Poštnina platana v gotovini.
Štev. 34.	V Ljubljani, dne 10. decembra 1924.	VI. leto.
^•n. Liceja*» Knjižnic» Heslna gimnaaijft
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Oln.
„NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina	.	.	. Din.	40'—
Polletna naročnina...........20‘—
četrtletna naročnina.........10-—
Za inozemstvo je	dodati	poštnino.
■:..... Oglasi po ceniku. - ■■■■■■ -
Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je a dresira tl le na urednico..
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Uradnik in oficir.
V prejšnjih številkah »Našega Glasa« je tovariš državni uradnik opisal svoj dopust na Tirolskem in pri tem omenil plače državnih uradnikov v Avstriji. Primerjanje z našimi plačami nehote vodi v nepatrijotično misel, da bi nam materijelno bilo mnogo boljše v Avstriji nego v naši državi. Tako daleč so krmilarji naše države privedli državne nameščenec. da v njih ubijajo ljubezen do države.
Isto tako neugodno za našo državo je primerjanje našega sedanjega položaja s položajem državnega uradnika v predvojni Avstriji. Najbolj jasno je to, ako primerjamo prejemke civilnih državnih nameščencev s prejemki oficirjev. Tudi v bivši Avstriji, ki je slovela kot militaristična država, so oficirji imeli nekaj višje plače kakor civilni uradniki. Tako je n. pr. plača kapetana (stotnika) znašala 3000 do 3600 kron na leto, civilni uradnik IX. činovnega razreda je imel 2800 do 3200 kron. K temu je prišla pri oficirju še stanarina in odškodnina za pohištvo, ki je znašala za IX. činovni razred v Ljubljani 1208 K, tako da so celotni prejemki stotnika v Ljubljani znašali 4208 do 4800 kron. Akti-vitetna doklada za IX. činovni razred je bila v Ljubljani 840 K, celotni prejemki civilnega uradnika IX. činovnega razreda v Ljubljani so bili 3640 do 4040 kron. Oficir istega čina je torej imel 568 do 768 kron več, kar je znašalo 15 do 19% plače civilnega uradnika iste stopnje.
Pri nas ima kapetan 11. razreda položajno plačo 5400 Din, osnovno najmanj 5520 dinarjev (3. stopnja, ker postane kapetan II. ki. z 8 službenimi leti), stanarino 2100 Din, dodatek na opremo 9600 Din, dodatek na momka 600 Din, 27 ms drv, kar predstavlja vrednost najmanj 4000 Din, draginjska doklada za Ljubljano 10.980 Din, skupaj 38.200 dinarjev. Civilni uradnik istega položaja z istim številom službenih let ima isto osnovno in položajno plačo, stanarino in draginjsko doklado, skupaj 24.000 Din. Torej ima oficir 14,200 Din ali skoraj 60% več.
Razlika pa je še druga. To plačo ima civilni uradnik, ki je na svoje stroške dovršil srednjo in visoko šolo ter odslužil vojaško službo, tako da je bil najmanj 23 let star, ko je vstopil v službo, in precej nad 30 lct1 ko doseže to plačo. Oficir pa je iz 6. razreda srednje šole vstopil v vojno akademijo, kjer ima vso oskrbo na državne stroške, dovrši jo v ugodnem slučaju z 18 leti in kot podporočnik dobi takoj z drvmi prejemke v vrednosti letnih nad 32.000 Din, katero plačo civilni uradnik doseže še le s približno 15 službenimi leti, ako ima srečo.
Zakaj ta ogromna razlika?
1.	) Ker je minister vojske in mornarice sam oficir in se vrne v oficirski položaj, ako demisijonira. Zato se je zavzel za oficirske plače.
2.	) Ker imajo državni mogotci slabo vest in se bojijo, da bi se narod naveličal in napravil konec njihovlemu gospodstvu. Zato skušajo zadovoljiti oficirje, ki imajo vojsko v rokah. Seveda je to zelo kratkovidna politika. Državni krmilarji prezirajo dve važni činjenici. Prvič za zadovoljstvo državljanov je potrebna dobra uprava in torej dobri uradniki. Drugič današnja vojska je narodna vojska in če bi se vsega naroda polastila nezadovoljnost, potem bi ta prešla tudi v maso vojske in nekaj tisoč oficirjev ne bi imelo moči, da bi strahovali ves narod. Tako daleč seveda naši »državniki« ne mislijo, temveč krpajo državo samo od danes, do jutri.
3.	) Ogromni povišek oficirskih dohodkov gre pod firmo dodatka za opremo. Čemu pa se po krvavih izkustvih svetovne vojne še predpisujejo blesteče paradne uniforme? V strelskih jarkik nihče ne nosi zlatih epolet! Milijonski izdatki za paradne okraske gredo v žepe inozemskih, največ dunačskih tvor-ničarjev, ki se bogatijo na račun naše gizda-vosti - zopet na škodo naše valute.
