ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA POMEN PIRANSKEGA PATRICIATA V MESTNI UPRAVI OD XIV. DO XVIII. STOLETJA MIROSLAV PAHOR V drugi polovici XIII. in v prvi polovici XIV. stoletja so se v vseh mestih istrske obale dogajale velike socialno-politične spre- membe. Mestni Arengo, tj. zbor prebivalstva je vedno bolj izgubljal svoje oblastne funkci- je, ki so prihajale v roke Velikega sveta, tj. zbora vseh odraslih plemičev ali bolje patri- cijev. Ti so postaU člani Velikega sveta naj- prej na osnovi volitev. Volil jih je zbor pre- bivalstva in jim dal vse najvažnejše oblastne funkcije. Ko pa je bilo vedno teže sklicevati zbor prebivalstva, si je patriciat prisvajal še več oblasti. Nazadnje je zbor prebivalstva le še potrjeval mestne statute, kar se je doga- jalo samo vsakih petindvajset let, ali po- pravke statutov in zakonov, kar se je dogaja- lo sicer nekoliko pogosteje, a še vedno tako redko, da je Arengo vedno bolj zgubljal stike z oblastjo. V raznih istrskih mestih je ta razvoj ubiral različna pota. V Piranu je patriciat izbral pot zvestobe beneški državi. Od leta 1283, ko so si Benetke prisvojile mesto, in skozi vse XIV. in XV. stoletje je Piran podprl Benetke ob vsaki priliki. Kadarkoli je bilo potrebno, je Piran pošiljal Benetkam na pomoč svoje lad- je in svoje čete. Bodisi da so Pirančani blo- kirali tržaško pristanišče, bodisi da so se bo- jevali v beneški mornarici proti Genoveža- nom ah na furlanskem kopnem proti drugim državnim sovražnikom, prisotni so bili po- vsod tam, kjer jih je država potrebovala. Veliki svet piranske občine si je prizadeval, da bi bila njegova zvestoba beneški republiki poplačana. Po vzoru Benetk in drugih mest je okoli leta 1300 pripravil in izvršil zaporo Ve- likega sveta, kar pomeni, da od dneva zapore dalje ni smel biti član tega oblastnega tele- sa noben meščan, ki tedaj ni bil prisoten, in nobena družina, katere moški člani niso pri- padali Velikemu svetu vsaj od deda dalje. Tedaj je bilo v VeUkem svetu okrog 100 čla- nov.* Zapora pa je zahtevala, da se reformi- rajo okrog 30 let stari mestni statuti. Refor- ma je bila opravljena leta 1307. Tako Veliki svet kakor zbor meščanov (Arengo) sta re- formo potrdila. Nove reforme statutov so opraviU v letih 1332 in 1358.^ Zadnjo dopolni- tev, ki je ostala nespremenjena skoraj do propada beneške republike, so izvršili leta 1384.3 statuti iz leta 1384 so bih pregledani in potrjeni v letu 1401.* Ta potrditev dokazu- je, da bi se imela tedaj opraviti nova redak- cija statutov. Opravili pa je niso zaradi tega, ker je bil ta mestni zakonik že tako izpopol- njen, da mu ni bilo treba večjih dopolnil. Medtem in potem so stare zakone sicer do- polnjevan in sprejemali nove, niso pa ustva- rili nove redakcije sitatutov. Ti novi in po- pravljeni zakoni so bili zapisani v posebni knjigi popravkov in novih zakonov (Liber correctionum, novum legum etc.), ki je bila skupaj z redakcijo statutov iz leta 1384 tiska- na v Benetkah leta 1606. V štirih redakcijah piranskih statutov XIV. stoletja srečamo naslednje piranske patricij- ske družine: Del Senno, Picea, Pettener, Gal- lo, Ruffo, ApoUonio, De Petrogna, De Godna, Peroni, Venier in Colomban v statutih leta 1307;° Vidali, Zaneto, Taiacozzo, Boninsegna, Rosso, Apollonio, Gallo, Petrogna, Pettener, Albrico, Terrisii, Nixa, Lugnani, Teman in Endrigo v statutih leta 1332;' Dethemario, Pierobon, Maffei, Dapretto, Taiacozzo, De Bertaldo, Zuccarind, Caviano, Petrogna, Tres- so, Bonifacio, Lugnani, Endrigo, Pettener, Vidali in Jacomini v statutih leta 1358.' Do leta 1358 je torej omenjenih 32 patricijskih rodbin poleg nekaterih maloštevilnih članov Velikega sveta, ki jih statuti navajajo samo z očetovim imenom. Tem je treba prišteti še osem rodbin, ki dotlej niso bile imenovane v statutih, se pa omenjajo v redakciji iz leta 1384. Te so: Foia, Cavazza, Bano, Asalono, Vedorno, Barcazza, Masono in Tensio.s V po- trditvi omenjene redakcije leta 1401 se poleg nekaterih že znanih omenja še rodbina Deila Torre.» Tako imamo v statutih XIV. stoletja imenovanih skupaj 41 patricijskih rodbin, ki so imele svoje člane v VeUkem svetu. Ne- dvomno pa so bile v Velikem svetu še rodbine Petronio (ki jo Luigi Morteani v svoji zgodo- vini mesta Pirana ima za vejo rodbine De Petrogna),Petidona, ki je bila v Piranu že v XIIL stoletju, dalje rodbina Dardi, Marchesi in Trani, ki jih omenjajo viri XIV. stoletja,'* in končno še De Castro in Amantini-Bianca- croce, ki ju Morteani ne navaja, spadata pa nedvomno med najstarejše patridjske rodbine v Piranu. Sicer pa je možno, da so bile neka- tere od teh