GLAS
LETO XX. ŠT. 37 (951) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Svet potrebuje
spravo!
  apež Frančišek je v soboto prispel na Ku-
bo, te dni bomo zato priče poročilom o
njegovem ameriškem potovanju, saj bo
obiskal tudi Združene države Amerike. Pa-
pež je ob pristanku na Kubi pozdravil vse
pristojne oblasti in zatem še spomnil, da
smo že nekaj mesecev priče dogajanju, ki
nas vse napolnjuje z upanjem. Gre za proces
normalizacije odnosov med dvema narodo-
ma, med ZDA in Kubo, in sicer po dolgih le-
tih oddaljenosti. To je po mnenju svetega
očeta Frančiška znamenje prevlade kulture
srečanja in dialoga.
“Spodbujam odgovorne politike, da bi na-
daljevali to pot in razvili vse njene možno-
sti, kot preizkus plemenite službe, ki so jo
poklicani opravljati v prid miru in blaginje
svojih narodov, celotne Amerike, in kot
zgled sprave za cel svet. Svet potrebuje spra-
vo, saj poteka tretja svetovna vojna po ko-
sih”, je bil v svojem nagovoru jasen papež
Frančišek.
Časnikarji, ki so s svetim očetom potovali
na letalu, so poročali za svetovne medije, da
se je z njimi pogovarjal prav o najbolj žgočih
problemih v svetu, da jim je izrecno omenil
nepregledne množice beguncev, ki se zaradi
vojn odpravljajo na pot v Evropo, njegova
misel pa je šla ponovno k temu, da je govoril
o novi obliki svetovne vojne, tretje svetovne
vojne “po kosih”, kot jo sam imenuje. In zo-
pet je papež Frančišek zahteval pogovor, dia-
log, ki mora reševati težave namesto sile in
vojne.
Apostolsko potovanje papeža Frančiška na
Kubo, v ZDA in obisk sedeža OZN ob ude-
ležbi na VIII. svetovnem srečanju družin v
Filadelfiji se je začelo v soboto, 19., in bo
trajalo do 28. septembra.
Ko kot posamezniki nemočni opazujemo
krizo z begunci, moramo vedeti, da je tudi
Komisija škofovskih konferenc Evropske
unije (Comece) pred dnevi odločno zahte-
vala “skupno evropsko rešitev”. Problem be-
guncev je skupen izziv, ki zahteva skupno
evropsko rešitev, so poudarili. Komisija po-
ziva Evropejce, naj sprejmemo odgovornost
in si skupaj prizadevamo za rešitev sedanje
krize. Dublinski sporazum ne deluje, pou-
darjajo škofje in dodajajo, da je nesprejem-
ljivo, da se nekatere države želijo znebiti svo-
jih odgovornosti. Če je Evropska unija “ute-
meljena na solidarnosti med Evropejci”, je
problem beguncev “skupen izziv, ki posle-
dično zahteva skupno evropsko rešitev”.
Ne smemo sprejeti, pravijo škofje, da moški
in ženske umirajo na mejah Evrope. Pre-
prečevati beguncem vstop na celino z bo-
dečo žico in zidovi ni rešitev. Kristjani pa
imamo dolžnost, da jim pomagamo, ne gle-
de na njihov izvor ali vero. Zato škofje pozi-
vajo k “skupni politiki na evropski ravni”
ter poudarjajo, da, “če je mogoče reševati
ekonomske krize z izrednimi zasedanji vo-
diteljev, mora biti isto možno v trenutku, ko
gre za usodo toliko ljudi”.
Med mašo na Trgu recvolucije v Havani je
svetega očeta pričakal ogromen napis: “Mi-
sionero de la misericordia- Misijonar usmil-
jenja”, po maši pred več kot pol milijona
Kubanci se je sveti oče srečal s Fidel Ca-
strom, a vendar so v svetu najbolj odmevale
njegove besede, ko je med mašo dejal: “Ne
služimo ideologijam, ampak ljudem!”
P
  b začetku letošnjega šol-
skega leta smo prosili za
intervju načelnika urada
za slovenske šole pri deželnem
šolskem skrbništvu, dr. Igorja Gia-
cominija. Pogovor se nam je zdel
še kako potreben, saj je reforma
italijanskega šolskega sistema, ki
jo je ministrica Stefania Giannini
poimenovala “dobra šola”, vne-
sla spremembe tudi v našo šolo,
ki ji še vedno pravimo: šola s slo-
venskim učnim jezikom.
Italijanski šolski sistem je v pre-
lomnem trenutku zaradi šol-
ske reforme, ki jo je izpeljala
ministrica Gianninijeva. V
čem je prednost te reforme, ka-
tere pa so njene šibke točke?
Že večkrat sem imel možnost jav-
no povedati, da zakon št. 107 ni-
ma nikakršnega reformističnega na-
mena, pač pa si prizadeva, da uredi po-
stopke zaposlovanja v šolstvu, in sicer
tako, da jih uskladi z veljavno evrop-
sko zakonodajo, z ustavo in da se pri-
lagodi sodni praksi, ki se je uveljavila
v zadnjih letih. Obenem vnaša neka-
tere elemente, ki so značilni za sodob-
ne organizirane delovne sisteme, s ka-
terimi lahko vodstvo preverja učinko-
vitost postopkov in delovnih procesov.
Mislim na ukrepe, katerim šolniki
ostro nasprotujejo, po katerih bo si-
stemsko urejena učinkovitost delovan-
ja šolskega osebja in posledično šole
same; dodatna epohalna novost je
uveljavitev pomena zaslužnosti.
Zakon temelji na izrednem zaposlitve-
nem načrtu, ki poteka prav sedaj, ab-
solutna novost je dodatek – enkratni
bonus – za učno osebje, ki predstavlja
finančno spodbudo ob tem, kar že
predvideva kolektivna pogodba. Veli-
ko poudarka pa je na usmerjanju mla-
dih, da se šolski sistem uskladi s trgom
dela.
/ str. 11
IG
O
www.noviglas.eu
Vse najboljše!
Jubilejni večer ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici slovenske TV
Ob obeležitvi pomembnih obletnic in dogodkov
Minister Žmavc prejšnji
teden kar dvakrat v Trstu!
  inister za Slovence v za-
mejstvu in po svetu Go-
razd Žmavc je s svojo pri-
sotnostjo na odprtju druge izvedbe
Slofesta v petek, 18. septembra, in
na slavnostnem večeru v Kulturnem
domu v Trstu dva dni kasneje ob
proslavitvi 70-letnice Radia Trst A in
20-letnice Slovenske televizije še en-
krat potrdil politiko matične domo-
vine, ki se zavzema za enotnost slo-
venskega kulturnega prostora. To je
minister jasno povedal sogovorni-
kom najprej na petkovem obisku v
Tržaškem knjižnem središču (kjer je
kulturno ministrico Julijano Bizjak
Mlakar, ki je bila zadržana v Ljublja-
ni, zastopal državni sekretar dr. Ma -
tjaž Šekoranja), nato na županstvu,
kjer se je srečal s tržaškim županom
Robertom Cosolinijem, v nedeljo pa
pred parterjem v slovenskem gleda-
liškem hramu na Petroniovi ulici.
Minister Žmavc se v svojih ‘tržaških
dneh’ ni zaustavil le pri kulturi, am-
pak je človeško razsežnost, ki nam
Slovencem z obeh strani meje toliko
pomeni, umestil v širši gospodarski
kontekst, v katerem se udejanjajo
odnosi med Republiko Slovenijo in
Italijo oziroma deželo Furlanijo Ju-
lijsko krajino. V tem vidiku lahko
odigra naša narodna skupnost po-
membno vlogo.
/ str. 2
IG
M
Foto Damj@n
Foto Damj@n
Minister Gorazd Žmavc na obisku v TKS 
pred uradnim začetkom Slofesta (foto IG)
Gorazd Žmavc Martina Repinc Ivo Jevnikar
  Igor Giacomini
Šolska reforma je tudi 
za nas velik izziv!
POGOVOR 
Svet okrog nas2
Povejmo na glas
Slovenija bi lahko strnila vrste
Razvnela se je politična razprava 
Občina Trst je že danes
'metropolitanska'
  zadnjih dneh je ne rav-
no izvirna razprava o
Trstu kot metropolitan-
ski občini zadobila nepričako-
vane razsežnosti. Gotovo so k
temu prispevali mediji, ki so
začetnim bodicam in nato po-
lemičnim izmenjavam mnenj
med tržaškim senatorjem in
deželnimi svetniki (do) dali ve-
liko odmevnost.
Gotovo ni dvoma o tem, da
uživa vsak senator vso pravico
zakonodajne iniciative in da
predlaga in zagovarja kakršen-
koli popravek, naj bo dogovor-
jen ali ne. Veliko bolj vprašljiva
pa je umestnost poteze, ki ne-
posredno načenja suverenost
deželne skupščine, da sama
piše in spreminja svoj statut, to-
rej svojo lastno ustavo, ki sloni
ravno na posebnem statusu av-
tonomije. Pravih razlogov za
tako početje ne poznam oz. o
njih lahko le ugibam. Za zdaj
pa so mi zelo jasne posledice te
pretirano zaostrene debate, ki
je pristala na ravni natolcevan-
ja zlasti med Tržačani in Furla-
ni. Na dan prihajajo spet stare
zgodbe o večnih zamerah, iz-
gubljenih priložnostih, neu-
tešenih pričakovanjih. Vse sku-
paj spominja na znani prego-
vor, ki modro opominja, da,
kjer se prepirata dva, tretji do-
biček ima. Tretji bodo v tem
primeru vsi tisti, ki od severne
Italije do Rima hrepenijo po
tem, da bi deželam s posebnim
statutom, morda naši še naj-
bolj, odščipnili vsako obliko av-
tonomije. Razvneta polemika
je v tem smislu vojna med re-
veži, namesto katere bi bilo tre-
ba strniti vrste in skupno s ti-
stimi, ki zasledujejo iste cilje,
odločno nastopiti v bran naših
pravic in deželne avtonomije.
Med zadnjim zasedanjem
deželnega sveta smo ob koncu
bogate razprave sprejeli v ved-
nost “vsiljeni” popravek, ki
izrecno navaja možnost metro-
politanskih mest, a istočasno
tudi ponovno osvežili in po-
trdili dve zelo pomembni
načeli. Prvo je to, da se v Furla-
niji Julijski krajini lahko usta-
V novijo metropolitanska mestavse od leta 2006, ko je tomožnost uvedel zakon št. 1, ki
je tudi predvidel celo vrsto po-
gojev po meri Trsta. Drugo je
neizpodbitno dejstvo, da bomo
o takem morebitnem predlogu
ureditve odločali sami, se pravi
deželni svet FJK, ki ima za to
vse predvidene pristojnosti.
Vse to dejansko kaže, da je po-
lemika nična in povsem od-
večna, saj zadeva nekaj, metro-
politansko občino, kar bi se
lahko uresničilo že prej, lahko
bi se udejanjilo brez vsiljenega
popravka v statut in bo enako
izvedljivo, nič več in nič manj,
tudi po sprejetju “rimskega do-
polnila”.
Na podlagi deželnega zakona
št. 1 iz leta 2006, ki je za FJK
merodajen, lahko nastane me-
tropolitansko mesto iz ene (!)
ali več občin, ki doseže vsaj
200.000 prebivalcev. Trst se
lahko torej spremeni v metro-
politansko mesto že danes in
celo sam, brez drugih občin.
Navsezadnje je za naše razmere
daleč največje mesto, saj je že
Videm pol manjše. Dežela in
država se lahko odločita, da no-
vemu subjektu zaupata tudi
nove in izredne dodatne odgo-
vornosti, morda tudi na po-
dročju razvijanja pristaniške
dejavnosti, industrijskega raz-
voja in čezmejnega sodelovan-
ja. Možno, a ne samoumevno.
Odvisno, kot vedno, od poli-
tične volje.
Okoliške občine so po zakonu
svobodne, da ostanejo izven
metropolitanskega velemesta.
Lahko se tudi odločijo, da pri-
stopijo. Nihče ne sme in za zdaj
ne more tega vsiljevati. Na
Tržaškem bi pet manjših
tržaških občin, ki obkrožajo
Trst, lahko skupno sestavljalo
novo in samostojno občinsko
zvezo, saj so njihova ozemlja
na vsak način povezana ali ne-
posredno ali z državno mejo.
Tako zasnovana zveza, brez
Trsta torej, bi lahko za do-
ločena področja sklepala kon-
vencije z metropolitanskim
mestom, ostale storitve pa bi
upravljala sama po ustaljenih
(dvojezičnih) terih, ki velja da-
nes v posameznih majhnih
občinah. Na ta način bi prav
gotovo bolje zadostili slovenski
manjšini in pravicam njenih
dvojezičnih tirnic, istočasno pa
bi se na Tržaškem izognili
težavam in že napovedanim
problemom, ki jih bo imela pri
vsakdanji upravi načrtovana
Julijska medobčinska teritorial-
na zveza. Ali ni to zelo blizu
predlogu, ki so ga svojčas pred-
stavili deželni vladi vsi naši
župani?
Če hoče Trst prerasti v mestno
občino, je vse to možno že od
daljnega leta 2006 in torej tudi
danes. Veliko lahko naredimo
že z razpoložljivimi zakonskimi
instrumenti, mnogo več še z
nekaterimi malenkostnimi po-
pravki k reformi zakona
26/2014. Glavna pa sta poli-
tična volja in prepričanje, da
manjšine in njihove zahteve ni-
so trn v peti, ampak dragocena
priložnost, ki jo gre ovrednoti-
ti. Le tu se, žal, večkrat zatika.
Igor Gabrovec,
deželni svetnik SSk
S 1. strani
Minister Žmavc ...
  zraz te aktivnosti je bil
nedvomno tudi letošnji trid-
nevni festival 'zamejskega
slovenstva', ki je tokrat z do-
godki na Goriškem in Videm-
skem dosegel deželno raz-
sežnost; prav tako jubileji
našega radia in televizije po-
trjujejo globoko kulturno in
informativno vitalnost naše -
ga obmejnega področja. Tema
mejnikoma je minister Žmavc
dodal še 70-letnico Primor-
skega dnevnika, ki je ravno v
soboto, 19. septembra, v sejni
dvorani tržaškega občinskega
sveta s simpozijem o narod-
nih in jezikovnih manjšinah
v Evropi (zlasti glede na nekatere
manjšinske dnevnike) sklenil
I praznovanja ob svojem visokemjubileju. Po ministrovem mnen-
ju so vse te naše ustanove lahko
dočakale tako visoke jubileje, ker
so bile v določenem vidiku de-
ležne ‘dobre prakse’, ki jo je bila
matična domovina sposobna v
letih krojiti s krovnima ograni-
zacijama SSO in SKGZ. Predstav-
nik slovenske vlade ni pozabil na
kočljiva vprašanja, s katerimi se
spopada naša manjšina: “Sloven-
ska država bo spodbujala
razvoj slovenske narodne
skupnosti in hkrati bdela
nad tem, da bi se v sedan-
jem obdobju korenitih re-
form krajevnih uprav nje-
na raven zaščite ne
zmanjšala”, je zagotovil.
Minister slovenske vlade
se je županu Cosoliniju
zahvalil za prizadevanje, s
katerim je njegova uprava
v zadnjih letih sestavljala
mozaik 'normalnosti', v
katerem je tudi slovenska
prisotnost po naravni poti našla
svoje mesto. “Na naši različnosti
gradimo sobivanje”, mu je od-
vrnil Cosolini, ki je za tvorne so-
govornike tovrstne politike
občinske uprave prav tako opre-
delil krovni organizaciji SSO in
SKGZ. Župan je gostu iz Ljublja-
ne tudi zagotovil, da je na podla-
gi tega odnosa bilo mogoče
“premostiti določene zadržke tu-
di v zvezi z deželno reformo kra-
jevnih uprav”, saj statut “v naj-
večji možni meri” zagotavlja
ohranitev specifičnosti naše na-
rodne skupnosti in dosedanji ni-
vo zaščite. “Veliko smo si priza-
devali, da smo vsi v Trstu, Slo-
venci in Italijani, postali 'nor-
malni'...”
  b prihodu pribežnikov na meje naše
matične domovine je bila opaziti na
obrazih naših visokih vladajočih po-
litikov zaskrbljenost, in to upravičeno. Vse
močnejši begunski val je in bo velik problem
in ga ne bo mogoče z lahkoto upravljati. V od-
nosu do takšne že kar skrajne situacije ni težko
- in to brez kakšnih političnih pristranosti -
pomisliti, da bi Slovenija lahko v tem času
strnila svoje vrste in na ta način lažje odgovar-
jala na vsekakor izjemen izziv ob tako
množičnem preseljevanju narodov. Velika koa-
licija dveh največjih strank ali celo vlada na-
rodne enotnosti bi bili zagotovo močnejši od
sedanje politične vzpostavitve, seveda pa ob-
staja vprašanje, ali ni siceršnji notranji sloven-
ski razkol tako velik, da sta predloga neizve-
dljiva. Politična strnitev bi bila še kako dobro-
došla tudi zaradi dejstva, ker se je Slovenija že
tako znašla v zelo poslabšanem položaju. Ne
da bi kar na slepo verjeli raznim statistikam,
toda v zadnjem času jih je bilo kar nekaj, ki ne
vidijo Slovenije v dobrem stanju. In če vsaj ne-
kaj od teh statistik drži, potem bi naša matična
domovina ne glede na begunsko krizo morala
ukrepati, predvsem v smeri zmanjševanja no-
tranjih razdalj, ki so vse večje breme. In kaj
pravijo statistike? Evropsko sodišče za člove-
kove pravice obravnava tožbe, ki so bile v po-
sameznih državah Evropske unije ovržene. In
v kar 94 odstotkih (!) slovenskih primerov je
Evropsko sodišče dalo prav oškodovanim in v
tem vidiku je Slovenija na prvem mestu.
Država trdi, da je slovensko sodstvo dobro, kar
seveda trdi tudi sodstvo sámo, toda številke so
vendar zgovorne. Pred tednom dni je verodo-
stojnejša raziskava ugotovila, da je na ravni
ekonomske svobode Slovenija na evropskem
dnu in na isti ravni kot Nigerija. Ekonomska
svoboda morda ni posrečen naslov, v osnovi
pa na podlagi verodostojnih kazalcev odseva
zdajšnjo razpostavo pravil ekonomskega
življenja, ki so bolj ali manj razvojno ali neraz-
vojno naravnana. Novinarka na osrednji slo-
venski televiziji ni in ni mogla sprejeti podat-
ka, da so se pred Slovenijo znašle vse države
nekdanje Jugoslavije in celo Irska, ki je trenut-
no med najbolj razvojno usmerjenimi država-
mi, čeprav je pred leti v veliki krizi morala del-
no izstopiti iz Evropske unije. Izvedenka je po-
jasnila, da je, kar se tiče razvojnosti, Slovenija
vsaj pet let v zastoju, medtem ko se je v tem
času večina držav z reformami pomaknila na-
prej. Nemara bi se veljalo še bolj zamisliti ob
raziskavi dekadentnosti posameznih družb, to-
rej o nagibu v nemoč in obup, ko se ljudje za-
tekajo v razna slepila, ker omagujejo pod težo
časa. Kriterij: letna količina alkohola, cigaret,
marihuane, amfetaminov, kokaina, ekstazija,
porabljen denar za igre na srečo z ozirom na
povprečni letni dohodek na prebivalca. Med
57 državami je Slovenija na drugem (!) mestu.
Očitno je res nujno nekaj storiti, zatekanje v
prepričanje, da je vse v redu in prav, postaja
vse bolj škodljivo.