Tako smo torej civilni uradniki približno za 50% prikrajšani v svojih dohodkih na-pram oficirjem. Zanimivo pri tem je dejstvo, da tudi oficirji niso zadovoljni s svojimi dohodki. Mladi podporočniki in poročniki res imajo doklade, ki približno odgovarjajo K’ailutni vrednosti predvojnih prejemkov teh činov. Toda srednji čini od kapetana do podpolkovnika težko izhajajo, zlasti če imajo rodbine. Seveda še mnogo težje izhajamo civilni uradniki. Ta krivična dvojna mera povzroča napetost med civilnimi in vojaškimi uslužbenci, kar brez dvoma škoduje državni misli._______________________
Ne zamudimo prilike!
Vse se pripravlja na boj, vsi sloji prebivalstva naše države si obetajo od sedanjih I volitev kako spremembo v svoj prilog, tudi nas odločilna ura ne sme najti brezbrižne, sicer res zaslužimo, da bo trajalo žalostno stanje, pod katerim z malim izjemami ječi celokupno državno usilužbenstvo, šc dalje.
Kdor ni popolnoma slep ali vsaj skrajno indiferenten za dogodke v pretekli parlamentarni dobi, mora priznati!, ;da pravega zagovornika in odkritosrčnega zaščitnika naših interesov do sedaj nismo imeli.
V okrilju obstoječih političnih strank za-željenega in potrebnega zastopstva za dr-
žavno uslužbenstvo ne bomo nikdar našli, škoda vsake utemeljevalo c besede za to trditev, saj dejstva, oziroma uspehi govore.
Kakor ob prejšnjih prilikah, tako nas bodo seveda tudi sedaj vabili gostobesedni kandidati na svojo stran, obetali vse mogoče, hvalili lastne vrline ter tekmovali za naše glasove.
Ali ni čudno, če priporoča kdo sam sebe na javnih shodih ter hvali in poveličava svoje sposobnosti? Podoben je trgovcu, ki išče odjemalce za blago, kojega kvaliteto je treba s kričečo reklamo podpreti.
Možje, ki zaslužijo zaupanje volilcev, takih sredstev ne rabijo, poznamo jih po njih čistih značajih in ti jim tako nečastne vsiljivosti ne dopuščajo.
Naše zaupanje naj ostane pridržano tovarišem, ki so požrtvovalno delovali za nas, v naši sredini kušali grenkobe našega stanu, v besedah in dejanih se odločno vedno postavljali na branik za pravice zatiranega državnega uslužbenstva.
Oni, ki poznajo iz lastne skušnje vse težave volilcev, se bodo uspešno zavzemali za njih pravične zahteve in nesebično žrtvovali trud in čas za zboljšanje naših razmer.
Mogoče, da jim jezik ne teče tako gladko, kakor onim diktatoričnim umetnikom, ki v ubranih besedah zborovalcem priporočajo strankinega pripadnika kot edinega odrešenika.
V naših vrstah imamo lastne kandidate. Skromno je sicer njih politično udejstvovanje, pa njih srce bije goreče za nas, ki političnih bojev ne rabimo, pač pa navdušenega zagovornika za našo stvar.
Nekaj dobre volje bi bilo treba, pa si postavimo svoje lastne liste pod geslom: »Vsi za enega!«
Sloga naj bi bila vodilna sila v naših vrstah, ibrganizatorična disciplina njih vez in na vsi črti bo zmaga naša.
Posnemajmo vsaj delavstvo, pa smo že blizu svojih idealov.
Vsako volilno okrožje se naj brez od-I lašanja loti volilne akcije državnega uslužbenstva. Krajevne organizacije državnih uslužbencev in vpokojencev naj določijo svoje zaupnike, ti sestavijo na skupni seji listo ter tvorijo volilni odbor.
Mi se ponašamo radi, da smo ali se vsaj štejemo med inteligentne sloje občinstva. Dokažimo sedaj vrednost teg» razre-dovanja, da ostanemo laskavim samohvalam političnih strankarjev nedostopni.
Izrazimo svojo sodbo o njih »vnemi« za nas z zasluženo prezirljivostjo ter si poišči-mo zaupnike iz svojih vrst
Usoda državnega uslužbenstva nam mora biti več vredna kakor pripadnost političnim strankam, ki se pripravljajo na pohod za našimi glasovi.
Parlamentarna zgodovina naše države iz pretečene dobe je za razsodnega človeka bolj poučljiva, ko obširne obrazložitve za potrebo temeljitega obrata v nastopanju naših slojev.
Če nas odločilna ura sedanjih volitev ne najde složne in se zopet pustimo oslepariti za naše glasove, potem pa ne črhnimo več besedice o obupnem stanju in grozni bedi. V polni meri smo si usodo zaslužili, skušnje nas niso izučile, zapeljale so nas obljube, je-remijade se bodo ponavljale, mi pa ostanemo kar smo bili: brezpravna igrača političnih strank.