rodbin sprejete v Veliki svet po letu 1384 oziroma v XV. stoletju. Vendar vi- ri, ki bi nam mogli to potrditi, niso ohranje- ni. Vsekakor pa med XV. in XVII. stoletjem nd bila sprejeta v Veliki svet nobena nova rodbina. Na začetku tega razvoja verjetno ni bilo ostre ločnice med člani Velikega sveta in 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ostalim mestnim prebivalstvom. Toda čim bolj se je čas oddaljeval od zapore Velikega sveta, tem bolj so se člani tega važnega telesa zavedali, da so občini in mestu resnični oblast- niki, da so se torej povzpeli nad prebival- stvo. Ze leta 1421, tj. sedem let po ustanovitvi urada sindikov — urada, ki je vedno bolj do- bival pravico in dolžnost, da brani plemstvo pred ostalim mestnim prebivalstvom, tj. po- pulari — oziroma dobro stoletje po zapori Ve- likega sveta, je neimenovan piranski notar v svoje spise zabeležil tudi nekatera pravila, povzeta po rimskih ali bizantinskih zakonih, po katerih nam je moč spoznati, da se je v tej dobi piranski patridat že proglasil za plemstvo. Omenjena pravila nam namreč po- vedo, da je vladanje popolnoma stvar plem- stva in da je delo na polju — v piranskem primeru tudi v soUnah •— popolnoma stvar ljudstva.'^ Ta pravila nam neposredno doka- zujejo, da se je patridat res proglasil za plemstvo in da je začel resnično vladati nad drugim prebivalstvom. Da je to uresničil, je moral patridat rav- nati počasi in previdno. Vsaka stvar je mo- rala postati običaj. Čeprav vsi štirje prej ime- novani statuti sankdonirajo pravilo ali obi- čaj, da nihče ne more biti član Velikega sve- ta, če ni pripadal temu telesu že njegov ded, še ne pomeni, da so imeli svetniki neomejeno pravico vladati. Prej omenjena pomoč Benet- kam in vojne, ki jih je Piran bojeval na stra- ni Beneške države — stvari, ki se jim Piran, v nasprotju z Izolo in Koprom, ni upiral — so dale Velikemu svetu možnost, da je počasi strnil vso oblast v svoje roke in izrinil oblast Arenga, ki ga ne skhcuje več. Po drugi stra- ni se je Vehki svet polaščal popolne oblasti tudi drugače. Nedvomno je vsako vojno in vsakega doža izkoristil za to, da se je stanje, ki je nastalo po zapori Velikega sveta, tudi izostrilo, da so se privilegiji samozvanega plemstva obdržali in se ne samo izkristalizi- rali v statutih, temveč postali običaj, proti kateremu se je bilo težko boriti. Iz kasnejše dobe se je ohranilo nekaj dukalov, ki na za- htevo Velikega sveta potrjujejo stare mestne privilegije, predvsem pa privilegij iz leta 1283, tj. vdanostno listino in pa statute. Le-ti so v končni redakdji postali v rokah patrici- ata le orodje za prevzem vseh prerogativ in pravic plemstva v okviru mesta in občine. Po statutu iz leta 1384 je torej dobilo plemstvo pravico, da po svojih predstavnikih vlada in upravlja vse občinske zadeve. Se pred konč- no redakcijo statutov je Veliki svet dosegel, da je dož Andrej Contarini poslal Piranu za- hvalno pismo za hrabrost, ki so jo Pirančani pokazaU v bojih pri Ogleju." To sicer še ni potrditev privilegijev, vendar je Veliki svet menil, da je doževa zahvala enaka potrditvi. Prva znana potrditev piranskih statutov in privilegijev je iz leta 1442. Dož Frančišek Foscari je v dukalu, naslovljenem na pode- stata Ivana Zorzija, potrdil statut in privile- gije Pirana na zelo svečan način.'* Leta 1444 je beneški senat poslal Piranu svojevrstno listino. V njej je namreč zabeleženo, da je Veliki svet beneške republike sklenil prekli- cati vse sklepe, ki so bili kdaj koli sprejeti proti »sporazumom, privilegijem, obljubam in koncesijam«, ki jih je republika kdaj pri- znala piranski občini.'-' Zakaj taka formu- lacija, sicer ni popolnoma jasno, gotovo pa je, da gre tudi v tem primeru za potrditev sta- tutov in privilegijev. V drugi polovici XV. stoletja so piranske statute in privilegije potrdili doži Peter Mo- cenigo (1475),'» Ivan Mocenigo (1481 in 1483)," Marko Barbadico (1485)'^ in Avguštin Bar- badico (1487).'» Na začetku XVI. stoletja (1503) so piranski plemiči enako listino dobili od doža Marka Loredana .