Janez Povše
O
24. septembra 2015
Ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici slovenske televizije Vam v
imenu Sveta slovenskih organizacij in v svojem imenu iskreno
čestitam. Vaša ustanova odigrava neprecenljivo vlogo na
medijskem in kulturnem področju v korist celotni slovenski
narodni skupnosti v Italiji. To poslanstvo mora še naprej temeljiti
na osnovah pluralnega in objektivnega posredovanja informacij
in kulturne ponudbe, ki so temeljne predpostavke za ohranjanje
demokratične, pravične in svobodne družbe. Za slovensko
narodno skupnost je Vaše delo še toliko bolj pomembno, saj nam
omogoča, da se tako ohranjata in krepita jezik in narodna zavest.
Želim Vam, da bi Vaša ustanova še naprej delovala v tem smislu
in tako bogatila naš kulturni prostor.
Predsednik SSO
Walter Bandelj
Čestitke SSO ob 70-letnici Radia Trst A
Na letošnjem knjižnem festivalu Pordenonelegge v Pordenonu sta prvi dan, 16. t. m., na povabilo
organizatorjev nastopila tudi pesnik in urednik Novega Matajurja Miha Obit in naš urednik Jurij
Paljk, ki sta med dobro uro trajajočim nastopom skupaj s tržaškim pesnikom Claudiom Grisanci-
chem spregovorila o Slovencih, ki živimo v Italiji, predvsem pa o življenju ob meji, vsak s svojega
zornega kota sta tudi podala življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji ter brala v slovenskem
in italijanskem jeziku svojo poezijo.
Foto Damj@n
Foto IG
Pred kratkim je naš odgovorni urednik
JURIJ PALJK
prejel sporočilo, da ga je predsednik države 
odlikoval z viteškim naslovom 
“Cavaliere Ordine al Merito della Repubblica Italiana”.
Ob tem lepem priznanju mu iskreno čestitamo 
VSI PRI UREDNIŠTVU NOVEGA GLASA
Aktualno 24. septembra 2015 3
  Dekan Karel Bolčina (2. del)
“Krščanske Evrope ni več, Cerkev 
pa ne bo propadla!”
POGOVOR 
  adaljujemo pogovor s
štandreškim dekanom
Karlom Bolčino. O ak-
tualnih, tudi kočljivih temah, ki
zadevajo krajevno skupnost na
Goriškem, na Slovenskem, pa tudi
v vesoljni Cerkvi, je povedal mar-
sikaj takega, kar si duhovniki oz.
kristjani včasih s težavo prizna-
mo...
V zadnjih letih vedno bolj bo-
leče ugotavljamo, kako izumi-
rajo duhovni poklici. Prav tako
boleče izumirajo tudi krščanske
družine...
Odgovor bi lahko bil zelo razve-
jen. Po mojem mnenju je osnovni
problem uživaštvo. Prizadevam si
za to, kar mi prinaša takojšnje
ugodje, in opuščam, kar mi krat-
koročnega ugodja ne prinaša...
Grem v trgovino, vrnem se do-
mov in v petih minutah je kosilo
pripravljeno. Nimam več po-
trpljenja, da bi po dopoldanskem
kuhanju nekaj časa v miru užival
ob hrani... To velja tudi za vse dru-
go. Zakaj bi se poročil, če si lahko
ustvarim užitek trenutkov tudi iz-
ven poroke?
Za duhovniški poklic je potrebne-
ga veliko časa in zorenja. Danes
časa za pričakovanje užitka ni. Ker
duhovniški poklic ni nekaj instan-
tnega in kratkoročnega, se mu
mladi odpovedujejo.
Duhovnih poklicev ne bomo ime-
li. Mlade, ki v sebi čutijo duhovni
poklic, na višji šoli ali univerzi
vlečejo k sebi vsi mogoči dejavni-
ki, tako da nimajo več časa misliti
na drugo. Šola, šport in kultura jih
vlečejo iz duhovnega življenja in
nudijo tako strogo ozko telesno
življenje, da so skoraj prisiljeni po-
zabiti na možnost duhovnega po-
klica. Do drugega ali tretjega razre-
da višje šole še razmišljajo, kasneje
pa gredo po svoji poti.
Prepričan sem, da danes nimamo
več duhovnih poklicev zaradi po-
manjkanja vrednot in vzgoje,
predvsem pa zato, ker našo mladi-
no izčrpavamo. V preteklosti smo
imeli počitnice od junija do okto-
bra, zdaj imajo mladi nekaj dni
počitnic kvečjemu avgusta. Do po-
lovice julija imajo tekme, po 15.
avgustu so že treningi. Z glasbo je
podobno: meseca julija imajo še
nastope in tečaje, avgusta začenja-
jo pevske vaje. Otroci nimajo časa
misliti nase! Ker nimajo časa, se
ne bodo niti poročili, ker to je ob-
veznost, ki zahteva duhovno pri-
pravo. Duhovne priprave v življen-
ju pa danes ni. In ker je ni, si nihče
ne vzame odgovornosti, za katero
ve, da sloni tudi na duhovni pri-
pravljenosti.
Duhovnikovo življenje sloni naj-
prej na zaupanju v Boga in v člo-
veka. Tega zaupanja danes ni več,
ker ga ne gojimo, ker ne vzgajamo
v to zaupanje. Danes mladim da-
jemo vse na krožnik: to je zelo na-
pačno. Več jim damo, več bodo
zahtevali in sami nič ne pridelali.
Duhovni poklic ni dan na krožnik;
je delovanje, iskanje, ali te Bog res
kliče. Bog te vabi, da mu slediš. Da
to spoznaš, je potrebnega veliko
notranjega dela, ki je dosti težje.
Mislim, da boste morali laiki v pri-
hodnosti sprejeti tudi take odgo-
vornosti, ki si jih danes sploh ne
zamislite; npr. vodenje župnij, ker
ne bo več župnikov. Slovensko po-
dročje bo kmalu popolnoma od-
krito. Pa bodo prišli iz Slovenije,
pravijo nekateri. Problem je v tem,
N da tistih iz Slovenije velikokrat nesprejmemo, ker imajo drugačnomiselnost. Zamejci smo zrasli v
drugačnih okoliščinah kot rojaki
v matici. Zgodovinsko preteklost
nosimo s seboj eni in drugi. Slo-
venija torej ni rešitev. Rešili se bo-
mo sami, toda ne, če bomo skrbeli
za duhovne poklice, ampak če bo-
mo dali mladim čas zase.
Na škofijski ravni je prejšnji me-
sec dvignila veliko prahu novi-
ca, da so salezijanci prodali svoj
zgodovinski zavod v ul. Don
Bosko, kjer so v poletnih sre-
diščih vedno imeli na stotine
mladih …
To ni hudo za Gorico, to je hudo
za vesoljno Cerkev! Kar se dogaja
v Gorici, se dogaja povsod v evrop-
ski Cerkvi. Belgija je že prodala,
podobno Danska, Nizozemska,
Nemčija, Francija itd. V Italiji smo
zadnji, ki prodajamo … Naj ohran-
jamo prazne strukture za pajke in
miši? Problem je, da smo sami iz-
praznili svojo vero, svojo pripad-
nost Cerkvi, svoje krščanstvo. Kaj
nam torej še koristijo krščanske
ustanove? Salezijanci prodajajo,
ker nimajo nikogar, da bi vzgajal,
pa niti poklicev. Ker ni ljudi, mo-
rajo zapirati. V kratkem bodo za-
prle še druge hiše. Za notredamke
ne vem, koliko let bodo še vztraja-
le, prav tako uršulinke, šolske se-
stre itd. Jezuiti so itak že šli,
frančiškani tudi. Kapucini so še
ostali; kar mi je znano, nimajo na-
mena zapustiti Gorice. Da so ostali
tu, pa so zapustili Videm, kjer so
imeli večjo postojanko … Bodimo
pripravljeni na vse to!
Po drugi strani: strukture, ki jih
imamo, so bile zgrajene v času, ko
smo jih potrebovali. Ko jih danes
več ne potrebujemo, čemu jih mo-
ramo še vzdrževati? Malo seme-
nišče v Gorici smo prodali univer-
zi: ko bi danes imeli tako struktu-
ro, za koga bi jo imeli? Če bodo
imeli salezijanci jutri 50 poklicev,
se bodo takoj vrnili in odprli novo,
še večjo hišo!
Večkrat slišimo: “Križ v naših učil-
nicah se ne tika”! Resnica je, da
redkokateri nekristjan zahteva, da
bi sneli križ s stene. To smo zahte-
vali mi kristjani! Danes prodajajo
hiše, ker smo mi, evropski kristja-
ni, odpovedali in jih ne potrebu-
jemo več; ne pa zato, ker prihajajo
drugi.
Evropa - z nezadržnim navalom
beguncev - spreminja svoj
obraz. Bliža se sveto leto usmil-
jenja in papež je nedavno poz-
val vse župnije in redovne skup-
nosti v Evropi, naj vsaka sprej-
me po eno družino beguncev...
“Cerkve z zaprtimi vrati so mu-
zeji”, je rekel.
Krščanske Evrope ni več in v pri-
hodnosti je ne bo. In to ne zaradi
beguncev, ampak zaradi vseh ti-
stih naših prednikov, ki so od 17.
stoletja dalje začeli nekako pro-
tikrščansko revolucijo. Sedaj vidi-
mo praktične posledice. Vzemimo
primer poplav: če voda narase in
v strugi nima prostora, gre iz stru-
ge, vendar nekam gre. Gre tja, kjer
najde prostor. K nam prihajajo re-
ke ljudi. Kam gredo? Tja, kjer je
prostor. Naše hiše so prazne, prav
tako šole, otrok imamo ma-
lo. Če je bilo pred 30-40 leti
v župniji letno 15 krstov, jih
je danes komaj 5. Kdo bo
nadomestil tistih deset?
Prišleki, saj oni imajo veliko
otrok! Zato se temu ne
čudim; skrbi pa me, da bi se
mi teh dejstev ne zavedali
in bi v njih videli sovražni-
ke. V vsakem zaboju jabolk
je verjetno kakšno gnilo;
gotovo je med njimi tudi
kakšen nepridiprav. Toda
ne verjamem, da so vsi ljud-
je v tem morju pokvarjen-
ci.
Imeli smo prvo svetovno
vojno: v krstnih knjigah v
letih 1916-1918 ni vpisanih
krstov, ker ni bilo nikogar
doma, vsi so bili v begun-
stvu. Se mar čudimo, če
ljudje bežijo pred tem, kar
se dogaja v Siriji, Afganista-
nu, Iraku? Če smo mi bežali, zakaj
ne bi oni? Naši dedje so potovali z
vozovi, ti prihajajo peš. Nekateri
so prišli do nas po dveh letih poti.
Begunca je treba sprejeti kot člo-
veka, ki ima potrebo; če se potem
izkaže, da je pokvarjen, naj za to
skrbijo sile javnega reda. Toda člo-
veku v potrebi ne smeš odkloniti
vode in kruha, pa naj bo tudi te-
rorist. To pravi papež: vsem mora-
mo dati prvo pomoč, vse sprejeti.
Potem se stvari počasi že uredijo.
Vsak potres povzroči veliko ran-
jencev; v prvi uri je potrebno, da
odprejo vrata vse prve pomoči in
bolnišnice, potem ljudi počasi raz-
vrstijo po oddelkih.
Koliko se bo spremenila Evropa?
Glede na to, da ni več krščanska,
naj postane kakršna koli. Misliš,
da bi ena družina v eni župniji
spremenila župnijo? Ne verja-
mem. Župnija bi lahko spremeni-
la tisto družino, če bi krščansko
živela, če bi dala krščanski zgled.
To je velik izziv za naše župnije, da
pravzaprav lahko pokažemo, kdo
smo. Problem pa je ta: v katerih
župnijah je še krščanska identite-
ta? Koliko župljanov se še ima za
kristjane? Če v župniji s tisoč ljud-
mi prihaja k maši sto, je to dosti.
Ste v goriški nadškofiji že kaj
razmišljali o beguncih in žup-
nijah?
Mi ne razmišljamo, ker to v eni ali
drugi obliki že delamo. Morda ni-
ma družine prav vsaka župnija, to-
da škofija, ki šteje 90 župnij, danes
gotovo pomaga več kot 90
družinam. Papež je predlagal, naj
sprejmemo priseljence. Vsaka žup-
nija za tako prvo pomoč nima niti
materialnih in prostorskih zmo-
gljivosti. Če bi uredila kakšen pri-
meren prostor oz. stanovanje, bi
že bilo, a dolgoročno. Papež je go-
tovo dal močno spodbudo, a prak-
tično ni tako lahko izvedljivo.
Druga pomembna papeževa
gesta v zadnjih tednih, tudi po-
vezana z usmiljenjem, je
odločitev, da bodo v svetem le-
tu vsi duhovniki lahko od-
puščali ženskam, ki so splavile,
in moškim, ki so splav pov-
zročili, če se pokesajo …
To ni nobena novost. Vsi duhov-
niki lahko odvežemo od greha
splava v primeru predvidene
smrti. So že bili primeri v prejšnjih
svetih letih, ko so papeži dali to
dovoljenje; to lahko določi tudi
škof v svoji škofiji, npr. v postnem
času. Papež je hotel s tem nakazati,
da moramo biti duhovniki usmil-
jeni do kogarkoli, ki pride k nam,
da ne smemo ločevati ljudi med
male in velike grešnike, da bi
prvim odpuščali ter druge kregali
in kaznovali; da razen greha proti
Svetemu Duhu so vsi grehi odpu-
stljivi. Papež je jasen: dati odvezo
tistemu, ki se resnično kesa in se
želi poboljšati. To je pogoj, ki ga
pa prepogosto pozabljamo. Ko
smo že pri tem, močno ugovarjam
nekaterim časopisom, tudi sloven-
skim, ki so citirali papeža v popol-
noma napačni obliki. Navedli so,
da je papež ukazal katoliškim žen-
skam dati odvezo … Papež tega ni
napisal, ampak je naročil, naj se
vsakomur, ki prizna, da je kakor-
koli sodeloval pri splavu, podeli
odveza.
Papežev prvi namen je bil, da bi si
med seboj odpuščali, da bi bili
med seboj usmiljeni. Tu lahko še
veliko naredimo.
Kakšen pomen pa ima papežev
motu proprio o pospešitvi po-
stopkov za ugotavljanje nično-
sti zakona?
Spet ugovarjam, ker so nekateri
časopisi pisali, da je papež skrajšal
čas za razporoko... V Cerkvi razpo-
roke ni, ni bilo in je ne bo! Obsta-
jajo nekateri izredni primeri, ki so
dovoljeni svetemu očetu, da lahko
loči dva zakonca pod določenimi
pogoji, a to so izredno redki pri-
meri, eden na milijon ali morda
še manj. Papež je dal možnost ško-
fom, da lahko sami preko svojega
sodišča ali celo osebno ugotovijo
ničnost zakona, ko gre za preprost
primer. Če je potrebna daljša razi-
skava, ostane veljaven postopek,
ki je veljal do danes. Novost je tudi
ta, da ni potrebno, da sodišče na
drugi stopnji potrdi prvo stopnjo.
Da bo jasno: v Cerkvi ne obstaja
razporoka, obstaja ugotovitev, ali
je bil zakon sklenjen veljavno ali
neveljavno, ali so bili izpolnjeni
vsi pogoji za veljaven zakon ali ne.
Nekateri se namreč poročijo, mi-
sleč da je vse prav, in čez leta pride
na dan, da so bili nekateri pogoji
neizpolnjeni. V tem primeru je za-
kon neveljaven in škof ali sodišče
potrdita, da je bil zakon nevelja-
ven. Nič ne razveljavita, ampak sa-
mo ugotovita. Pri procesu nikoli
ni obsojen človek, ampak dejanje.
Na zatožni klopi nista mož ali
žena, ampak zakon.
Reforma tega postopka je revolu-
cionarna. Prej je moral vsak pri-
mer skozi prvo in drugo stopnjo
sodišča, to je pomenilo tri leta de-
la. Sedaj pride primer do škofa, v
enem mesecu je vsega ko-
nec, če ni zapletov. Takih
primerov je veliko. Je pa
vprašanje, kateri od škofov
si bo vzel odgovornost sodi-
ti, da je ta ali drug zakon
ničen. Škofje, ki so prej pro-
testirali, češ da so procesi
predolgi, bodo sedaj sami
ugotovili, kako je nujno po-
trebno, da so procesi.
Tudi če bo le 5% tistih, ki
bodo lahko šli skozi krajše
postopke, bo pa že 5% manj
dela na sodišču. Doslej so
čakali tudi do 3-4 leta, ker je
bilo pri ugotavljanju veliko
dela in papirjev.
Bliža se tudi drugi del sino-
de za družino, in to v času,
ko se v zahodni družbi zelo
močno spreminja pogled na
življenje. Italijanska politika
pritiska, da bi priznali
družinske skupnosti, ki s tra-
dicionalno družino nimajo
kaj dosti opraviti …
Kljub temu da del italijanske
družbe pričakuje priznanje
katere koli zveze, pa politični vrh
države še kar dobro zdrži, čeprav
so ga že napadli z najvišjih vrhov
evropske politike. Sem pa pre-
pričan, da bo tudi v Italiji prej ali
slej do tega prišlo. Po drugi strani
mislim takole: če država sprejme
zakon, ali je to izraz našega cerkve-
nega stanja? Ne! Cerkev se pač po-
dreja državi, v kolikor so cerkveni
člani tudi državljani države. Samo
zato, ker obstaja zakon o istospol-
nih porokah, še ni potrebno, da se
moram poročiti z moškim, a ne?
Mene najbolj boli, da smo s temi
zakoni zašli ne več v darvinizem
in naturalizem, ampak v “kontra-
darvinizem” in “kontranaturali-
zem”. Delamo proti naravi! To me
skrbi. Če se dva imata rada, sta za-
radi mene lahko tudi skupaj, lah-
ko se tudi poročita z belo obleko.
Istospolnega para pa ne moremo
izenačiti z raznospolnim! To ni
isto kot družina. Merilo je posred-
ništvo življenja. Kjer se posreduje
življenje in narava obnavlja, to je
naravno.
Drug problem je nekaka dvoja li-
nija, ki nastaja med škofi in kardi-
nali glede sinode. Nekateri nam-
reč niso razumeli, kaj papež želi.
Danes nimamo več družin, ki smo
jih imeli pred sto leti. Veliko
družin je razdeljenih in razdroblje-
nih. Papež nas vprašuje, ali naj
imamo te družine za izobčene, ker
so ločene, ali so še vedno naše in
potrebujejo našo pomoč in pod-
poro. Kaj naj naredimo, kjer je
družina ločena in otroci trpijo?
Kako naj jim stojimo ob strani?
Kjer sta dva ločena in ni možnosti
poti nazaj, pa sta vendarle oba
“cerkvena”, pa zaradi njunih
življenjskih okoliščin ne moreta
biti skupaj: zaradi tega bi ne smela
prejeti evharistije? Če sta vendar v
vsem, razen v tem, zvesta Gospo-
du, zakaj bi je ne smela prejemati?
Največji problem je posploševan-
je. Papež ne posplošuje; kardinali
in škofje, ki so proti njemu, pa ja
in to ni prav. Župniki bi morali
ugotoviti od primera do primera.
Osebno imam primere razpo-
ročenih in tudi civilno spet po-
ročenih, ki jim dajem - v do-
ločenih obdobjih leta - dovoljenje,
da prejemajo obhajilo, ker vidim
njihovo vero, življenje in tudi lju-
bezen v novi družini. Če bo treba
iti v vice, bom šel jaz namesto njih
…! Ne dajem rednega dovoljenja,
da bi to morda koga ne pohujšalo;
za praznike pa jim le dovolim. Oni
sami se zavedajo svojega stanja, a
se še vedno čutijo del Cerkve. Kaj
naj jim rečem? “Ti si grešnik, pojdi
v koruzo”? Vsakemu, ki se iskreno
kesa in zavestno skrbi, da bi se po-
boljšal, dam odvezo. To je cilj spo-
vedi: želim se poboljšati, spreme-
niti. Če mi rečeta, da ju ne briga
zakrament, da bosta ostala, kot sta,
da ju ne zanima, kaj pravi Cerkev,
bom o njiju podvomil. Toda če mi
s čistimi nameni rečeta, da iščeta
rešitev … Kdo sem jaz, da bi jima
ne dal odveze?