Opomba uredništva. Gorenji članek in pa članek »Skupščinske volitve in uradništvo«, ki je bil objavljen v prejšnji številki, po vsebini popolnoma soglašata; oba je objavilo uredništvo vsled tega, ker je prišel eden iz ljubljanske oblasti, a drugi iz mariborske, kar dokazuje, da je za samostojen nastop državnih uslužbencev razpoloženje precej razširjeno. Oba avtorja izražata v teh člankih mnenje velikega števila državnih uslužbencev iz njihovega delokroga.
„Hotd Slon , Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna Centralna kurjava 1
Splošna uradniška kreditna zadruga.
(Nadaljevanje.)
Ako upravni odbor zavrne prošnjo za sprejem, ima zavrnjeni prosilec pravico, da se pritoži proti tej rešitvi na redno skupščino, a pritožbo mora izročiti upravnemu odboru 15 dni pred sestankom redne skupščine.
Čl. 5. Prošnji za sprejem v članstvo zadruge mora priložiti vsak prosilec pismeno izjavo, v kateri mora izrečno izjaviti, koliko deležev vpisuje in da jamči v trikratnem iznosu svojih deležev za vse obveze zadruge, za bodoče in za one, katere je prevzela zadruga pred njegovim vstopom v zadrugo.
V članstvo sprejeta oseba ali ustanova postaja član (zadružnik) od onega dneva, kadar jo vpiše pristojno prvostopno sodišče v Beogradu v zadružni register.
' Sprejeti član plača Din 10.— vpisnine.
Čl. 6. Članstvo preneha;
t.) Kadar član (fizična oseba) umre, a član (pravna oseba) preneha z delom (likvidira); 2.) kadar član izstopi iz zadruge. 3.) ako se člana izključi iz zadruge.
Čl. 7. Kadar umre član, ga njegov pravni naslednik naslednje v vseh pravicah in dolžnostih napram zadrugi. To nasledstvo traja dve leti, dotlej traja tudi obveznost pokojnega člana za obveze zadruge.
Ako je več pravnih naslednikov, tedaj izberejo ti izmed sebe enega, katerega pooblastijo, da jih zastopa v tej zadrugi.
Čl. 8. Kakor hitro se sklene, da član (ki je zadružna ustanova) preneha z delom (likvidira), je dolžnost predstavnikov tega člana, da o tem takoj obveste upravni odbor zadruge.
Čl. 9. Vsak član izstopi iz zadruge lahko kadar hoče. Svoj izstop mora prijaviti upravnemu odboru zadruge pismeno.
Izjavo o izstopu iz članstva zadruge prijavi lahko član tudi pristojnemu prvostopnemu sodišču v Beogradu.
Čl. 10. Iz članstva zadruge se mora izključiti: 1.) oni, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti v smislu zakona in teh pravil; 2.) oni, ki dela proti ugledu in interesu zadruge;
3.) oni, ki ne izpolnjuje pravočasno svojih obveznosti napram zadrugi in bi morala zahtevati zadruga izpolnjevanje teh obveznosti potom sodišča; 4.) ona zadružna ustanova, ki izpremeni svoja pravila brez predhodne odobritve zadruge, ako je izprememba pravil takšna, da vsled nje izgubi ustanova zadružni značaj ustanove državnih uslužbencev.
O izključitvi iz zadruge sklepa upravni odbor zadruge. Sklep se takoj sporoči izključenemu članu s priporočenim pismom. Proti sklepu upravnega odbora se lahko pritoži izključeni pri redni skupščini, a pritožbo mora izročiti v roku 30 dni od dne,, ko je sprejel sklep o izključitvi.
Čl. 11. Člani, ki umro, ali ki prestanejo z delom (likvidirajo), ali ki izstopijo, ali so izključeni, prenehajo biti člani zadruge s tistim dnem, ko sprejme pristojno prvostopno sodišče v Beogradu poročilo o prenehanju njihovega članstva in je prenehanje vpisano v zadružni register.
Čl. 12. Pravice vsakega člana so: 1.) da sodeluje na skupščinah zadruge s pravico sklepanja; 2.) da stavlja predloge v pogledu zadruge in njenega poslovanja; 3.) da. zahteva na vpogled skupščinske zapisnike; 4.) da zahteva prepis Ivtnega računa; 5.) da prejema posojila od zadruge na podlagi pravilnika, ki ga bo izda! upravni odbor zadruge; 6.) da se koristi z ostalim delom in uslugami zadruge v. smislu čl. 2. teh pravil.
Čl. 13. Dolžnosti člana so: 1.) da a) ako je član fizična oseba, vplača in vpiše najmanj en delež po Din 250.— (največ lahko vpiše 10 deležev).
Delež lahko vplača član tudi v desetih mesečnih obrokih po Din 25.— mesečno.
b)	Ako je član Nabavi jalna zadruga državnih uslužbencev, mora vpisati in vplačati po en delež v iznosu Din 250.— za vsakih svojih 25 članov brez ozira na to, da li so njeni člani v članstvu te kreditne zadruge ali ne.
c)	Savez Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev mora vpisati in vplačati najmanj toliko deležev po Din 250.—, kolikor so vplačale deležev vse Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, ki so Savezove članice (a največ trikrat toliko).