^^ Vse omenjene dukale je leta 1569 potrdil dož Peter Loredan na prošnjo Velikega sveta, katerega predstavnik je bil plemič Nikolaj Goina, ki je bil tedaj občinski odposlanec v Benetkah.21 Navedene so sicer samo nekatere potrditve iz XV. in XVI. stoletja. Toda prav pogost- nost, s katero se pojavljajo v drugi polovici XV. stoletja, izpričuje in potrjuje že prej iz- rečeno misel, da je Veliki svet izkoristil vsako priložnost in vsakega doža, da si je dal po- trditi svoje statute in privile^je. Razumljivo je, da je VeUki svet vse to izkoriščal le zase, tj. za razred, ki je zavladal, medtem ko za »populäre« vse to ni veljalo, kakor da bi jih v času predaje Benetkam sploh ne bilo. Tako je zapora Velikega sveta začela prinašati ude- leženim družinam politične koristi, ki so po- stajale tem bolj otipljive, čim več časa je poteklo od zapore in dm bolj se je večala oblast Velikega sveta. Statuti so dajali po- destatom večjo oblast, kakor jo je dovoljevala vdanostna Ustina, toda boj za potrditve sta- tutov in privilegijev je bil obenem tudi boj, da se omeji podestatova oblast, kar je Veli- kemu svetu deloma in začasno tudi uspelo. Potrditve statutov, privilegijev in starih običajev, kajti tudi o teh se govori v nekate- rih dukalih, so imele za člane piranskega Velikega sveta popolnoma političen pomen. S tem da so si tako pogosto zagotovili potrdit- ve, so beneško vlado obvezali, da spoštuje mestno oblast, mestne zakone, skratka tisto 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stanje, ki je nastalo po zapori Velikega sveta, tj. stanje, ki je predvsem zagotavljalo oblast plemiškega razreda v občini. Politična oblast občine pa se je združevala v vedno manjšem številu plemiških rodbin. K temu so pripomogli razni faktorji: Nekate- re rodbine so verjetno izumrle, druge so se iz- selile iz mesta, skratka sredi XVI. stoletja niso več imenovane v Velikem svetu.Dej- stvo, da jih Liber condUorum za leto 1561— 1562 ne omenja več, dovolj jasno dokazuje, da jih ni več v Piranu. Isti Liber concihorum pa omenja štiii od prej imenovanih rodbin, in sicer Lugnani, Bonffacio, Pierobon in En- drigo med populari.^^ To pomeni, da ne sodijo več v Veliki svet, torej tudi ne med plemstvo. To se je moglo zgoditi na dva načina. Ali so čland teh rodbin izstopili iz Velikega sveta, kar je težko verjeti, ali pa so otroci, ko so dosegli polnoletnost, torej možnost, da bi bili izvoljeni v Veliki svet, hote opustili možnost, da bi pripadali najvišjemu oblastnemu telesu. Bodisi eno kakor drugo, v obeh primerih so se prizadeti morali odpovedati tudi plemstvu. Čeprav so te rodbine živele v Piranu še prav do pred kratkim, niso nikdar več pripadale Velikemu svetu. Tako se je število rodbin, ki jih omenjajo statuti v Velikem svetu, skrčilo na 13. Skupaj s sedmimi, ki jih statuti ne omenjajo, je v drugi polovici XVI. stoletja v Piranu 20 ple- miških rodbin, ki sestavljajo Veliki svet. Zmotno bi pa bilo misliti, da se je število članov Velikega sveta v tem času kaj zmanj- šalo. Nasprotno, čeprav mnogih rodbin ni več, se je število Velikega sveta med leti 1384 in 1561 celo nekohko povečalo. To se je zgodilo kljub temu, da so kužne bolezni zahtevale precej žrtev tudi med člani plemiških rodbin. Po omenjeni knjigi zapisnikov Velikega sveta je torej mogoče sestaviti natančen se- znam članov najvišjega oblastnega telesa, to- rej tistega piranskega plemstva, ki je imelo po zakonu v Velikem svetu^* pravico do izvo- litve v osrednje občinsko oblastno telo. Po tem viru so bih zastopani v svetu člani 19 pi- ranskih rodbin. Seznam je toliko nepopoln, ker v njem ni družine Cavazza, ki pa je v tej dobi imela samo dva moška člana in še ta dva sta morala biti komaj rojena, saj se po- javita v Velikem svetu šele okrog leta 1580.^' Ce torej prištejemo še družino Cavazza, je sestavljalo Veliki svet 20 piranskih rodbin. Po pomembnosti in številu svojih članov je na prvem mestu vsekakor rodbina Petronio, ki izhaja iz zelo stare rodbine De Petrogna, imenovane tudi Kožica (Cosizza). Rodbina Petronio je zastopana z 20 vejami in ima skupno 25 odrasUh članov.^« K temu je treba dodati še stransko vejo Petronijev, tj. druži- no Caldana z dvema odrasUma članoma iz dveh različnih vej.^' Za rodbino Petronio sle- di po številu članov in po pomembnosti rod- bina Apollonio z devetimi vejami in 22 od- raslimi člani.2* Sledi rodbina Dapretto s šti- rimi vejami in 11 odraslimi člani. 2' K Da- prettom moramo šteti še rodbino Furegoni, ki je v XVI. stoletju počasi spreminjala vzde- vek Furegon v priimek, in s tem tako kot družina Caldana opuščala prvotni priimek Dapretto. Ta je imela v Velikem svetu 4 čla- ne iz treh vej.'" S sedmimi odraslimi člani (šest vej) je bila v Velikem svetu zastopana rodbina Colomban.'* Rodbina Vidali je imela v Velikem svetu 7 odraslih članov, ki so izšli prav tako iz šestih vej.'