Papež Ratzinger je leta 1970 (!)
preroško zapisal, da bo Cerkev
v prihodnosti veliko pretrpela,
številčno bo manjša, izgubila
bo veliko svojih družbenih pri-
vilegijev, začeti bo morala zno-
va... Kristjani bodo tisti, ki se
bodo zavestno in svobodno
odločali za to. Tudi v takih raz-
merah bo Cerkev znala najti
svoje bistvo: vero v troedinega
Boga. Iz te vere bo izšla velika
moč, ljudje bodo v njej našli ve-
liko upanje, “odgovor na
vprašanja, ki so si jih na skriv-
nem vedno postavljali”...
Slovenska Cerkev je izgubila vlak.
Kar opisuje Benedikt XVI., je
doživela pod komunizmom. Ko je
izšla iz tega, je padla, namesto da
bi iz trpljenja in mučeništva, ki ga
je doživela kot krizo, izšla kot čista
Cerkev. Spet je padla v klerikali-
stično Cerkev.
Pri nas bo enako. Ko in če bo Cer-
kev čez 50 ali 100 let morda spet
vstala v Evropi, če bo padla v
triumfalno Cerkev, kakršna je bila
do druge svetovne vojne in še ma-
lo po njej, bo katastrofa. Če nas bo
pa to, kar se danes dogaja, izučilo
in bomo postali Kristusova Cerkev
kot iz prvih časov krščanstva, po-
tem bo vse imelo smisel. Ko se bo
to zgodilo, bi rad, da bi iz 12 apo-
stolov, ki bodo ostali na svetu od
milijarde kristjanov, zrasla spet
enaka Cerkev, kakršna se je rodila
pred 2000 leti. Ne samo zato, ker
me močno podpira vera v Kristu-
sovo obljubo “Jaz sem z vami vse
dni do konca sveta”, ampak tudi
zato, ker ne verjamem, da bo Cer-
kev propadla, saj ima vendarle kar
precej dobrih celic. Zato sem pre-
pričan, da bo obstala. Japonska je
bila, po preganjanju jezuitov v 17.
stoletju, 200 let brez duhovnikov.
In ko so se duhovniki vrnili, so
našli živo Cerkev. Laiki so trdno
verovali in jo ohranili. Pri nas bo
enako. Prav brez duhovnikov ne
bomo nikdar ostali; morda bomo
dosti bolj redki, morda bosta 2 ali
bodo 3 za vso deželo, pa nič hu-
dega! Prepričan sem, da bodo ne-
katere krščanske skupnosti le osta-
le. Morda se bomo vrnili v kata-
kombe, ne vem. Morda bodo
uničili tudi Vatikan, kot nekateri
obljubljajo. Zame to ni nič hude-
ga... Če uničijo baziliko sv. Petra,
mar uničijo našo vero?! Po mojem
bi to našo vero samo utrdilo! Do-
brine, ki jih je Cerkev morala imeti
v preteklosti, so nam danes v bre-
me.
Ratzinger pravi, da gremo v čas
majhnih krščanskih skupnosti. Te
tudi danes držijo pokonci krščan-
stvo. Župnije imajo štete ure. Gi-
banja bodo ostala, združenja in
družbe! To je danes živo v Cerkvi.
Gibanje pa zraste okrog liderja.
Ostale bodo župnije, kjer je lider,
ne pa kateri koli krajevni župnik.
Danijel Devetak
“Če uničijo baziliko
sv. Petra, mar uničijo
našo vero?! ...
Dobrine, ki jih je
Cerkev morala imeti
v preteklosti, so nam
danes v breme.” 
“Rešili se bomo, če
bomo dali mladim
čas zase.” 
“Človeku v potrebi 
ne smeš odkloniti
vode in kruha.” 
foto dpd
Kristjani in družba24. septembra 20154
Msgr. Renato Podbersič na kvatrnici na Mirenskem Gradu 
“Biti begunec je tudi 
naša usoda!”
  hudih časih so
naši predniki po-
sebno zvesto častili
Žalostno Mater božjo. K
njej se še vedno radi zate-
kajo ljudje iz naših vasi,
zlasti ob Vipavi, saj je sve-
tišče na Mirenskem Gradu
posvečeno prav njej, ki
goduje 15. septembra.
Njen praznik vsako leto
svečano obhajajo na tretjo
nedeljo v septembru, na
kvatrnico. Praznik s kra-
marji in stojnicami je v
preteklosti trajal več dni,
v skrajšani obliki se je
ohranil do danes. Letos so
jo Mirenci in verniki iz bližnjih krajev, tudi iz Go-
rice, obhajali v nedeljo, 20. septembra. Popoldne
so bile pete litanije Matere božje, ob 16. uri pa sveta
maša, ki jo je kot go-
stujoči duhovnik vo-
dil msgr. Renato Pod-
bersič. V homiliji je
povedal, da je med fo-
tografijami o prvi sve-
tovni vojni v muzeju
v Roveretu nedavno
videl naravnost pre-
sunljiv posnetek: Ma-
ti božja z Mirenskega
Gradu tedanje cerkve
je bila zadeta v srce;
vanj je morda priletel
drobec granate in ga
dobesedno preluk-
njal. “Čudovita du-
hovna slika, ki po-
kaže smisel tudi da-
našnjega praznika”,
je dejal pridigar. V
slovenskem izrazoslovju je eden najlepših izrazov
za t. i. Marijo sedem žalosti ali trpečo Marijo -
“sočutna Marija”. Pobožnost k Žalostni Materi
božji ima korenine v srednjem veku, v 7. stoletju,
ko so se množice ljudi - zaradi vojnih grozot ali
kužnih bolezni - začele obračati k Mariji s prošnjo,
da bi tudi ona, ki je v številnih trenutkih svojega
življenja trpela žalost, pomagala ljudem v stiski.
“To je instinktivna želja vsakega človeka, od otroka
do najstarejšega med nami”. Temelji te pobožnosti
so biblični, zato pravimo tudi “Marija sedem žalo-
sti”. Prva je Simeonova prerokba, da bo njeno
dušo presunil meč bolečin. Drugi meč je beg v
Egipt pred morilskim Herodom. “Beg pred Hero-
dom pomeni begunstvo”. Prav letos praznujemo
100 let, odkar so naši predniki začeli odhajati v
begunstvo. “Vsak po svoje, v razne kraje”, pot jih
je zanesla po vsej Sloveniji. “Različno so se znašli”:
nekateri so trpeli tudi “zasramovanje, zmerjanje,
podcenjevanje, številni so bili lepo sprejeti, kot
opazujemo danes, ko neverjetne množice begun-
cev prihajajo počasi in vztrajno v naše kraje”. Tudi
Marija je izkusila bolečino begunstva, ko je bežala
pred Herodom, da ji ne bi umoril Sina. “Kako naj
mi odgovorimo na vprašanje begunstva”? Lahko
se obnašamo, kot to delajo številne države, ko
pošljejo begunce naprej, kot npr. Madžarska, “ki
je pozabila, da je leta 1952 iz Madžarske pred ru-
skimi četami odšlo nad 200 tisoč beguncev”? Po-
mislimo na druge, ki danes postavljajo mreže in
zidove okrog svojih držav, da bi se rešili begunske-
ga vala...
Najlepša slika je pomoč beguncem, ki jo dajejo do-
brodelne organizacije, Karitas, Rdeči križ in števil-
ne druge po raznih evropskih državah. “Biti begu-
nec je tudi naša usoda”! Nismo tu postavljeni za
vse večne čase, “smrt je tista, ki nam narekuje, da
poderemo šotor svojega begunstva in odidemo v
večnost”.
Številna druga vprašanja so zaobsežena v Žalostni
Materi božji. Mašnik se je z
močnimi mislimi ustavil še pri
tretji žalosti, ko se je Jezus izgubil
v templju in ga je Marija z
Jožefom tam iskala in tudi našla.
“Njej ni bilo vseeno, kje je njen
Sin. Matere in očetje, spremljate
vaše sinove? Kod hodijo? Ali ho-
dijo samo po svetni poti ali tudi
po duhovni? Ali hodijo po poti
dozorevanja ali po poti izgu-
bljanja, v zasvojenosti vseh vrst”?
Kakor hitro dvignemo roke od
problema vzgoje otrok, se začne-
jo širši problemi naše družbe,
težave, ki družbo pretresejo v te-
meljih. Pozabljamo, da je skrb za
vzgojo otrok glavna starševska
dolžnost, poleg ohranjanja vere.
“Pozabljamo, da je otrok drago-
cenost”. Ni vseeno, ali imaš ene-
ga ali več otrok ali pa nobenega. Imeti otroke po-
meni “vlagati silne energije v vzgojno delo”. Glav-
na stvar ni ne služba ne standard ne izleti na druge
konce sveta, “ampak skrb za otroka”. Naši veliki
svetniki, kot so Slomšek, Baraga, Gnidovec, nam
govorijo, da “je potrebno vzgojiti vernega človeka,
kajti vera pomaga držati gor dom in domovino”.
Četrta Marijina bolečina je, ko je srečala Sina,
obloženega s križem. Peta, ko so dvignili Jezusa na
križ; šesta, ko so mrtvega Jezusa sneli s križa in ji
ga položili v naročje. “Te tri meče lahko združimo
v enega, to je meč trpljenja, meč križa. Kdo od nas
ga ne bi rad vrgel s svojega hrbta in živel svetlo,
sončno”? Vendar Jezus je izbral pot križa in, “ka-
mor gre učitelj, gremo tudi učenci”. Preden širimo
ta evangelij križa, “ga moramo tudi sami nositi.
In križev ne manjka”. Križi niso zato, “da bi nas
zabili v zemljo”, ampak zato, da se očiščujemo, da
plemenitimo naše osebno življenje in našo
družino; da delamo družbo bolj dojemljivo za
vrednote,
kajti “križ
prečiščuje
naš pogled”.
Zadnji meč je
Marija
doživljala, ko
so Jezusa po-
ložili v grob.
“Smrt ni pri-
jetna sopot-
nica”, nešte-
to svojcev
smo pospre-
mili v grob...
Toda “smo sprejeli smrt kot sopotnico? Smo spre-
jeli Marijo, ki je znala tudi v smrti videti rešitev,
ker je gledala čez grob, na vstajenje”? Praznik Žalo-
stne Matere božje je to: “Svetla popotnica za vsa-
kega izmed nas, ne žalost ne zapiranje v svoj boleči
jaz, v svojo žalost, ki klije globoko, ampak
prečiščen studenec, ki nam preko križa kaže pot k
vstajenju in v našo srečno večnost”. Gorje človeku,
ki nima prihodnosti, ki se zasidra zgolj v sedanjo-
sti, je sklenil svoje misli msgr. Podbersič.
Praznovanje se je nadaljevalo pred cerkvijo, kjer
so vedno gostoljubni domačini v lepem poznopo-
letnem popoldnevu ponujali slastne palačinke in
pijačo, zraven pa tudi lep Vincencijev koledar, s
katerim ljudje lahko podprejo delo prostovoljcev
Vincencijeve zveze dobrote z brezdomci in ljudmi
v stiski. / DD
V
Cerkveni in družbeni antislovar (3)
C kot CENA
  okrat sem imel kar nekaj
težav in preglavic pri iskanju
primernega gesla, primerne
besede, ki bi se začela s črko –c, a
sem jo naposled le našel. Pa ni
težava v tem, da tovrstnih besed ne
bi bilo, težava je bolj v tem, da mo-
ram najti neko aktualno povezavo,
kako vsebino, ki bi lahko služila kot
podlaga za razmišljanje. Naposled
sem našel neko zanimivo novico
iz Azije, natančneje iz Kitajske, kjer
se sedaj spopadajo s težavo prema-
jhne rodnosti in z njo povezanim
staranjem prebival-
stva. Cena, ki jo Kitaj-
ci plačujejo. Povsod se
namreč sprejemajo
neke odločitve, in si-
cer na različnih rav-
neh – od tiste osebne
pa do politične oz.
državne ravni,
odločitve pa tudi ima-
jo vedno neko ceno
ali davek, ki ga je pač
treba plačati. So neke
posledice, ki jih
odločitve prinašajo, te
posledice pa potem že
marsikaj povedo tudi o tem, ali so
bile sprejete odločitve pravilne ali
ne. Kitajska politična odločitev, ki
velja že več desetletij, pa je pripel-
jala do omenjene cene, ki jo v tej
ogromni azijski deželi plačujejo, je
najbrž vsem znana – sprejeta je bila
leta 1978, v veljavo pa je stopila 18.
septembra 1980. Govorimo seveda
o t. i. “politiki enega otroka”, ki jo
je želel, spodbujal in tudi dosegel
politični vrh pod vodstvom Deng
Xiaopinga, vendar so v tej smeri
razmišljali že pod vodstvom Mao
Zedonga, čeprav je vsaj do leta
1970 le-ta menil drugače. Mao je
namreč bil prepričan, da naraščan-
je prebivalstva krepi državo,
začenši z omenjenim letom, pa so
vendarle državljane začeli spodbu-
jati, naj se poročijo čim kasneje in
naj imajo po največ dva otroka.
Čeprav je v resnici rodnost začela
strmo padati, so se kitajski voditelji
vseeno dali prepričati od zahodnih
teorij o prenaseljenosti, ki naj bi
sčasoma pripeljala do prave kata-
strofe v vseh ozirih, seveda bi to
državo omajalo, česar pa si kitajski
politiki niso smeli dovoliti. Tako se
je za politiko zmanjševanja rojstev
zlasti zavzel Song Jian, eden od po-
litičnih voditeljev. Ta je stopil v stik
T s svetovnim gibanjem omejevanjarojstev, prebral številne tovrstneknjige in študije, nazadnje pa s po-
močjo skupine matematikov
izračunal, da bi bilo idealno število
prebivalcev Kitajske 700 milijonov
ljudi, s “politiko enega otroka” kot
enim od glavnih orodij (orožij?) pa
bi to raven predvidoma dosegli do
leta 2080. Tudi na tem področju so
se tako šli Kitajci t. i. plansko go-
spodarstvo, kot radi počnejo pri-
padniki ideologij, so to naredili z
natančnimi shemami, vendar pa
spet očitno niso računali z re-
sničnostjo. Če se imenuje mladin-
ska postna akcija Resničnost je
lepša, kar seveda v tem primeru
velja, saj se brez uporabe pametnih
telefonov lahko bolj posvetimo
medčloveškim odnosom, pa se je
na Kitajskem resničnost pokazala
v vsej svoji krutosti. K pametnim
telefonom, zlasti pa k njihovi ceni,
kmalu pridemo spet. Posledice
sprejetih zakonov so pripeljale do
tega, da so se na Kitajskem znebili
deklic v korist dečkov, za kar so se
posluževali vseh mogočih sredstev
– od več deset milijonov (morda
celo več sto milijonov) splavov, tu-
di prisilnih, pa do pobijanja novo-
rojenih deklic. Več milijonov
moških tako ostane brez vsake
možnosti, da bi našli žensko, s ka-
tero bi si morda ustvarili družino
ali z njo vsaj imeli otroka (samo
enega, seveda!), to število pa ne-
zadržno narašča iz leta v leto.
Čeprav naj bi v komunističnih
deželah veljala enakost med sloji
ljudi, pa so seveda nujno eni bolj
enaki od drugih, kar pomeni, da so
bolj privilegirani, do česar je na Ki-
tajskem zlasti pripeljal ekonomski
“bum” v 90. letih 20. stoletja. Na
novo izoblikovani bogati sloj je se-
BOG JE VIDEL
Svetopisemski opis stvarjenja nima name-
na, da bi podal znanstveno razlago, ampak
je predvsem simbolično in duhovno raz-
mišljanje o stvarjenju sveta in človeka. V
ospredje stopa duhovniško izročilo iz 6.
stol. pred Kristusom, ki predstavlja delo
stvarjenja kot liturgični teden. Bog je umet-
nik, ki uživa nad tem, kar je ustvaril. Ustva-
ril je luč in videl, da je dobra, prav tako je
ločil kopno od morja in videl, da je dobro,
ustvaril je živali v morju, rastline in druge
živali. Samo pri drugem dnevu, ko je ustva-
ril nebesni oblok in ločil vode nad oblo-
kom od vod pod oblokom, ne govori, da je
bilo dobro in lepo.
Bog je bil torej vesel svojega stvarjenja. Le-
pota in dobrota nista nekaj nebistvenega v
stvarjenju, ampak spadata k samemu bistvu
stvarjenja. Stvarstvo je dobro in lepo, ker
odseva prisotnost Njega, ki ga je ustvaril in
ga ohranja pri življenju. Za ljudi, vernike, je
pomembno, da ga občudujemo, sprejema-
mo kot dar in razvijamo.
Vrhunec stvarjenja je človek, ki je ustvarjen
po podobi Boga. Njegova naloga je, da po-
stane duhovnik in kralj, ki daje Bogu slavo
v vsem, kar obstaja. Starozavezni preroki so
grajali vsako obliko malikovanja, ki je sla-
vljenje ustvarjenih stvari in ne Boga. Člo-
vek je odvisno bitje in ne more biti v sre-
dišču dogajanja brez Boga. Vse v življenju je
dar in ta zavest mora preiti v odnose in širši
način razmišljanja.
Kjer pa so ljudje začeli zanemarjati to du-
hovniško vlogo in častiti svoje sebične kori-
sti, je nastala kriza okolja in se je porušil
odnos z Bogom. Zato je pomemben napor
za nov, celovit odnos do narave, ki ne bo
prišel drugače kot z duhovnim odnosom
molitve, premišljevanja in mistike. Zahod-
no krščanstvo je žal izgubilo smisel za to
povezavo, na Vzhodu so ohranili sposob-
nost za povezavo vsega ustvarjenega z vsta-
lim Kristusom. Kljub temu je še vedno po-
membno, da daje človek imena vsemu bi-
vajočemu in odkriva duhovno bistvo stvari.
Zato je še vedno duhovnik in kralj stvar-
stva, ki skrbi za njegov razvoj in ga usmerja
v nove odnose darovanja. Pomembno je za-
vračanje egoizma in sebičnih pogledov. Bog
je videl, da je stvarjenje v svoji zasnovi do-
bro in tako mora tudi ostati še naprej. Kri-
stusovo odrešenje pomaga osvobajati se-
bičnosti in brezizhodnosti. Odnos vernika
do stvarjenja je v slavljenju in zahvaljevan-
ju, ki prehajata v povezovanje Božjega in
človeškega, kar je nova krščanska kultura.
Papež Frančišek nas vabi k njej v novi
okrožnici o ekologiji.