č) Ako je član zadružna ustanova, imenovana v čl. 3., točka 4., mora vpisaiti in vplačati štiri deleže po Din 250.— za vsakega svojega člana.
Člani pod b), c) in č) lahko vplačajo svoj delež v štirih tromesečnih obrokih, a v dobah, ki jih odredi upravni odbor kreditne zadruge.
2.	) Da jamči za obveze zadruge, tako za njene bodoče kakor tudi za one, katere je sprejela zadruga, preden je kdo postal njen član. Jamstvo znaša trikrat toliko, kolikor znaša skupna vsota vseh njegovih deležev.
3.	) Da pomaga pri izvrševanju namena zadruge.
4.	) Da izvršuje vse odredbe teh pravu m sklepe skupščine.
5.	) Da čuva in brani ugled in interese zadruge.
Organi zadruge.
Čl. 14. Organi zadruge so: 1.) upravni odbor; 2.) nadzorni odbor; 3.) skupščina;
4.) osobje zadruge.
Čl. 15. Upravni odbor šteje 9 članov, od katerih jih mora stanovati vsaj pet na sedežu zadruge, in dva namestnika; vse izbere skupščina.
Člani upravnega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Upravni odbor predstavlja in polnomoč-no zastopa zadrugo pred sodiščem in izven sodišča.
Čl. 16. Člani upravnega olbora so izvoljeni za dobo treh let.
Na koncu prvega in drugega leta izstopi ena tretijna članov, na katere pade kocka, a tretje leto izstopijo ostali. Po tem roku izstopa vsako leto po ena tretjina članov po vrsti izvolitve. Stari člani se lahko izvolijo ponovno.
Ako kdo izmed članov umre, ali izstopi pred rokom, pride na njegovo mesto eden izmed dveh namestnikov po vrsti izvolitve.
Namestniki se volijo vsako leto iznova.
Ako kateri izmed članov upravnega odbora izstopi iz odbora, tedau ne more biti izvoljen za člana nadzornega odbora vse dotlej, dokler ne dobi kot član upravnega odbora razrešitve.
Čl. I7. Legitimacija upravnega odbora je zapisnik skupščine.
Čl. 18. Zadrugo podpisujeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in eden izmed uradnikov zadruge, ki ga pooblasti v to upravni odbor.
Smatra se, da je zadruga polnomočno podpisana, ako oni, ki so pooblaščeni za podpisovanje, postavijo svoje podpise pod ime zadruge.
Čl. 19. Člani upravnega odbora imajo seje po potrebi, a najmanj enkrat na mesec.
Seje sklicuje predsednik. Ako je predsednik zadržan, ga nadomešča podpredsednik, a podpredsednika najstarejši član upravnega odoora.
Sklepi sei upravnega odbora so polno-močni, ako je na seji navzočih najmanj pet članov.
Sklepi so sporazumni. Ako ni mogoče doseči sporazuma, tedaj se glasuje. Za sprejem sklepa je potrebna navadna večina, a če so glasovi lazdeljcni enako, odločuje glas predsedujočega.
O glasovanju in sklepih na sejali upravnega odbora se vodi zapisnik.
Zapisnik vodi oni, ki ga odredi predsednik.
V zapisnik se vpišejo tudi oddvojena mišljenja poedinih članov upravnega odbora.
Zapisnik podpišejo vsi člani, ki so bili na seji.
Čl. 21. Dolžnosti upravnega odbora so:
1.) Da sklepa o sprejemanju in izključitvi Članov; z.) da predpiše:	a) poslovni
red za poslovanje zadruge in b) pravila za službeno osobje; 3.) da vodi in čuva imenik vseh članov v smislu čl. 3. teh pravil; 4.) da postavlja službeno osqbje; 5.) da se briga o pravilnem izvrševanju vseh poslov; 6.). da sestavlja ob koncu leta letni račun in da ga podpiše; 7.) da najdlje do konca junija vsakega leta skliče redno skupščino in da jej predloži letni račun ter poročilo o svojem poslovanju in o poslovanju zadruge v preteklem letu; 8.) da skliče izredno skupščino, kadar bi to zahtevati interesi zadruge; 9.) v splošnem, da točno izpolnjuje ta pravila in da točno izvršuje sklepa skupščine.
Čl. 22. Člani upravnega odbora so odgovorni zadrugi z vsem svojim premoženjem solidarno za škodo, ki bi nastala vsled njihovega protizakonitega in nepravilnega izvrševanja dolžnosti.
Ta odgovornost ne zadene onega člana upravnega odbora, katerega oddvojcno mišljenje je vpisano v zapisnik in ki je prijavil svoj protest nadzornemu odboru.
Nadzorstvo.