^ Rodbino Pettener zastopa v Velikem svetu 7 članov, ki so izšli iz treh vej.'' Po številčnosti sledi družina Trani s štirimi vejami in 6 odraslimi člani. Po pet članov Velikega sveta so imele rodbi- ne Venier, Deila Torre in Petidona.'"' S štiri- mi člani ie bila zastopana družina Goina, imenovana tudi Zgonc (Sgonz)," vendar je najstarejši, Hieronim, umrl leta 1561. Po tri člane so v Velikem svetu imele rodbine De Castro. Del Senno in Marchesi." Eden od Marchesijev je umrl leta 1562. Po dva člana sta imeli družini Dardi in Foia." Tri družine so imele v Velikem svetu po enega odraslega člana, to so bili Amantini, ki jih vir imenuje tudi Biancacrooe, Petrogna in Vedorno.'^ Vsega smo torej našteli 126 članov Velike- ga sveta. Ce odštejemo člana, ki sta v letih 1561 in 1562 umrla, jih ostane 124. Ce raču- namo, da jih je bilo leta 1384 blizu 120, se je število do leta 1562 nekoliko povečalo, kljub temu, da je izumrlo ali se izselilo 19 plemi- ških rodbin. Razumljivo je, da so imele rodbine z več člani v svetu prevlado. Zato ni čudno, če so se med seboj povezovale s sorodstvenimi ve'- zmi, da so mogle čimbolj vplivati na politič- no dogajanje v mestu. Da pa so bile te rodbi- ne med seboj povezane s sorodstvenimi ve- zmi, dokazujejo kasnejši viri, predvsem pa ukazi podestata Hieronima Barozzija v letu 1580, ki to izrecno poudarjajo.'" Najvažnejšo vlogo v političnem življenju občine so igrale rodbine Petronio z vejo Caldana, ApoUonio, Dapretto z vejo Furegoni, Vidali, Pettener in Colomban. Takoj za njimi pa so bile rodbine Venier, Del Senno in De Castro. Sele nato pridejo rodbine Trani, Goina, DeUa Torre, Dardi in ostale, ki pa brez povezave z dru- gimi niso imele nobene politične moči. 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ce se samo nekoliko ozreipo na statute, ki predvidevajo, da je Veliki svet sklepčen samo V primeru, če sta na seji prisotni najmanj dve tretjini članov, takoj vidimo, da so imeU Petroniji, Apolloniji, Dapretti, Colombani, Vidaliji in Pettenerji v Velikem svetu toliko svojih članov, da so sestavljali sami več kot dve tretjini Vehkega sveta. Ker pa statuti določajo kot dvotretjinsko večino 80 članov in je to ostalo nespremenjeno celo po letu 1606, ko so bili statuti tiskani, je razumljivo, da so imele te rodbine toliko članov, da so mogle obvladati in usmerjati vse delo občin- skega zakonodajnega telesa. Teh šest rodbin, ki so jih podpirali še Ve- nieri, Del Senni in De Castro, je v Piranu predstavljalo pravo oHgarhično oblast, ki se ji vse druge plemiške družine skupaj niso in ne bi mogle uspešno ustavljati. Zato so se mogle nekatere manj pomembne in številčno nemočne rodbine razvijati in obdržati le v senci močnejših in številnejših. K moči in samovolji plemstva je mnogo pripomogel leta 1414 ustanovljen urad sindi- kov, ki je imel prvotno namen preganjati goljufije v mestnem skladišču žita — fontiku in na občini oziroma v občinski blagajni. Leta 1475 jim je bila dodana naloga, da pregledu- jejo račune piranskega solnega urada zaradi goljufij, ki so se dogajale v zvezi s prodane soljo.'»^ Vse kaže, da je Veliki svet ustanovil ta urad zato, da bi preganjal nepoštene ple- miče v občinski in solni finančni upravi. Te- meljna uredba o sindikih iz leta 1519 jih po pomembnosti in plači izenačuje s sodniki, kar pomeni, da so postali oblastni organ. Uredba jim daje izrazito zakonodajno in pravobrani- teljsko funkcijo. Od tega časa dalje so se za- čeli boriti za pravice plemstva. Predvsem v obdobjih, ko so se piranski populari borili za svoje pravice, tj. med drugim zato, da bi bile pravice in privilegiji, ki so jih Benetke pode- lile Piranu, v enaki meri veljavne za populä- re kakor za plemstvo, kakor je bilo v letih 1523, 1530, 1558 itd., so sindiki prevzeli dol- žnost braniti plemstvo proti zahtevam popu- larov. S tem so se povzpeli na prvo mesto v lestvici občinske oblasti. Na nadaljnji razvoj urada sindikov v tej smeri je odločilno vplival tudi že opisani se- stav Velikega sveta. Veliki svet, ki je težil po vedno večji koncentraciji oblasti v rokah vo- dilnih rodbin, je volil v urad sindikov ljudi, ki so to koncentracijo podpirali. Odslej so imele monopol nad uradom sindikov izključno vo- dilne družine, kakor so bili Petroniji, Apollo^ niji, Colombani, Dapretti, Vidaliji itd. Le redkokdaj so volili člane manj številnih rod- bin in vselej takih, ki so bile ozko povezane z vodilnimi. Podestati so dajali težnjam po razširitvi oblasti sindikov še nove argumente. Prihajali so namreč v Piran z določenimi navodili, ki so imela po eni strani tendenco, da do neke mere centralizirajo oblast v rokah vlade, po drugi strani pa da branijo občinske statute, zakone in stare običaje. To pa so skušali sin- diki preprečiti zato, ker so podestati vodili odločen boj proti poneverbam v fontiku, sol- nem uradu in občinski blagajni, kar je dajalo močne argumente popularom za njihov boj za pravice in beneškim težnjam po delni cen- tralizaciji oblasti. Tako je bil leta 1574 spre- jet nov zakon o sindikih, ki je njihovo služ- beno dobo izenaoU s podestatovo, kar govori za to, da je Veliki svet skušal vsaj deloma spraviti podestate pod kontrolo lokalnih sin- dikov in preko njih pod svojo kontrolo.