GLEDATI SKOZI POGLED (1) Primož Krečič
veda bil, in je še vedno, pripravljen
porabiti velikanske vsote denarja,
da bi si zagotovil otroka po svoji
meri, kar pripelje do znanega sce-
narija z umetnimi oploditvami, s
tovrstnimi klinikami, “najeman-
jem maternic” revnejših prebivalk
s strani bogatih … Otrok je tako po-
stal tržno blago in ima svojo ceno,
dobro ceno pa očitno imajo tudi
potrebne “surovine”, ki so - žal mi
je, a tako je treba reči – za proizvod-
njo otroka potrebne. V našem pri-
meru govorimo o moški semenski
tekočini, za katero bolnišnica Renji
v Shanghaju in semenska banka v
mestu Wuhan ponujata kar okrog
700 evrov za 40 ml produkta. Pa
smo pri pametnem telefonu in nje-
govi ceni – toliko naj bi namreč na
Kitajskem stal
novi Applov
iPhone6s. Kot
marsikje po sve-
tu je tudi na Ki-
tajskem ta izde-
lek izredno
zaželen, morda
še bolj kot dru-
god. Tako sta se
dve kitajski se-
menski banki
domislili zanimi-
ve reklame, kako
priti do omenje-
nega pametnega
telefona, ki ima pač svojo ceno. Za-
devo so odgovorni možje (če tako
rečemo) dali na močno popularno
socialno omrežje na Kitajskem
“WeChat”, v štirih dneh pa je za-
devo videlo 400 tisoč ljudi, drugih
rezultatov žal ne poznamo. Re-
klamni moto, ki ga v angleščini
lahko preberete na fotografiji, pa
pravi: “Ni ti treba dati stran ledvice,
da bi si kupil iPhone6s – dovolj de-
narja si lahko zagotoviš tako, da da-
ruješ spermo”. China Daily je
namreč res poročala o dveh Kitaj-
cih, ki sta ponujala ledvico za pril-
jubljeni “smartphone”. Zanimivo
so se na kampanjo negativno odz-
vali nekateri kitajski študentje me-
dicine, ki pravijo, da gre za goljufi-
jo, saj je “narobe uporabiti mikav-
nost pametnih telefonov, da bi
spodbudili nove donacije moškega
semena”. Da je narobe, v redu, me-
ne in še koga pa bolj zanima,
najbrž tudi Kitajce, ali se splača. Če
sprejmemo to, da postane človek
tržno blago, industrijski proizvod,
ne pa sad ljubezni odnosa med
moškim in žensko, potem se
splača. Zanimivo pa bo videti,
kakšna bo cena tega početja - pa ne
le na Kitajskem.
Andrej Vončina
Msgr. Renato Podbersič
Praznovanje po maši
Kristjani in družba 24. septembra 2015 5
Snemanje mask
“Pomagajte mi, da bom
vedno bolj vaš brat!”
  alo predrzen naslov,
pa vseeno drži. Ban-
jaluški škof dr. Franjo
Komarica je predstavil svojo
knjigo z naslovom Ljubav. Sila.
Domišljatost. – Skidanje maski
– Ljubezen. Moč. Iznaj-
dljivost. – Snemanje
mask. Izšla je sicer že lani
v nemškem jeziku, preve-
dena pa je tudi v an-
gleškega. Delo je razgo-
vor med škofom in
nemškim novinarjem,
diplomiranim verskim
pedagogom Winfriedom
Gburekom, ki se že veliko
let poglablja v razmere v
BiH. Delo je prepleteno z
vprašanji in odgovori in
nas seznanja s polprete-
klo zgodovino, sedanjim
stanjem in prihodnostjo,
kot jo vidi škof. Ta najprej
poudarja, da je papež, ko
je obiskal Sarajevo, prišel
v državo, ki jo je po dvaj-
setih letih – toliko je od
tedaj, ko se je tu nehala
vojna – dobil še vedno
razdeljeno, brez prave perspek-
tive, in kar je najbolj žalostno
– državo med vzhodom in za-
hodom, ki je po daytonskem
sporazumu leta 1995 razdelje-
na na dve državi. Na papirju je
to suverenost, v resnici pa je
nerazdeljiva. 49% prebivalcev
Bosne in Hercegovine živi v
Republiki srbski, 51% vsega
prebivalstva pa živi v skupni
bošnjaško-hrvaški federaciji. Z
daytonskim sporazumom in
ustanovitvijo Republike srbske
niso samo legalizirali etnično
čiščenje, ampak se je ob tem
tudi ustvaril kantonski aparat,
ki ga Evropa ne pozna. Da-
našnja stvarnost Bosne in Her-
cegovine je žalostna. Dayton-
ski sporazum je narejen na ne-
M poštenju, ker je srbsko invazijov BiH nagradil, prebivalce pakaznoval. Pred vojno je bilo
31% vseh prebivalcev Srbov na
celotnem ozemlju BiH. Z day-
tonskim sporazumom so Srbi
dobili 49% celotne Bosne in
Hercegovine v Republiki
srbski.
Danes, 20 let po koncu voj-
ne, še vedno manjka poli-
tična volja za skupno
državo. Daytonski sporazum
(1995) ni bil nič drugega kot
“modus vivendi” – “način
življenja”, hitra začasna
rešitev, da se prekine vojna.
Škof Komarica postavlja zelo
drzna vprašanja in odgovar-
ja nanja. On ne verjame, da je
bila vojna v BiH načrtovana v
Beogradu, Zagrebu ali Saraje-
vu, ampak jasno poudarja, da
so bile v ozadju velesile. Pred
vojno je na ozemlju BiH živelo
12.000 katoličanov, po pregan-
janju in etničnem čiščenju jih
je sedaj (2014) samo 3000 v ce-
li banjaluški škofiji.
Ponovno poudarja, da je zanj
prava skrivnost, da je vojno
preživel. Ves čas je bil kot lev
na preži, da je ščitil svoje ver-
nike. 231 dni je bil po uka-
zu srbske policije v hišnem
priporu. Ves čas vojne je
pozival Hrvate, naj ne
vračajo slabo za slabo. Da
Hrvatje z banjaluškega po-
dročja niso v tem času
uporabljali orožja, je ško-
fova zasluga. Hrvatje so
kljub vsemu morali zapu-
stiti področje Banjaluke,
ker so tako želeli močnejši,
kar so odločili že pred voj-
no.
Ko je škof potoval po svetu,
da bi spregovoril o resnici,
je povsod, kjer je bil, nale-
tel na cinizem politikov, in
to v New Yorku, Parizu,
Londonu in Berlinu. Za
njegovo hrabrost so ga leta
2004 celo predlagali za No-
belovo nagrado za mir. Tu-
di danes, 20 let po vojni, se
bori za pravice, ki so teptane,
še zlasti za vračanje Hrvatov na
njihove domove, čemur pa
srbska oblast nasprotuje in to
tudi preprečuje...
Vsi duhovniki banjaluške ško-
fije so med vojno ostali na žup-
nijah, pa čeprav so jim cerkve
porušili. Duhovniki so bili
močna opora ljudem. S tem so
dokazali, da, če živijo evangel-
jsko sporočilo, je to provokaci-
ja za okolje, v katerem živijo. V
predmestju Banjaluke so srbski
vojaki požgali cerkev sv. Tere-
zije Deteta Jezusa, ubili župni-
ka Filipa Lukendo in redovnico
Cecilijo Grgić, potem pa ju
vrgli v gorečo hišo. Pri obnovi
so dobili nepoškodovane relik-
vije sv. Terezije, kar imajo za
čudež. Zato je ta cerkev postala
romarski kraj. Vse to nam spo-
roča, kako je bila pri kato-
ličanih v BiH ljubezen
močnejša od sovraštva in na-
silja.
Kljub vsem zaprekam škof dela
in se trudi. Tako je pomladil
trapistovski samostan Marija
Zvezda, ki ga je ustanovil leta
1869 Franz Pfanner iz Vorar-
lberga. To je bil še čas, ko je bi-
lo to ozemlje pod otomansko
oblastjo. V najbolj cvetočem
obdobju je samostan imel 250
menihov, ki so se poleg samo-
stanskega življenja ukvarjali z
obdelovanjem lesa, mlinar-
stvom, imeli so svojo elektrar-
no pa tudi proizvodnjo sira in
piva. Danes v tem samostanu
živijo trije redovniki. Skupaj s
škofijo in Karitas so uredili več
stvari, med drugim Dom za
starejše, obnovili so vinograde,
uredili naprave za bio-plin, po-
stavili govejo farmo in sirarno,
v kateri se pripravlja sir trapist.
Na področju šolstva so v Ban-
jaluki odprli katoliško gimna-
zijo. To je multietnični labora-
torij, saj jo obiskujejo dijaki ra-
zličnih veroizpovedi. Največ je
Srbov – 80%, ostali so kato-
ličani in muslimani.
Hrvaški prevod te knjige iz
nemščine nas opozarja na
žrtve laži, nepoštenje, pre-
ganjanje kristjanov v ban-
jaluški škofiji. Namen knji-
ge je spoznati stanje,
takšno, kot je bilo in je da-
nes, pa tudi, kaj vse se je v
resnici dogajalo v ozadju fron-
te.
“Bog nam ni dal duha bojazlji-
vosti, ampak duha moči, lju-
bezni in treznosti. Pomagajte
mi, da bom vedno bolj vaš
brat”! končuje škof Komarica.
Ambrož Kodelja
Papež v Vatikanu namestil prvo družino
sirskih beguncev
Papež Frančišek je v petek, 18. septembra, v Vatikanu nastanil
prvo od dveh sirskih družin, katerih sprejem je napovedal.
Krščanska družina iz Damaska se je vselila v stanovanje nedaleč
od bazilike svetega Petra. Člane družine - očeta, mater in njuna dva
otroka - je sprejela župnija svete Ane, njihova identiteta pa bo ostala
skrita, dokler italijanske oblasti ne odločijo o njihovi prošnji za azil,
so pojasnili v Vatikanu. Pripadajo sicer melkitski grškokatoliški
cerkvi. Družina je v Italijo prispela 6. septembra, na dan, ko je
Frančišek pozval vsako od 120.000 katoliških župnij v Evropi, naj
sprejmejo po eno begunsko družino.
Papež Frančišek je dal dovoljenje za prvo
studijsko snemanje v Sikstinski kapeli
Papež Frančišek je izdal posebno dovoljenje za prvo studijsko
snemanje v Sikstinski kapeli. Hišni zbor Sikstinske kapele je v njej
posnel album Cantate Domino, na katerem so skladbe, ki so jih
posebej za omenjeni zbor v obdobju renesanse napisali Palestrina,
Lassus in Victoria. Album vključuje tudi dva gregorijanska korala in
prvi posnetek originalne različice Allegrijeve skladbe Miserere.
Skladbe so odpeli v latinščini, tako kot so si to zamislili skladatelji.
Zbor Sikstinske kapele sestavlja 20 odraslih pevcev in 30 dečkov.
Dirigira mu Massimo Palombella, ki je po snemanju poudaril, da je
zbor studijski album posnel po intenzivnem študiju nabožne glasbe
v renesansi. Sikstinska kapela je v Apostolski palači, uradni papeževi
rezidenci v Vatikanu. Album so posneli s pomočjo priložnostnega
studia, ki ga je zgradil Deutsche Grammophon. Pri snemanju sta
med drugimi sodelovala italijanska operna pevka Cecilia Bartoli in
italijanski zborovodja Roberto Gabbiani. Papežu Frančišku bodo
izročili prvo kopijo albuma, ki bo izšel 25. septembra.
Kratke
Rožmanov proces – 22. avgusta 1946
“Izjava Ivanke Tomšič”
  odpisana Tomšič Ivanka,
mati pokojnega narod-
nega heroja Toneta
Tomšiča, podajam o g. kne-
zoškofu ljubljanskem dr.
Rožmanu Gregoriju sledečo iz-
javo:
Kot mati komunista, ki je za
svojo idejo na podlagi sodbe
presedel v Sremski Mitrovici 4
leta robije, poleg tega pa bil še
neštetokrat aretiran in bil v
raznih sodniških preizkoval-
nih zaporih in ki je nazadnje
tudi padel pod okupatorskimi
streli, sem imela že od leta
1929 polnih 13 let priliko opa-
zovati borbo komunistov in
njih trpljenje in neštetokrat mi
je bilo usojeno, kot morda ma-
lokateri materi v Jugoslaviji, da
sem jih pomagala reševati iz
njih težkih položajev, saj sem
ob vsaki gladovni stavki preje-
la brzojavke iz Sremske Mitro-
vice, naj pridem tja in poma-
gam intervenirati, ker je po-
moč nujna. Pri teh opravilih
sem imela mnogokrat pri-
ložnost, spoznati ljudi, ki so
nam šli radi na roko, kakor tu-
di take, ki bi nam lahko poma-
gali, pa so nas brutalno napo-
dili. Pri dr. Rožmanu sem opa-
zila, da ga je šteti med ljudi
prve vrste, da ima, dasi kot du-
P hovnik oznanja in razširja ver-ske ideje, srce tudi do komuni-stov in da vidi tudi v njih ljudi,
dasi so mu idejno nasprotni.
Ko je l. 1932 izbruhnila v
Sremski Mitrovici gladovna
stavka, nas je policija obvestila,
da grozi mojemu sinu + Anto-
nu smrt od gladu. Inozemski
časopisi so že prinesli vest o
njegovi smrti. Takoj sem odhi-
tela v Sremsko Mitrovico, kjer
sem našla sina skrajno izčrpa-
nega. Vse prigovarjanje jet-
niškemu pazniku, naj vrne gla-
dujočim njih pravice, je bilo
zaman. Z grozo sem čakala z
nekim mariborskim juristom,
kaj bo. Ko sem drugi dan šla v
zapor, je stavka še trajala, neki
paznik pa mi je rekel, da so vsi
zelo oslabeli. Pred vrati so bili
zbrani svojci iz vse Jugoslavije
in težko čakali izida. Jetniški
zdravnik mi je izrazil bojazen,
da umre vseh 140 stavkajočih,
če ne končajo s stavko. On je
sicer zato nastavljen, da jim
pomaga, pa nečejo začeti jesti,
dokler ne dosežejo svojih pra-
vic. Imel je res težek položaj.
Nasvetoval mi je, da bi bilo na-
juspešnejše izredno interveni-
ranje vplivnih oseb iz do-
mačih krajev, zato naj grem k
škofu in drugim vidnejšim
osebam, naj pomagajo z brzo-
javi v Beograd, in slično. Ker
so me tudi ostali svojci jetni-
kov prosili, naj interveniram,
sem se takoj odpeljala v Lju-
bljano, kjer sem bila že drugo
jutro sprejeta pri škofu dr.
Rožmanu, ki mi je takoj prijaz-
no obljubil, da bo poslal brzo-
jav na kralja, ministrstvo in za-
vodsko upravo, poleg tega mi
je pa tudi nasvetoval, naj grem
k pesniku Otonu Župančiču, k
županu, na razne zbornice in
k raznim ustanovam in vpliv-
nim osebam, da se tako reši
140 ljudi iz objema smrti. Če
se ne bi takrat škof zavzel za to
zadevo, bi bili gotovo pomrli
in bi tako mnogim organiza-
torjem osvobodil. boja, ki da-
nes zavzemajo visoke položaje
v ljudski oblasti, kot n. pr. tov.
Boris Ziherl in dva Kraigherja,
ing. Tepina, prerana smrt pre-
prečila njihovo delovanje. Prav
tako mi je l. 1935, ko je v Mi-
trovici spet izbruhnila stavka,
potem ko so bile vse naše in-
tervencije na ministrstva za-
man, omogočil dr. Rožman s
svojim priporočilom sprejem
pri dr. Mihi Kreku, ki je nato z
intervencijo pri ministrstvu za
pravosodje dosegel ugoden za-
ključek stavke, s čimer je bilo
rešenih ca. 150 ljudi. Ko so tov.
Vido Tomšič, sedaj članico Na-
rodne Vlade Slovenije, l. 1941
okupatorji zaprli in mučili, mi
je sporočila ven, naj obvestim
tudi škofa, kako se jim godi v
zaporih. Po mojem obvestilu
je šel osebno k Grazioliju pro-
testirat proti slabemu ravnan-
ju. Ko so mojega sina + Toneta
Italijani izročili Nemcem, je
tudi posredoval, da so ga vrnili
v ljublj. pokrajino. Zvedela
sem tudi, da je pred sodbo po-
slal svojega namestnika na so-
dišče intervenirat. Po smrtni
obsodbi mojega sina pa je po-
slal pismo v Vatikan, naj po-
sredujejo za njegovo pomilo-
stitev, kar pa žal ni uspelo. Tej
izjavi prilagam tudi pismo, ki
sem ga prejela od škofa po si-
novi tragični smrti. Slišala sem
tudi, da je osebno posvaril
urednike časopisja, naj nikar
tako ne blatijo partizanov, češ,
da to ni katoliško, pa tudi tu ni
nič dosegel.
Ponavljam, da sem skozi dolgo
vrsto let imela priliko opazo-
vati škofovo dobro srce za vse,
ne glede na njih prepričanje.
Pri njem sem vedno našla ra-
zumevanje. Zato čutim
dolžnost, podati to izjavo, zla-
sti z ozirom na njegovo posre-
dovanje v zadevi gladovne
stavke v Srem. Mitrovici, kar bi
lahko potrdili tudi mnogi Beo-
grajčani, Zemunčani, kakor tu-
di dr. Bela Kuhn iz Osijeka.
Smrt fašizmu – svoboda naro-
du!
V Ljubljani 22. avgusta 1946
Ivanka Tomšič
Sv. Petra c. 38, trgovka
“Katoličani so na silo 
izgnani iz republike
Srbske, kot v Siriji 
in Iraku!”
Cerkev sv. Nikolaja v Sorici
V spomin na izginule
domačine
  nedeljo, 6. septembra
2015, je bila na pročelju
cerkve sv. Nikolaja v Sorici
slovesna blagoslovitev spominske
plošče v spomin župniku v Sorici
Francu Krašni in Filipu Terčelju,
duhovniku, profesorju teolo-
gije, publicistu, nabožnemu
piscu, pisatelju, pesniku, pro-
svetnemu organizatorju iz
Grivč, ter 24 izginulim do-
mačinom po končani drugi
svetovni vojni.
Svojci še do današnjih dni ni-
so izvedeli, kdaj in kje so um-
rli. Otrokom so bili odvzeti
očetje, ženam možje, mate-
ram sinovi. Za ugotavljanje
kakršne koli krivde niso bili
izpeljani niti minimalni po-
stopki. Svojce zaznamuje tudi
nasilen izgon 90 domačinov,
žena in otrok na Koroško v
decembru 1945. Slovesnost je
vodil kardinal Franc Rode, ki
je v nagovoru dejal: “Ta
strašna morija, ki se je zgodila
po vojni, je pravzaprav naj-
večji poraz komunistične par-
tije in bistveno omadeževanje
tistih partizanov, ki so šli z do-
bro voljo in dobrim namenov
v boj za Slovenijo. V jedru vse
to meče senco na njihov boj in lah-
ko rečemo, da ga spreminja v po-
raz, od katerega si ne bodo opomo-
gli kljub vsem opravičilom in po-
skusom, da bi izbrisali spomin na
to strašno sramoto in strašni
zločin”. Kardinal Rode je po slove-
sni sveti maši blagoslovil spomin-
sko ploščo, ki so jo odkrili predsed-
nik odbora za postavitev spomin-
ske plošče Slavko Gartnar ter Juli-
jana Gaser in Jožica Šubic. Obema
sta v otroštvu izginila očeta in obe
sta bili v decembru 1945 s svojima
družinama izgnani na Koroško.
Njihovo usodo sta delila tudi žup-
nik v Sorici Franc Krašna in duhov-
nik Filip Terčelj, ki sta se zavzela za
te ljudi in zato končala v Štulčevi
grapi v Davči. V ljudeh, ki so to
doživeli, je še vedno čutiti izjemno
bolečino zaradi neznanske krivice,
ki so jo pretrpeli, in strah pred po-
novnimi ponižanji. In še vedno so
žrtve klevetane, storilci pa nagraje-
ni že desetletja. Nihče se jim za pre-
stano gorje in krivico še ni nikoli
V opravičil. Na slovesnosti sta zbranenagovorila mag. Bogdan Vidmar,ki vodi postopek beatifikacije Filipa
Terčelja, ter predsednik SDS Janez
Janša, ki je dejal: “Kar se je zgodilo
in kar se je skrivalo, se je najprej
skušalo zanikati, ko je resnica pri-
hajala na dan, zdaj se skuša opra-
vičevati, kar je še huje”.
Mag. Bogdan Vidmar je v nagovo-
ru k spominski plošči dejal, da ne-
kateri izvensodne povojne poboje
še vedno prikrivajo, jih minimali-
zirajo in opravičujejo. “Hujši od
krivičnih obsodb, nasilja in smrti
so ignoranca, molk in izbris iz spo-
mina. Pokop mrtvih je naša civili-
zacijska dolžnost, ne glede na za-
sluge in krivdo mrtvih. Izginulih
mož žal ne moremo pokopati, ker
ne vemo, kje so njihova telesa, za-
služijo pa si vsaj skromno obe-
ležje”.
