoštevamo značilnosti tal in podnebne razmere. Med sorte, ki se priporočajo za širjenje v večjem obsegu uvrščamo predvsem Belico in Lecci-no, za oplodnjo pa v manjšem odstotku sorto Pendolino. Perspektivne so tudi druge, predvsem toskanske sorte, kot so Frantoio, Maurino, Lec- cio del Corno in Muraiolo ter avtohtone sorte Črnica, Oblica in Buga. Za vsako sorto so znane lastnosti, ki nas lahko usmerjajo pri izbiri. REDOSLED - Dan pred sajenjem sadike močno zalijemo, da se zemlja dobro namoči, vendar odcedi do naslednjega dne. Izkopljemo sadilne jame, ki naj bodo precej večje kot je kontejner. V sadilno jamo damo humus ( 1 - 3l ), nekaj pa ga damo ob rob sadilne jame ( 0,3 - 1l ). Humus v sadilni jami dobro premešamo z zemljo, ostalega pa porabimo ob sajenju tako, da ga enakomerno dodajamo skupaj z zemljo v spodnji del ob koreninski grudi. Tako bo imela sadika na razpolago najboljšo zemljo s hranili v spodnjem delu. Sadimo 2 - 4 cm globlje kot je rasla sadika v kontejnerju. Če imamo cepljene sadike, cepljeno mesto obvezno pokrijemo. Sadike naj bodo 10 cm od kola. Ob sadiki oblikujemo majhno kotanjo zaradi lažjega zaliva. Sadiko privežemo z bužir vrvico na osmico. Za majhne sadike priporočamo, da se jim ob sajenju postavi poleg kola tudi močnejša kanela ali bambus ( tik ob sadiko) in se jih do jeseni priveže samo ob to začasno oporo. S tem bomo dosegli, da se bodo sadike bolj enakomerno obrasle. Ostranimo poganjke, ki so nižje kot nameravamo imeti deblo ( cca 60 cm za belico, 80 - 100 za leccino, pen-dolino, maurino). Zalijemo izdatno, da se zemlja usede ( 10 in po potrebi več vode. Prekrijemo s suho zemljo. Glede gnojenja veljajo tudi za oljko pravila, da ji poskušamo dati tista hranila, ki jih potrebuje za svojo rast in razvoj in jih v tleh ni dovolj. Za oljko skušamo doseči optimalne količine elementov v tleh in sicer: fosfor 10 do 20 mg / 100 g, kalij do 30 mg / 100 g tal. Za pravilno založno gnojenje potrebujemo rezultate analize tal na osnovi katerih določimo odmerke gnojil. Okvirne količine hranil na 1 ha, ob upoštevanju srednje za-loženosti tal, so sledeče ( na 1 ha): fosfor ( P2 O5) 150 - 120 kg, kalij (K2O) 200 - 250 kg. Analiza tal nam pove tudi vrednost pH-ja, čigar optimalna vrednost je 6 - 7. Prav tako pomemben je humus v tleh, v želeni količini 2 - 4%. Svetovalna služba Kmečke zveze SPOMLADI r j • • • Za sejanje je na vrsti špinača V tem času sejemo špinačo. Botanično ime je Spinacia oleracea in pripada družini Chenopodiacee. Zelo dobro se špinača obnese v majhnih domačih vrtovih. Prilagodi se vsem vrstam tal, najraje pa ima srednje lahka. V prevlažnih in težkih tleh listi večkrat porumenijo. Zato moramo skrbeti za pravilno drenažo, posebno če v času gojenja veliko dežuje. Špinača namreč zahteva veliko direktnega sonca. Kultura je precej odporna mrazu, previsokih temperatur pa ne mara, saj gre v takih okoliščinah rada v seme. Špinača najbolje raste pri temperaturah, od 10 do 15 stopinj Celzija. Nad 25 stopinj in pod 5 stopinj Celzija se rast zaustavi. Obenem je špinača dolgodnevnica, to pomeni, da zahteva vsaj 14 ur svetlobe dnevno, da razvije cvet. Ker se take okoliščine dogajajo v juniju, gre najraje v cvet prav takrat. Ko gre špinača v seme, postanejo listi neužitni. Najraje jo sejemo zgodaj spomladi, do aprila, ali zgodaj jeseni. Špinače raje ne gojimo 2 ali 3 leta zaporedoma na istem mestu. Bolje je tudi, da ne sledi vrtninam, ki spadajo v isto družino, kot je na primer blitva. Špinačo lahko gojimo na isti gredici z vrtninami, ki jih malo gnojimo z dušikom, kot so napri-mer solata, radič ali grah. Sejemo jo zato po paradižniku, bučkah, krompirju in podobnih kulturah. Če špinačo gojimo po povrtnini, ki smo jo dobro pognojili, dognojevanje z dušikom ni potrebno. Drugače pa dodamo med gojenjem skupno 6 do 8 gramov na kvadratni meter uree v treh obrokih. Z gnojenjem prekinemo vsaj 30 dni pred pobiranjem. Vsekakor moramo dobro paziti, da ne pretiravamo z dušikom, da se ne bi škodljivi nitrati preveč kopičili v listih. Največ nitratov se nahaja v pecljih. Poznamo veliko sort špinače, ki jih v glavnem razlikujemo po obliki listov, barvi in po času sajenja. Nekatere najbolj razširjene sorte so: America, Bloomsdale, Gigante d'inverno, Matador, Viking, Fortune. Obstajajo tudi hibridne sorte. Med gojenjem špinače moramo skrbno odstranjevati plevel. Zato se dobro obnese gojenje v vrstah. Redno moramo tudi zalivati, saj ima špinača rada veliko vode. Pobiramo jo tako, da jo režemo, ko rastline razvijejo rozeto, oz. ko imajo 5-6 listov. Če špina-ča po pobiranju dolgo leži, se nitrati lahko povišajo. Kmalu bo tudi čas, ko bomo sejali NOVOZELANDSKO ŠPINAČO. Slednja nekako zamenja navadno špinačo saj poleti zelo dobro raste. Ta manj znana vrtnina izvira iz Nove Zelandije, botanično ji pravimo Tetragonia espansa ali tetrago-nioies. Nekateri ji pravijo tudi poletna špinača, po italijansko je tetragonia. Rastlina je plazeča, s trikotnimi listi in rahlo nagubanim listnim robom. Je milejšega okusa kot navadna špinača. Novozelandska špinača je enoletna rastlina, pa čeprav v toplejših podnebjih raste kot večletna. Iz korenin, ki ostanejo v zemlji med zimo, spomladi lahko poženejo novi poganjki. V naših krajih po navadi sejemo vsako pomlad znova. V toplem in vlažnem poletju zelo dobro uspeva. Semena so pravzaprav večprostoren plod, v katerem je do osem semen. Seme kali zelo počasi, zato je priporočljivo, da ga pred setvijo namakamo v vodi dan ali dva. Novozelandsko špinačo sejemo aprila in maja. Zelenjadnica sploh ne mara težkih tal, kjer voda večkrat zastaja, zato moramo gredice dvigniti. Sejemo v razdalji 25-30 cm v vrsti in 40-50 cm med vrstami. Ne smemo sejati pred aprilom, saj je zelenjadnica zelo občutljiva na nizke temperature. Lahko tudi sejemo v ogrevan rastlinjak in jih pozneje, v maju, presadimo, ko so rastlinice visoke približno 15-20 cm. Ob presajanju moramo zelo paziti, da ne ranimo korenin. Poganjki zelo naglo rastejo in kmalu novozelandska špinača prekrije celo površino. Občasno jo moramo zalivati in v primeru uboge zemlje gnojimo z dušikovimi gnojili. Približno 2 meseca po sejanju novozelandsko špinačo poberemo tako, da odre-žemo zgornji del stebla, 5-6 listov od vrha navzdol. Nekateri vršičkajo, da se čim bolj razvijejo stranski poganjki. Na ta način bomo imeli vedno nove in mehke liste, saj starejši listi vsebujejo preveč celuloznih vlaken. Pobiramo postopoma vse, dokler ji mraz zaustavi rast. Uporabljamo jo tako kot navadno špinačo. Magda Šturman POMLADANSKI POSEGI NA SADNEM DREVJU (2) Zatiranje škodljivcev Nadaljujemo s pregledom pomembnejših bolezni in škodljivcev sadnih dreves. V prvem delu smo obravnavali jablane in hruške, v drugem pa ko-ščičarje, trto, oljko in oreh. BRESKVE - Pred začetkom cvetenja se pojavljajo na tej sadni vrsti tri glivična obolenja: LISTNA LUKNJIČA-VOST KOŠČIČARJEV (Stigmina car-pophila), BRESKOVA KODRAVOST (Taphrina deformans) in SADNA GLI-NOBA (Monilia laxa). Prvo zatiramo z bakrovim oksikloridom (Rame Caffaro), pri drugi pa uporabljamo poleg že omenjenega bakrovega pripravka še Ziram (Triscabol DG), Captano (Captan Ar-vesta 80 WG), Ditianon (Gladior WTG). Za biološko zatiranje uporabljamo proti obema boleznima že omenjeni bakrov pripravek. Proti sadni gnilobi pa je učinkovit Tebukonazol (Folicur), Ciprodinil + Fludioxonil (Switch) in Difenokonazol. V istem obdobju pa se na breskvi pojavljajo LISTNE UŠI in KAPARJI. Proti ušem uporabljamo Imidacloprid (Con-fidor 200) in Deltametrino (Decis JET). Proti kaparjem pa belo olje-80 in Bu- profezin (Predator 25). Belo olje uporabljamo tudi pri biološkem zatiranju ka-parjev. MARELICE - V fazi nabrekanja cvetnih brstov in njihovega odpiranja zatiramo na marelici predvsem SADNO GNILOBO (Monilia laxa) in LISTNO LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV (Stigmina carpophila). Prvo zatiramo, z dvakratnim ali trikratnim posegom v časovnem razmiku 8-12 dni, s Tebukona-zolom (Folicur) in Ciprodinilom + Flu-dioxonilom (Switch), luknjičavost pa z bakrovim oksikloridom 50 (Rame Caf-faro), Ziramom (Triscabol), Tiramom (Pomarsol 50 WG). Bakrove pripravke uporabljamo tudi za biološko zatiranje te bolezni. Tudi na tej sadni sorti se pojavljajo kaparji, ki jih zatiramo s sredstvi navedenimi za njihovo zatiranje na breskvah. ČEŠNJE - Tudi na češnji se pred začetkom cvetenja pojavljata tako SADNA GNILOBA (Monilia laxa) kot LISTNA LUKNJIČAVOST KOŠČIČARJEV (Stigmina carpophila), ki ju zatiramo s sredstvi navedenimi za marelice. Med škodljivci se lahko pojavi AMERI- ŠKI KAPAR, ki ga zatiramo kot že navedeno za druge sadne sorte ter uši, ki jih zatiramo z že navdenimi pripravki. SLIVE in ČEŠPLJE - V času nabrekanja cvetnih brstov se tudi na tej sadni vrsti pojavljata SADNA GNILOBA (Monilia laxa) in LISTNA LUKNJIČAVOST (Stigmina carpophila). Prvo zatiramo z že navedenimi sredstvi, lu-knjičavost pa samo z bakrovimi pripravki. Učinkovita sta tako bakrov ok-siklorid (Rame Caffaro) kot bordojska brozga. Oba pripravka lahko uporabljamo tudi za biološko zatiranje tega glivičnega obolenja. Tudi na tej sadni vrsti se pojavljajo kaparji in uši, ki jih zatiramo kot na ostalih sadnih kulturah. OLJKA - Ob začetku vegetacije so na oljki možni pojavi sledečih bolezni: OLJČNEGA RAKA ( Pseudononas Sa-vanostoi), OLJČNE KOZAVOSTI (Cyc-loconium oleaginum) ter SAJAVOSTI in OLJKOVE SIVE PEGAVOSTI (Myco-centrospora cladosporioides). Proti raku ukrapamo tako, da odstranimo okužene veje in jih zažgemo. Ostale navedene bolezni pa uspešno zatiramo z bakrovim oksikloridom (Rame Caffaro) ali bordojsko brozgo. Navedeni načini zatiranja so možni tudi za biološko varstvo. Možen je tudi napad OLKOVEGA MOLJA (Prays Olae), ki ga zatiramo z biološkim sredstvom Bacillus thurin-giensis. TRTA - V tem mesecu še ne zatiramo črne pegavosti (Phomopsis viticola) proti kateri bomo ukrepali v mesecu aprilu. Glede na razširjenost te glivice in škodo, ki jo povzroča, ji bomo namenili ob času možnih napadov posebno pozornost. V tem mesecu se omejimo le na odstranitev obolelih trsev, ki jih zažgemo. V vinogradih je prisotna tudi kap vinske trte, proti kateri pa ne poznamo učinkovitih sredstev za njeno zatiranje, zato proti njej ukrepamo tako, da odstranimo trse, ki jih je bolezen napadla in jih zažgemo. OREH. V tem času so na orehu možni napadi OREHOVEGA OŽIGA (GNOMONIA LEPTOSTYLA), proti kateremu škropimo z bakrovimi pripravki (bakrovim oksikloridom - Rame Caffaro ali bordojsko brozgo). VRTNICE - Na koncu pa še navodilo za zgodnje pomladansko zatiranje bolezni na vrtnici. V tem letnem času napadata to razširjeno in priljubljeno okrasno rastlino dve glivični bolezni in sicer STEBELNI OŽIG in TROHNO-BA, ki ju zatiramo z že omenjenimi bakrenimi pripravki. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB 3VEÍE MESO IK specoalitete Zh ihti Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi ZAFRTOOB POME DE LIKIH MAKADAMSMCTH 11< SE" TAM \llA a. T. PROS t K-PROSECCO I - Iti- 041 2510« DO 4 j MtTROU \IISINH IZPOSOJA H a MfirfEPLOiiAlM: KAMIÜKSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tef. in Pax 040 B3212SB Mflb. J35 6578547 Knmertka, 543 Dal ira-TRST MUI ■ i irfti ISS3 BPJ30K1 0403273» TiStMtMffitta Tipične doma če jedi íiíj.ffrJfHj TABROM" MESNICA DA FUFO VE S ELL VELIKONOČNE C'./.-.