*" To je za nekaj let deloma uspelo. Tako je Veliki svet dosegel, da je z uradom sindikov dobil določeno protiutež proti bene- škim centraUzacijskim težnjam, ki jih je predstavljal podestat. Toda še večji uspeh so dosegle vodilne plemiške družine. Z razširi- tvijo oblasti sindikov, z volitvijo svojih čla- nov v ta urad so dosegle resnično nadvlado v Velikem svetu, kar pomeni tudi pravo oligar- hijo. Takšno je bilo stanje piranskega plemstva v drugi polovici XVI. stoletja. Razen nekate- rih neuspehov, ki jih je doživelo v prvem obdobju velikega boja piranskih popularov med leti 1578 in 1584, je to stanje ostalo do začetka XVII. stoletja, ko se je pripravljalo drugo obdobje velikega boja. Vsekakor lahko rečemo, da se je to plemstvo spremenilo v precej močan razred, ki je imel v rokah vse niti mestne in občinske politike. Ta razred pa je nadziral ves razvoj občine in si na vse do- voljene in prepovedane načine pridobival od- ločilen vpMv na mestno gospodarsko življe- nje. Na ves nadaljnji razvoj piranskega plem- stva je veliko vplivalo dolgo obdobje vztraj- nega boja piranskih popularov za svoje pra- vice, ki se je začelo leta 1578 in trajalo s presledki do leta 1614. V tem boju so Benetk ke že od leta 1579 popuščale popularom. Po navodiHh vlade je podestat Hieronim Barozzi dal izvoliti prvega populara v svet sodnikov. Leto kasneje je Barozzi omejil oblast sindikov s tem, da je njihovo delovanje omejil izključ- no na pravobraniteljske funkcije, ki jih je dovoljeval zakon iz leta 1519.*' V vseh drugih zahtevah, ki so jih tedaj imeM, so populari dosegli le polovične uspehe. Nekateri od teh 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA so obveljali, druge je razveljavil dukal 22. maja 1581, ko je republika menila, da daje [, „.n ko plemstvo zadostna zagotovila za obrambo mesta proti morebitni uskoški ne- varnosti. Čeprav bi moralo ostati v rokah po- pularov eno sodniško mesto in čeprav bi mo- ral obveljati Barozzijev ukaz o omejitvi obla- sti sindikov, se to ni zgodilo. Samovolja plemstva je tu igrala odločilno vlogo. Veliki svet je najprej vrnil sindikom vsa pooblastila in nato nemoteno volil samo plemiške sodni- ke.''- Utrujeni populari so se morali začasno pomiriti. Toda to ni trajalo dolgo. V drugem obdobju velikega boja, ki se je začel leta 1606, so populari dosegli, da so bili sprejeti v Veliki svet. Od leta 1610 dalje je imel namreč po- destat pravico in dolžnost imenovati 10 po- pularov v Veliki svet, ta pa je moral med nji- mi izvoUti dva skontra oziroma kontrolorja vseh občinskih blagajn in finančne admini- stracije vseh občinskih ustanov."' Res je sicer, da so se skontri zelo počasi uveljavljali, toda plemstvo jih ni moglo več izriniti iz občinske uprave. Prav tako od leta 1610 dalje so morali rašporski kapetani vsaj enkrat na tri leta pregledati stanje v Piranu in o vseh nepra- vilnostih poročati v Benetke in sestaviti obši- ren zapisnik. Z vsem tem pa samovolje piran- skega plemstva niso takoj omejili. Vendar pa se v tridesetih letih zopet pojavlja v svetu sodnikov po en populär-, kar kaže, da je mo- ralo plemstvo deloma popuščati pod pritiskom rašporskih kapetanov in beneške vlade. Plemstvo je v obdobju velikega boja sicer priznavalo krivdo nekaterih članov svojega stanu za finančne in druge nerede v občini, a to je bilo popularom premalo. HoteU so, da bi plemiči priznali krivdo svojega stanu tj. razreda in njegovega načirta vladanja. Pri- tožbe popularov so pravzaprav pomenile kri- tiko sistema plemiške vladavine, sistema, ki je omogočal poneverbe, tatvine, samovoljo razreda ali razredne uradniške kaste, katero so hoteli onemogočiti. Prav zaradi tega so Benetke deloma popustile in priznale popu- larom pravico do delne vključitve v oblastne in upravne organe občine. In prav zaradi tega so zahtevale od rašporskih kapetanov redne preglede občinske finančne uprave. Ce primerjamo piransko plemstvo s plem- stvom nekaterih dalmatinskih mest, npr. s splitskim, spoznamo, da so imeli v Splitu velike težave, kadar so sklicevaU Veliki svet, ker se je velik del plemičev izselil iz mesta in se naselil v Trogiru ali v drugih mestih. Imamo primere, ko je seji Velikega sveta mesta Splita prisostvovalo 15 ali celo le 5 svetnikov. Zato so morali nujno sprejeti pred- loge beneške vlade, da sprejmejo v plemiške vrste in s tem v Veliki svet večje število meščanskih družin.