Kardinal Franc Rode se je sam
spomnil povojnega časa, ko je bil z
begunci s tega področja na Ko-
roškem. Dejal je še, “da se žrtve po-
vojnih pobojev ne spominjajo, ker
bi gojili kakršnokoli sovraštvo, am-
pak zato, da se kot narod rešimo
bremena preteklosti in si odpiramo
pot v prihodnost”.
Marija Gasser
Goriška24. septembra 20156
Preminila je gospa Marija Jež
Gospa Marija Jež, vdova Sever, je bila vse do
pred kratkim redna udeleženka bogoslužij v
cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer so se s pogrebno
mašo od nje poslovili v sredo, 23. t. m. V Bogu
je zaspala med nedeljo in ponedeljkom v go ri -
ški bolnišnici. V mesecu januarju bi dopolnila
99 let, saj se je rodila 29. 1. leta 1917. Od za -
četka štiridesetih pa vse do konca sedem de -
setih let minulega stoletja je na začetku Gos -
poske ulice z možem Mariom imela trgovino
jest vin, ki je bila več kot le trgovski obrat, prav -
zaprav kraj srečavanj. Pred kratkim jo je obiskal goriški nadškof msgr.
Redaelli in zaupala mu je, da je bila sama rojena v bližini rojstne hiše
nadškofa Sedeja, ki je bil iz Cerknega. Pripovedovala mu je tudi, da so
bili njeni stalni kupci goriški nadškofje, se pravi neposredni Redaellijevi
predhodniki. Gospa Marija je bila ena zadnjih pričevalk tiste lepe Go -
ri ce, ki jo je, žal, zabrisal čas. Hčerki Vandi, nekdanji profesorici na slo -
venskih šolah, vnukinjama Sandri in Marti ter ostalim sorodnikom
izražamo občuteno sožalje!
Zlata poroka v Štandrežu
V nedeljo, 20. septembra, je bila v Štandrežu sveta maša slovesnejša
kot po navadi. V prvi klopi sta bila zlatoporočenca Klavdija Breščak in
Rudi Šuligoj, ki sta si v isti cerkvi pred petdesetimi leti obljubila večno
zvestobo. Župnik Karel Bolčina se je ob koncu bogoslužja zahvalil zla -
to poročencema, ki sta veliko naredila in še delata za štandreško žup -
nij sko skupnost. Klavdija je svoj lepi sopran koristno uporabila za ople -
menitev bo go -
slu žja, več kot tri -
deset let je nam -
reč re dno ho dila
na kor štan dre -
ške cer kve in pe -
la tudi v Meša -
nem pev skem
zbo ru Štan drež.
Tudi Ru di je ne -
kaj let gojil zbo -
rovsko pe tje, več
let pa je poučeval kitaro na štandreški glasbeni šoli, za ka te ro je skrbel
župnik msgr. Jožef Žorž. Rudi Šuligoj pa še vedno namenja ve liko
svojega prostega časa domači cerkvi in kot “mežnar” je prisoten pri
vseh obredih. Po sveti maši so številni prisotni v cerkvi zaploskali
slavljencema in jima nato na trgu nazdravili na še mnoga zdrava in
srečna leta na skupni življenjski poti. / DP
Prihodnjo nedeljo slovesnost pred
spomenikom padlim v Podgori
V nedeljo, 27. septembra, bo pred spomenikom padlim v Podgori slo -
vesnost ob 40-letnici njegove izgradnje. Uradna predstavitev pod gor -
ske ga spomenika padlim v NOB je potekala 28. septembra 1975.
Zgradili so ga s prostovoljnim delom domačini in vanj “vgradili” več kot
4.000 delovnih ur. Nedeljsko slovesnost, ki se bo začela ob 10.30,
pri rejata podgorska sekcija partizanskega združenja VZPI-ANPI in slo -
vensko kulturno rekreacijsko društvo Andrej Paglavec, ki s tem do god -
kom obeležuje tudi 40-letnico svoje ustanovitve, v sodelovanju s Pro -
svetnim društvom Podgora. Spored bodo oblikovali mešani pevski
zbor Mirko Špacapan iz Podgore, združena moška zbora Skala iz Gabrij
in Jezero iz Doberdoba ter recitatorja Irena Breganti in Jurij Klanjšček.
Govornik bo prof. Aldo Rupel, povezovala bo Tamara Peteani. Sledilo
bo družabno srečanje na sedežu društva v ulici 4. novembra v Podgori,
kjer bodo na ogled tudi posnetki iz časa gradnje in odkritja spomenika
ter fotografije, ki prikazujejo delovanje društva Paglavec v preteklih
desetletjih.
Kratke
Slovensko planinsko društvo Gorica
Pohod na Mali Golak
  lovensko planinsko društvo
Gorica uspešno nadaljuje
pobudo Kekčeva pot (lažji
pohodi oz. sprehodi, namenjeni
otrokom in družinam), ki jo je v
lanskem letu sprožilo pod pokro-
viteljstvom Združenja slovenskih
športnih društev v Italiji z name-
nom, da se predvsem najmlajšim
članom društva ponudi možnost
aktivno preživeti prosti čas ob sti-
ku z naravo, druženju z vrstniki
ob veseli igri ter ob opazovanju
in spoznavanju zanimivosti okol-
ja, ki nas obdaja.
Mali Kekci in njihove družine ter
prijatelji so se po krajšem polet-
nem premoru ponovno srečali v
nedeljo, 13. septembra, in se od-
pravili na vrh Malega Golaka
(1495 m) na Trnovski planoti. V
prijetnem in s soncem obdanem
nedeljskem jutru so se najprej
pripeljali do Male Lazne pri Lok-
vah, od koder so po enourni ne-
zahtevni hoji prispeli do “pra-
vljične” planinske Iztokove koče
S pod Golaki. Hoja je izletnike vo-dila po lepo izpeljani gozdni ste-zi, ob opazovanju “skrivnosti” in
lepot tega prekrasnega planinske-
ga območja. Otroci se kar niso
mogli nagledati različnih vrst
gob, ki so rasle ob poti, v veliko
veselje jim je bilo tudi iskanje
brlogov in skrivališč tu živečih
gozdnih živalic … Po krajšem po-
stanku pri koči so se mali in veliki
planinci pogumno in z veliko do-
bre volje povzpeli do samega
vrha Malega Golaka, ki se ponaša
z izjemnim razgledom zlasti na
širno gozdnato Trnovsko planoto
ter na južni strani celo do
Tržaškega zaliva. Na vrhu hriba
se je nebo sicer nekoliko poo-
blačilo, zapihal je tudi rahel ve-
ter, kar pa seveda ni “odpihalo”
zadovoljstva izletnikov, da so
srečno in zdravo prispeli do cilja.
Ob občudovanju raznolike in že
nekoliko jesensko obarvane na-
rave so se pohodniki po isti poti
vrnili do izhodiščnega parkirišča
v Mali Lazni, še prej pa so seveda
ponovno obiskali Iztokovo kočo,
kjer so se posladkali s slastnimi
palačinkami! Najmlajši pohodni-
ki so se pred kočo spoprijateljili
celo s konji, ki so tam mirno
počivali po jutranji hoji s svojimi
jezdeci. Pred vrnitvijo v dolino so
si udeleženci izleta ogledali še
vhod v Veliko Ledeno jamo v Pa-
radani pri Mali Lazni (650 m glo-
boka in 4090 m dolga jama lede-
nica v Trnovskem gozdu). Kot za-
nimivost lahko povemo, da so v
Veliki ledeni jami ob koncu 19.
stoletja izrezovali 10 do 40 kg
težke kose ledu, ki so jih nato v
koših nosili na površje ter jih po-
noči z vozovi dovažali v Gorico
ali Trst, kjer so led natovorili na
ladje za hlajenje, s katerimi so ga
odpeljali na prodajo celo v daljni
Egipt.
Prijeten planinski dan je tako mi-
nil v popoldanskem času, ob za-
dovoljstvu vseh udeležencev, saj
so imeli možnost spoznati zani-
mive kraje v naši okolici ter
sproščeno preživeti praznični čas.
Fanika Klanjšček
  inuli ponedeljek, 21. t.
m., je goriški nadškof
Carlo Roberto Maria
Redaelli v spremstvu odgovorne-
ga za stike z javnostjo pri goriški
nadškofiji, Maura Ungara, v
nadškofijskih prostorih predsta-
vil pastoralno pismo z naslovom
Kdo je kristjan. Ob sebi je imel
samo italijansko publikacijo, saj
bo pastoralno pismo v sloven-
skem jeziku predstavljeno v pe-
tek, 25. t. m., v Štandrežu, ob
20.30 v župnijski dvorani Anton
Gregorčič.
“Kdo je kristjan danes je
vprašanje, ki si ga v jubilejnem
letu usmiljenja moramo posta-
viti vsi, saj vidimo, da katekizem
ne nagovarja več dovolj dobro
kristjane, kot tudi ne tistih, ki se
še vedno poosebljajo v kato-
liškem duhu, čeprav ne obisku-
jejo redno bogoslužja”, je pove-
dal msgr. Redaelli, ki je dejal, da
je njegovo pastoralno pismo v
bistvu sodobna razlaga Lukove-
ga evangelija, ki je že itak znan
po tem, da odgovarja na isto
vprašanje. Danes so se časi in mi
v njih zelo spremenili, krščansko
M občestvo se mora vprašati, v kajverjame, mora se vprašati, kdo jeJezus, v katerega verjame, v kaj
sploh verjame še današnji kri-
stjan, mora najti sodobne odgo-
vore na vedno ista vprašanja, ki
so bistvena tako za posameznika
kot za krščansko občestvo. Msgr.
Redaelli nam je hudomušno po-
kazal na svojem pametnem tele-
fonu fotografije “selfijev” nedel-
jskih birmancev z njim: “To so
časi svetega očeta Frančiška, ki
nas vse poziva k usmiljenju, h
karitativnim dejavnostim in k
preprostemu, skromnemu,
krščanskemu načinu življenja”.
Letos pa bomo vstopili tudi v ju-
bilejno leto usmiljenja, ki ga je
oklical sveti oče Frančišek, in
msgr. Redaelli je poudaril, kako
goriška nadškofija dela že veliko
za stiske beguncev in potrebnih.
V prihodnje bo naredila še veli-
ko več, in to tako, da bo dala na
razpolago, če bo to potrebno, za
begunce središče sv. Jožefa v Go-
rici, ki seveda ne odgovarja so-
dobnim predpisom za pre-
bivanje, a je lahko vseeno
dobra streha nad glavo v
primeru zime in hudih po-
treb. Prav tako bo goriška
nadškofija dala na razpola-
go prazna župnišča za po-
trebe beguncev, z njimi bo-
do seveda upravljale pre-
fekture, ker drugače Cerkev
ne more. Goriški nadškof je
naštel več kot dvajset posamez-
nih župnišč in cerkevnih objek-
tov, v katerih že po-
teka karitativna de-
javnost za potreb-
ne, kot je tudi izpo-
stavil duhovno po-
moč, ki jo nudi
potrebnim krajevna
Cerkev, poleg mate-
rialne seveda, za-
točišč, hrane,
oblek, potrebščin. V
kratkem namerava-
jo v ta namen usta-
noviti neke vrste
“oazo usmiljenja”,
kraj, kjer bodo du-
hovniki samo po-
slušali potrebne in prebežnike,
jim skušali biti v oporo. Ker je
vse več muslimanov pri nas, je
nadškof Redaelli poslal že itak
dvakratnega doktorja znanosti
in duhovnika Giulia Boldrina na
Papeški inštitut za arabske in
muslimanske študije na študij
islama. Skratka: živa Cerkev je to,
naša Cerkev!
JUP
Večdnevno praznovanje v Vrtojbi
Značilna Boreljada
  sprevodom borel, ročnih
vozičkov na dveh kolesih,
se je v nedeljo, 20. septem-
bra, končalo v Vrtojbi večdnev-
no praznovanje z raznimi prire-
ditvami domačih kulturnih de-
lavcev. Ena izmed teh je Borelja-
da, ki je imela letos poseben po-
men, saj so se s sprevodom teh
ročnih vozičkov spomnili 100-
letnice prve svetovne vojne in
tragedije beguncev, ki so bili pri-
siljeni zapustiti svoje domačije
in se zateči v razne kraje avstrij-
ske monarhije. Ta begunski val
je imel večinoma na razpolago
le ročni voziček na dveh kolesih
(borelo), na katero so lahko na-
ložili samo najnujnejše predme-
te in hrano. Drugih prevoznih
S sredstev so imeli zelo malo, sajje vojska za svoje potrebe pobra-la vozove in živino.
V sprevodu smo videli najprej
otroke iz vrtca in osnovne šole,
ki so bili največje žrtve vojne vi-
hre. Iz pogovora organizatorjev
s posameznimi skupinami smo
lahko zasledili, kaj so njihovi
predniki odpeljali od doma,
večkrat tudi predmete, ki sicer
niso bili nujni za preživetje, so
pa bili nanje posebno navezani.
Tega čudnega sprevoda so se
udeležili tudi člani Prosvetnega
društva Štandrež in na burelo
(tako ji pravijo v Štandrežu) na-
ložili razne predmete in tudi ko-
koši. Ob bureli so vlekli tudi vo-
ziček, v katerem je bil dojenček.
V zadnjih letih se je sodelovanje
med Štandrežci in Vrtojbenci ze-
lo okrepilo in skupno so izvedli
kar nekaj prireditev.
Boreljade so se udeležili tudi
predstavniki pobratenih občin iz
Medeje in Hodiš na Koroškem.
Korošci so ob predstavitvi svoje
borele zapeli tudi slovensko na-
rodno. Nekatere skupine so bile
kar številne, tako da so lahko tu-
di zaplesale v narodnih nošah.
Sprevodu sta sledila uradni del
pobratenih občin in kulturno
zabavni program.
DP
P. Peter Lavrih na srečanju pod lipami
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič vabita 24. septembra na srečanje pod lipami,
katerega gost bo slovenski komisar za Sveto deželo p. Peter Lavrih
OFM, ki že več kot 25 let vodi romanja po bibličnih krajih v Izraelu
in Jordaniji, pred leti je tudi služboval na Sveti Gori. Spregovoril bo
o lastni življenjski poti, poslanstvu frančiškana, o biblični in nemirni
Sv. deželi, pa tudi o begunski krizi. Večer bo vodil zgodovinar
Renato Podbersič ml. Dogodek je vključen v Socialni teden, ki ga
vsako leto organizira Socialna akademija iz Ljubljane, ki skrbi za
izobraževanje, raziskovanje in kulturo s ciljem, da se ustvari prostor
oblikovanja mladih in odraslih na poti njihovega udejstvovanja v
(civilni) družbi na temelju vrednot človekovega dostojanstva,
solidarnosti, subsidiarnosti, pravičnosti in skupnega dobrega.
Program, podrobnosti in informacije je mogoče dobiti na spletnih
straneh www. socialna-akademija. si in www. socialniteden. si.
Izlet: Teharje in Huda jama
Kulturni center Lojze Bratuž, Krožek za družbena vprašanja Anton
Gregorčič in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta prirejajo v
okviru Srečanj pod lipami potovanje z avtobusom, ki bo v nedeljo,
4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev popeljal udeležence na
spominsko svečanost na Teharje. Sledil bo obisk Hude jame.
Avtobus bo odpeljal iz Gorice, za tržaške udeležence bo postanek
pri Fernetičih. O povojni moriji na Teharjah in pobitih, ki so natrpani
v Barbarinem rovu, bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič.
Informacije in prijave izključno v uradu Kulturnega centra Lojze
Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na tel.  (+39)
0481 531445 ali po e-pošti info@centerbratuz. org.
KC Bratuž in Krožek Anton Gregorčič vabita
Foto Fanika Klanjšček
Foto DP
Foto DP
Foto JMP
Predstavitev pastoralnega pisma goriškega nadškofa
Msgr. Redaelli: “Kdo je Jezus,
kdo je danes kristjan?”
Goriška 24. septembra 2015 7
Dvanajsti Okusi ob meji od 24. do 27. septembra
Velik praznik vse Goriške
  red nami je že spet naj-
večji goriški praznik, eno-
gastronomska poulična
prireditev Okusi ob meji, ki je
lani privabila v Gorico nad 450
tisoč ljudi in bo letos potekala v
mestnem središču od 24. do 27.
septembra.
Mesto ob Soči, ki bo razdelje-
no na četrti, bo spet postalo
prestolnica svetovnih okusov.
Okrog Ljudskega vrta in trga
Battisti bodo prisotni Štajerci,
Avstrijci in Francozi, na Trav-
niku Britanci, Slovenija bo na
trgu pred stolnico, Balkan v
ul. Roma in De Gasperi, Se-
verni Jadran v ul. Boccaccio,
Kitajska, Japonska, Tajska in
Indija na trgu Krvodajalcev,
ameriška vas v ul. Cadorna,
latinska vas pred občino, sre-
dozemski bazar v ul. Diaz itd.
Z več kot 350 stojnicami bo v
19 različnih “vaseh” predsta-
vljenih nad 30 držav!
Velika novost letošnjega - že
dvanajstega - praznika bo t. i.
Salon okusa (Salone del Gu-
sto) na Trgu sv. Antona: to bo
priložnost za srečanja s po-
membnimi podjetniki, izveden-
ci, časnikarji in drugimi, tudi
mednarodnimi, gosti. Posebna
gostja letošnje izvedbe Okusov,
ki bo gotovo priklicala številne
ljubitelje receptov, bo znana te-
levizijska voditeljica Benedetta
Parodi, ki bo v Salonu prisotna
na uradnem odprtju prireditve,
v četrtek, 24. septembra, ob 17.
uri, ko bo predstavila svojo zad-
P njo uspešnico Ricette in fami-glia. V petek bo ob 17.15 prejelposebno nagrado šef in “televi-
zijski kuhar” Carlo Cracco; tudi
on bo predstavil svojo knjigo, in
sicer Dire fare brasare. Častna
gostja bo tudi Tina Maze, ki bo
imela stojnico Team to aMaze
House na trgu sv. Antona: to bo
lepa priložnost za njene navi-
jače, ki bodo lahko kaj več izve-
deli o zgodovini ekipe, zmagah
in odličjih slovenske športnice.
V Salonu se bodo zvrstili okro-
gle mize, debatni večeri, glasbe-
ne točke, aperitivi pod zvezdami
itd.
Kot smo že pisali, bo Zveza slo-
venske katoliške prosvete, po
odličnem lanskem uspehu, spet
sodelovala na Okusih z velikim
šotorom v ulici Crispi tik pred
Trgovinsko zbornico. Skupaj s
stojnicami društev KD Sabotin
iz Štmavra, SKPD F. B. Sedej iz
Števerjana, PD Štandrež in
MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, ka-
terim se bosta pridružili še stoj-
nici Združenja staršev vrtca Pi-
kapolonica iz Pevme in Vinote-
ke Števerjanski griči, bodo sesta-
vili t. i. slovensko vas z raznoliko
enogastronomsko ponudbo. Su-
pervizor projekta, za tehnično
plat katerega skrbi družba Spea
Service, je predsednik SSO Wal-
ter Bandelj, praznično odprtje
slovenske vasi, na katerega toplo
vabi predsednica ZSKP Franca
Padovan, pa bo v četrtek, 24.
septembra, ob 20.30.
Na tiskovni konferenci prejšnji
teden je župan Ettore Romoli
podčrtal, da “gre za velik praz-
nik Gorice in Nove Gorice, vse
Goriške”. Potekal bo po tradi-
cionalnih tirnicah, je dejal, bo
pa širše zasnovan. “Dogodek
smo si delno prilastili”, je dejal
Andrej Markočič,
vodja kabineta
župana mestne
občine Nova Gorica,
ki je tudi zastopal
šest slovenskih ob-
mejnih občin, ki bo-
do sodelovale pri
manifestaciji.