Čl. 23. Nadzorstvo šteje pet članov, ki morajo stanovati na sedežu zadruge. Izvoli jih skupščina.
Člani nadzorstva izbero izmed sebe predsednika.
Čl. 16. velja tudi za nadzorstvo tako, da koncem prvega in drugega leta izstopita po dva člana, na koncu tretjega leta en član.
čl. 24. Člani nadzorstva ne morejo biti istočasno tudi člani upravnega odbora, niti ne morejo biti njihovi namestniki. Tudi kot uradniki ne morejo voditi poslov zadruge. Od te odredbe se sme odstopiti le v primeru, ki ga določa čl. 29. teh pravil.
Čl. 25. Kot legitimacija nadzorstva velja zapisnik skupščine.
Čl. 26. Člani nadzorstva imajo na vsake tri mesece redne seje, a izredne takrat, kadar jih smatra za potrebne predsednik ali jih zahtevajo trije člani nadzorstva.
Seje sklicuje predsednik. Ako je predsedniki zaklržan, iga' nadomešča najstarejši član.
'Sklepi sej .nadzorstva tso polnomočni, ako so na seji najmanje trje člani.
Sklepi so sporazumni. Kadar ni mogoče doseči sporazuma, tedaj se glasuje. Sklep je sprejet z navadno večino, a če so glasovi enako razdeljeni, odločuje glas predsedujočega.
Le kadar nastopi primer iz čl. 29. teh pravil, morajo glasovati za izstop članov iz upravnega odbora vsi, na dotični seji prisotni člani nadzorstva.
Čl. 27. Člen 20. teh pravil velja tudi za nadzorstvo.
Čl. 28. Nadzorstvo je dolžno:
1.	) Da gleda na to, da se vsi posli v zadruge vrše po odredbah teh pravil in po sklepih skupščine.
2.	) Da na vsake tri mesece pregleda knjige, priloge, efekte, obveznice, blago in stanje blagajne.
3.	) Da na koncu vsakega leta pregleda letni račun in da predloži skupščini poročilo o svojem poslovanju in da predlaga absolu-torij za upravni odbor.
4.	) Da vselej, kadar zahtevajo to interesi zadruge, skliče izredno skupščino.
Nadzorstvo sme vsak čas zahtevati od upravnega odbora poročila in pojasnila o vseh poslih zadruge.
Čl. 29. Nadzorstvo ima pravico, da zahteva, da ali poedini člani upravnega odbora ali ves upravni odbor odstopi, ako ugotovi, da poslujejo proti odredbam pravil in skupščinskih sklepov.
Za dobo, dokler se ne sestane skupščina, vrše dolžnosti odstopivših članov upravnega odbora osebe, ki jih odredi nadzorstvo iz svoje sredine. Za ta Čas in dotlej, dokler ne dobe absolutorija, zastopniki iz vrst nador-stva, ne smejo izvrševati svojih dolžnosti v nadzorstvu.
Čl. 30. člani nadzorstva so odgovorni zadrugi osebno in z vsem svojim premoženjem solidarno za škodo, ki bi nastala vsled tega, ker niso izpolnjevali odredb teh pravil.
Čl. 31. Ako zadruga vloži tožbo proti članom upravnega' odbora in potrdi to tudi skupščina, tedaj vodi tožbo nadzorstvo.
Ako vidi zadruga, da je treba vložiti tožbo proti članom nadzorstva in to skupščina potrdi, tedaj vodijo tožbo osebe, ki jih skupščina v to pooblasti.
Skupščina.
Čl. 32. Na skupščini ima vsak član pravico na en glas.
Člane — ako so zadružne ustanove — zastopa pooblaščenec, ki ga odredi upravni odbor dotične zadružne ustanove.
Vsak član sme pooblastiti drugega člana, da ga kot njegov predstavnik zastopa na skupščini.
Poedini predstavnik sme zastopati samo Po enega zadružnika.
Čl. 33. Skupščine so redne in izredne.
Redna skupščina se mora sestati vsako leto najdalje do konca junija, a če je le mogoče v istem kraju in ob istem času ko in kjer zboruje redna skupščina Saveza nabav-Ijalnih zadrug državnih uslužbencev.
Ako bi upravni odbor ne sklical skupščine v določenem roku, tedaj je dolžnost nadzorstva, da v teku 10 dni po tem roku skliče skupščino; ako bi tudi nadzorstvo ne sklicalo skupščine, tedaj sme ena desetina članov zahtevati od prvostopnega sodišča v Beogradu odobritev, da skliče skupščino.
Izredno skupščino skliče upravni odbor, kadarkoli to zahtevajo važni interesi zadruge. Izredno skupščino mora sklicati tudi takrat, kadar zahteva to od njega vsaj ena desetina članov. V takšnem primeru je ta desetina članov dolžna, da pošlje upravnemu odboru zahtevo, v kateri mora navesti vzroke, zaradi katerih zahteva sklicanje izredne skupščine in navesti mora predmete, o katerih naj razpravlja izredna skupščina.