- ■ S -. P RAZ M :. ."i.k:i S.M i mal m a] ^ CELESTINO DANIELI sne Fernetiči 13 - Repentabor tel. 040 216978 F'jt-lo l^tj Skill e t. I h'Oa'ir - I h. ilj-^.1 Cí-nU LlJl!. TeS.iTjV OtóflLÍJlíJ ZÖLAC JSKI MATER U1 - jREDMffA PROTI V1A< i VODNI HZOlATORJl - SAMOTNI MATERIAL - ODTOČNE CEVJ VoSfi vsem vdo Veliko noči ©s®®® r^i ¡gjfcg Ijgjgg Vse za Illy KislavrdCipa Slavk lídelovcinie šopkov h i vencev za vse priložnosti z možnostjo želi vsem vesele j* / ciorave no öom velikonočne praznike Lil. dell'lstrii 8/b -Trst Kontovei št. 453 - Te L 040 225393 Tel. 040 763Ä5i Cvetličarna Nadja Presek Tel 31 040 225450 PR03EK - Ol. S. NAsario - TRST - TdL. c letele-eti&anočt praznike " PEKARNA ■ 5LA5CICAHNA Torte pi> fiaroóilu Bdiovltí - Ul, loo Grudon, G4 -Toi. 04&.2J&147 1 8 Nedelja, 31. marca 2013 MANJŠINE / Ob sodni obravnavi proti novinarjem dveh turških tednikov Obisk pri turški manjšini v Grčiji, državi, ki še vedno temelji na nacionalizmu Bojan Brezigar Na slikah: zgoraj sodna palača v Komotiniju, v sredini Cemil Habza, Hulja Emin in Omer Cengiz, spodaj pravoslavna cerkev in džamija v Komotiniju D ež je vselej neprijeten. Kadar hodiš po mestu, ki ga ne poznaš, kjer so ulice polne vode, luže na vsakem pločniku in še velika gneča povrh, je vse skupaj še bolj neprijetno. Pa vendar, včasih se temu ne moreš odreči, še zlasti, če si gost in si prišel sem ne zaradi sebe, ampak zato, ker nekaj predstavljaš. In tako se pomikam med lužami, voda mi polni čevlje, dežnik me komaj za silo obvaruje. Pot je kratka, pet minut, so rekli, vendar se mi zdi, da ne mine več. In ko prestopim vrtna vrata, ki vodijo do velike palače, mi kar nekako odleže. In sedaj sem tu, na sodišču, v Komotiniju, v Zahodni Trakiji. Kje je to? Ah, da, v Grčiji, državi, ki je prva na evropskem seznamu pon slabem ravnanju z manjšinami. Kaj slabem ravnanju, po tem, da manjšine načrtno zatira. Sem sem prišel, ker me je predsednik zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS Toni Ebner prijateljsko »odložil«, češ, pojdi ti, ki imaš izkušnje na tem področju. Nisem se upiral; turška manjšina v Grčiji je ena redkih manjšin, ki jih ne poznam oziroma jih nisem nikoli obiskal. Ne da bi sestavljal seznam manjšin, pri katerih sem bil, ampak v Grčiji sem se veliko ukvarjal z Makedonci, s Turki pa sem se samo enkrat srečal v Solunu pred desetimi leti, ko je bilo v središčnem hotelu prvo srečanje manjšin, pred hotelom pa so razgrajali fašisti, nas pa je ščitila policija v popolni bojni opre- mi. Predsednica delovne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu, predstavnica Sveta Evrope in predstavnica Evropske komisije ki so sodelovale na srečanju, so bile ogorčene in tudi prestrašene, da se v Evropski uniji dogajajo take stvari, ogorčenje se je povečalo naslednjega dne, ko smo šli v spremstvu policije na sever, v kraje, kjer živi makedonska manjšina, ki je Grčija ne priznava in bili priče nezaslišanim lo vpis v seznam društev, ki ga je Grčija zavrnila, se zato pritožilo na Evropsko sodišče za človekove pravice, zmagalo v tožbi, vendar Grčija društva v ta seznam kljub temu ni vpisala. Pa Grki se vedno ponašajo, da je njihova država zibelka demokracije. No, na tistem posvetu sem srečal dva mlada turška novinarja iz Zahodne Trakije, To sta bila Hulja Emin in Cemil Habza. Na kratko smo se pogovarjali o Turki, Aromuni in Albanci, ki se jim v Grčiji reče Arvaniti. Manjkali so Poma-ki, najrevnejša in najbolj zapostavljena manjšina, nekaj tisoč ljudi, ob meji z Bolgarijo, govorijo jezik, ki je podoben bolgarščini, in so dvakrat prizadeti. Prvič, ker živijo v Grčiji, državi, ki sploh ne priznava jezikovnih manjšin, in drugič, ker na osnovi Lausanske pogodbe sestavljajo edino priznano manjšino v Grčiji muslimani, katerim ista pogodba zagotavlja nekatere pravice, med temi dvojezični pouk; pri čemer je poleg uradne grščine drugi jezik turščina, in bolgarsko govoreči Pomaki se morajo poleg grščine učiti turščino, ki naj bi bil jezik islama, ne pa svojega jezika. Da, seveda, Lausanska pogodba. Otomansko cesarstvo je bilo eden velikih poražencev prve svetovne vojne. Po koncu vojne je bilo torej prikrajšano za velik del ozemlja in Turčiji, ki je nastala na pogorišču nekdanjega imperija, so naložili veliko obveznosti. Že prej (Lau-sanska pogodba je bil podpisana šele julija 1922) je prišlo do množičnega preseljevanja narodov, saj sta Grčija in Turčija na osnovi bilateralnega sporazuma, ki sta ga sklenili takoj po koncu vojne, izselili na desettisoče ljudi, Grkov iz Turčije in Turkov iz Grčije. Iz tega sporazuma so bili izvzeti pripadniki grške skupnosti v Carigradu in pripadniki turške manjšine v Zahodni Trakiji, to je prav za območje Komotinija. Ampak prav za te Turke predstavlja Lausanska pogodba višek norčevanja. V njej je namreč določilo o zaščiti grške krščanske pravoslavne manjšine v Turčiji in o zaščiti muslimanske manjšine v Grčiji. Razlika je očitna in je bistvena: v primeru grške manjšine v Turčiji je poleg veroizpovedi navedena tudi narodnost, kadar gre za turško manjšino v Grčiji pa je govor samo o muslimanski manjšini, brez navedbe narodnosti. In tako se Grčija izmika zaščiti jezika in kulture, dopušča le neke vrste dvojezično šolo, kjer pa je grščina glavni jezik, med drugim jezik, v katerem se poučuje zgodovino, ki je strogo samo grška zgodovina. Ni bilo vedno tako. Lausanska pogodba govori o svobodi veroizpovedi, pravici do migracije, enakosti pred zakonom enakih državljanskih pravicah, pa tudi o rabi jezika v zasebnem življenju, v trgovini, v verskih obredih, v tisku, na javnih srečanjih in na sodiščih, pa tu- tu je velik problem, zaradi katerega je zahodna Trakija že dolga leta predmet hudih nemirov. Leta 1990 so nemiri terjali celo smrtno žrtev in večje število ranjenih, pa o tem več kasneje. Ob takem stanju, ki sem ga poznal, je vabilo v Komotini še povečalo moje zanimanje. Pa tudi predmet, ki so mi ga na kratko predstavili. V središču dogajanja sta bila namreč prav moja stara znanca, Hulja Emin in Cemil Habza, prva urednica in drugi novinar turškega tednika Gundem, ki izhaja v Komotiniju, poleg njiju pa še Omer Cengiz, urednik turškega tednika Millet, ki izhaja v sosednjem mestu Xanthiju. Zgodba, ki je bila že objavljena v medijih, je stara že nekaj let. Oba tednika sta namreč objavila novico o dogodku, ki se je pripetil v oddaljeni vasi, kjer sestavljajo Turki glavnino prebivalstva. Tja je prišla mlada grška učiteljica, med drugim hčerka predsednika vrhovnega sodišča, ki je svojo vzgojo otrok osnovala na grškem domoljubju, prosto bi temu rekli v grškem nacionalističnem duhu. Zgodilo se je v prvem razredu, kjer je med drugim naložila otrokom, naj narišejo boga. In znano je, da muslimanska vera ne dovoljuje risanja Alaha. Starši otrok so se uprli, prišlo je do afere in o dogodku sta pisala oba turška tednika. Užaljena učiteljica je vložila tožbo in v prvi stopnji je bil Gundem obsojen na plačilo 125.000 evrov odškodnine, Millet pa na 150.000 evrov odškodnine. Učiteljica je zahtevala milijon. Sedaj je bila v Komotiniju prizivna razprava in predstavniki turške manjšine so prosili evropske nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji in s svobodo medijev za podporo; med drugim za prisotnost na pri-zivni razpravi, ki je bila seveda simbolna, saj v civilnem postopku, še zlasti na drugi stopnji, niso bila dovoljena pričevanja, prisotnost tujih osebnosti pa je bila po njihovem mnenju zaželena. In tako sem se znašel v Komotini-ju, na deževni dan. Mesto ni zelo zanimivo, v glavnem sorazmeroma novo, le ožji center z dvema džamijama kaže na izvorno prebivalstvo; nova pravoslavna cerkev je namreč nekoliko odmaknjena iz strogega središča, ampak v zameno zelo velika, impozantna, sredi velikega trga, kar vse skupaj kaže na politično voljo, da se prava (grška) oblast mogočno profilira. stvarem. Na primer prepovedi, da bi imeli v zasebnem zaprtem prostoru, krajevnemu kulturnemu društvu, napise v makedonskem jeziku. Na slikah so visele fotografije brez podnapisov: v make-donščini so bili prepovedani, grških pa niso hoteli namestiti. In tako je vedenje o tem, kaj slike prikazujejo, omejeno na ustno izročilo. Ali pa ugotovitve, da je makedonsko kulturno društvo zahteva- stanju njihove manjšine, vendar čas ni dopustil, da bi razpravo poglobili. Razšli smo se z obljubo, da jih obiščem in se seznanim z njihovimi problemi, vendar ni do tega obiska nikoli prišlo. Vse do teh dni. Ko mi je Ebner pokazal imena prosilcev za podporo, nisem okleval niti trenutek. Deset let je minilo, ampak tistega srečanja v Solunu se še dobro spominjam. Prišli so Makedonci, di o dvojezičnem pouku in o svobodi veroizpovedi. Stanje turške manjšine, ki je bilo dolga leta znosno, se je znatno poslabšalo, ko je v Grčiji leta 1967 prevzela oblast vojaška hunta. Vojska je takrat ukinila vrsto pravic manjšin, kot je sicer ukinila tudi vrsto državljanskih pravic in svoboščin; slednje so po povratku demokracija ponovno uvedli, niso pa vrnili prejšnjega stanja turške manjšine. In Sodna palača je, kot sicer glavnina poslopij, dokaj anonimna. S težavo bi ji pripisal kakršenkoli arhitektonski slog, lepega ima le majhen park pred vhodom, po katerem bi se bilo prav prijetno sprehoditi, saj je drevje v cvetju oznanjalo prihajajočo pomlad, le da je dež pokvaril spomladansko idilo. (Se nadaljuje) / RUBRIKE Nedelja, 31. marca 2013 19 NA KATERIH SPOZNANJIH SLONI GIBANJE ZA »NERAST« Bogat je, kdor ve, da ima dovolj Katja Kjuder »C ilj države, pa tudi našega osebnega zadoščenja ne bo nikoli zgolj zasledovanje gospodarske blaginje in brezmejno kopičenje zemeljskih dobrin. Ne moremo meriti čuta državnosti na podlagi indeksa Dow-Jones, niti uspehe države na osnovi brutoprodukta. Ta vsebuje namreč tudi onesnaževanje zraka in reklamo za cigarete, ter rešilne avtomobile, ki iz naših cest odstranjujejo pokole iz koncev tedna. Brutoprodukt upošteva tudi posebne ključavnice na naših vhodnih vratih in zapore za tiste, ki jih skušajo vlomiti. Vsebuje televizijske programe, v katerih se izpostavlja nasilje, da bi lahko potem našim otrokom prodajali nasilne igrače. Raste s proizvodnjo napalma in raket z atomsko konico, vsebuje raziskavo, ki bi izboljšala raznašanje bubonske kuge, raste z opremo, ki jo policija uporablja pri zatiranju uporov, in se veča, ko se na njihovem pepelu obnovijo zloglasne ljudske četrti. Bru-toprodukt ne upošteva zdravja naših družin, njihove kakovosti izobraževanja ali njihovega veselja v trenutkih zabave. Ne vsebuje lepote našega pesništva ali trdnosti družinskih vrednot, razumnosti naših obravnav ali poštenosti naših javnih uslužbencev. Ne upošteva pravičnosti naših sodišč, niti nepristranskosti v medsebojnih odnosih. Brutoprodukt ne meri naše bistroumnosti, našega poguma, naše modrosti, našega znanja, našega sočutja in niti privrženosti naši domovini. Skratka, meri vse, razen tistega, zaradi česar je vredno živeti. Lahko nam pove vse o Ameriki, ne pa, če smo lahko ponosni, da smo Američani«. Tako je na univerzi v Kansasu, marca 1968, tri mesece predno so ga ubili v atentatu, govoril kandidat za ameriškega predsednika, Robert Kennedy. Smatram, da je ta sestavek odlični uvod v temo, ki je marsikomu slabo ali sploh nepoznana, in ki bi jo rada predstavila bralcem našega dnevnika: to je pred kakim desetletjem nastalo gibanje za nerast, med katerega misleci sta Francoz Serge La-touche in Italijan Maurizio Pallante. Ampak pojdimo po vrsti in začnimo z osnovnimi elementi, ki sestavljajo naš gospodarski sistem. Ni vsako blago dobrina Brutoprodukt ali bruto domači proizvod (prodotto interno lordo -PIL), na katerem sloni svetovno gospodarstvo, meri denarno vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu. Blago je predmet ali usluga, ki se ga da kupiti oziroma prodati za denar. Če ne pride do izmenjave denarja, to je do gospodarske transakcije, ki predvideva dobiček, brutoprodukt ne raste. Povedano na preprost način: paradižniki, ki jih kupimo v trgovini dvigujejo brutoprodukt, medtem ko tisti, ki jih pridelamo na domačem vrtu, ne. Blago pa ne pomeni vselej tudi dobrine. Na primer: slabo zgrajena hiša, ki na kvadratni meter porabi 20 kubičnih metrov plina, prispeva k dvigu brutoprodukta bolj kot dobro izolirana hiša, ki jih porabi 5. Torej 15 kubičnih metrov plina, ki jih slabo grajena hiša porabi, so blago, niso pa dobrina. Še več, imamo blago, v našem primeru plin, ki okolje onesnažuje in zdravju povzroča škodo. Za to pa je potrebno novo blago, to je zdravilo, ki naj bi to škodo popravilo. Tako brutoprodukt dvakrat raste. Če bi do tega ne prišlo, bi se bolje počutili, vendar brutoprodukt ne bi rasel. Bru- toprodukt meri torej tu di zapravljanja in napačna gospodarjenja. Javno mnenje pa še vedno enači brutoprodukt z blagostanjem. in produ-ktiviz- Gre za oblikovanje samostojne oziroma sa- mozadostne, demokratične in ekološke družbe. Kot sem že omenila v zvezi s paradižnikom, pridelanim na domačem vrtu, brutoprodukt izključuje vse tiste dobrine, kijih ljudje samo proizvajajo in med sabo izmenjujejo. Brutoprodukt ne bo rasel tudi takrat, ko se odločimo, da svoje dojenčke in ostarele ne zaupamo posebnim ustanovam, to je jaslim in domovom za onemogle, ter jih negujemo v domačem krogu. Potrošništvo Ampak v duhu današnje družbe je, da se čim več proizvaja, da dobički stalno rastejo. Da pa je to mogoče, je potrebno čedalje več trošiti. Kolikokrat slišimo stavek: »Potrebno je spodbujati porabo, da povečamo rast!