*" Tega v Piranu ni bilo treba. Piransko plemstvo se je držalo povečini doma, ker je imelo močno gospodarsko osno- vo v solinah, vinogradništvu in oljarstvu. Piransko plemstvo se je držalo svojih gospo- darskih osnov in seveda svojih, čeprav že okrnjenih, političnih pravic. Tudi v XVII. in XVIII. stoletju ne srečamo primera, da bi bila domača meščanska družina sprejeta med plemiče. Ves ta čas so v Piranu sprejeli v Veliki svet le dve družini. Leta 1651 je bila sprejeta v Veliki svet družina Contesini, ki se je prise- lila v Piran deset let prej. Dve leti kasneje je bil sprejet Mark Avrelij Gravisi iz Kopra. Obe sta bih sprejeti »z vsem svojim potom- stvom«. Toda v obeh primerih gre za tuje plemiče, ki so se v Piranu afirmirali in jim je bilo priznano to, do česar so imeh pravico v svojih rojstnih mestih. Toda niti Contesini niti Gravisi se pozneje v virih ne omenjata več, ali zato ker sta se izselüa iz mesta, ali zato ker sta bila brez potomstva. Od leta 1561 pa do začetka XVIII. stoletja se je število piranskih plemiških rodbin zmanjšalo od prejšnjih 20 na 16. Okrog leta 1580 se je Aleksander Goina preseUl v Izolo in se s tem odpovedal sedežu v VeMkem svetu. Leta 1584 je umrl Nikolaj Goina brez potom- cev. Tako je Veliki svet ostal brez družine, ki je bila med najvažnejšimi akterji piranskih statutov (a tudi reformacije in boja popularov proti plemstvu). Do začetka XVII. stoletja so izumrle ali odpotovale še rodbine Petrogna, Petidona, Amantini-Biancacroce, Marchesi in Cavazza. V istem času pa sta se vzdevka Fu- regoni za vejo družine Dapretto in Cadana za vejo družine Petronio spremenila v priimka, kajti eden kot drugi priimek označujeta v tem času dve samostojni rodbini. Glavno vlogo so med mestno oligarhijo igrale rodbine Petronio, Caldana, Apollonio, Dapretto, Furegoni, Vidali in Colomban. Med te glavne so se počasi povzpele Venier, De Castro in Del Senno. Znake propadanja ka- žejo rodbine Trani, Pettener in Deila Torre (katerih ena veja začenja v tem času dobivati vzdevek Rota, morda zaradi svaštva z grofi Rota iz Momjana). Družini Dardi in Vedorno sta še vedno med manj pomembnimi in manj števunimi. Na njihovo raven je padla rodbina Foja, ki se je štela prej med pomembnejše. Prav te majhne in gospodarsko manj po^ membne rodbine pa so se 10. oktobra 1710 postavile za svoje pravice. V značilnem do- 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kumentu so drugim rodbinam očitale, da si vse občinske službe delijo med seboj in da nekateri člani Velikega sveta ostajajo brez zaposlitve, čeprav je služb vedno več. Brez zaposlitve pa ostajajo člani »slabokrvnih« družin z majhnim številom članov, ker ne morejo tekmovati z »rodovitnimi«.''^ Iz ome- njenega dokumenta izvemo, da je bilo v Ve- likem svetu blizu 200 članov, kar pomeni, da se je Veliki svet pribUžno v 300 letih skoraj podvojil. Pritožba teh manjših rodbin je ime- la za posledico, da je Veliki svet izglasoval enotno kontiunacijsko dobo enega leta za vsa službena mesta, kar pomeni, da se je povečalo število ljudi, ki so lahko dobili občinske služ- be. Jasno je, da je Veliki svet razpravljal o tej pritožbi zato, da bi tudi »slabokrvne« rodbine prišle do svojih pravic tj. do funkcij v mest- nih organih in da bi bila s tem odstranjena vsa nesoglasja. Toda mestna oligarhija je bila tako močna, da ni sprejela pritožbe v celoti. Plemiči so zahteve omenjenih rodbin sprejeli z omejitvijo: priznali so jim pravico do vseh služb razen tistih, ki so bile podvržene zako- nom o zlatih kroglicah in pa privilegiranega urada sindikov. Tako so bile poleg urada sin- dikov, manjšim družinam skoraj nedostopne še službe sodnikov, cathaverov in blagajni- kov. 2e iz tega se vidi, da je nastala tudi med mestnim plemstvom diferenciacija, ki je »ro- dovitne« rodbine niso hotele več premostiti. Veliki svet pa se ni držal svojih sklepov. S tem vprašanjem se je moral ukvarjati koprski podestat Frančišek Marija Malipiero, ki je 18. junija 1711 med drugim odredil, da se morajo odstraniti od glasovanja vsi sorodniki kandi- datov do tretjega kolena. Pod pritiskom raš- porskega kapetana Friderika Calba je Veliki svet sprejel odredbo z neverjetno visokim številcm glasov. Razumljivo je, da so sklep proti volitvam sorodnikov izsilile »slabokrv- ne« rodbine. Toda oligarhične rodbine se niso držale niti svojega sklepa, niti ukaza Fride- rika Calba, kajti kapetan Lauro Querini je moral 12. februarja 1714 ponovno prepovedati volitve sorodnikov. Isti Querini se je moral ukvarjati s piranskim Velikim svetom še leta 