Obrobni kraji,
kakršna je tudi Gori-
ca, lahko najdejo v
tovrstnem turizmu
uspešno obliko za
poživitev krajevne-
ga turizma, je bilo še
povedano. Sama
meja, ki je v prete-
klosti ločevala, lah-
ko postane element,
ki privlači. Posebno
živo bo letos tudi v
Raštelu, kjer bodo
vse po navadi zaprte
trgovine “zasedli” slovenski go-
stinski objekti. Župan je javno
pozval vse, ki bi se radi udeležili
prireditve, naj ne prihajajo v
mesto z avtom, ker je parkirnih
mest premalo; poslužujejo naj
se javnih prevozov, saj bo dežel-
na uprava dala na razpolago več
kot 40 posebnih vlakov, s trga
pri Rdeči hiši bo v mesto brez-
plačno vozil manjši avtobus.
  rosvetno društvo Štandrež
organizira vsako leto dva
izleta, enega večdnevnega
spomladi, drugega pa v jesen-
skem času. Za organizacijo izle-
tov in za dobro počutje izletni-
kov skrbita Vanja Bastiani in
Božidar Tabaj. Za letošnji jesenski
izlet, ki je bil 13. septembra, se je
društvo odločilo za severovzhod-
no Slovenijo, ki slovi po narav-
nih lepotah in tipičnih pridel-
kih, kot so buče, iz katerih prido-
bivajo olje, in zlatorumeno
grozdje, ki daje žlahtno kapljico.
Izletniki so si najprej ogledali ol-
jarno v Središču ob Dravi in
način proizvodnje bučnega olja,
ki poteka na popolnoma naraven
način. Bučno olje ima različne
okuse in številne zdravilne la-
stnosti. Pri nas ga zelo malo upo-
rabljamo, nekateri pa ga zelo ce-
nijo. Tudi naši izletniki so po po-
P kušnji in po prikazu značilnostibučnega olja poskrbeli, da si gabodo lahko privoščili tudi doma.
Nedaleč od slovenske me-
je je najlepše hrvaško ba-
ročno mesto Varaždin, ki
mu je Marija Terezija leta
1767 dala poseben pou-
darek in mu priznala sta-
tus glavnega mesta
Hrvaške, Slavonije in Dal-
macije. S tem je mesto
privabilo veliko plem-
stva, cerkvenih oblasti in
kulturnih ustanov, ki so
poskrbeli, da je postalo
pravi baročni biser s šte-
vilnimi zanimivostmi, od
trgov, cerkva, gledališča,
vodometov in drugih
stavb. Tudi pokopališče
velja kot posebnost vrtne
arhitekture, saj bolj spominja na
urejen park kot pa na božjo njivo.
Obvestila
V galeriji Kulturnega centra Lojze
Bratuž je na ogled do 7. oktobra
razstava slikarja Andreja Kosiča z
naslovom “Trpeča metamorfoza”.
Ogled je možen ob prireditvah ali
po domeni (tel. 0039 0481
531445, info@centerbratuz. org).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča udeležencem
izleta v Rim, da bo odpeljal
avtobus v ponedeljek, 5. oktobra,
ob 5. uri iz Gorice, s trga pred
Rdečo hišo v Italiji. Organizatorji
priporočajo točnost!
SCGV Emil Komel sprejema
vpise za novo šolsko leto. Urnik
tajništva od 9. do 12. ure in od 17.
do 19. ure od ponedeljka do
petka. Telefon 0481 532163, e-
mail info@emilkomel. eu.
Prosvetno društvo Štandrež vabi
ljubitelje gledališča, naj se
pridružijo dramskemu odseku.
Dodatne informacije na tel. 328
6669048 (Božidar) in 347
9748704 (Vanja).
Mešani pevski zbor Štandrež
toplo vabi nove pevce v svoje
vrste.
Feiglova knjižnica na Verdijevem
korzu je odprta od 10. do 18. ure
vsak dan razen ob sobotah.
Jus Vrh sporoča, da se prebivalci
Vrha lahko včlanijo v organizacijo
s pisno prošnjo, ki jo lahko
naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26,
34070 Sovodnje ob Soči - GO) ali
pa pustijo v poštnem nabiralniku
ŠKC Danica.
Romanje v Medjugorje bo od 2.
do 5. oktobra. Prvi dan odhod
avtobusa iz Rožne Doline ob 5. uri
zjutraj. Prihod v Medjugorje v
popoldanskih urah. Drugi dan
bodo na vrsti vzpon na goro
Križevac in pobožnosti. Tretji dan
bodo romarji obiskali Cenacolo in
hrib prikazanja. Četrti dan odhod
proti domu; prihod domov v
večernih urah. Slovenski in
italijanski državljani potujejo z
veljavno osebno izkaznico. Vpis pri
g. Darku 370 3201305 ali 0481
32121, za tržaške romarje pri g.
Jožetu Markuži 040 229166.
Tržaški romarji stopijo na avtobus
pri bencinski črpalki na Kozini.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev.
00386 30 325 558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega srca
in imam nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Urejena in zaupanja vredna 54-
letna gospa išče delo za čiščenje
vašega stanovanja, lahko tudi
kuhanje kosila ali odhod v
trgovino. Želela bi delati za
izobražene, spoštljive in čustveno
inteligentne osebe na območju
Gorice. Lahko pokličete v
dopoldanskem času na GSM: 041
787 506.
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40
432304.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
št. 0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 0038631478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 0038631449311.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
00386 40 575805.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 0038640484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 390244.
Sožalje
Sovodenjski cerkveni pevski zbor
izraža krščansko sožalje msgr.
Renatu Podbersiču ob smrti brata
Borisa.
Sožalje msgr. Renatu izražajo tudi
člani župnije Gabrje-Vrh Sv.
Mihaela.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 25.9.2015 do 1.10.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 25. septembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 26. septembra, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 27. septembra, ob 12. uri:
Ponovitev sobotne oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 28. septembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Novice iz naših krajev -
Obvestila in večerni vic.
Torek, 29. septembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 30. septembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet: Sv. Frančišek Asiški - Izbor
melodij.
Četrtek, 1. oktobra (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
Sprehod po ureje-
nem in čistem mestu
je pravi užitek.
Ko so se izletniki
vrnili na slovenska
tla, so nadaljevali pot po slikoviti
gričevnati pokrajini jeruzalem-
skih goric, ki so v tem času na-
jlepše in najživahnejše, saj se
začenja trgatev belih sort vina, ki
so znana daleč po svetu. Že sam
pogled na enakomerno zao-
krožene nasade vinogradov na
različnih gričevnatih sončnih
višinah je zelo vabljiv. Kot so
izletniki zjutraj pokusili razna
bučna olja, tako so v popoldan-
skih urah v tipični zidanici naz-
dravili z zlato kapljico jeruza-
lemčana in drugih vrst vina.
Za večerjo so se ustavili v Žalcu,
ki je bilo nekoč središče gojenja
hmelja, ki služi za izdelavo piva;
danes je te rastline veliko manj.
Večerjali so na tipični kmetiji,
kjer so jim, poleg odlične do-
mače hrane, prikazali tudi po-
stopke gojenja, obiranja in sušen-
ja hmelja.
Udeleženci so se veseli in nav-
dušeni vrnili domov.
DP
Izlet Prosvetnega društva Štandrež
Po poteh buč, trte in hmelja
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
POGLEJ, MOJ DRAGI FIGARO…
Glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov
Režija Emil Aberšek in Carolina Bagnati
Kulturni center Lojze Bratuž
Sobota, 3. oktobra 2015, ob 20.30
Rezervacija in nakup vstopnic na tel. št. 0039 0481 531445
ali pa na info@centerbratuz.org
Svojemu predsedniku msgr. Renatu Podbersiču
izrekamo globoko krščansko sožalje 
ob slovesu brata BORISA, 
ki ga je Gospod poklical v svoje naročje.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
Kultura24. septembra 20158
Andrej Kosič gost srečanja pod lipami v Gorici
“Ovekovečiti hočem naš prostor”
  ost prvega jesenskega
“srečanja pod lipami” v
komorni dvorani Kultur-
nega centra Lojze Bratuž
v Gorici je 17. septembra bil Andrej
Kosič. To “ni le umetnik, ampak
družbeni delavec, goriški Slove-
nec, ki z Gorico in v Gorici živi ce-
lo življenje, živi svoje slovenstvo,
svojo umetnost, navezanost in lju-
bezen do tega širšega prostora, go-
riškega, briškega, vipavskega,
tržaškega in kraškega”, je o njem
povedala časnikarka Erika Jazbar,
ki je večer vodila.
Dva dni pred srečanjem je bilo v
galeriji Kulturnega centra odprtje
“posebne razstave” z naslovom
Trpeča metamorfoza, ki je prav po-
sebna zaradi vsebin, sloga in veli-
kosti platen, je še dejala časnikarka.
O tem ciklu je avtor dolgo raz-
mišljal, je dejal. Obiskal je različne
gozdove in spomenike, povsod se
je zamislil nad bolečino ljudi, ki so
tam umrli, in njihovih svojcev. Ob
100-letnici prve in ob 70-letnici
druge svetovne vojne je hotel ne-
kako zabeležiti ta čas. Doslej je ved-
no delal akvarele in jih še dela, ker
mu ležijo. Želel pa se je - kot nekak
intermezzo - preizkusiti tudi z ol-
jem. Že pred 50 leti je sicer naredil
več slik na olje, ki jih je naslovil
Vojna, ki jo sovražim. Ob tej pri-
ložnosti je hotel nadaljevati tisto
izkušnjo.
Razstavljenih slik je 26: najstarejše,
svetlorjave, so nastale pred 15 leti.
Po premoru je slikar nadaljeval in
izpopolnjeval svoje delo. Ko je od-
kril kaj novega, je dopolnil tudi
stare slike, “da so postale take, kot
sem jih želel”. V prvih slikah so bi-
le roke, ki so iskale rešitev; nato je
Kosič prišel do bolj mehke varian-
te. Rad uporablja oljnate barve, ker
so slike več časa sveže in je lažje
dodajati sence, nianse, podlage.
Slike prehajajo od rjavih prek ze-
lenih do modrih; zadnja je modra
in bela, ki nekako ponazarja
življenje, rešitev, luč.
Namen cikla je bil razmišljanje.
“Ko obiščeš take kraje in vidiš ženi-
co s črno ruto na glavi ter rožnim
vencem v roki, ki moli, sključena
nad sabo, ter gleda v brezno, v tisti
tihoti, ko slišiš le šumenje listja in
po tleh čutiš mah, imaš posebne
občutke. To sem hotel izraziti”. Ko-
siča je presunil pretresljivi križev
pot, ki ga je za Kočevski rog napra-
vil kipar Stane Jarm, “krasen člo-
vek”. Akvarele na podobno temo,
z naslovom Nedorečeno, je Kosič
razstavljal pred 10 leti; upodobil je
očete in matere z otroki v naročju,
“kar se ponavlja danes”. V Mari-
boru sta skupaj razstavljala z Jar-
mom: Kosičeve slike s trpečimi liki
so se lepo spajale z lesenimi kipi,
“šlo je za nekak dialog med kipom
in sliko”.
Na vprašanje Erike Jazbar o tem,
kako smo Slovenci doživljali 70-
letnico konca vojne in kako osta-
jamo razdeljeni, je Kosič, ki dejav-
no spremlja družbeno in politično
dogajanje v zamejstvu in matici,
dejal, da bi morali končno le najti
resnično spravo. Zgodovinarji in
politiki naj analizirajo okoliščine,
a “čas je, da se delitve presežejo, da
bodo spoštovani tudi tisti, ki mi-
slijo drugače”. Vsi ljudje so trpeli.
“Že kot otrok sem čutil razhajanja
in stalen strah pred bombardiran-
jem, pred prihodom Nemcev ali
drugih. Doživel sem prihode škva-
dristov, ki so dali klofuto možakar-
ju, ki ni pozdravil njihove zastave.
To sem videl, to sem doživel. Videl
sem goreti vasi, ljudstvo je
kričalo”...
Primorci smo imeli neposreden
stik s fašizmom iz Italije. Vsak Slo-
venec, od delavca do izobraženca,
G od mladinca do du-hovnika, je bil protifašizmu. “Potem pa
je nastopila ideolo-
gija komunizma. Tu
je prišel razdor”.
Dokler je šlo samo
za odpor proti naci-
fašizmu, bi bili
enotni. Vmes je
prišel komunizem
in “nekateri so se
bali bolj tega kot
fašizma”. Ljudje so
vedeli za gulage in
Sibirijo... “Ideologi-
ja je propadla,
čeprav bi jo nekateri
radi obnavljali”. Da-
nes pa gre za to, da
se spoštujemo med sabo, čeprav
smo drugačnih misli.
V naslednjem “poglavju” sta se
časnikarka in umetnik pogovarjala
o genezi njegovih likovnih sno-
vanj. Kosič je začel slikati “kar zgo-
daj, bil sem še mlad mulc”. S sli-
karstvom se je začel “resno ukvar-
jati” v letih 1954-1959. Že prej je
nekaj risal, v šoli bil tudi nagrajen,
saj je bil “mogoče tudi malo am-
biciozen”.
V Gorici se je ustanovilo združenje
slikarjev APAI (Associazione pro-
vinciale artisti isontini). Kot mla-
deniča so ga njegovi člani povabili
zraven, z njimi je razstavljal mar-
sikje, med drugim leta 1961 na ve-
liki čezmejni razstavi v Novi Gorici
v sodelovanju z Zvezo prosvetnih
društev iz bližnjega mesta; razstava
se je nato preselila v Koper. V Novi
Gorici je umetnika tedaj intervju-
val mladi Demetrio Volčič, ko je še
delal za Radio Trst A.
“Sem popoln samouk in popoln
samohodec”. Združenje mu je vli-
lo pogum, bil je “sredi posebnih
in dobrih ljudi”, ki so ga lepo spre-
jeli. Preko prijateljev je tedaj razsta-
vljal tudi v Sloveniji. Dvakrat se je
srečal s Tonetom Kraljem, bil je
“krasen in preprost človek”, na Mi-
renskem Gradu in v Pevmi.
Srečeval se je tudi z Miheličem,
Goršetom in drugimi.
“Prve slike so bile popolnoma dru-
gačne”, z delom se je učil in izpo-
polnjeval vse do točke, ko je izo-
blikoval svoj osebni in razpoznav-
ni slog. “Potrebno je delo, ki daje
zadoščenje”.
V tem času je med drugim z dve-
ma akvareloma prisoten na med-
narodnem bienalu v Ajdovščini,
kjer je prisotnih 197 slikarjev iz 45
držav.
Kosič je ogromnokrat sodeloval
pri skupinskih razstavah, veliko je
imel tudi samostojnih. Posebno
ponosen je bil, ko je pri odprtju
njegove razstave pel Slovenski ok-
tet ali ko so nastopili pevci ljubljan-
ske Opere. V posebno zadoščenje
mu je tudi, da je pred leti sodeloval
pri razstavi sakralne umetnosti v
Krakovu, za katero je naslikal p.
Maksimilijana Kolbeja, ko še ni bil
svetnik.
Kosič je znan predvsem kot krajin-
ski slikar Goriške, Brd, Krasa itd.
“Tu sem rojen. Veliko sem potoval,
a lepših krajev, kot so naši, po mo-
jem ni. Ko delam, delam iz duše,
kot bi spil kozarec vode ali terana.
Čutim, kar delam. Ovekovečiti
hočem naš prostor”. Tipični mo-
tivi so tudi razdrte hiše, briške
kmečke domačije, vinogradi,
kraški ruj: “Ga ni umetnika, ki bi
lahko poslikal ruj tako lep, kakršen
je v resnici”. Čudovite so kraške va-
si, lepi so obala in otoki, “zanimiv
je Devin ali Sesljan”, mesto Trst ga
manj nagovarja, “cement mi ne
pove nič”.
Veliko zadoščenje so mu dali vitra-
ji v cerkvi rojstne Rupe. Dve celi le-
ti jih je načrtoval in snoval, izdelal
pa jih je obrtnik iz Ajdovščine. Ma-
jhen in zelo zanimiv je tudi vitraj
pod ambonom. Dva vitraja je na-
redil tudi za Kamnje, nato je to
zvrst opustil, čeprav še vedno rad
riše osnutke.
Družina Kosič izhaja iz žlahtne tra-
dicije rupenskih in mirenskih
čevljarjev. “Moj oče in vsi strici so
bili čevljarji, že prej so delali v mi-
renski zadrugi”. Ko so jo fašisti po-
slali v stečaj, se je oče preselil v Ilir-
sko Bistrico. V čevljarski delavnici
se je mladi Andrej veliko naučil.
Do četrtega razreda osnovne šole
je obiskoval italijansko šolo; leta
1943 pa je v Trnovem stopil v peti
razred slovenske šole. Kot otrok je
tedaj z močnim čustvenim nabo-
jem ljubil vse, kar je imelo opraviti
s slovensko besedo in zdravim na-
rodnim ponosom. Na Goriško se
je z družino vrnil leta 1948. “Pošte-
no in dobro smo delali in ljudje so
nas imeli radi. Vsi so vedeli, da
smo Slovenci”. V trgovino so pri-
hajali Italijani in Slovenci. “Sami
smo prišli do neodvisnosti in
nihče nas ni mogel pogojevati.
Marsikdo se je moral zaradi
preživetja prilagoditi in potuhni-
ti”... Odkar je Slovenija samostoj-
na in smo enakopravni, enako-
vredni drugim
evropskim
državam, “je od-
nos večinskega
naroda do nas
bolj spoštljiv”,
meni Kosič. “V
naši trgovini smo
vedno govorili
slovensko”. Prav
je druge spoštova-
ti in zase zahteva-
ti spoštovanje,
“narodnostno in
tudi ideološko.
Jaz te cenim, mo-
raš pa tudi ti ceni-
ti moj pogled na
svet in moj način
življenja. Ne delaj
drugemu tega,
česar nočeš, da bi drugi naredil te-
bi”.
Kosičev oče je odprl trgovino leta
1948, “ko je v Raštelu še rasla trava
sredi kock”. Zgodovinske in
družbene okoliščine so bile takrat
povsem drugačne v Italiji in Jugo-
slaviji, kjer je marsikaj manjkalo.
Komaj je sredi 50. let meja postala
bolj prehodna, “se je začelo ob-
dobje rasti. Naša sreča je bila, da
na drugi strani niso imeli nič”.
Razvijala se je trgovina, v svojih
zahtevah se je razvijal tudi kupec.
Z njim so vedno gojili “pravilen
odnos”, zaradi česar so tudi ohra-
nili veliko kupcev. “Zdaj pa je res
kriza, globalizacija je uničila vse.
Trgovska središča močno pogoju-
jejo vse. Nekdaj je bil srednji sloj,
v meščanski družbi si več zaslužil,
če si več delal, če si bil inovativen...
Zdaj so ljudje ali velekapitalisti ali
pa smo reveži vsi, ker si ne moreš
več privoščiti - skoraj bi rekel nor-
malnega - načina življenja”.
Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z
Gorico. “Naši upravitelji se niso
dovolj potrudili, da bi naredili kaj
skupnega z Novo Gorico”. Zaprtje
predora, ki je povezoval Rožno Do-
lino s središčem Gorice, je “tra-
gično”. Zaprli so ga, da bi preure-
dili Travnik... “Ko bi milijone, upo-
rabljene za dvigalo, raje porabili za
podzemno parkirišče! Takega bi
ne imel nihče! Danes se tega vsi
zavedajo”. Pridobili bi vsi pomem-
bni objekti v centru, od bank do
pošte in uradov INPS, od KBcen-
tra, lekarn in Trgovskega doma do
trgovin na Travniku in v Raštelu...