«. Ali se sploh zavedamo neumnosti njenega sporočila? Taka družba ni več vzdržna, saj prekaša možnosti našega planeta in se torej mora soočati z mejami biosfere. Količina energetskih virov, gozdov, voda in zemlje je omejena. Zato ni ekonomska rast tisto najpomembnejše, temveč ravnovesje in harmonija z naravo, z njeno floro in favno. Živimo v svetu, kjer je preživetje poslov, dobičkov in privilegijev nekaterih pomembnejše od preživetja našega planeta oziroma od večine prebivalstva. Taka družba - družba razvoja - povzroča krivice in pod krinko gospodarske rasti se v resnici skriva ustvarjanje pomanjkanja. Razvoj ni novo ime za mir ampak za vojno, vojno za nafto in druge energetske vire, ki se počasi izčrpavajo v nedrjih našega planeta. Zato je potrebno povsem drugačno gospodarjenje, v katerem so družbeni odnosi pomembnejši od proizvodnje in porabe nekoristnih, celo škodljivih izdelkov. Živeti bolj preprosto Ko je hiša preplavljena, je dovolj da obrišemo tla? Prav gotovo ne, potrebno je zapreti pipo! Že kako desetletje je govor o družbi nerasti. Beseda nerast je posrečen, morda pa neposrečen prevod iz francoščine - décroissance, v italijanščini jo prevajajo kot decrescita, v angleščini pa downshifting. Cilj tega gibanja ni manj, ampak manj, ko je boljše. Vse to ni nujno proti napredku in proti znanosti. Nerast ne pomeni, da delamo isto le v manjši meri. Zmanjšanju mora odgovarjati okrepitev zdravja, povečanje blagostanja in radosti do življenja. Zmanjšati se mora proizvodnja in potrošnja strupenih snovi, atomskih central, orožja, mamil, reklame, zacementiranih površin. Nerast ne pomeni recesije, nič nima opraviti s tem, kar bi lahko sledilo današnji gospodarski krizi. Nerast temelji na odpravi kapitalističnega sistema in procesa gospodarske globalizacije, potrošništva Strmeti moramo, da se naravno bogastvo ohranja oziroma obnavlja, ne pa, da iz njega vlečemo dobičke. Kako torej nadaljevati po novi poti? Boriti se proti obstoječemu sistemu nima smisla, to bi ga samo še ojačilo. Začeti moramo z novimi izbirami in živeti drugače. Potrebno je torej začeti na osebni ravni s preprostimi stvarmi, za katerimi pa se premikajo »veliki svetovi«. Sami si lahko doma pripravljamo jogurt in kruh. Že s tem bomo zmanjšali plastično, kartonsko ali stekleno embalažo, konzervanse, dolge kilometre prevozov. Prihranili bomo na nafti in s tem zmanjšali količino ogljikovega dvokisa, smeti in plastike. Vse to pa bo imelo pozitivne učinke na zdravje, kar pomeni, da bomo manj trošili za zdravila in zdravnike. Manj prevozov na cesti pa pomeni tudi manj prometnih nesreč in vsega, kar je z njimi povezano. Družba nerasti pomeni upočasnje-vanje delovnih ritmov, uveljavljanje obrti in zemlje kot vira doma pridelane hrane, izmenjavo dobrin, zmanjšanje uporabe energetskih virov, recikliranje, popravljanje. Da pa postavimo v prakso vse to, so potrebne nove vrednote, novi pogledi na smisel življenja. Potrebno je izumiti novo kulturo, ki bo slonela na poštenosti, solidarnosti in marljivosti. Ali naj pasivno čakamo? Prav gotovo se z boljšimi gorivi porabi manj petroleja in se z varčnimi žarnicami troši manj energije. Ampak kaj nam vse to pomaga, če je vse več motorjev in če se prižiga vedno več luči. V ekološkem smislu bo do nerasti prišlo, takoj ko bodo naravni viri izčrpani oziroma ko bodo nezadostni za ohranitev potrošniškega ritma našega planeta. Naj torej pasivno čakamo na prihod nerasti, ki nam jo bodo vsilile ekonomske oblasti ali pa naj sami začnemo proces nerasti, tako da se naučimo novega načina življenja in s tem preprečimo, da se manjšine mogoč-nikov polastijo bogastev, ki pripadajo celotnemu človeštvu? Nerast bi morali organizirati ne samo zato, da se ohrani okolje, v katerem živimo, ampak tudi zato, da se ponovno vzpostavi družbena pravičnost, brez katere je naš planet obsojen na propad. Naj zaključim z besedami južnoameriških Indijancev, ki zamisel razvoja takole pojmujejo: »lepo delati za naslednji sončni vzhod« in kitajskega taoističnega filozofa, Lao Tseja, ki je že pred 2500 leti razumel, da je bogat, kdor ve, da ima dovolj. pod zeleno streho Mirna noč in sladko spanje Lf Barbara Žetko Gotovo ste mnogi že spali v šotoru, ko je zunaj rahlo deževalo in edini zvok, ki ste ga zaznali, je bilo tapkanje kapljic vode po platnu. Ali pa ste se pustili mirno uspavati, ko so nad vami bori šumeli v vetru, kot če bi se pogovarjali med sabo v samo njim razumljivem jeziku. Užitka, ki ga človek občuti, ko doživlja take trenutke, ni mogoče opisati, a prav tako ni mogoče opisati razburjenja po neprespani noči, ker je naš sosed tako smrčal, kot če bi z bagerjem oral zemljo. Spanje se lahko torej spremeni iz popolne blaženosti v najhujše trpljenje. Dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto našega spanja, so različni, a v glavnem enakovredni, saj če samo enega ne upoštevamo, občutno zmanjšujemo učinkovitost vseh ostalih. Vsi vemo iz osebnih izkušenj, da čim tiše je v sobi, v kateri spimo, tem boljši bo naš spanec. Hrup je torej zelo moteč in čeprav ga pogosto ne zaznavamo zavestno, ker že vrsto let živimo v stanovanju, kjer se okna odpirajo na prometno ulico, se nikakor ne bo moglo naše telo povsem privaditi na dražljaje neprimernega okolja. Zrakotesna okna, ki so v zadnjih desetletjih zamenjala stara lesena enoslojna okna, so sicer stanje izboljšala, ne pa popolnoma odpravila problema. Predvsem kdor živi v višjih nadstropjih neizolirane stanovanjske hiše, bo moral v toplih poletnih nočeh spati z odprtim oknom, da vsaj malo ohladi notranje razgrete prostore. Kdor ima klimo, se bo izognil tej potrebi, bo pa le delno rešil problem, saj so nekatere, predvsem starejše klimatizacijske naprave precej hrupne. Za doseganje dobrega počitka in posledično ohranjanje našega zdravja pa je pomembno tudi to, da je med spanjem v prostoru popolna tema. Naša okna moramo torej zapirati z roletami ali s polkni, da nas ne bi ponoči motila ulična razsvetljava ali v zgodnjih jutranjih urah svetloba vzhajajočega sonca. Težke in temne zavese, ki jih nekdo uporablja za zatemnitev, včasih ne zadostujejo predvsem tam, kjer so spalne sobe orientirane proti vzhodu in sončni žarki vdirajo naravnost v prostor. Tema je vezana na proizvajanje hormona melatonina v našem telesu. Ta uravnava ritem spanja in budnosti, zmanjšuje spalne motnje in vpliva na vrsto fizioloških nalog, ki so bistvene za naše zdravje. Ker je proizvodnja melatonina največja v popolni temi, je zaradi tega nujno, da smo pozorni na morebitno nezaželeno osvetlitev spalnih sob. Pomembno je tudi, da sta v naših spalnicah tako temperatura kot vlaga primerni, torej ne pretirani v enem ali drugem smislu. Večkrat se zgodi, da slabo spimo, ker je prostor pretopel ali presuh. Za to so ponavadi krivi grelci brez regulacijskega ventila, ki dopuščajo samo dve možnosti: ali je grelec vedno odprt in stalno segreva prostor, ali pa je zaprt in torej popolnoma mrzel. Ta primer je precej pogost v starejših stanovanjih, kjer ogrevalni sistem še ni bil obnovljen in torej en sam termostat regulira temperaturo v vseh prostorih, tako dnevnih kot spalnih. Za dober počitek pa idealna temperatura niha med šestnajstimi in osemnajstimi stopinjami Celzija. Pozorni pa moramo biti tudi na pravilen odstotek vlage v zraku, kajti če bo ta previsok, se bo predvsem v kotih zunanjih sten tvorila plesen, če pa bo prenizek, bomo lahko imeli težave z dihalnimi organi. Zelo pomembno je, da se vsako jutro spomnimo vsaj deset minut odpreti okno na stežaj, da popolnoma prezračimo sobo in odpravimo veliko količino vodne pare, ki smo jo ponoči vnesli v prostor z dihanjem in potenjem. Pomembno je tudi, da jo prezračimo preden se odpravimo spat in tako poskrbimo za svež zrak. Seveda ima veliko vlogo pri dobrem spanju tudi ležišče. Odlična so tista iz lateksa ali iz najnovejših materialov, kot je npr. spominska pena, ki se popolnoma prilagodi teži in obliki telesa in njegovi temperaturi. V zadnjih letih se je povpraševanje po tovrstnih ležiščih zelo povečalo, verjetno ker so zelo primerna za ljudi, ki imajo bolečine v križu, vratu, ramenih ali v bokih. Telo se na teh ležiščih razbremeni, napetosti se sproščajo in to ne samo blagodejno deluje na počutje in izboljša spanje, ampak dolgoročno vpliva tudi na zdravje. Naj omenim še, kako vpliva na naše spanje premalo upoštevan faktor, ki pa lahko dolgoročno prinaša tudi hude posledice. Elektromagnetno sevanje je nevidno in neslišno, zato pa toliko bolj zahrbtno in nevarno, saj dolgotrajno izpostavljanje temu sevanju prinaša hude zdravstvene težave. Še posebno bodimo pozorni na radijske budilke, ki jih moramo čim prej zamenjati z navadnimi, ter na brezžične telefone, ki jih po možnosti čim bolj oddaljimo od naše postelje. Na navedene dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto našega spanja, je torej mogoče v večji ali manjši meri in z različnimi posegi občutno vplivati ter na ta način izboljšati naš počitek. Edino, kar bo težje spremenljivo, je odnos, ki ga imamo s svojim partnerjem, bratom ali prijateljem, s katerim delimo spalnico. Če ga ne prenašamo, ker ponoči govori v spanju, se premetava po postelji, se zbuja sredi noči in se obnaša, kot če bi bil sam na svetu, nam ne bodo ti nasveti prav nič pomagali. Morda nam bodo prišle prav le kake pomirjevalne vaje pred spanjem ali pa v skrajnih primerih uspavalna sredstva, kot jih je dolga leta jemala moja znanka, da bi lahko spala z možem, katerega smrčanje je baje presegalo vse meje človekove spodobnosti ... 20 Nedelja, 31. marca 2013 APrimorski r dnevnik Danes dirka po Flandriji BRUGES - Najboljši kolesarji bodo danes zaposleni na sloviti klasiki Po Flandriji (256,2 km), 97. po vrsti. Prva je bila na sporedu leta 1913. Kot kaže vremenska napoved jih čaka hud mraz, a jim bodo padavine prizanesle. Slovak Sagan, letos doslej najboljši profesionalec, Švicar Cancellara in Belgijec Boo-nen, so glavni favoriti za zmago, Italijani pa stavijo na Pozza-ta, ki je lani na tej dirki zaostal samo za Boonenom. Nastopili bodo tudi Slovenci Božič, Koren, Jarc in Bole. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Simon Špilak v Španiji sam na cilju MADRID - Slovenski kolesar Simon Špilak je zmagal na dirki za VN Miguela Induraina. Prekmurec, član ruske ekipe Kat-juša, je namreč 181,3 kilometra dolgo dirko v španski Estel-li dobil, potem ko je bežal od 26. kilometra naprej, najprej v ubežni skupine, 53 kilometrov pred ciljem pa je napadel in na cilj, ki je bil na vrhu zadnjega vzpona, prišel sam. Za 26-letnega Slovenca je to četrta zmaga v profesionalni karieri. prva po letu 2010, ko je dobil dirko po Romandiji. nogomet - 30. krog v A-ligi Juventus ne pozna ovir Matri je pri drugem golu ukanil Ranocchio in Handanoviča ansa Izidi Atalanta - Sampdoria 0:0 Cagliari - Fiorentina 2:1 (2:0) Strelci: Pinilla (C) v 11. in 39. (11 -m), Cuadrado (F) v 74. min. Genoa - Siena 2:2 (1:1) Strelci: Boriello (G) v 6., Emeghara (S) v 43., Rosina (A) v 52. (11 -m) in Jankovic (G) v 71. min. Inter - Juventus 1:2 (0:1) Strelci: Quagliarella (J) v 3., Palacio (I) v 54. in Matri (J) v 60. min. Lazio - Catania 2:1 (0:0) Strelci: Izco (C) v 50., Legrottaglie (L) v 79. in Candreva (11-m) v 81. min. Palermo - Roma 2:0 (2:0) Strelca: Iličic v 21. in Miccoli v 35. min. Parma - Pescara 3:0 (1:0) Strelci: Benalouane v 18., Paletta v 52. in Amauri v 65. min. Udinese - Bologna 0:0 Chievo - Milan 0:1 (0:1) Strelec: Montolivo v 25. min. Torino - Napoli 3:5 (1:1) Strelci: Dzemaili (N) v 10., Barretto (T) v 30., Dzemaili (N) v 47., Jonathas (T) v 74. (11 m), Meggiorini (T) v 78., Dzemaili (N) v 80., Cavani (N) v 84. in 90. min. Lestvica Juventus 30 21 5 4 59:19 68 Napoli 30 17 8 5 55:29 59 Milan 30 17 6 7 53:32 57 Fiorentina 30 15 6 9 54:37 51 Lazio 30 15 5 10 39:36 50 Roma 30 14 5 11 60:51 47 Inter 29 14 5 10 45:39 47 Catania 30 13 6 11 40:38 45 Udinese 30 10 12 8 38:38 42 Parma 30 10 8 12 39:39 38 Cagliari 30 10 8 12 37:49 38 Sampdoria (-1) 29 10 7 12 35:33 36 Bologna 30 10 6 14 39:38 36 Torino (-1) 30 8 12 10 37:41 35 Chievo 30 10 5 15 31:45 35 Atalanta (-2) 30 10 6 14 30:42 34 Genoa 30 6 9 15 31:47 27 Siena (-6) 30 8 8 14 31:42 26 Palermo 30 4 12 14 25:43 24 Pescara 30 6 3 21 21:61 21 PRIHODNJI KROG: 6.4 ob 18.00 Juventus - Pescara; ob 20.45 Bolog na - Torino; 7.4. ob 12.30 Fiorentina - Milan; 15.00 Catania - Cagliari, Sampdoria - Palermo, Siena - Parma, Udinese - Chievo, ob 20.45 Inter - Atalanta, Napoli - Genoa; 8.4. ob 20.45 Roma - Lazio MILAN - Za Juventus se zdi zadnji del A-lige le še formalnost. »Vidimo cilj,« je priznal trener ConteZ rezervnima napadalcem Quagliarello in Matri-jem, ki pa pogosto zadevata, je osvojil tudi derbi velikonočnega kroga v Milanu. Inter se je sicer požrtvovalno boril, Cas-sano je igral kot v svojih najboljših časih, vendar tudi to ni bilo dovolj niti za delitev točk. Po hitrem zadetku Quagliarel-le, ki je povsem presenetil Handanoviča z močnim strelom od daleč, je v začetku drugega dela po lepi podaji Cassana izenačil Palacio, a Juventus je takoj reagiral in podvojil z Matrijem, ki je bil v malem kazenskem prostoru hitrejši od Ra-nocchie. Inter ni vrgle puške v koruzo, a Cambiasso si je po nevarnem prekršku nad Giovincom prislužil rdeč karton in tekme je bilo konec, uspeh pa predstavlja za Juventus tudi lepo injekcijo samozavesti pred torkovim spopadom v ligi prvakov proti munchenškemu Bayer-nu. Korak z Juventusom je držal Milan, ki je v Veroni (v pravem nalivu) tesno premagal Chievo po golu Montoliva, za katerega pa ima največ zaslug Balotelli, ki je z »bombo« s prostega strela onemogočil ustrezen poseg vratarja. Od ostalih zasledovalcev Stare dame je bil uspešen le še Lazio, ki je bil za razred boljši od Catanie, čeprav ni manjkalo dosti, da bi kljub temu osvojil le točko. Kljub premoči in vratnici Sa-he so prvi zadeli gostje, v drugem polčasu pa je Lazio obrnil izid v dveh minutah po avtogolu in najstrožji kazni Candreve. Fiorentina se nikakor ne zna otresti »gostovanjskega sindroma«. Tokrat je izgubila v Cagliariju. Za najvišja mesta v ligi še ni dovolj zrela. Roma je v Palermu izgubila brez pravega odpora, sicilsko moštvo (od Slovencev je Ili-čič zadel in podal za Miccolijev drugi gol, Kurtič pa je zadel vratnico) pa ima zdaj spet nekaj upanj za obstanek, saj sta Genoa in Siena po razburljivi tekmi med sabo igrala neodločeno 2:2 (Emeghara je za Sieno dosegel svoj že 8. letošnji gol). Boj za obstanek je zdaj omejen na tri ekipe, le eni bo uspelo, Pescara pa je že ob- sojena. Tokrat je izgubila v Parmi. Do-nadonijo moštvo, ki mu gre zdaj zelo dobro, je doseglo tri zadetke, vključno z najlepšim tega kroga, ki ga je v obratu dosegel Amauri. Udinese je proti Bologni najbrž zapravil vse možnosti za uvrstitev v evropsko ligo. Videmčani so zaman oblegali nasprotnikova vrata, Allan in Lazzari sta že v prvem polčasu zadela vratnico, Di Natale pa je v 65. minuti zgrešil najstrožjo kazen, takoj zatem pa čestital vratarju Cur-ciju, ki je ubranil njegov strel. 12 toliko krogov Milan že ni doživel poraza. V tem je hkrati tudi najuspešnejša ekipa v A-ligi, zaradi začetnega zaostanka pa si je zapravil vse možnosti, da bi se letos potegoval za naslov prvaka. 1 število enajstmetrovk na tekmi v Vidmu med Udinesejem in Bologno. Podatek pravzaprav sploh ne bi bil vreden omembe, če ne bi najstrožje kazni za videmsko moštvo dosodil tržaški sodnik Pietro Giaco-melli. Tržačan naklonjen Furlanom, je kajpak novica. Žal Di Natale z bele točke ni zadel. tenis Za Srebotnikovo danes 67. finale na turnirju WTA MIAMI - Velenjčanka Katarina Srebotnik in Rusinja Nadja Petrova, tretji nosilki, sta se uvrstili v finale turnirja serije premier v Mia-miju (nagradni sklad 5,1 milijona dolarjev). V polfinalu sta premagali Rusinjo Svetlano Kuznjecovo in Italijanko Flavio Pennetta s 6:3, 3:6 in 10:6. Za Srebotnikova je to že 67. finale WTA turnirja, od tega ima v dvojicah 31 zmag. V drugem polfinalu sta prvi nosilki Američanka Lisa Raymond in Britanka Laura Robson premagali Italijanki Saro Er-rani in Roberto Vinci s 6:1 in 6:2. Med posameznicami pa je turnir v Miamiju osvojila Američanka Serena Williams. Prva nosilka je v finalu s 4:6, 6:3 in 6:0 ugnala tretjepostavljeno Rusinjo Marijo Šarapovo in prišla že do rekordnega šestega naslova na tem turnirju. Williamsova, ki je hkrati osvojila svoj 48. turnir v karieri, se je s šestimi zmagami na istem turnirju pridružila ugledni družbi Chris Evert, Steffi Graf in Martine Navratilove. MESSI - As Barcelone se je v Vigu še na 19. zaporedni tekmi vpisal med strelce, hkrati pa zabil gol vsem tekmecem v španski ligi. Mes-si je sicer v tem prvenstvu zabil že 43 golov, skupaj v sezoni pa 56. NBA - Ekipa Orlando Magic je v domači dvorani v košarkarski ligi NBA premagala Washington Wizards s 97:92. Slovenski košarkar Beno Udrih je v igro vstopil s klopi in v 30 minutah ter 56 sekundah dosegel 10 točk, devet podaj in štiri skoke za gostitelje, pri katerih je Tobias Harris dosegel rekord kariere s 30 točkami. NOGOMET - 1. slovenska liga, 26. krog: Gorica - Domžale 0:1 (0:0), Mura 05 - Triglav 2:1 (1:1), Celje - Aluminij 0:0, Maribor - Rudar Velenje 3:1 (1:0) Olimpija - Luka Koper 2:2 (0:0). odbojka - Tržačan Marko Kalc uspešno vodil Koprčanke v 1. slovenski ligi Sezona presežkov Čeprav se sezona uradno še ni končala, veljajo pri ocenjevanju nastopa odbojkaric Luke Koper v 1. slovenski ligi sami presežki. »Smo presenečenje sezone,« brez ovinkarjenj in z zadoščenjem pravi naš priznani tržaški strokovnjak Marko Kalc, ki je krmilo Koprčank prevzel lansko jesen, potem ko je v isti ligi tri sezone vodil Novogoričanke. Luka Koper se je z zelo pomlajeno ekipo prebila vse do polfinala končnice, v katerem jo je izločil Kamnik, skupaj z Mariborom, drugim finalistom za naslov prvaka, najboljšo slovensko ekipo. »Prehiteli smo vsaj tri, štiri ekipe, ki so bile na papirju boljše od nas,« se je pohvalil Kalc. Luka Koper je letos obdržala le dve igralki lanske začetne postave, 24-letno Marino Barič in 25-letno Majo Bratož, glavnina ostalih igralk so mladinke med 17. in 20. letom starosti. Glavna podajalka ekipe Tina Korošec (letnik 1996), je celo kadetinja (igra za reprezentanco, ki ji je presenetljivo uspela uvrstitev na kadetsko EP), zelo mlada sta tudi oba centra. Zgoraj: Marko Kalc, desno, igralke Luke Koper kroma, ok koper »V ekipi so same domačinke. Uspešna sezona je rezultat pridnosti deklet na treningih. Zelo so napredovale, zelo se trudijo. Treniramo petkrat na teden, ob tem pa imamo dva treninga za kondicijo. Nobena ne prejema za to nobenega denarja. Po- litika kluba se je izkazala za pravilno. Nobenega smisla nima igrati v Sloveniji s tujkami,« je poudaril Kalc. Po njegovem mnenju bi njegova ekipa lahko v Italiji igrala na ravni B1-lige, posebno učinkovita je na servisu ter v bloku in obrambi. V Sloveniji pa sta Kamnik in Maribor, kluba s precej višjim proračunom in izkušenimi igralkami, trenutno za razred boljša in ju bo še nekaj časa težko premagati, če bosta obdržala sedanjo strukturo igralk, medtem ko je za Koper realno predvidevati, da lahko nove igralke črpa še naprej predvsem iz svojega zaledja ali bližnje okolice. Luko Koper čaka po velikonočnih praznikih še končnica za osvojitev končnega 3. mesta (lani so bile Koprčanke četrte), ki omogoča nastop v mednarodnem pokalu Challenge. Njihov nasprotnik bo Aliansa iz Šempetra na Štajerskem. Prva tekma bo 13. aprila. »Potrudili se bodo, da zmagamo, nastopanje v pokalu challenge bi vsekakor predstavljalo za društvo hud finančni zalogaj,« je še povedal Kalc, ki je v svoji trenerski karieri že vodil tudi člansko reprezentanco Slovenije. Kako bo v prihodnji sezoni, je v marsičem odvisno od financ. Kaj več po glede sponzorja bo znano po občnem zboru Luke Koper. Kalc, ki mu pogodba zapade on koncu sezone, bi vsekakor v Kopru rade volje ostal. (ak) / ŠPORT Nedelja, 31. marca 2013 21 umetnostno kotalkanje - Martina Pecchiar zdaj med članicami »Razmišljam iz leta v leto« Vam imena kot so Annalisa Grazio-si, Deborah Sbei in Cristina Trani kaj pomenijo? Ja, točno tako. Gre za nekdanje tekmice doslej najboljše kotalkarice na svetu Tanje Romano. Zdaj so postale tudi tekmice Martine Pecchiar, 19-letne tekmovalke tržaškega društva Pattinaggio Artistico triestino, ki je letos prestopila prag članske kategorije, potem ko je lani v svojem zadnjem nastopu med mladinkami osvojila bron v prostem programu na evropskem prvenstvu v Franciji. Italijanska članska kategorija pa je v kotalkanju najmočnejša na svetu. Martina stopa v novo fazo svoje kariere, to fazo pa spremlja tudi prestop iz dijaških v študentske vrste, saj se je Martina po uspešno opravljeni maturi na liceju Franceta Prešerna vpisala v Trstu na fakulteto za kemijo in farmacevtske tehnologije. Ti še vedno uspe usklajevati študij z intenzivno vadbo kotalkanja? Ni lahko, a uspem. V prvem polletju je bilo lažje, ker sem imela lekcije samo dopoldan, zdaj pa so tudi popoldne. Zato grem z univerze naravnost na trening in se vrnem domov pozno zvečer. Malo mi zato primanjkuje časa za učenje. Treniraš v enakem obsegu kot doslej? Ja. Na kotalkah sem vsak dan po dve uri, dvakrat na teden imam trening za kon-dicijo, ki traja poldrugo uro, dvakrat do trikrat na teden tečem, to je sicer odvisno od faze priprav. Je to dovolj za nastopanje na visoki ravni? Je največ kar zmorem. Uspeš v tem času izpolniti vse, kar zahteva tvoj program? Ja. Kaj pričakuješ od letošnje sezone? Letos prvič tekmujem med senior-kami. Konkurenca je kakovostno povsem drugačna kot doslej. Zato sem povsem osredotočena na svoj program. Želim pokazati največ kar se da. Katera je največja težava ob prestopu med članice? Doslej sem tekmovala proti vrstnicam ali leto mlajšim ali leto starejšim nasprotnicam, zdaj pa tudi proti starejšim. Na primer še tekmuje Annalisa Graziosi, ki ima 30 let! To so nasprotnice Tanje Romano! Ja. Še vedno tekmuje tudi svetovna prvakinja Deborah Sbei. Tako je. Tekmuje tudi Cristina Tra-ni, ki je lani prav tako zastopala Italijo na svetovnem prvenstvu. Tekmujejo tudi vse kotalkarice mojega letnika, ki so lani šle na evropsko in svetovno mladinsko prvenstvo. Koliko vas je? Približno deset, kar je dosti. Samo dve, največ tri si bodo priborile nastop na svetovnem prvenstvu, še največ tri pa na evropskem. Je vsaj nastop na EP dosegljiv? Težko. Če bi mu uspel, bi bila zelo zadovoljna. Kaj pa dolgoročno? Ne razmišljam dolgoročno. Pripravljam se iz leta v leto. Martina Pecchiar je zdaj najboljša kotalkarica v naši deželi pecchiar Tekmuješ samo v prostem programu. Kakšen je? Program je enak lanskemu, sa je bil lani nov in sem ga izvedla le dvakrat. Dodajam le nekaj skokov. V kombinaciji sem na primer dvojni lutz v kombinaciji s sal-cowom zamenjala z dvojnim axlom. Pred državnim