1716. Enoletna kontumacijska doba je spra- vila Veliki svet v težave. Posebno pereče je bilo oddajanje tistih služb, ki so zahtevale pismenost in zaupnost. Poleg tega je bilo večje število plemičev zadolženih pri javnih ustanovah. Po odredbi Friderika Calba ti niso imeli pravice biti izvoljeni v noben občinski urad. Prav tako niso imeli pravice voliti. Zato je Veliki svet poslal Silvestra Apollonija v Buzet, da bi kapetanu razložil, da šteje ob- činsko oblastno telo samo 16 rodbin, ki so vse v sorodstvenih zvezah med seboj. Poleg tega je ApoUonio razložil vse težave v zvezi s kontumacijsko dobo. Kapetan Querini pa je le deloma popustil. Dopustu je voHtve dolž- nikov v tiste urade, ki niso imeli opravka z denarjem, dosledno pa je vztrajal pri prepo- vedi, da bi glasovaU najožji sorodniki. Kan- didata niso smeh voliti sorodniki: oče, brat, sin, tast, zet, svak, stric, nečak in bratranec.*' S tem je bü praktično potrjen sklep z dne 10. oktobra 1710. Ta Querinijev ukaz pa je imel daljnosežne posledice. 5. septembra 1717 so sodniki Trani, Castro in Caldana v odsotnosti četrtega sod- nika Torreja predlagaU Velikemu svetu, naj podaljša kontumacijsko dobo na tri leta.*^ V tem primeru sicer ne gre za pravo kontuma- cijsko dobo med dvema različnima službama v različnih organih oblasti in uprave, temveč za tako imenovano malo kontumacijsko dobo, po kateri uradnik, ki je končal službeno dobo v enem od oblastnih ali finančnih uradov, ni smel iste službe nastopiti do kraja kontuma- cijske dobe. Ni dvoma, da je šlo tudi v tem primeru za zahtevo šibkejših družin. To po- trjuje že dejstvo, da so sodniki svetovali sin- dikom, da se ravnajo po tem sklepu. Ker so se na ta način pojavih kreditno ne- sposobni fontikarji, pri katerih je ugotovil večje poneverbe, je kapetan Angel Giustinia- ni 24. aprila 1729 skrajšal kontumacijsko do- bo fontikarov na dve leti.*^ Te uredbe so po- tem ostale skoraj nespremenjene do konca republike. Prav tako je ostalo na oblasti ome- njenih 16 rodbin, ki pa so bile leta 1792 raz- deljene v 169 družin ali ognjišč, kar pomeni, da je bilo v VeMkem svetu bržkone več kot 200 članov. Kapetanski pregledi finančnega stanja v mestu Piranu in odredbe, ki so bile izdane ob takih prilikah, so torej dosegle, da se je oligarhija sicer ohranila, da pa je bila njena oblast in samovolja deloma omiljena s kontumacijsko dobo in s prepovedjo, da bi volili dolžnike v finančne urade. V drugi polovici XVIII. stoletja pa so pi- ranski sindiki z vednostjo Velikega sveta po- stajali vse bolj oblastni. Leta 1773 je kapetan Paruta ugotovil, da se sindiki ne držijo ka- petanskih odredb in da porabljajo prevelike vsote za izredne izdatke, kar je tedaj pomeni- lo: za razne tožbe. Da so bile to tožbe proti popularom aU vsaj v obrambo plemičev, ni treba posebej poudarjati. Kljub kapetanskim odredbam je urad sindikov postajal vedno močnejši. To je postajalo še očitneje, ko so v osemdesetih letih beneške oblasti razvelja- vili Calbovo odredbo. Sindiki so postali or- 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gan, ki je najbolj pritiskal na populäre in ki je povzročil nove nerede in nove boje za pra- vice popularov. Ti so se začeli januarja 1792, ko so sindiki prikazali Malemu svetu, da je treba vlado prepričati, naj dovoli spet uvesti pristaniško roboto, ki so jo smele od leta 1579 dovoliti le beneške osrednje oblasti. Jasno je, da so se populari uprli roboti in da so upo- rabili vsa legalna sredstva, da bi se tega bre- mena rešili. Občini, oziroma sindikom je uspelo razbiti enotnost popularov. Vendar je močnejša skupina, ki. je bila proti robotam, uspela, da je spor z občino prišel pred poseb- no beneško sodišče. Vlada je poslala v Piran providurja Furlanije Alojzija Contarinija, ki je skupaj s podestatom Andrejem Aleksan- drom Contarinijem dosegel, da se je občina tj. plemstvo, odpovedala zahtevam do popu- larov. Poleg tega je Contarini dosegel, da je svet sodnikov zahteval od sindikov, da se odpovedo obremenitvi popularov z robotami. Se več. Mali svet je sindikom med drugim naročil, naj ravnajo tako, da ne bo prišlo več do rušenja miru med obema razredoma. S tem pa se je piranski Veliki svet, ki je 4. avgusta 1793 potrdil pomiritev, odpovedal popolni oblasti."" Populari so dobili enako- pravnost v odločanju o investicijskih sred- stvih za izgradnjo pomola. Sindiki so doživeli neuspeh. Morali so se odpovedati boju proti pravicam popularov. S tem pa niso doživeli neuspeh samo sindiki, temveč plemiški raz- red v celoti, kajti sindiki so bili tako rekoč samo njegova prednja straža v boju za plemi- ške privilegije. Piransko