Ako upravni odbor me sprejme zahteve, tedaj imajo predlagatelji pravico, da zahte-vačo od prvostopnega sodišča v Beogradu odobrenje za sklicanje skupščine.
Tudi nadzorstvo ima pravico, da skliče izredno skupščino kadar je to potrebno vsled važnih interesov zadruge.
Čl. 34. Skupščina se skliče s priporočenim pismom za vsakega člana najmanj 15 dni pred njenim sestankom.
V vabilu morajo biti označeni vsi predmeti, o katerih se bo razpravljalo na skupščini; navedeno mora biti tudi, kje da je mogoče vpogledati letni račun.
Ako je sklicana skupščina po odobritvi ali pooblastitvi prvostopnega sodišča, tedaj mora biti to izrečno navedeno v vabilu.
Vabilo podpisujejo v to pooblaščene osebe, ako sklicuje skupščino upravni odbor; kadar sklicuje skupščino nadzorstvo, tedaj podpiše vabilo njegov predsednik. Kadar sklicuje skupščino ena desetina članov, tedaj mora podpisati vabilo ta desetina članov.
Čl. 35. Predsednik skupščine je predsednik upravnega odbora; ako je predsednik zadržan, ga nadomešča podpredsednik ali najstarejši član upravnega odbora.
Ako je bila sklicana skupščina na zahtevo nadzorstva ali na zahtevo ene desetine članov, tedaj izbere skupščina iz svoje srede predsednika.
Čl. 36. Skupščina sklepa samo o novih predmetih, ki so označeni v vabilu.
Sklepi skupščine o vprašanjih in predmetih, ki niso objavljeni v dnevnem redu, ne veljajo, razen sklepov v vodstvu skupščine in o sklicanju druge skupščine.
Čl. 37. Sklepi skupščine so veljavni, ako je prisotna vsaj ena četrtina članov ali zastopnikov. Ako ni navzoča ena četrtina članov, tedaj se odgodi za prihodnji dan in tedaj polnomočno sklepa brez ozira na število prisotnih članov in zastopnikov.
Sklepa se z navadno večino glasov, iz-vzemši takrat, kadar se sklepa:
1.	) O izpremembah in izpopolnitvah pravil.
2.	) O izmenjavi članov upravnega odbora in nadzorstva.
3.	) O nehanju zadruge.
Za sklepe od 1.—3. je potrebna tričetrtinska večina vseh zadružnikov.
Glasovanje je javno; glasuje se, ali z vstajanjem ali dviganjem rok, sedenjem ali poimensko.
Predlog, da naj bo glasovanje tajno, je sprejet, ako glasuje zanj ena četrtina navzočih članov in zastopnikov.
Čl. 38. Na skupščini sc sestavi imenik članov in zastopnikov, ki so prišli na skup-
ščino; v imeniku mora biti označeno tudi število glasov, katere zastopajo. Imenik overovijo one osebe, ki glasom čl. 39. teh pravil podpisujejo zapisnik o delu skupščine. Imenik se mora priložiti zapisniku skupščine.
Čl. 39. O glasovanju in reševanju na skupščini se vodi zapisnik. Zapisnik vodi zapisnikar, ki ga imenuje predsednik skupščine. Zapisnik podpisujeta predsednik in zapisnikar skupščine, a overavajo ga tri osebe, ki jih izbere skupščina iz sredine svojih članov (odnosno njihovih zastopnikov).
Podpisovanje se izvrši na skupščini sami po prečitanju zapisnika.
Člen 40. Redna skupščina sklepa:
1.	) O izvolitvi tfreh overovateljev zapisnika.
2.	) O izpremembi pravil.
3.	) O letnem računu zadruge, o razdelitvi prebitka ali pokritju izgube.
4.	) O izvolitvi članov za upravni odbor in nadzorstvo.
5.	) O določitvi skupne svote, preko katere se ne sme zadruga zadolžiti in o hranilnih vlogah, ki jih sprejema, dalje o določitvi najvišje vsote, do katere se sme dovoliti posojilo poedinemu zadružniku.
6.	) O predlogih upravnega odbora in nadzorstva, kakor tudi o predlogih in prizivih poedinih članov.
7.	) O izvolitvi polnomočnika, ako se sklene, da toži zadruga člane nadzorstva.
8.	) O nehanju zadruge.
9.	) O izvolitvi likvidatorja, kadar se polnoveljavno sklene, da zadruga preneha.
10.	) O določitvi kraja za prihodnjo skupščino.
Vsak član mora pismeno predložiti vsaj 8 dni pred sestankom skupščine upravnemu odboru svoj predlog kakor tudi priziv, ka-tyerega hoče iznesti na skupščini, ker se drugače o takem predlogu ali prizivu ne sklepa na skupščini.