prvenstvom se bom odločila, ali novosti vključim v program za tekmo. Kateri je tvoj najtežji skok? Poškušam trojni lutz. Prvi nastop bo... Deželno prvenstvo. Šteje kot kvalifikacija za DP, bo pa predvsem trening, ki bo pokazal, na kateri stopnji sem. Osrednji nastop bo državno prvenstvo v Roccarasu. Vse kar vadiš med letom, moraš pokazati v dveh minutah! A. Koren jadranje - Cilji ekip optimistov JK Čupa in TPK Sirena Čim več uvrstitev na DP Dejavnost optimistov JK Čupa in TPK Sirena se je po zimskem premoru že začela. Najmlajši tekmovalci obeh slovenskih klubov so na delu že od januarja, tačas pa je z regatami in treningi sezona že povsem zaživela. Letos jadra pri Čupi šestnajst jadralcev (lanski skupini so se pridružili štirje tečajniki), pri Sireni pa vadi dvanajst optimistov, od katerih sta se dva pridružila po lanskih poletnih tečajih. Jadralna zveza je letos vključila med kadete U12 tudi najmlajše jadralce letnika 2004, ki so do lani lahko nastopali samo na trofeji Primavela, letos pa se bodo lahko udeležili tudi drugih (conskih) regat. Pri Čupi so prvi del sezone namenili predvsem testiranju nove opreme (jadrnic, jader, jamborov), ki so jo nabavili s finančno pomočjo kluba in staršev. S Sireno in drugimi klubi so nekaj dni vadili v Pulju, kjer so se člani obeh klubov udeležili tudi prve letošnje regate. Višek sezone sicer šele prihaja in z njim tudi lov na glavne cilje sezone. Oba kluba želita uvrstiti čim več jadralcev na državno prvenstvo, ki bo konec poletja. Mesta za državno fazo bodo delili v naši coni maja in junija na dveh conskih regatah za vsako starostno kategorijo (za juniorese in kadete). Trener Sirene Robert de Lucia računa, da se bo čim več optimistov uvrstilo na državno prvenstvo, naposled pa si bo zastavil še specifične cilje za vsako starostno kategorijo. Pri Čupi pa so cilji že bolj jasni: trener Matija Spinazzola si želi, da bi se na državno prvenstvo junioresov uvrstilo vsaj pet jadralcev od sedmih, najperspektivnejši kadeti 2002 in 2003 pa bodo na državni fazi ciljali na uvrstitev okrog 15. mesta. Težje je predvidevati, ali se bo kdo uspel prebiti na mednarodna prvenstva -na svetovno ali evropsko prvenstvo. Levo: jadralci JK Čupa na svojih jadrnicah; spodaj: ekipa TPK Sirena Vstopnice bodo lovili junioresi na dveh državnih selekcijah konec aprila in konec maja, kamor so si pravico do nastopa priborili trije člani: Luka Carciotti in Sebastian Cettul (Čupa) in Sara Zuppin (Sire- na). Tako pri Čupi kot pri Sireni so sicer računali na boljši izkupiček: Matija Spi-nazzola, trener in glavni odgovorni za mladinsko dejavnosti pri Čupi, je upal, da se bo na medconskih kvalifikacijah uvr- stilo vseh pet perspektivnih junioresov (jadralci U16). Zdaj računa na čim višjo uvrstitev obeh jadralcev, glede na to, da bo zadnja kvalifikacijska regata na Gardi, pa meni, da bo uvrstitev v reprezentanco, ki bo nastopila na EP in SP težja, saj vladajo na Gardskem jezeru čisto posebne vremenske razmere in so torej v prednosti domačini. Tudi pri Sireni so računali na tri uvrstitve, uspelo pa je samo Sari Zup-pin, ki je letos spet pokazala velik napredek in se že drugič uvrstila na državno se-lekcijsko regato (lani je bila šele prvo leto v kategoriji junioresov U16). Delovanje obeh klubov sicer ni izključno vezano na uradna tekmovanja, saj mladi nabirajo izkušnje tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi na drugih prestiž-nejših regatah mednarodnega značaja. Ko ni regat pa trenirajo tačas mladi jadralci v Sesljanu oziroma v Barkovljah med vikendi, kmalu pa bodo začeli tudi z med-tedenskimi treningi. Sestava ekip optimistov Čupa - junioresi (1998-2001): Se-batian Cettul, Luka Carciotti, Giulio Mic-helus, Luka Paljk, Jakob Podberšič, Gio-gria Sinigoi, Nina Benedetti; kadeti U12 (2002-2004): Alessandro De Luisa, Sara Petrič, Elena Locascio, Jan Pernarcich, Ca-terina Sedmak, Francesco Alegretti, Saša Pahor, Rok Golemac in Mija Sveva Jan-kovič. Trener in odgovorni Matija Spi-nazzola, pomočnica trenerja Andreja Farneti. Sirena - junioresi (1998-2001): Sara zuppin, Peter Marzo Magno, Pietro Osualdini, Ruben Lenissa, Leonardo Gla-vina, Petra Greogri; kadeti U12 (20022004): Tinej Sterni, Elisa Manzin, Marko Sancin, Jan Zuppin, Dan Fonda, Štefan Njemčevic. Trener: Robert De Lucia. košarka Trofeja FJK odslej le še za 13. mesto Na mladinski košarkarski Trofeji dežel v Genovi se bo reprezentanca Fur-lanije Julijske krajine, za katero igrata tudi mlada košarkarja Jadrana Samuel Zi-darič in Simon Cettolo, odslej borila za uvrstitev od 13. do 16. mesta. Po prvi fazi, v kateri je po vrsti izgubila proti Sardiniji (62:65), Abrucih (81:88) in Emiliji Ro-magni (70:86), je zdrknila v četrtfinale za uvrstitve od 9. do 16. mesta, včeraj pa je v prvi tekmi te faze z 71:64 klonila še pred Kampanijo. Naša košarkarja odigravata v ekipi pomembno vlogo. Cettolo je bil top scorer FJK tako proti Sardiniiji (13 točk) kot proti Abrucom (22), Zidaric pa je bil skupaj z Boniciollijem najboljši strelec na tekmi proti Emiliji. Oba sta dosegla po 14 točk. Proti Kampaniji je Cettolo dosleg 19, Zidarič pa 14 točk. Več od njiju jih je dos-geel samo Driutti (20). DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Elitna skupina UBC - Jadran ZKB 80:57 (17:16, 26:29, 59:40) Jadran: Krevatin, Dell'Anno 1, Peric, Coloni, Regent 2, Sardoč 9, Škabar, Koja-nec 4, Ridolfi 20, Ušaj, Daneu 9, Tulliach 2. Trener: Lazarevski. 3 točke: Ridolfi 4. Jadranovci so v prvi tekmi povratnega dela elitne skupine pokazali dvojni obraz. V prvem delu so igrali odlično in brez napak, v tretji četrtini pa so popolnoma odpovedali, kar kaže tudi delni izid 33:11. Pri conskem pressingu so izgubljali žoge, tako da so jih nasprotniki kaznovali s številnimi protinapadi, UBC pa je v tem delu prednjačil tudi pod košem v skoku. V zadnjih desetih minutah so jadra-novci skušali zmanjšati zaostanek s consko obrambo, vendar neuspešno. Tolažilna skupina Breg - Cervignanese 80:60 (19:11, 43:17, 62:32) Breg: Bandi 3, Gelleni 19, Tul 4, Zobec 19, Baldassi 12, Bole, Crismani 15, Co-retti, Gregori 2, Fonda 6. 3 točke: Zobec, Bandi in Crismani 1. SON: 17. Trener: Va-tovec. Breg je srečanje začel neprepričljivo, saj so gostje povedli 8:0. Po minuti odmori pa so se Vatovčevi varovanci zbrali in povsem prevladali na igrišču, tako da so še pred odmorom povedli na plus 30. V tretji četrtini so razliko ohranili, nasprotniki pa so nekoliko zmanjšali zaostanek v zadnjem delu, ko je Breg popustil, priložnost pa so dobili tudi tisti, ki manj igrajo. ŠPORTEL Velikonočno presenečenje Pa se je le zgodilo. Oddaja Športel bo tokrat na sporedu 1. aprila na Velikonočni ponedeljek. Kako naj bi to zgledalo, resno ali hecno? Naj bo presenečenje! Ali bodo v ospredju Velikonočna jajca ali prvoaprilske ribice? Vse bo jasno jutri na TV Koper ob 18. uri. □ Obvestila ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse bivše člane, ki bi radi sodelovali na skupni točki za zaključno prireditev ob 10. obletnici društva, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v sredo, 3. aprila, ob 19.30 v telovadnici OS F. Bevk na Opčinah. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani! ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 12. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča , da bo v petek 5 aprila 2013 ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih stadiona Prvi Maj, Vrdelska cesta 7., redni volilni občni zbor kluba. 2 2 Nedelja, 31. marca 2013 DNEVNE NOVICE / italija - Dve skupini »modrecev« bosta oblikovali reformne predloge Napolitano ne bo odstopil Nova vlada je še neznanka RIM - Predsednik Giorgio Napolitano bo ostal na položaju do izteka svojega sedemletnega mandata, torej do srede maja. V tem času bo predsednik naredil vse, da bo Italija dobila novo vlado, kar naj bi se sicer zgodilo z njegovim naslednikom ali naslednico. Do tedaj bo vlado s polnomočnimi pooblastili vodil predsednik v odstopu Mario Monti. Napolitano torej ne bo odstopil, kot je namigovala glavnina italijanskih medijev, pač pa je včeraj popoldne zaprosil dve skupini osebnosti za oblikovanje reformnih predlogov. Njihovo delo bo morda služilo kot izhodišče za sestavo nove vlade. Prvo skupino sestavljajo pravnik Valerio Onida, senator Montijevega gibanja Mario Mauro, senator Gaetano Quagliarello (Ljudstvo svobode) ter nekdanji predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, član Demokratske stranke. V drugo skupino je predsednik republike imenoval predsednika statističnega zavoda Istat En-rica Giovanninija, predsednika državne oblasti, ki jamči tržno konkurenco Giovannija Pitruzzello, člana vodstva Banca d'Italia Salvatoreja Rossija, ministra za evropske zadeve Enza Moa-vera Milaneseja ter predsednika posebnih komisij senata in poslanske zbornice, Filippa Bubbica (DS) ter Giancarla Giorgettija (Severna liga). Napolitano je včeraj priznal, da so težave Italije velike, vendar je poudaril, da bo - kot rečeno - na položaju ostal do konca mandata in se bo do zadnjega dne trudil najti rešitev. Izrazil je tudi upanje, da bo pri izvolitvi njegovega naslednika v parlamentu vladal širok konsenz. Predsednik je vse politične stranke pozval k odgovornosti, saj da država potrebuje stabilno vlado, ki bo reševala politične in gospodarske probleme. Čeprav je politični položaj trenutno težak, »ne smemo pozabiti, da je vlada Maria Montija še vedno na oblasti«, je poudaril Napolitano. S tem naj bi predsednik poskušal pregnati skrbi o politični praznini, ki se širijo v mednarodnih krogih. S svojo odločitvijo je Napolitano dejansko presenetil stranke in z njimi tudi javnost, ki je morda pričakovala drugačen razplet teh neskončnih pogajanj in pogovorov za novo vlado. Predsednik bi s svojim odstopom v takšnih okoliščinah ustvaril institucionalni in politi- čni precedens, sedaj pa dejansko odločitev prepušča svojemu nasledniku ali naslednici. Postopek za izvolitev novega predsednika se bo začel 15. aprila, glasovanja pa nekaj dni pozneje, kar pomeni, da bo lahko Italija dobila novega predsednika (ali predsednico) že v drugi polovici prihodnjega meseca. Vse stranke, vključno z Gibanjem 5 zvezd Beppeja Grilla, so tako ali drugače pozdravile predsednikovo potezo, ki vsekakor ne pomeni, da je nova vlada že na obzorju. Nikjer ni zapisano, da bo »modrecem« dveh komisij uspelo sestaviti za vse ali vsaj za večino sprejemljive predloge, gre pa za poskus, ki bo mogoče omilil sedanja navzkrižna stališča med strankami ter jim dal več časa za morebitni dogovor. Napolitano upa, da bo izvedencem uspelo okvirno izdelati vsaj predlog nove volilne zakonodaje. Polnomočna pooblastila Mon-tijevi vladi v odstopu gre tolmačiti predvsem kot opozorilo finančnim trgom in Evropski uniji, da Italija - kljub težavam - ni brez vlade. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano ostane na Kvirinalu do naravnega izteka svojega mandata ansa vatikan - Po včerajšnji vigiliji danes podelitev blagoslova urbi et orbi Prva Frančiškova velika noč Televizijska poslanica papeža Frančiška vernikom v Turinu ansa VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj, med obredi ob veliki soboti, poudaril sporočilo upanja, povezanega z vstajenjem Jezusa Kristusa, nekaj ur preden je v vatikanski baziliki svetega Petra vodil tradicionalno velikonočno vigilijo oziroma bdenje. Frančiškov govor so prenašali na italijanski javni televiziji med dokumentarcem o turinskem prtu, kontroverzni katoliški relikviji, za katero nekateri trdijo, da je del pregrinjala, v katerega so zavili Jezusovo truplo po križanju, medtem ko drugi prt označujejo za srednjeveško prevaro. »Iznakažen obraz na prtu spominja na vse obraze moških in žensk, ki jih je zaznamovalo življenje, ki ne spoštuje njihovega dostojanstva, in nasilje, ki prizadene najšibkejše,« je dejal papež. A istočasno izraža tudi »veliki mir« in poziva k »veri in upanju, saj moč ljubezni do Boga in moč tistega, ki je vstal od mrtvih, premagata vse,« je še dodal Frančišek. Jorge Maria Bergoglio, ki so ga za papeža izvolili 13. marca, letos prvič vodi velikonočne slovesnosti. Sinoči je papež Frančišek v okviru obredov ob vigiliji v atriju bazilike najprej blagoslovil ogenj, nato pa skupaj s kardinali v procesiji vstopil v baziliko, kjer je nato sledil mašni obred. Danes bo v baziliki sv. Petra slovesna velikonočna maša, po maši pa bo papež Frančišek podelil blagoslov urbi et orbi. Umrl Franco Califano RIM - Letošnja velika noč bo šla v zgodovino kot ena najbolj tragičnih za italijansko zabavno glasbo. Potem, ko je v petek umrl Enzo Janacci, je včeraj po dolgi bolezni umrl še Franco Califano. Septembra letos bi dopolnil 75 let. Na Kosovu protest proti možnemu dogovoru s Srbijo KOSOVSKA MITROVICA - Več tisoč ljudi se je včeraj zbralo v Kosovski Mi-trovici, da bi protestirali proti načrtovanemu dogovoru med Kosovom in Srbijo. S pogovori s Srbijo v Bruslju v okviru EU, ki so načrtovani za v torek, je kosovska vlada izdala ljudstvo, so bili mnenja protestniki. Vodja gibanja Albin Kurti je zatrdil, da protest ni uperjen proti Srbom, temveč proti Srbiji, ki državljane hujska proti Albancem. Če bo 2. aprila v Bruslju sklenjen dogovor, namerava gibanje Samoopredelitev protestirati proti kosovski vladi zaradi izdaje države, je zatrdil Kurti. Socialni forum v znamenju arabske pomladi TUNIS - V tunizijskem glavnem mestu Tunis se je včeraj končal štiridnevni Svetovni socialni forum, srečanje mednarodnih nevladnih organizacij, ki velja za protiutež Svetovnemu gospodarskemu forumu v švicarskem Davosu. Letošnjega foruma se je udeležilo več kot 50.000 ljudi. Forum je prvič od ustanovitve leta 2000 v Braziliji potekal v eni od arabskih držav. Letošnja razprava je bila predvsem v znamenju razvoja arabskih držav, priseljevanja in gospodarske politike. Poleg kritik na račun globalizacije je bilo v ospredju tudi varstvo okolja, podnebne spremembe ter pravice žensk v arabskem svetu. Da so za prizorišče foruma izbrali Tunizijo, naj bi izražalo željo organizatorjev, da podprejo Tunizijce v njihovem boju za svobodo. Deklaracijo s priporočili pa bodo objavili v prihodnjih dneh. stopnjevanje napetosti - Grožnje iz Pjongjanga Severna Koreja razglasila, ■ • • • • v ■ da je v vojni z južno sosedo PJONGJANG - Severna Koreja je včeraj razglasila, da je v vojni z Južno Korejo. »Odnosi med Korejama so od tega trenutka v vojnem stanju in vsa vprašanja med državama se bodo reševala v skladu z vojaškim protokolom. Končno je konec dolgotrajnih razmer na Korejskem polotoku, ki niso ne mir in ne vojna...Vsaka provokacija v bližini kopenske in pomorske meje z Južno Korejo bi povzročila jedrsko vojno,« je včeraj sporočila severnokorejska vlada. Pjongjang je tudi ponovno podkrepil neposredne grožnje ZDA, kot morebitne cilje pa navedel kopno ZDA, Havaje, Guam ter v Južni Koreji nameščene ameriške sile. Iz ZDA pa so že sporočili, da najnovejše grožnje Severne Koreje jemljejo resno, a obenem opozarjajo, da ima Pjongjang že dolgo zgodovino ostre retorike. Tiskovna predstavnica varnostnega odbora Bele hiše Cait-lin Hayden pa je ponovno poudarila besede ameriškega ministra za obrambo Chucka Hagela, da so ZDA v polni pripravljenosti ter so zmožne braniti sebe in svoje zaveznike. Na razglasitev Severne Koreje se je odzvala tudi Rusija, ki je vse strani v konfliktu pozvala k odgovornosti in zadržanosti, pri tem pa opozorila ZDA in Južno Korejo pred nadaljnjimi pro- vokacijami. »Jasno je, da nas napetosti na naši vzhodni meji ne pustijo hladne,« je povedal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva za Severno Korejo Grigorij Logvinov. Rusko zunanje ministrstvo položaj ocenjuje kot zelo napet in nevaren, a da so se ZDA in Južna Koreja odzvale uravnoteženo ter tako situacija ni nepopravljiva. Medtem je Francija izrazila skrbi glede povečanja napetosti na korejskem polotoku in je Severno Korejo opozorila, naj se vzdrži provokacij. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je prav tako posvaril pred eskalacijo krize. »Gre za nevarnost za mir v celotni regiji,« je opozoril in dodal, da skupaj s partnerji sodelujejo pri tem, da bi Pjongjang prepričali v opustitev groženj in jedrskega programa. Korejska vojna med letoma 1950 in 1953 se je končala s premirjem, mirovnega sporazuma pa obe Koreji vse do danes nista podpisali, kar pomeni, da sta tehnično bili zadnjih 60 let v vojni. Severna Koreja je v začetku meseca objavila, da prekinja premirje in druge dvostranske sporazume s svojo južno sosedo. Za ta korak se je odločila v znak protesta zaradi skupnih vojaških vaj ZDA in Južne Koreje. / RADIO IN TV SPORED ZA NEDELJO Nedelja, 31. marca 2013 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 10.45 MixItalia 11.10 Trg sv. Petra: Sveta maša 13.00 A sua immagine 13.20 Linea Verde 14.30 17.30, 21.00 Dnevnik 15.00 Show: Domenica in -L'Arena 17.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 19.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 21.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 22.30 Nad.: Un medico in famiglia Rai Due 19.05 Film: Calendar Girls (kom., '03) 20.40 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 21.301.00 Dnevnik 22.05 Dok.: Andrea Bo-celli - L'avventura di una voce ^ Rai Tre 7.05 Dnevnik 7.25 Mediashopping 7.55 Nan.: Vita da strega 9.00 Dok.: BBC Knowledge - I segreti degli oceani 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viag-gio a... 11.30 Dnevnik 12.00 13.45 Speciale Terra de Lobos 12.05 Rubrika: Pia-neta mare 13.00 Donnavventura 14.00 Dnevnik 14.40 Ieri e oggi in Tv 15.35 Film: Lawrence dArabia (zgod.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il comandante Florent (krim., Fr.) 21.35 Nad.: Terra de Lobos Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: 2 broke girls 19.50 Film: Il re scorpione (pust.) 21.25 Dok.: Wild Alive La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Nad.: Noi siamo angeli 10.00 Nan.: Due South 11.05 Fuori di gusto 12.05 Film: Due notti con Cleopatra 12.30 I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Gli anni in tasca (dram., Fr., '76) 16.10 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Cash Taxi 7.30 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.30 Film: Leafie - La storia di un amore 11.00 Pridiga ob veliki noči 12.00 A come Avventura 12.30 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 14.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 14.45 Film: Heartbreakers - Vizio di famiglia (kom., '01, i. J. Love Hewitt) 16.45 Film: Becoming Jane - Il ritratto di una donna contro (biogr., '07) 18.40 Nan.: Due uomi-ni e mezzo 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 23.50 FiIm: Prima ti sposo, poi ti rovi-no (kom., i. George CIooney) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Dok.: All about animals 21.10 Film: Baila coi lupi (dram., ZDA, '9G, i. K. Costner) ^ Tele 4 8.00 Geo & Geo 8.20 La grande vallata 9.15 Film: La signora scompare (krim., '38) 10.50 Nan.: L'ispettore Derrick 11.45 13.10 Rubrike 13.00 Dnevnik 13.25 TeleCame-re 13.55 Odd.: RES Lezioni dal Conclave 14.25 Rubrika: Passepartout 15.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 15.30 In \\u00BD ora 16.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 19.00 Per un pugno di libri 19.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Rubrika: Blob 10.40 Dok.: Madagascar 11.50 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Nad.: Maria Montessori - Una vita per i bambini 15.50 Nad.: Due imbroglioni e... mezzo! 2 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la do-menica 21.30 Film: Karol, un papa rima-sto uomo (relig., It., '05) O Italia 1 7.00 Risanke 10.35 Film: Piccole canaglie 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: L'isola misteriosa (pust.) 21.05 Film: Stanlio e Ollio - Zenobia (Dove sei mi manchi) 22.15 Presadiret-ta 0.20 Dnevnik in deželni dnevnik 0.40 Gazebo 16.30 Film: Avalon High (kom.) 18.10 6.00 Voci in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Vendo casa in Tv 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 9.35 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.00 Velikonočna maša iz Vatikana, prenos 11.55 Urbi et orbi: Papeževa velikonočna poslanica mestu in svetu, prenos 12.25 Obzorja duha 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 14.50 Po domače z ansamblom Henček in njegovi fantje 15.15 Film: Čudež na Koroškem 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nan.: Dekameron 17.50 Igralci brez maske 18.20 Igralci tudi pojejo 18.35 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.05 Dok. film: Status animarum 21.45 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 22.15 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.35 Nad.: Luther 23.35 Slovenski magazin (t Slovenija 2 7.40 Skozi čas 8.25 Globus 8.55 Slovenski magazin 9.20 Turbulenca 10.10 Rad imam nogomet 10.40 Koncert 12.30 Dok. film: Ruševec 13.00 Ljudje in zemlja 13.50 Dok. film: Svet se maje, križ stoji 14.45 Dok. odd.: Marijaceljski kolač 15.25 Dok. film: Ris, kralj gozdov 16.15 Ansambel Spev, 10 let -po Slakovi poti 18.15 Film: Tomaž (Slo.) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.50 City folk 21.25 Dok. odd.: Vor-ga - nomadska pot skozi tundro 22.35 Film: Na morje! 23.45 Kratki film: Nad mestom se dani Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.55, 16.05 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.30 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.05 Na tretjem... 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Nedelja B1. marca LA 7, ob 14.40 VREDNO OGLEDA Gli anni in tasca Francija, 1976 Režija: François Truffaut Igrajo: Nicole Felix, Chan tal Mercier in Jean - François Stevenin V Thiersu, mestecu Francije se odvija vsakdan kopice otrok, Raoula, Juliena, Patricka, Sylvie, Gregoryja, Thomasa in Martine, ki si jih je François Truffaut izbral za protagoniste in hkrati argument svojega fil-ma.Koralna zgodba prežeta s serijo avtobiografskih anekdot in spominov, je eden najbolj spregledanih in obenem najtoplejših Truffautovih filmov, s katerim se režiser po sedemnajstih letih odsotnosti, spet vrne na izhodiščno točko svojega ustvarjanja - k portretu otroštva.Serija ganljivih, duhovitih, včasih pretresljivih vinjet pripoveduje svet odraščanja skozi oči najstnikov. Težavni odnosi s starši, prevzemanje prvih življenjskih odgovornosti, prve ljubezenske izkušnje. In kot se pogostoma dogaja v malih vaseh, tudi zasebna življenjska plat, ki čez noč postane javna. Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Euronews 14.30 Nogomet: Olimpija - Luka 16.25 Istrska potovanja 17.00 Potopisi 17.30 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Fonte del rock 22.15 Šport 22.30 Lynx magazin 23.00 Slovenski magazin 23.30 Progetto detto Il Gorzanis Tv Primorka 15.0017.00 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Kmetijska oddaja 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.30 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Med nami 21.00 Zlati kamen 2013 21.30 Mozaik za gluhe in naglušne 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Serija: Igra laži 11.35 Dok. serija: Kuharski dvoboj tortic 12.35 Dok. serija: Prenovimo sobo 13.05 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 13.30 Film: Beseda za besedo 15.30 Nan: Nadarjeni mož 16.25 Film: Kit Kittredge ('08, i. A. Breslin) 18.20 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Slovenija ima talent 21.45 Film: Šepetati konjem (dram., '98) A Kanal A 8.10 Nan.: VIP 9.00 Čarovnije Crissa Angela 9.55 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.30 Faktor strahu ZDA 13.30 Film: Moje modro nebo 15.20 Film: Gospa varuška 17.00 Dok. serija: Poker Stars 17.55 Volan 18.45 Nan.: Zvezde na kolesih 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Film: Požarni zid 21.55 Moto GP -Krog za ogrevanje 22.50 Nad.: Grimm RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor s slovenskim klasičnim fi-lologom, dr. Kajetanom Gantarjem; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik -Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violin-ček (pon.);18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kro-nika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Prešernova nagrajenca; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). 