plemstvo je moralo popuščati. Deloma je treba pripisati popušča- nje politiki Benetk; te so s pritiskom dukalov, ki so imeli zakonsko osnovo, marsikdaj prisi- lili Veliki svet mesta Pirana, da je vsaj de- loma priznal popularom njihove pravice. To- da tudi Benetke ne bi popuščale popularom, če se ne bi znašle pred homogenostjo meščan- skega razreda. Kljub temu, da je plemstvu včasih uspelo razcepiti populäre, so ti vedno našli sami sebe in uspeli izvleči vsaj mini- malne koristi za svoj razred. Trajne delitve meščanskega razreda med >>populo grasso« in »populo minuto« kakor v drugih mestih pi- ranski plemiči niso mogli doseči. Popuščali so sicer kasneje kakor plemiči v drugih mestih, toda prisiljeni so bili popuščati temeljiteje. Populäre so morali pustiti v svet sodnikov in v druge mestne urade. Pustiti so jih morali celo v Veliki svet. Toda to še ni vse. Piransko plemstvo je moralo dati popularom tudi pra- vico do zborovanja, ki se v drugi polovici XVlII. stoletja pojavlja kot običajna pravica meščanskega razreda. Tako pa je piransko plemstvo izgubljalo svoje prednosti. Za razvoj občine bi to uteg- nilo biti odločilnega gospodarskega in politič- nega pomena. A to se je lahko pokazalo le v novih državno političnih razmerah, ker je istočasno s počasnim popuščanjem piranskega plemstva počasi propadala Beneška republika, ki je leta 1797 dobila odločilen udarec. OPOMBE 1. C. De Franceschi, Origini e sviluppo del comune di Pirano, Poreč 1924, str. 47. — 2. C. De Franceschi, Gli statuti del comune di Pirano del 1307 confrontati con quelli del 1332 e del 1358, Venezia 1960, str. IX. — 3. Statuta comunitatis Pirani. Rokoipis iz leta 1384. — 4. Prav tam. — 5. C. De Franceschi, Gli statuti del oomune di Pirano, str. 18. — 6. Prav tam, str. 160. — 7. Prav tam, str. 191—192. — 8. Volumen statutorum co- munitatis Pirani, Benetke 1606. fo. 1—2 in 142. — 9. Prav tam. — 10. L. Morteani, Notizie storiche della Gitta di Pirano, str. 156. — 11. Prav tam, str. 157. — 12. Repertorio di citazioni del 1421, fol. 40. — 13. Rapertorium rerum notabilium fol. 2. — 14. Prav tam. — 15. Prav tam, str. 7.— 16. do 21. Repertorium rerum notabilium, fol. 66—67. — 22. Liber oonciliorum za leto 1561-2 ne imenuje več naslednjih priimkov: Picea, Gallo, Ruffo, Peroni, Zaneto, Taiacozzo, Boninsegna, Rosso, Terrisi, Nixa, Temari, Detemario, De Bertaldo, Zuccarini, Caviano, Tresso, Jacomini, Maffei, Bano, Barcazza, Tensio, Asalono, Masono in Alb- rico. Kakšni so pravi vzroki, da teh rodbin ni več v Piranu, ni znano. Morda so bile žrtev kuge, morda so se preselile, ali pa so iz Pirana izginile iz drugih vzrokov. — 23. Liber conciliorum 1561- 2, fol. 6, 17', 19', itd. — 24. Volumen statuto- rum ... 1606 Liber X, fol. 141' in pa omenjeni Liber oonciliorum. — 25. Dissidi cittadini. Ripe- tizione della pacificazione. .. 1580, fol. 109. — 26. Liber oonciliorum navaja vse člane Velikega sveta z imenom, priimkom in očetovim imenom. Prav tako je spoznati, če je oče svetnika še živ ali že pokojen. Tako je bilo mogoče sestaviti seznam vseh članov. — 26.-38. kakor v opombi 25. —• 39. Ukazi podestata Barozzija so ohranjeni v naslednjih kodeksih: Dissidi cittadini No. 5. fol. 305 in nasl. gre za ukaze 19. marca, 2. aprila, predvsem pa 12. julija 1580, Dalje; Pro magni- fica oomunitate Pirani contra populäres dieti loci No. 10. Prepis z dne 26. avgusta 1580, fol. 13 nasl. — 39a. Liber Correctionum .. . 1606, str. 46 nasl. — 40. Dissidi cittadini No. 5 1607 D. Prepis na strani 329. Glede procedure za sprejetje novega kapitulara o sindikih naj omenim, da so ga spre- jeli protipostavno, s 50 glasovi od prisotnih 73. Ker so statuti določili, da mora biti prisotnih na seji Velikega sveta najmanj 80 članov (po sta- tutu naj bi to število ustrezalo dvema tretjina- ma), je bil kapitular ali zakon o sindikih neza- konit. Vendar so se po njem ravnali. Takih pro- tizakonitih zakonov in sklepov je bilo v tem času 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO več. To je le eden izmed momentov, ki dokazu- jejo, kolikšna je bila samovolja plemstva v tem času. — 41. Dissidi cittadini. No. 5. Prepis na strani 307. Prav tako tudi v drugih virih. — 42. Prav tam, str. 312. — 43. Dukal 18. septembra 1610. — 44. G. Novak, Povijest Splita, II, str. 209 nasl. — 45. Repertorium rerum notabilium fol. 219. — 46. Prav tam, fol. 153. — 47. Prav tam, fol. I,'i9. — 48. Prav tam, fol. 86. — 49. Stampa. Documenti della comunita di Pirano per l'ascolto contro alcuni jx>polari. Aggiunta stampa, str. 1—7. Vsi omenjeni viri so shranjeni v Mestnem ar- i hivu v Piranu. I 90