“Pa se ne zganejo! Redarji lovijo
avtomobile, da dajejo globe, to je
vse”. Za tako parkirišče obstajajo
načrti, zasebniki so celo poskrbeli
za finančna sredstva, “pa so nam
dobesedno rekli, naj niti ne lomi-
mo škatel”...
Kosič je obudil tudi spomine na
bogato versko udejstvovanje pri
slovenskih mašah v mestu: “Cer-
kev na Travniku je bila v nedeljo
zjutraj polna... Danes nas je zmeraj
manj”. Ukinjenih je bilo kar nekaj
maš. Mladi so vedno manj prisot-
ni. Včasih je bilo več “dela na
etični pogon”, saj “smo vedeli, da
je prav pomagati, delati, da gre
stvar naprej. Tega danes ni več”.
Zahod doživlja zaton, pa čeprav dr.
Edi Kovač optimistično trdi, da se
na novo rojeva. “Do tega rojstva je
pot še dolga”, pravi Kosič. Zahod-
na Evropa “je pokvarjena s komer-
cialnega vidika, nima več vred-
not”. Vzhodni del je, “upam, bolj
pošten, lahko bo zaživel in dal za-
gon celotni Evropi”. Treba bo vi-
deti, kaj se bo tu zgodilo še z
množičnim priseljevanjem be-
guncev.
O argentinskem papežu je umet-
nik rekel, da “je zelo čustven; kar
govori, je krasno, po evangeliju, to-
da mi ljudje se težko prilagodimo
tudi evangeliju. Vsakdo gleda na
svoj interes, ljudje smo egoisti, naj-
prej poskrbimo zase, potem za
druge... Lepo bi bilo, ko bi prišli
do pravičnih človeških in družbe-
nih razmer, je pa težko”.
Kaj bi Kosič danes svetoval mlade-
mu človeku? Najprej naj študira!
“Ni dovolj obrt, najprej je potreb-
na osnova”. Potem naj se zna pri-
lagoditi situaciji, “saj je veliko obrti
izginilo, so pa rentabilne. Ne mo-
rejo biti vsi inženirji”... Če je človek
delaven, ima energijo in zna izko-
ristiti vsak trenutek, bo kaj dosegel;
kdor je po značaju flegmatičen, pa
ne, trdi Andrej Kosič. / DD
Razstava del Andreja Kosiča v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Trpeča metamorfoza
   rpeča metamorfoza”
je naslov zadnje raz-
stave Andreja Kosiča v
goriškem Kulturnem centru Lojze
Bratuž. Zaokroženi cikel, ki bo na
ogled do 7. oktobra, je izraz pristne
likovne meditacije na temo večne-
ga vprašanja človekovega trpljen-
ja.
Širši publiki je Kosič znan kot slikar
akvarelist, ki si je v več kot 60-letni
predanosti tej tehniki ustvaril pre-
poznaven likovni jezik, je na praz-
ničnem odprtju 15. septembra po-
vedal umetnostni zgodovinar Saša
Quinzi. Znane so njegove krajine:
vinogradi, jase, kraške doline, hribi
in jezera, olja, vinogradi, travnate
površine in manjša naselja. Taki ak-
vareli nastajajo neposredno na od-
prtem ali v ateljeju kot notranji od-
mev in spomin na podoživljanje
narave. Odlikujeta jih barvni žar in
“T
svetloba. Govorijo o sproščajočem
stiku z naravo, za umetnika pa
predstavljajo “trenutke ustvarjalne
sprostitve, ki se jim je posvečal in
jih gojil z isto predanostjo, s katero
je skrbel za družino in trgovski po-
sel”. S tokratnimi umetniškimi de-
li Kosič preseneča, saj s tehničnega,
vsebinskega in slogovnega vidka
predstavljajo jasen odmik od
prejšnjih. Novi cikel je resnično
odraz Kosičeve vitalnosti. Vzgib za
nastanek cikla in njegov naslov se
navezujeta na globinski pretres, ki
ga je avtor doživel ob obisku po-
vojnih morišč v Kočevskem rogu.
Kosič je torej že spet našel vir nav-
diha v naravi, le da je tokrat šlo za
oskrunjeno
naravo. Kot
priča že Gene-
za, so brato-
morna na-
gnjenja žal po-
ložena v zibel-
ko človeštva;
zato je narava
prepojena s
krvjo ne-
dolžnih. Pre-
sunljive podo-
be iz Hude ja-
me so oživile
spomine na
vojna leta in
očeta, s kate-
rim sta
poromala v kraje slovenskega
medvojnega trpljenja, v bol-
nico Franjo in Gonars.
Quinzi je tudi poudaril, da se
Kosič s tem ciklom vmešča v
širši tok slovenskega sodobne-
ga likovnega ustvarjanja. Ob
70-letnici konca druge svetov-
ne vojne je bilo v matici orga-
niziranih več pomembnih
razstav na temo pokopa po-
kojnih. Izhodišče jim je bil So-
foklesov lik antične junakinje
Antigone, ki je pokopala brata
Polineika.
Kosičeva Trpeča metamorfoza je
intimno, osebno soočenje s tem
zgodovinskim poglavjem, “sveto-
pisemsko ‘vpitje’ zemlje je avtor
prenesel na območje vidnega, sko-
raj otipljivega”. Za platna velikih
dimenzij je slikar izbral oljne bar-
ve; dela odstopajo od realističnega
odslikavanja narave in se pri-
bližujejo abstrakciji, “čeprav avtor
ne prestopi praga nefigurativne go-
vorice”. Iz naravnega sveta si izpo-
soja barvno gradacijo. Osnovna
barvna paleta se od najbolj temne
do najbolj svetle preliva s platna na
platno in tako ustvarja sklenjeno
pripoved. “Vendar dela ne izžare-
vajo naravnega sozvočja”. Poteze
čopiča so tudi grobe in okorne,
izrisujejo mrežo, s
prazninami ustvarja-
jo prestreljeno
površino, v katero so
ujete bodeče žice, ro-
ke in človeške loban-
je. “S sklepnim plat-
nom slikar preseže
zgolj naravno danost
življenja, ujetega v
biološki zakon, ci-
kličnost rojevanja in
umirajanja, in odgo-
vor na bivanjsko sti-
sko nakaže v osebni
izpovedi ‘15. posta-
je’”, v izpovedi vsta-
jenja in večnega
življenja. Umetnostni
zgodovinar je svoje
misli sklenil z molitvijo kapucina
Antona Rotzetterja, da bi Bog
občestvu vseh živih in umrlih po-
daril mir, počitek in življenje.
Številne udeležence na odprtju raz-
stave in slikarja, “velikega prijatelja
Centra Bratuž”, je pozdravila pre-
sednica Franka Žgavec. Goriški
župan Ettore Romoli je pohvalil
razstavo in umetnika, ki se še ved-
no razvija in presega samega sebe.
Res prijeten kulturni dogodek je s
primernima Bachovima skladba-
ma - v začetku in na koncu - uok-
viril čelist Luca Bregant. / DD
S. Quinzi, župan E. Romoli in A. Kosič na odprtju razstave
“Sem popoln
samouk in popoln
samohodec.”
“Veliko sem
potoval, a lepših
krajev, kot so naši,
po mojem ni.”
Erika Jazbar in Andrej Kosič
Kultura 24. septembra 2015 9
44. Literarni natečaj 2015
1. Revija Mladika razpisuje XLIV. nagradni
literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno
črtico, novelo ali ciklus pesmi.
2. Na razpolago so naslednje denarne
nagrade:
PROZA
prva nagrada 500 evrov
druga nagrada 300 evrov
tretja nagrada 250 evrov
PESMI
prva nagrada 300 evrov
druga nagrada 150 evrov
tretja nagrada 100 evrov
3. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo
pretipkanih izvodih (format A4) na naslov
MLADIKA, ulica Donizetti 3, 34133 TRST,
do 1. DECEMBRA 2015. Rokopisi morajo biti
opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni
podatki o avtorju in naslov naj bodo v
zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom
ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo
deset tipkanih strani (oziroma 25.000
znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja
samo izbor najboljših pesmi (največ
deset). Tekste in šifre lahko pošljete tudi
po elektronski  pošt i  na naslov:
redakcija@mladika. com.
4. Ocenjevalno komisijo sestavljajo:
pisateljica Vilma Purič, prevajalka prof.
Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina
Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni
urednik revije Marij Maver. Mnenje
komisije je dokončno.
5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne
glede na bivališče, bo razglašen ob
slovenskem kulturnem prazniku –
Prešernovem dnevu – na javni prireditvi
in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti
Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena
v letniku 2016. Objavljena bodo lahko
tudi nenagrajena dela, za katera bo
komisija mnenja, da so primerna za
objavo.
Rokopisov ne vračamo!
Revija Mladika   ljub svojim 102 letom
je Boris Pahor še vedno
v središču pozornosti
slovenske javnosti. Avgusta le-
tos mu je namreč pripadel na-
slov ambasadorja slovenske
kulture, ki mu ga je podelila
slovenska ministrica za kultu-
ro Julijana Bizjak Mlakar, ob
isti priložnosti – torej avtorjevem vi-
sokem življenjskem jubileju – pa sta
pri Cankarjevi založbi izšli kar dve
zanimivi publikaciji. Prva je zbornik
prispevkov s simpozija o tržaški
literarni šoli, ki smo ga na stra-
neh našega tednika že predstavili
– srečanje je bilo posvečeno Pa-
horjevemu 101. rojstnemu dnevu
in 90-letnici Alojza Rebule, druga
pa italijanski prevod dela Trian-
goli rossi, ki je pred kratkim izšel
pri milanski založbi Bompiani
Editore. Zanimivo je opažati, da
je večina avtorskih del Borisa Pa-
horja v zadnjem času v italijan-
skem jeziku, kateremu sledijo slo-
venski prevodi. Marsikje je tudi
zaslediti, da italijanski mediji Pa-
horja imenujejo kar za italijanske-
ga pisatelja slovenskega jezika...
Kakorkoli že, italijanski izvirnik
in slovenski prevod sta nastala iz
avtorjevega vzgiba, da bi javnost
spomnil na trpljenje in žrtve, ki
so jih v koncentracijskih tabo-
riščih prestali predvsem politični
zaporniki, tisti, ki so na jetniški
halji nosili rdeč trikotnik. Na za-
postavljanje njihovega spomina je
avtor prvič opozoril pred skoraj pet-
desetimi leti, in sicer v delu Nekro-
pola, v katerem je zapisal, da so pa-
dli v boju za svobodo deležni spo-
mina, slave in časti, medtem ko na
taboriščnike pozabljajo. Novega za-
gona Pahorjevemu angažmaju pa je
dal tudi pred dobrim desetletjem
uzakonjeni Dan spomina na žrtve
holokavsta, ki se obhaja 27. januar-
ja, in sicer ob vsakoletni obletnici
osvoboditve taborišča Auschwitz na
Poljskem. Dan spomina obeležuje
predvsem žrtve judovskega holokav-
sta, tako da so politični zaporniki v
tem oziru znova postavljeni na ne-
kakšen stranski tir.
Knjigo Rdeči trikotniki, ki je izšla v
prevodu in pod uredništvom Tatja-
ne Rojc, je moč razdeliti na tri dele.
V prvem avtor opisuje osebno iz-
kušnjo, v drugem so našteta in opi-
sana nemška koncentracijska in
uničevalna taborišča, medtem ko je
zadnji razdelek namenjen italijan-
skim, hrvaškim in madžarskim la-
gerjem. Kot smo že dejali, je osred-
nji vzgib za nastanek dela dala ured-
nica založbe Bompiani. V delu so
objavljeni tudi odlomki iz nekate-
rih avtorjevih del, saj je Boris Pahor
taboriščni problematiki oziroma
nemškemu ujetništvu posvetil vrsto
knjig, od Nekropole, preko Zatem-
nitve, Skarabeja v srcu in Spopada s
pomladjo.
Njegova taboriščna agonija se je
pričela pozimi 1944 z aretacijo s
strani slovenskih domobrancev, ki
so ga nato izročili Nemcem. Kot
pravi avtor sam, se je pisanja lotil
po spodbudi Elisabette Sgarbi.
Krajšemu postanku v Koronejskih
zaporih oziroma sedežu SS na Trgu
Oberdan je sledila deportacija v Da-
chau, enega pomembnejših naci-
stičnih taborišč, ki je nastalo že pred
drugo svetovno vojno. Od tam je bil
avtor premeščen v Markirch, kjer so
ujetniki morali izdelovati rakete V2,
ki so kasneje uničevale angleška me-
sta, predvsem London. Največ časa
je Pahor preživel v Natzweilerju ozi-
roma Struthofu, taborišču v franco-
ski pokrajini Alzaciji, točneje v go-
rovju Vogezi, in sicer na nadmorski
višini 800 metrov. Taborišče je stalo
na terasah, zaradi njegove višine pa
so bile zime tam precej hude. Tu se
je avtor mogel pridružiti nor-
veškemu zdravniku Leifu in
začel delati kot bolničar, kar
ga je zaposlilo. Eden najbolj
pretresljivih prizorov, ki jih
Pahor opisuje, je sočasnost
rentgenskega slikanja v no-
tranjem prostoru, medtem ko
zunaj leži grmada trupel.
Taborišču v francoskih Vogezih sle-
di ujetništvo v Harzungenu, ki je bil
podružnica zloglasne Dore Mittel-
bau, kjer so ujetniki prav tako izde-
lovali rakete V2. Žalostnega slovesa
se je taborišče oprijelo predvsem po-
tem, ko so nacisti iz maščevanja za
sabotažo obesili veliko število ujet-
nikov. Svobodo oziroma prihod za-
vezniške vojske je Boris Pahor
doživel v bližini taborišča Bergen
Belsen, ki je bilo znano kot kraj, v
katerega so pošiljali že ošibele ljudi
umirat. Po koncu vojne si je v fran-
coskem sanatoriju pozdravil pljučno
bolezen oziroma jetiko, ki jo je v ta-
borišču staknil zaradi nečloveških
razmer.
Kot smo že nakazali, obravnava av-
tor – kljub temu da sam pravi, da ni
zgodovinar – še nekatera druga na-
cistična, predvsem uničevalna tabo-
rišča, in sicer Auschwitz, Sachsen-
hausen, Mauthausen itd., med nam
bližjimi pa izstopata predvsem Lju-
belj in Rižarna pri Sveti Soboti v
Trstu. Ne pozablja pa tudi na itali-
janska taborišča za Slovence – Go-
nars, Rab, Monigo, Chiesanuova,
Renicci, Cairo Montenotte, Fra-
schette di Alatri – ter hrvaški Jase-
novac in Sarvar, v katerega so
madžarski okupatorji Prekmurja de-
portirali večje število tamkajšnjih
Slovencev, ki se niso strinjali z za-
sedbo in razkosanjem svoje domo-
vine.
Primož Sturman
K
Privlačna ponudba Kulturnega doma v Novi Gorici
Pester in bogat filmski program
na Goriškem
  eptember je tu in s tem tudi začetek nove fil-
mske sezone Kulturnega doma Nova Gorica,
ki na Goriško prinaša izjemno pester in bogat
filmski program. Začelo se je razigrano, s Komedi-
jo na platnu, novim filmskim sklopom, ki ga je
oblikoval Erik Toth. Dvoje smeha polnih filmskih
večerov je že za nami, čakajo nas še trije: Pregled
slovenskega kratkega komičnega filma 29. septem-
bra, 6. oktobra sledi ena najbolj smešnih in po-
srečenih horror komedij zadnjih let Kaj počnemo
v mraku, neolepšan po-
gled na vsakdanjost
neživih, ki razkriva te-
gobe, tesnobe, sanje in
upe štirih wellington-
skih vampirjev, ter Cena
slave, tragikomedija z
mešanico socialne dra-
me, kriminalke in bur-
leske, ki bo na sporedu
13. oktobra.
Sredi oktobra pa se kot
navadno začenja abon-
majski cikel Filmsko
gledališče. Program pri-
naša 18 filmskih naslo-
vov, ki jih je izbral fil-
mski kritik in publicist
Denis Valič. “Že ob
bežnem preletu izbra-
nih del je moč opaziti,
da imamo med njimi
celo falango evropskih
avtorjev, ki so se preiz-
kušali v reinterpretaciji posameznega žanra, od
srhljivke do pustolovskega filma in vesterna, a so
pri tem še vedno izhajali iz strogo avtorskih izho-
dišč, saj se nikoli ne pustijo povsem ujeti žanrskim
konvencijam; na drugi strani pa imamo niz značil-
nih hollywoodskih produkcij, ki v težnji po avtor-
skem pristopu sežejo onkraj omejujočih okvirov
enega samega žanra in njegovih pravil. Med obo-
jimi in preostankom tistih, ki jih ne moremo raz-
deliti v ti dve skupini, se oblikujejo še druga pove-
zovanja po formalnih ali tematskih sorodnostih:
tako nas bo niz nadvse zanimivih del popeljal sko-
zi nekatere pomembne zgodovinske dogodke, dru-
gi tovrsten niz nam bo ponudil razmišljanja o
umetnikih oziroma umetniških praksah, tretji pa
o preživitvenih strategijah posameznikov pri spo-
padu z vsakdanjimi tegobami”, je o izboru zapisal
Valič. Bogat in raznovrsten nabor filmskih naslo-
vov, ki jih ponujajo slovenski distributerji, nam je
omogočil, da smo dejansko izbrali tiste, za katere
menimo, da so najboljši. Da bi si filme po ugod-
nejših, abonmajskih cenah lahko ogledalo kar naj-
več ljubiteljev
sedme umetno-
sti, smo glede
na lanskoletno
izjemno pov-
praševanje letos
ponudili kar dva
abonmajska ter-
mina: petkov in
torkov abonma.
Seveda bodo na
svoj račun prišli
tudi otroci in
mladi, ki bodo
lahko svojo do-
mišljijo hranili s
filmi, ki jih bo-
do našli v Fil-
mskem vrtiljaku
ter v okviru pro-
jekcij, vklju če -
nih v Šolski fil-
mski program.
Njim je tudi na-
menjena letošnja novost: Mednarodni filmski fe-
stival za otroke in mlade Film na oko, ki bo na spo-
redu od 3. do 7. oktobra. Seveda bomo za ljubitelje
filma pripravili tudi druge kratke zaokrožene fil-
mske cikle neodvisne filmske produkcije, program
pa sproti dopolnjujemo, zato vabljeni k redne-
mu spremljanju naše spletne strani 
www.kulturnidom-ng.si, kjer je filmski pro-
gram podrobneje predstavljen.
Vabljeni torej v našo sredino, da se skupaj s prija-
telji odpravite na pot odkrivanja najglobljega spo-
ročila lepega v filmski umetnosti.
S
Ustvarjalna moč Borisa Pahorja
Knjiga Rdeči trikotniki
in njena vsebina
Tržaška24. septembra 201510
  ledališki vrtiljak, ki ga
ob finančni podpori
Urada za Slovence v za-
mejstvu in po svetu prirejata Ra-
dijski oder in Slovenska prosve-
ta, se je lani vkrcal na gusarsko
ladjo in odplul, da bi odkril
čaroben gledališki zaklad. Ekipa
vrtiljaka se bo tako, po letu dni
plovbe, letošnjega septembra iz-
krcala na tropskem san-
jskem in skrivnostnem
otoku oddaljenega
oceana, v pragozdu ka-
terega se skriva marsi-
katera igriva živalica …
Na podlagi zgolj vi-
zualne vsebine lanske-
ga in letošnjega plakata
gledališke prireditve za otroke in
G njihove družine smo hotelizačrtati neko navidezno, ideal-no nadaljevanje obeh sezon
Vrtiljaka, ki se bo sicer letos za-
vrtel že 18.! Grafični obli-
kovalec Matej Susič je lani
sestavil plakat, na kate-
rem se je posadka mor-
skih razbojnikov veseli-
la novih teatrskih do-
godivščin; letošnja vi-
zualna oprema, na zelenem
ozadju ob prisotnosti rume-
nopisanega papagaja, igrive
opice, zvite kače, nežnega
tigrčka in v vodi namaka-
jočega se slončka, pa vabi
mlade obiskovalce v džunglo,
kjer bodo deležni sedmih ‘pu-
stolovskih predstav’.