24 Nedelja, 31. marca 2013 RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok. film: Alma M. Karlin, sledi Čezmejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Film: Tom Sawyer 16.50 Dnevnik 17.15 Film: Il ritmo dell'amore 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nad.: Barabba 23.20 Porta a Porta Rai Due 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 1120.30 22.50 Dnevnik 21.05 Film: Alla ricerca di Nemo (anim.) 23.10 Made in Sud ^ Rai Tre ved in prometne informacije 12.05 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Nan.: Hamburg Distretto 2115.35 Nan.: My Life 15.50 Film: Magnitudo 10.5 (dram.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Gran Torino (dram., ZDA, '08, i. C. Eastwood) 23.50 Film: Fuga da Alcatraz (dram., i. C. Eastwood) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Belli dentro 9.00 Film: Una famiglia in prestito (kom.) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Nad.: Maria Montessori - Una vita per i bambini 16.15 Nad.: Due imbroglio-ni e... mezzo! 2 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Zelig Circus 0.00 Nad.: Baciati dall'amore O Italia 1 6.15 Risanke 7.00 Film: Piccolo grande eroe (anim.) 8.35 Film: Il principe d'Egitto (anim.) 10.35 Film: La leggenda degli ani-mali magici 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simp-sonovi 14.05 Film: Karate Kid 4 (pust., '94) 16.05 Film: Due fratelli (pust.) 18.05 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.05 Nan.: 2 broke girls 19.30 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Arrow 22.50 Nan.: Nikita 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 8.00 Miniritratti 10.20 Film: La rosa bianca - Sophie Scholl (dram.) 11.15 Nan.: L'ispettore Derrick 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.05 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dok. film: One Life 22.35 Dnevnik 23.10 Film: Passione u Rete 4 7.10 Rubrika: Media shopping 7.40 Film: Letto a tre piazze (kom.) 10.10 Nan.: Ca-rabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska napo- La 7 LA 7.00 Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Nad.: Noi siamo angeli 10.00 Nan.: Due South 10.30 Film: Il federale 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Film: La libreria del mistero 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Mangia prega ama (dram., '10, i. J. Roberts) ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 12.55 VREDNO OGLEDA E Ponedeljek, 1. aprila Rete 4, ob 21.10 Gran Torino Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Cory Hardrict, Geraldine Hughes in Dreama Walker Clint Eastwood je tokrat upokojeni avtomobilski delavec Walt Kowalski. Veteran korejske vojne, z vedno pripravljeno puško v omari. Odkar mu je umrla žena, mu dela družbo samo psička Daisy. Večina njegovih nekdanjih sosedov se je odselila, drugi so umrli. V njihovih hišah živijo zdaj azijski priseljenci, ki jih belo-lasi Walt premočrtno prezira. Neke noči mu nekdo skuša ukrasti gran torino iz leta 1972. Avtomobil še vedno bleščeč kot takrat, ko ga je Walt pred desetletji pomagal spraviti s tekočega traku. Neizkušeni tat je mladi sosed Thao. Člani krajevne tolpe so ga prisilili, da je poskusil ukrasti avto iz garaže. Walt se tolpi upre in postane junak soseske, zlasti Thaove mame in sestre Sue, ki vztrajaza, naj Thao dela za Walta, da se odkupi za svoje dejanje. S pomočjo velikodušne prijaznosti Thaove družine tudi Walt začenja razumeti določene resnice o svojih sosedih. f * * i 6 j ■ Vendo casa in Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 22.00 Povezetek: Triestina 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 7.25 Utrip 7.35 Zrcalo tedna 8.00 15.20, 18.10 Risanke in risane nanizanke 12.05 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 14.45 Dober dan, Koroška 15.50 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.10 Kulturni brlog 16.15 Film: Palčica (anim.) 16.30 Kratki film: Mala 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. film: Izgubljene vezi 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Dnevnikov izbor 20.00 Dok. film: Pedro Opeka, dober prijatelj 21.45 Poročila, vreme, šport 22.10 Pisave 22.40 Knjiga mene briga 23.05 Iz velikonočnega zborovskega festivala 1993: Komorni zbor Eric Ericson Jr Slovenija 2 8.50 Infodrom 10.00 Dobra ura 11.15 Koncert 13.05 Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2013 14.25 Med valovi 14.55 Dok. film: Status anima-rum 16.30 Dok. odd.: Polet vere - zgodba o Jezusu 17.20 Dober dan, Koroška! 18.00 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dobra volja 22.55 Nad.: Občutljiv primer 0.25 Razred zase |r Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.10 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.10 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Lynx magazin 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Avtomobilizem 17.30 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija - Rim 20.00 Mediteran 20.30 Arte-visione 21.00 „Meridiani" 23.30 Presek ^ Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Frančiškani na Goriškem, 1. in 2. del 21.00 Zlati kamen 2013 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 7.45 Nad.: Biser 9.15 10.25, 11.50 Tv Prodaja 9.30 17.50 Nad.: Larina izbira 10.55 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.20 Film: Čarobno drevo 13.00 24 ur ob enih 14.05 Nan.: Lepo je biti sosed 15.00 Film: Stric Buck 15.40 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.45 Misli zdravo 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Čista desetka 21.00 Film: Rad mora imeti pse (rom., '05) 22.55 Nan: Zdravnikova vest 23.50 Nan.: Chuck A Kanal A 6.00 18.00, 19.45 Svet 6.30 Serija: Zvezde na kolesih 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.2516.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 13.45 Nan.: Frasier 14.40 Film: Ko smo bili odrasli 16.30 Prvi svet 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1120.00 Film: Civilna žrtev 22.00 Nad.: Grimm 22.50 Film: Hajka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor s slovenskim klasičnim filolo-gom, dr. Kajetanom Gantarjem; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 2. nad.; 18.00 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice: Moliere - veliki dramatik o zdravnikih in medicini; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metamorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spo- minčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Me-digra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Vaše želje glede sprememb na delovnem mestu ne bodo uslišane. Odnos do nadrejenega se bo poslabšal, prav tako bosta popustili vaši delovna motivacija in vnema. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Druženje s prijatelji vam bo pomenilo veliko, okrepila se bo vaša samozavest. Poskrbite, da ne boste zanemarili domačih obveznosti zaradi zabave. Vaše razpoloženje se bo počasi izboljšalo. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu se lahko v odnosih izrazi vaša potreba po individualizmu, kar lahko škodi vašemu partnerskemu odnosu. RAK 22.6.-22.7.: V prihod«« njem tednu boste imeli odlične socialne spretnosti. Sogovornika boste hitro očarali in mu vlili občutek zaupanja. To sposobnost izrazite na delovnem mestu. y^ LEV 23.7.-23.8.: V službi lah-(^^r ko imate težave v spopadanju z miselnimi izzivi, zato boste izgubili motivacijo. Ne obremenjujte se z neuspehom, saj se vam bo koncentracija v prihodnjih dneh vrnila. DEVICA 24.8.-22.9.: Če se v ^^ zadnjih dneh spopadate z nekim problemom na osebnem področju in zadevi ne pridete do dna, si vzemite nekaj časa zase. Pogovorite se z osebo, kateri zaupate. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjih dneh boste čutili močno potrebo po strogi organizaciji in časovni skladnosti. Zamude, predvsem na poslovnem področju vas bodo močno vznemirile. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaša intuicija bo odlična, prav tako boste imeli močno samozavest, ki bo kljubovala težavam na delovnem mestu. Imeli boste močno zaupanje v svoje odločitve. STRELEC 23.11.-21.12.: Vaše trenutno počutje se izraža s slabim opravljanjem obveznosti v službi. Negativno razpoloženje in apatičnost sta izraz pomanjkanja dodatnih interesnih dejavnosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Odločno se zavzemite za odločitve, ki jih sprejmete na delovnem mestu. Ne pustite, da vas sodelavci podcenjujejo. Izboljšajte si samopodobo in samozavest. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Med vami in prijateljem lahko izbruhne prepir, zato bo vaše počutje v prihodnjem tednu slabše. Če je odgovornost na vaši strani, pustite svoj ponos ob strani in priznajte napako. RIBI 20.2.-20.3.: Pehanje za uspehom na delovnem mestu bo končno obrodilo sadove. Nadrejeni bo opazil vaša prizadevanja in poskrbel za dodatno motivacijo. Zdravje: pazite na prehrano. / RADIO IN TV SPORED ZA TOREK Nedelja, 31. marca 2013 25 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Ver-detto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Barabba 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Film: 27 volte in bianco (kom.) V Italia 1 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Rubrika: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS -Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nad.: The Good Wife 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: Cosi fan tutte 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Mistero La 7 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Assassinio a bordo 23.00 Film: Assassinio sul palcoscenico ^ Tele 4 23.40 Film: The Big Bang V" Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Ballaro 23.20 Glob Porcellum u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: I 4 figli di Katie Elder (vestern, ZDA, '65) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Banana Joe (pust., '82) 23.201 bellissimi di R4 23.25 Film: La bat-taglia dei tre regni (akc., '08) 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Vendo casa in Tv 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 15.50, 18.30 Risanke in risane nanizanke 10.30 Kulturni brlog 10.35 Zgodbe iz školjke 11.10 Kratki igr. film: Mali kralj bobna 11.30 Pod klobukom 12.15 Pisave 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Dosje: Nikomur ne smeš povedati 14.35 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odkrito 21.00 Dok. odd.: Trgovanje z umetninami - vir financiranja terorizma 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Dok. film: Status ani-marum (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 9.35 Zabavni infokanal 10.10 Dobro jutro 12.30 23.50 Točka 14.10 Bojan Adamič, mojster za vse čase 15.40 Glasnik 16.15 Mostovi - Hidak 16.45 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 17.15 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 17.55 Nogomet, prva liga Telekom: Celje : Maribor, prenos 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.30 Dok. film: Vražja hči 22.10 Film: Vse tiste lepe stvari |lf- Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.5011.55, 12.05, 17.50, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 15.30, 17.25 Poročila 8.25 15.20, 18.45, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 16.15 Satirično oko 16.35 20.40 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper pop pop TV 6.10 Risane in otr. Serije 7.30 Serija: Biser 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Nepremagljivi dvo-jec 13.0017.