Čl. 41. Skupščina ima pravico, da izmenja ob vsakem času člane upravnega odbora in nadzorstva, ako ne izvršujejo svojih dolžnosti po odredbah teh pravil. Namesto njih se takoj izvolijo novi člani. Izvolitev novih članov velja za ono dobo, ki je bila določena za prejšnje člane.
Čl. 42. Proti sklepom skupščine, ki bi bili v nasprotstvu s temi pravili, se sme vložiti pritožba prvostopnemu sodišču v Beogradu in zahtevati, da se dotični sklep uniči.
Pritožba se mora vložiti najkasneje v teku 30 dni dd dneva sklepa na skupščini. Razen upravnega odbora ima pravico do pritožbe vsak član ali zastopnik, ki je bil na skupščini m ki je na skupščini protestiral proti sklepu in zahteval, da se vpiše protest v zapisnik.
Ako se s sodnijskim sklepom uniči sklep skupščine, tedaj velja to tudi za ostale člane, ki se niso pritožili.
Ako bi bila pritožba proti sklepu skupščine neosnovana in bi imela zadruga vsled tega škodo, tedaj nosijo materijalno odgovornost pritožniki.
(Dalje prihodnjič.)
VESTNIK.
Divjaštvo. To je sicer huda in ostra beseda
ax™ moitoč= „dobitli druKe' da se pravilno označi »čiščenje« državnih uslužbencev po vseli resorih Pred nekaj dnevi je zabeležila beograjska »Prav da« dejstvo, da je novo imenovani pomočnik ministra za socijalno politiko, g. Protič, na en sam dan postavil na cesto 63 uslužbencev tega ministrstva, a to da je bil šele začetek. Ministrstvo za notranje zadeve objavlja vsak dan po metre dolga obvestila o upokojitvah, odstavitvah itd. svojih »podložnikov«, prav tako tudi ministrstvo prosvete, več ali manj pa tudi vsa druga ministrstva. Namesto da bi se gospodje ministri pobri-
NAS GLAS«
Stev. 34.
Stran 4.
gali za to, da se izplača državnim uslužbencem po zakonu zagotovljena plača, regulirajo socijalni položaj državnih 'uslužbencev sedaj na zimo s tem, da jih z rodbinami vred izposlavljajo največjemu pomanjkanju. Takšno brezobzirno postopanje obsojajo vsi — tudi vneti zagovorniki današnje vlade — razen onih seveda, ki imajo kurje možgane in ne znajo presoditi posledic tega divja- ; štva. Posledice ne bodo izostale in bodo skoraj 1 gotovo za vse, ki se s takimi sredstvi pos'avljajo ! na branik države, najbolj strašne. Ti, ki tako lahkomiselne pehajo na tisoče ljudi v bedo, so pravi defetisti in protidržavni elementi. Doba brezobzirnih absolutistov je definitivno pokopana, za nje ni več vstajenja; kjer se pa poizkušajo uveljaviti, tam plačajo poizkus drago. In naše organizacije? Od Glavnega Saveza navzdol je vse utihnilo.
Društvo geometrov v Ljubljani sporoča svojim članom: Občni zbor društva geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — sekcija Ljubljana, se vrši v soboto dne 20. decembra tl. ob %11. predpoldne v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Isti dan po občnem zboru ob Vi 17. predava tov. nadgeom. ßydlo o temi »Razmejitev Jugoslavije z Nemško Avstrijo«. Kraj občnega zbora in predavanja se pravočasno objavi. Even-tuelni predlogi naj se pošljejo društvu do 15. trn. Odbor.
Za ustanovitev Splošne kreditne zadruge za drž. uslužbence. Upravni odbor Saveza Nabav-IjaLnih zadrug bo imel 16. decembra sejo, na kateri bo pretresal pravila kreditne zadruge.
Veliki župani so pooblaščeni, da smejo sami izvršite! imenovanje in napredovanje onih državnih uslužbencev v svoji oblasti, za katere ni potreben kraljev ukaz in ki še nimajo polnih 15 let službe.
Društvo drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo je imelo dne 16. novembra tl. svoj izredni občni zbor, na katerem je bil izvoljen društvenim predsednikom tovariš g. Ignacij Rus, okrajni tajnik pri srezkem poglavarstvu v Ljubljani in sicer mesto odstopivšega bivšega predsednika g. Slavko Kobeta in odbornikom g. Franc Juvane, višji ravnatelj pri g. velikemu županu, mesto odstopivšega odbornika tovariša g. Lokarja. Za namestni-
ke odbornikov so bili izvoljeni sledeči gg.: Za-lesjak Henrik, Oficijal tobačne tovarne; Gregorič Franc, okrajni tajnik pri g. velikem županu; Mi-kek Davorin, pisarniški adjunkt pri finančnem okrajnem ravnateljstvu in Blanč Slavko, pis. asistent na univerzi. Novi oziroma izpopolnjeni odbor je sedaj sestavljen takole.•predsednik Rus Ignac, podpredsedn. Simčič Franc, tajnik Mjslej Rudolf, blagajnik Jakolin Alojzij, delegat pri O. Z. Beguš Joško, namestnik delegata Mislej, ostali člani odbora : Sotelšek Ivan, Flegar Iv., Juvane Franc, Cerar Josip, Zima Ignac, Obradovič Nikolaj. Namestniki odbornikov so: Zalesjak Henrik, Mikek Davorin, Blanč Franc in Bevc Albin.
Zahteve državnih upokojencev v Avstriji.
Stalna delegacija vseh državnih organizacij upokojencev v Avstriji je izročila vladi vlogo za izboljšanje položaja npokojencev, v kateri so -navedene sledeče zahteve upokojencev in sicer:	1.)
Uredba eksistenčnega minima za upokojence. 2.) Pospešena valorizacija pokojninskih prejemkov do popolne predvojne vrednosti. 3.) Odprava razlike med staro- in med novo upokojenci. 4.) Odprava nekaterih krivic pri prevedbi upokojencev na nov sistem činovnih razredov. 5.) Finančna uredba vprašanja bienij. 6.) Odprava razlike preskrbnine. 7.) Povečano število mandatov upokojencev v personalni komisiji. Iz tega vidimo, da imajo tudi v Avstriji stare in nove upokojence. .Seveda ni razlika med njimi takšna kakor je pri nas, kjer imamo upokojence v kronah po roparskem ključu 1:4 in dinarske upokojence — če jih je sploh kaj? Razlika je le prav minimalna, ker je upelja-na pri vsaki regulaciji avtomatika, f. j. vsaka regulacija se raztegne avtomatično na vse kategori>-je uslužbencev. Vidimo pa tudi, da je popolna valorizacija prejemkov v teku in da imajo uradniki svoje zastopnike, ki so enakopravni z vladnimi. Zlasti to poslednje je najvažnejše, ker imajo organizacije po teh svojih zastopnikih seveda največji vpliv pri 'pogajanjih glede ureditve prejemkov. Kaj porečejo naši upokojenci k takim zahtevam? Kaj porečejo k temu naše organizacije, — predvsem »OZ«, — na katere je bil v številki 32. našega lista v članku: »Nikjer tako kakor pri nas« na-
slovljen hud, a popolnoma upravičen očitek. Zdi se nam, da bi bilo pri nas odpraviti v prvi vrsti staroupokojence, tj. kronske in dinarske upokojence Izenačiti al pari, o čemer bomo prinesli v prihodnjih številkah obširno razpravo.
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji In materijalu. Izredno nizke cene.
Oglejte sl jih pred nakupom 1
J. GOREČ, Ljubljana
(palača Ljub. kreditne banke.
MalcenelSe stare In hode
ISALNE STROJE
kakor tudi ose potrebščine pri
L Baraga
l|ufcl|ana	Ljubljana
SELEflBURGOVH UL 6/1
Mehanltna delavnica (popravljalnlca)
Tovare* čevljev Peter Koalia & Kornau Izdeluje odslej aaprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše lome In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernove ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Medna In športna trgovina sa dame In gospode
P. Magdič
LJUBLJANA naaproti glavne pošte.
Telefon Int. 4S8.
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc, Ljubljana.
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tičar,
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi In šolskimi potrebščinami
Mubllana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Priporoča ee
MM" modna trgovina '^0
A. Sinkovič našli Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Perje in puh
C 3. HAMANN
» Uubljana, Mestni trg 8. =
Krojaštvo F Fäll l§HČ Krojaško Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
liilivieje oblik zi gospode, otroki In mifon». Zi dimi po nijnmjfem nodtraim kroji
Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
Specijalna trgovina Stankih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko Izbiro spominskih Izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Usnje
kupita najceneje pri tvrdki
Frane Pleterski
Ljubljana, Vodnikov trg 5 Driavnim nameščencem popnst.
:: Bosta pn' „Kolovratu11::
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) In dolenjska vina.
Mrzla In gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča
Tomaž BlsllJ.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norlmber-Ikega In galanterijskega blaga na veliko In malo.
Velika zaloga volne *a pletenje jumperjev, nogavic »d.
Cene nizke — postrežba točna. Ljubljana, Mestni trg 20.
Razširjajte „Naš Glas"!
L Mikuš
Ljubljani!. Kutni trg 15.
priporoča svojo zaloge
dežnikov In solnčntkov ter sprehajalnih palic. Popravili se Izvršujejo točno In solidne
M
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboliie šivalne •troje In kole«*, Grltxner*, potrebščine za šivilje In krojača modno blago In galanterijo.
Ulm „Prinizki teoir
Sv. Petra c. št. 3
nudi	^
za Miklavža in Bo§*
cenjenim odjemalcem veliko Izbir® raznega perila, nogavic, rokavic. kotaže In raznih damskih vol. |oP,c' dalje raznih zlmiklh molkih In o‘r0'
tjlh potrebščin 1.1. d. po priznano nizkih cenah.
Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga.
Vedno
najnižje
cene!
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.