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Naša mala klinika 15.00 Nan.: Vzgoja za začetnike 15.30 Za boljše počutje 15.40 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Dobre zgodbe 22.35 Nan.: Modra naveza 23.30 Nan.: Zdravnikova vest Kanal A RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.15 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.10 V novi dan; 10.10 - Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice: Friedrich Schiller in Justinus Kerner; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 3. nad.; 18.00 Iz naših arhivov - Ivan Trinko Zamejski; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il piacere di uscire; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Do- 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Mediteran 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Dok.: K2 21.15 Boben 22.20 Biker Explorer 22.50 Istra in... 23.20 Dok.: ZDA Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 22.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... IRIS Torek, 2. aprila Iris, ob 11.50 VREDNO OGLEDA La classe operaia va in paradiso Italija 1971 Režija: Pietro Germi Igrajo: Gian Maria Volonté, Mariangela Melato, Mietta Abertini, Gino Pernice in Salvo Randone : Á Politična drama za katero je Elio Petri, v Cannesu prejel zlato palmo, ex aequo s Francescom Rosijem in njegovim delom Il caso Mattei ter pri tem potrdil nesporni položaj enega najvidnejših političnih avtorjev evropskega filma tistega časa. Lulu Massa velja za neutrudnega delavca v gromozanskem metalurškem kompleksu: je poročen in istočasno skrbi tudi za ljubimko. Potrebuje denar, tudi zato, zaradi vestnosti in hitrosti zvišuje normo, lastniki ga vidijo kot idealnega pospeševalca proizvodnje. Sodelavci pa ga sovražijo, sploh ni priljubljen. Massov odnos do delavskega razreda in razmerje z lastniki pa na lepem spremeni nesreča, v kateri v drobovju stroja izgubi prst. Hujskanje besnih študentov in demonstrantov pred vrati tovarne, ki za delavce zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere, obrodi sadove. Massa se čez noč spremeni v radikalnega zagovornika delavskih pravic, v ekstremizmu gre celo tako daleč, da se mu odreče sam delavski sindikat, ki se pogaja z lastniki. 6.50 Risanke 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.40 Film: Divji roži 16.30 Prvi svet 20.00 Film: Pošiljka 21.50 Film: Rollerball - Krvava igra 23.40 Film: V tranzitu rothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francige-na del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 31. marca 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, 1010 Območje nizkega pritiska, s centromnad Beneškimzali-vom,bo vplivalo na današnjo vreme: v višjih legah bodo prisotni zelo vlažni južni tokovi, v nižjih legah pa severovzhodni tokovi. Jutri se bo čez dan vreme nekoliko izboljšalo, v večernih urah pa se bo že pojavila nova atlantska fronta. V nižinah in na obali bo ponoči in dopoldne močno deževalo, v gorah bo snežilo nad 800 m. Čez dan bodo padavine šibkejše, meja sneženja pa bo lahko dosegla 500 m. Na obali in na vzhodu bo pihala močna Burja. Zvečer se bo vreme izboljšalo. Oblačno bo s pogostimi padavinami. Padavine bodo najmočnejše v noči na nedeljo. Meja sneženja se bo znižala, ob močnejših padavinah ponekod v notranjosti do nižin. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, v vzhodni Sloveniji pa zjutraj in dopoldne severni veter. Temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem od 6 do 9 stopinj C. Spremenljivo oblačno; dopoldne in čez dan bo možnost padavin nizka, zvečer in ponoči pa se bo vreme postopoma poslabšalo. Dopoldne bo na obali pihala Burja, ki bo nato oslabela. V noči na ponedeljek bodo padavine oslabele. V ponedeljek bo pretežno oblačno, padavin ne bo veliko. V torek se bodo padavine od juga znova okrepile. Po nižinah bo deloma snežilo. Razmere v notranjosti Slovenije bodo predvidoma znova zimske. i= £ Sonce vzide ob 5.47 in zatone j g ob 18.32 i Dolžina dneva 12.45 Luna vzide ob 23.37 in zatone ob 8.07 Vremenske razmere bodo večinoma obremenilne. Danes: ob 6.23 najnižje -38 cm, ob 13.21 naj. višje 3 cm, ob 16.37 najnižje 1 cm, ob — 23.30 najvišje 28 cm. Jutri: ob 8.32 najnižje -30 cm, ob 0.02 najvišje 16 cm. Morje je skoraj § mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .420 Vogel ................290 Kranjska Gora.........90 Krvavec..............190 Cerkno...............140 Rogla ................150 REKA 3/10 jutri i? Piancavallo . . . . ......250 Forni di Sopra .......130 Zoncolan.............170 Trbiž .................150 Osojščica ............130 Mokrine .............250 Sodišče dalo prav Angelini Jolie LOS ANGELES - Ameriška igralka Angelina Jolie je zmagala v sodnem procesu, ki ga je sprožil hrvaški novinar Josip Kneževič. Ta je trdil, da je njen režiserski prvenec V deželi krvi in medu plagiat, saj da je zgodbo ukradla iz njegovega romana. Kneževičev roman pripoveduje o tragični usodi Sarajevčanke, ki se je znašla v srbskem taborišču v času vojne v Bosni in Hercegovini. V taborišču je izgubila 13-letno hčer, a se je zaljubila v enega od poveljnikov, edinega, ki je ni posiljeval. Zgodba je osnovana po resnični zgodbi. V središču zgodbe filma V deželi krvi in medu pa je ljubezenska zgodba med srbskim vojakom in vojno ujetnico, Bošnjakinjo Alijo. V Forni di Sopra lisica s pasjo kugo FORNI DI SOPRA - Osebje Gozdarske postaje v Forni di Sopra je v teh dneh opozorilo krajevno prebivalstvo na lisico, ki je kazala tipične znake okuženosti s pasjo kugo (težave pri gibanju). Lisico so opazili v naselju »Villaggio Tintai« (na pos-netku).Istočasno pa je gozdarsko osebje sporočilo, da na območju Forni di Sopra bv zadnjih mesecih našli precej mrtvih živali, kar je posledica neugodnih vremenskih razmer. Tako so našli mrtvega srnjaka, 2 jelena, 4 lisice in jazbeca. Za vse so zahtevali veterinarski pregled, da bi ugotovili, če niso morda okužene, s kako boleznijo. AVSTRALIJA - Milijarderska ekstravaganca Gradnja velikega parka z robotskimi dinozavri SYDNEY - Avstralski milijarder Clive Palmer, ki trenutno gradi repliko ladje Titanik, je včeraj razkril svoj nov podvig. Eden najbogatejših Avstralcev, ki je obogatel z rudarskimi posli, namreč načrtuje gradnjo parka z robotskimi dinozavri, ki bodo veliki do sedem metrov in težki tudi do 1,2 tone.Palmer je dejal, da je iz Kitajske že naročil več kot 100 dinozavrskih robotov naravne velikosti, ki bi zapolnili njegovo severnoavstralsko letovišče. »Imeli bomo največjo razstavo dinozavrov na svetu z 165 mehanskimi dinozavri,« je dejal Palmer. Že sedaj sta v njegovem letovišču Palmer Coolum Resort razstavljena dva ogromna dinozavra, poimenovana Jeff in Bones. Mehanski dinozavri bodo zmožni premikati svoje repe in trupe ter mežikati. V Avstralijo naj bi prispeli že konec aprila. Ekscentrični milijarder, čigar premoženje je ocenjeno na okoli pet milijard avstralskih dolarjev, se je že pred tem lotil ekstravagantnega projekta gradnje replike Titanik II, ki bo zelo podoben originalu, vendar z nekaj pomembnimi prilagoditvami, kot je na primer širši ladijski trup in debelejši krov. Titanik II bo imel 840 sob, dolg bo 270 metrov, visok 53 metrov, tehtal pa bo okoli 40.000 ton. Za projekt se je odločil, ker da želi zapraviti denar, preden umre. 59-letni Palmer je med drugim znan, da je svoji hčerki za 15. rojstni dan podaril milijon dolarjev vredno jahto, leta 2009 pa je svojim zaposlenim podaril dragocena božična darila, med katerimi je bilo 55 avtomobilov znamke mercedes in 1500 počitnic na Fidžiju. Hrvati so se v pol stoletja postarali za slabih deset let ZAGREB - S povprečno starostjo 41,7 leta so Hrvati med najstarejšimi prebivalci Evrope, kažejo podatki o življenjski in spolni strukturi prebivalstva iz popisa leta 2011. Povprečna starost hrvaških državljanov se je v preteklih 50 let zvišala za desetletje. Leta 2011 je bilo prvič več prebivalcev, ki so starejši od 65 let od tistih, ki so mlajši od 14 let. Na Hrvaškem se že dolga leta soočajo z vse starejšim prebivalstvom, predvsem zaradi znižanja natalitete in zvišanja pričakovane življenjske dobe, je v petek objavil hrvaški statistični urad. Leta 1961 je imel povprečni prebivalec 32,5 leta, pol stoletja potem 41,7 leta. Leta 2011 so bile Hrvatice (43,4 leta) povprečno za slaba tri leta in pol starejše kot Hrvati (39,9 leta). Leta 2011 so starejši kot 65 let predstavljali 17,7 odstotka prebivalstva, mlajši od 14 let pa 15,2 odstotka. Starejših od 80 let je slabih štirih odstotke, medtem ko jih bilo 0,8 odstotka v popisu prebivalstva leta 1953. Za približno deset odstotkov je bilo manj tudi žensk, starih od 15 do 49 let. Predlanskim jih je bilo 43,9 odstotka, pred 60. leti pa 52,7 odstotka. Nad hrvaškim povprečjem starejše prebivalstvo je v liško-senjski, šibeniško-kninski in karlovški županiji, kjer imajo Hrvati povprečno med 45 in 44,3 leta. Povprečno najmlajši prebivalci (40 letniki), živijo v medžimurski županiji. Hrvaška je leta 2011 imela 4.284.889 prebivalcev. Med njimi je bilo 2.066.335 ali 48,2 odstotka moških in 2.218.554 ali 51,8 odstotka žensk. Ženskih je posebej več med starejšo populacijo. Na 100 žensk, ki so starejše od 65 let, je le 64 moških. KULTURNA DEDIŠČINA - V Rosalnicah pri Metliki Najstarejše še delujoče baročne orgle izdelane na Kranjskem METLIKA - V cerkvi Žalostne Matere božje sakralnega kompleksa Tri fare v Rosalnicah pri Metliki so ohranjene najstarejše baročne orgle, izdelane na Kranjskem. Te so hkrati najstarejše ohranjene še delujoče orgle na Slovenskem, ki jih je leta 1753 izdelal ljubljanski orglarski mojster Janez Jurij Eisl, je povedal rosalniški ključar Martin Matjašič. V pred dnevi izdani zloženki Turističnega društva Vigred Metlika in tamkajšnjega župnijskega urada je profesor ter organist Milko Bizjak zapisal, da je sicer najstarejše ohranjeno orgelsko glasbilo v Sloveniji pozitiv - kakor imenujejo majhne orgle brez pedala, ki ga je za frančiškansko cerkev v Kamniku leta 1860 izdelal Janez Faller, danes pa se nahaja v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom. Kot so sporočili iz metliškega turističnega društva, je Andrej Lenarčič, ki je pred nekaj več kot desetletjema restavriral rosalniške orgle, med drugim ugotovil, da so jim v preteklosti odstranili en sam register piš-čali in na piščalni deski priključili pnevmatično sapnico, ki je bila neusklajena z njihovo baročno zasnovo. Lenarčič je omenjeni register odstranil in ga zamenjal s posnetkom izvirnika. Izvirne niso niti sprednje zunanje piščali, nadomestili so jih s cin-kastimi. Rosalniške orgle imajo danes deset registrov, razdeljenih v manualu in pedalu ter igralnik na hrbtni strani orgelske omare. V Sloveniji je danes znanih približno dvajset Eislovih glasbil, ki jih hranijo po slovenskih cerkvah in v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, najmanj štiri Eislove primerke pa hranijo tudi na Hrvaškem, so še sporočili iz Metlike. V cerkvi Žalostne Matere božje v Rosalnicah so ohranjene najstarejše baročne orgle Sakralni kompleks z romarskim središčem Tri fare, ki leži na severovzhodnem delu Rosalnic pri Metliki, sestavljajo tri po zasnovi gotske cerkve, strnjene znotraj pokopališkega obzid- ja, ki naj bi bil ostanek nekdanjega pro-titurškega tabora. Prva omemba cerkve na tem kraju sega v leto 1228, krajevno ime Tri fare pa prvi omenja polihistor Janez Vajkard Valvasor. (STA) / RAZVEDRILO Nedelja, 31. marca 2013 2 7 VELIKONOČNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV VNASLEDNJ I ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV T T ♦ 4 * 4 v