Prva bo na tradicionalni loka-
ciji Marijinega doma pri Sv.
Ivanu v ul. Brandesia na vrsti
27. septembra 2015. Gre za sad
letošnjega poletnega tečaja
Male gledališke šole Matejke
Peterlin: tokrat bodo mladi
gledališčniki oblikovali
predstavo Trnjulka. Se-
zona se bo nadaljevala
25. oktobra, ko bo-
do na oder stopili člani
Gledališča Unikat iz Lju-
bljane in predstavili Pra-
vljično urico babice Pra, ki
sploh ne pričakuje tigra.
15. novembra bo na vrsti
igra Peter Strah, ki jo bodo obli-
kovali člani Gledališča iz desne-
ga žepka iz Ljubljane. V domači
režiji pa bo letos, prav na nedel-
jo, 6. decembra, Miklavževanje:
člani Slovenskega odra - Radij-
skega odra bodo namreč
otroško publiko navdušili s
predstavo Čudežno darilo. Člani
Lutkovnega gledališča Maribor
pa bodo izoblikovali prvo pred-
stavo v prihodnjem letu: 10. ja-
nuarja bo namreč na vrsti igra z
naslovom Petelin se sestavi. Gle-
dališče Ku-Kuc iz Lendave bo 14.
februarja izvedlo igro Veliki
strah malega tigra, sklepno
predstavo sezone 2015-2016 so
prireditelji Gledališkega vrtil-
jaka zaupali LG Rado
Mužan z Bleda: lutkarji bo-
do 13. marca uprizorili
igro z naslovom Kača naočar-
ka.
“Letošnji gosti dejansko zasto-
pajo celotno Slovenijo, od
našega zamejskega roba
prek Ljubljane in Maribora,
vse do Murske Sobote”, je
dejala duša Gledališkega
vrtiljaka Lučka Susič na ti-
  adio Trst A že 70 let spremlja vsak-
danje življenje Slovencev v deželi
Furlaniji Julijski krajini, slovenska
televizija pa je pred dvajsetimi leti nad-
gradila dolgoletno radijsko tradicijo s te-
levizijskimi dnevniki, kulturnimi odda-
jami in dokumentarci. Dvojna obletnica
je vredna slovesnega poudarka in sloven-
ska sekcija deželnega sedeža RAI je obe-
ležila praznik s koncertnim dogodkom
v veliki dvorani Kulturnega doma v
Trstu. Ker je naša radijska ustanova že ve-
liko let povezana s slovensko radiotele-
vizijo RTV, je bil gost večera Big Band
(prav tako “sedemdesetletnik”) pod vod-
stvom Lojzeta Kranjčana, solistke pa so
bile po večini pevke iz naše dežele. Tudi
program je imel “čezmejno noto”, saj je
združil zimzelene slovenske popevke in
pesmi s Festivala tržaške popevke, med-
narodne uspešnice in hite Evrovizije.
Med notami so se zvrstili institucionalni
govori, ki so se osredotočili na poslan-
stvo obmejnih medijev in na njihovo
vedno pomembnejšo vlogo v svetu, kjer
so povezave in izmenjave vse bolj po-
membne. Z osrednjega sedeža RAI je
prišla namestnica direktorja za medna-
rodne odnose Alessandra Paradisi, ki je
poudarila pomen vrednotenja različnih
mišljenj, kultur in jezikov v prostoru, kjer
beseda medijev lahko bistveno pripomo-
re k združevanju in torej h grajenju sožit-
ja. Deželni sedež je zastopal direktor Gui-
do Corso, ki se je spomnil vseh širše uvel-
javljenih kolegov slovenskega oddelka, s
katerimi se deželni sedež lahko ponaša
tudi s pogledom “onkraj obzorij vsakda-
na”. Slovenski minister Gorazd Žmavc je
pohvalil dolgoletno skrb za ohranitev
kulture in jezika ter dodal ugotovitev, da
se zamejski Slovenci zavedajo pomena
teh vrednot bolj kot v Ljubljani. O po-
menu jezika in kulture je spregovorila (v
slovenščini) tudi deželna odbornica Lo-
redana Panariti.
Nazadnje sta k mikrofonu stopila gosti-
telja oz. odgovorna za slovenske progra-
me in urednik časnikarskega oddelka.
Martina Repinc je naglasila pomen
“glokalnega” de-
la na terenu, iz-
ven sedeža, med
ljudmi, ki lahko
utemeljeno ocen-
jujejo delo sla-
vljencev, saj red-
no poslušajo slo-
venski radio in
gledajo slovensko
televizijo, a tudi
pomen sodelo-
vanja s sorodnimi
mediji. Ivo Jevni-
kar pa je izrazil tu-
di željo po dodat-
nem razvoju tele-
vizijske in časni-
karske ponudbe,
kar pa ni odvisno od pripravljenosti no-
vinarjev, temveč od veliko komplek-
snejših postopkov na vsedržavnem nivo-
ju. Novinarji so bili absolutni protagoni-
sti prve točke slovesnosti, ki se je primer-
no pričela s predvajanjem večernega te-
lednevnika na velikem ekranu, vključno
z neposrednim prenosom iz dvorane,
medtem ko so besede Borisa Pahorja o
rojstvu radia uvedle v slovesnost še na
“radijski” način. Celoten spored večera,
ki je bil tudi vključen v program letošnje-
ga Slofesta, je povezovala Tamara Stane-
se.
Bleščeče dame koncertnega sporeda so
bile Anika Horvat, Ylenia Zobec, Andrej-
ka Možina, Kristina Frandolič, Martina
Feri, Tinkara Kovač in Marta Donnini.
Zanesljive pevke so vsaka na svoj način
in v osebnem stilu interpretirale hudo-
mušne, senti-
mentalne, igri-
ve, čustveno in-
tenzivne popev-
ke, ki so v zad-
njih sedmih de-
setletjih (in
predvsem “v
lepih starih
časih”)
spremljale
poslušalce
slovenskega
radia. Izbrale
so tudi hite,
ki so nastali
po besedilih
Miroslava
Košute, kot
je na primer
Zlati prah, za
konec pa so vse pevke skupaj zapele pe-
sem, s katero je radijska kolegica Marjuča
Offizia nastopila leta 1963 na Festivalu
slovenske tržaške popevke. Njen službeni
kolega Mario Sancin in maestro Aleksan-
der Vodopivec sta takrat zanjo napisala
uspešnico Marju-cha-cha-cha.
R
  18. Gledališki vrtiljak
Gusarji so se izkrcali na tropskem
gledališkem otoku …
SLOVENSKA PROSVETA IN RADIJSKI ODER 
Lep dogodek v Kulturnem domu
Jubilejni večer za naš
radio in našo televizijo
skovnem srečanju, ki je bilo v
petek, 18. septembra, v prosto-
rih Slovenske prosvete. Susičeva
je poudarila tudi, da je Vrtiljak
priložnost druženja številnih
družin ob lepi in kleni slovenski
besedi. “Iz leta v leto opažamo,
da tudi neslovenski starši redno
zahajajo na GV, prav tako be-
ležimo vse večjo prisotnost
obeh staršev, kar pomeni, da je
naša manifestacija praznik za
celotno družino, tudi za ti-
ste celice, ki na srečo šte-
jejo veliko članov”. To
poslanstvo se
zrcali tudi v ceni
abonmaja, ki je
letos ista kot lani.
Polna vsota znaša
35 evrov, drugi otrok
ali spremljevalec bo na
ceni imel popust (stal bo
25 evrov), abonmaji za ostale
družinske člane pa tudi letos
stanejo le simbolični evro.
Kot vsako leto bosta nedeljske
popoldneve popestrili dve pred-
stavi: prva se bo začela ob 16.
uri, naslednja pa ob 17.30. Za
predstave bo mogoče kupiti tudi
posamezne vstopnice, vendar
bodo precej dražje. Zato priredi-
telji vabijo zainteresirane, naj
abonmaje rezervirajo oziroma
kupijo na sedežu Slovenske pro-
svete na ul. Donizetti 3
(040370846) od ponedeljka do
petka od 9. do 17. ure ali pred
predstavo v Marijinem domu.
Naj še dodamo, da je v sklopu
letošnjega abonmaja spet nave-
deno sodelovanje ŠC Melanie
Klein, katerega članice bodo
pred vsako predstavo poskrbele
za krajšo animacijo. Organiza-
torji razpisujejo obenem tudi li-
kovni natečaj za do-
mišljijsko risbo z na-
slovom Moj najljubši
gledališki junak: ob zad-
nji predstavi bodo risbe
nastopajočih razstavlje-
ne, najboljše pa tudi na-
grajene.
IG
Druga izvedba Slofesta
Tudi tokrat uspešno!
  ruga izvedba Slofesta,
ki velja za največjo
izložbo slovenskih
kulturnih organizacij v naši
deželi in jo prireja Zveza slo-
venskih kulturnih društev, je
bila tudi tokrat uspešna. Ob
lepem vremenu se je na tisoče
ljudi, Tržačanov slovenske in
tudi italijanske narodnosti ter
turistov, od 18. do 20. septem-
bra mudilo v mestnem sre-
dišču in pri osrednji lokaciji
na Borznem trgu ter ob 'na-
selju hišic' pri Kanalu in spoz-
D navalo jezikovno, kulturno,likovno, glasbeno, gledališko,literarno bogastvo slovenske
narodne skupnosti v deželi
Furlaniji Julijski krajini.
“Obračun je tudi tokrat več
kot pozitiven: Slofest je bil
pred dvema letoma poskus,
letos pa vpeljana tradicija, s
katero se je mesto resnično
predstavilo s svojo izvirno,
zgodovinsko večkulturno-
stjo”, je po končani manife-
staciji dejala pokrajinska pred-
sednica ZSKD Živka Persi in
dodala, da je prvo izvedbo
zaznamovala evforija, letos pa
je nastopila refleksija: “Uvedli
smo nekaj koristnih novosti,
kot so bili po mojem mnenju
preddogodki, ki so ustvarili
pričakovanje na osrednje dne-
ve. Pri letošnji izvedbi je sode-
lovalo veliko število ustanov,
ki so same oblikovale svoje
vsebine. Uporabili smo pro-
store, na katere do danes ni-
smo pomislili in ki so dali ce-
lotnem prazniku lepo kuliso”.
O institucionalni podpori Slo-
festa smo posredno poročali z
zapisom na prvi strani: poleg
ministra za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Gorazda
Žmavca so na otvoritvenem
večeru bili pristoni še tržaški
župan Roberto Cosolini,
deželni odbornik Gianni Tor-
renti, pokrajinska predsedni-
ca Maria Teresa Bassa Poropat,
predsednik krovne organiza-
cije SSO Walter Bandelj in
deželni organizator SKGZ Ma-
rino Marsič.
Program se je tako zvrstil med
osrednjimi in stranskimi do-
godki. Med spremljevalnimi
gre nedvomno zabeležiti
okroglo mizo, ki je v soboto,
19. septembra, v sejni dvorani
tržaškega županstva sklenila
praznovanja ob 70-letnici Pri-
morskega dnevnika. Na po-
svetu je bil govor o narodnih
in jezikovnih manjšinah v
Evropi. Prisotni so bili namreč
pristojni nekaterih manjšin-
skih dnevnikov, ki so včlanje-
ni v mednarodno zvezo MI-
DAS. Ta organizacija združuje
okoli trideset časopisov iz dva-
najstih evropskih držav. V nje-
nem imenu je občinstvo poz-
dravila predsednica, Edita Sle-
zakova, ki vodi založniško
hišo madžarskega dnevnika
na Slovaškem Uj Szo. Sim-
pozij, ki ga je vodil predsed-
nik DZP-PRAE Bojan Brezi-
gar, so oblikovali Martxelo
Otamendi (baskovski dnev-
nik Berria), Jorgen Molleka-
er, urednik časopisa Flen-
sborg Avis, glasila danske
manjšine v Nemčiji, Toni
Ebner (južnotirolski Dolo-
miten), Roberto Palisca,
urednik časopisa italijanske
manjšine La Voce del Popo-
lo z Reke, in Dušan Udovič,
odgovorni urednik Primor-
skega dnevnika.
'Naše pevke' Andrejka Možina, Ylenia Zobec, Tinkara Kovač,
Martina Feri, Marta Donnini in Kristina Frandolič
Uradni začetek Slofesta pod šotorom na Borznem trgu (foto Damj@n)
Nadia Roncelli, Neva Zaghet, Marija Pirjevec
in Magda Jevnikar (foto JMP)
Simpozij v organizaciji Primorskega dnevnika
v občinski palači (foto JMP)
Anika Horvat
Tržaška 11
Obvestila
Radijski oder sporoča, da se
vpisujejo abonmaji za 18.
Gledališki vrtiljak od ponedeljka
do petka, od 9.00 do 16.30, po
telefonu na številki 040 370846
ali osebno na ul. Donizetti 3, III.
nadstropje (pozvoniti Mladika).
Narodna in študijska knjižnica
na ul. S. Francesco je odprta od
10. do 18. ure vsak dan razen
ob sobotah.
Vincencijeva konferenca vabi
člane, prijatelje, prostovoljce
sorodnih ustanov in vse, ki se
kakorkoli udejstvujejo na
področju humanitarnega dela,
na srečanje ob začetku
delovnega leta, v sredo,
30.9.2015 (ob prazniku svetnika
revnih, sv. Vincencija), v kapeli
Zavoda šolskih sester, ul. delle
Docce 34: ob 16. uri bo sv.
maša, nato duhovna spodbuda
ob mislih, ki nam jih bo
posredoval g. Franc Prelc, župnik
v Sv. Antonu pri Kopru in
predsednik Istrske območne
enote Karitas.
ROMANJE V MEDJUGORJE bo
od 2. do 5. oktobra. Prvi dan
odhod avtobusa iz Rožne Doline
ob 5. uri zjutraj. Prihod v
Medjugorje v popoldanskih urah.
Drugi dan bodo na vrsti vzpon na
goro Križevac in pobožnosti. Tretji
dan bodo romarji obiskali
Cenacolo in hrib prikazanja.
Četrti dan odhod proti domu;
prihod domov v večernih urah.
Slovenski in italijanski državljani
potujejo z veljavno osebno
izkaznico. Vpis pri g. Darku 370
3201305 ali 0481 32121, za
tržaške romarje pri g. Jožetu
Markuži 040 229166. Tržaški
romarji stopijo na avtobus pri
bencinski črpalki na Kozini.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Lizeta Janežič 20 evrov.
S 1. strani
Šolska reforma je...
Zakaj je italijansko šolstvo po-
trebovalo to reformo oziroma
reorganizacijo, kot ste jo sami
poimenovali?
Ni samo enega razloga. Prvi je vse-
kakor tehnični, ker je bilo zapo-
slovanje, kot ste ga do danes poz-
nali preko lestvic, protiustavno,
nezakonito, v nasprotju z veljavno
evropsko zakonodajo in konec
koncev popolnoma neresno. Pa
tudi politično je bilo treba dati od-
govor vsem tistim, ki vsa ta leta
upravičeno čakajo zaposlitev. Tret-
ji razlog je potreba, da se šolstvo
prevetri; s tega vidika imam vtis,
da je zakon še najbolj učinkovit,
ker za vselej odpira šolstvu okna
na stežaj, posebno na relaciji rav-
natelj-osebje ter v razmerju šola-
starši.
V čem je bila prejšnja šolska
ureditev napačna? V intervjuju
za naš tednik ste svojčas izjavili,
da so bili glede reforme, ki je
bila takrat še v pripravi, skep-
tični prav šolniki: po vašem
mnenju šolniki “od nekdaj
doživljajo in delajo znotraj take
organizacije dela, ki je bila pov-
sem skregana z logiko in v
dobršni meri nezakonita, v do-
ločenih primerih celo neustav-
na”. Ali bi nam lahko razčlenili
to vaše razmišljanje?
Začetna, zgodovinska napaka šol-
nikov je po mojem mnenju ta, da
so po letu 1968 pustili, da je v šole
prodrla politika. Pri tem so imele
dober delež sindikalne organiza-
cije, ki so v zadnjih tridesetih letih
to priložnost izkoristile do take
mere, kot jo vidimo danes. Kar je
povsem navadno na kateremkoli
delovnem mestu, je v šolstvu ne-
mogoče. Lažje bo razumeti, če na-
vedem primer. Katerikoli bančni
uslužbenec ve, da vsaka tri leta bo
nameščen po uradni poti na tej ali
drugi podružnici. Danes se to do-
gaja pokrajinskim uslužbencem,
v kratkem tudi zaposlenim na
občinah. V šolstvu pa se je uvelja-
vilo neke vrste samoupravljanje,
kjer bi kolektiv odločal brez rav-
natelja, brez vodstva. Prav te dni
beremo, da bodo ravnatelji postali
“šerifi”, kar meji na komičnost.
Posledica tega je bila ta, da je šola
postala samoreferenčna ustanova,
ki naj dela za šolnike, ne pa za di-
jake, ki so edini pravi uporabniki,
in za družine. To se vidi pri izbiri
urnika: nekatere šole si še danes
uredijo urnik tako, da je neuskla-
jen s stvarnostjo, v kateri se nahaja
šola. Otroci tako čakajo na avto-
bus, starši morajo vsak dan za-
puščati delovno mesto pred
13. uro, ki je standardno tisti
trenutek, ko imajo v glav-
nem vsi kosilo. In še bi lahko
našteval. Podaljške so izbirali
tudi, če pouk ni bil celodne-
ven, misleč, da je to dobro za
družine, ker nimajo kam z
otroki popoldne, nekako po
švedskem modelu. Pri tem
pa ni nihče pomislil, da po-
daljšek zahteva kosilo in da
je kosilo kar velik letni strošek, še
posebno za tiste družine, ki šolajo
po dva ali več otrok. Če bi kosilo
zajamčila šola in torej država, bi
tako razmišljanje bilo prav gotovo
utemeljeno, ker pa to breme pade
na starše, očitno nekaj ni v redu.
Pozabili so, da je šola državna in
torej javna; na tak način pa deluje
popolnoma obratno, ker najrev-
nejše sloje bremeni finančni zalo-
gaj, ki ga ne premorejo. Zakon
skuša spodbujati šole k temu, da
dobijo kar same finančna sred-
stva, t. i. fundraising; nekateri se
temu upirajo, meni se zdi, da bi
veljalo poskusiti. V davčni prijavi
bomo imeli možnost zbirati, ko-
mu dati 5/1000, in ne zdi se mi,
da je taka izbira ideološko nespre-
jemljiva ali primerljiva s privat-
nim financiranjem, kot ga pozna-
jo v anglosaškem sistemu.
V osemdesetih in devetdesetih le-
tih je bilo v navadi, da so otroke
peljali na beli teden, po zgledu tu-
jih držav; tudi v tem primeru je bi-
la zamisel dobra, žal so nekateri
otroci sramotno ostajali v razredu,
ker jim starši tega enostavno niso
mogli nuditi zaradi neodgovorne-
ga – pravzaprav neprofesionalne-
ga ravnanja šolskega kadra, ki tega
ne bi smel nikakor dovoliti. Tudi
v tem primeru ni bilo jasno, da so
v tujini beli tedni zelo poceni in
da si lahko otroci ustrezno opre-
mo izposodijo, in to brezplačno.
Beli teden so imeli celo tudi tam,
kjer so med tednom popolnoma
zanemarjali telesno vzgojo, kar je
nesprejemljivo. Kot vidite, “sa-
moupravljanje” posamezne šole
se ni izkazalo vedno kot najboljša
rešitev; prav je, da za izbire odgo-
varjamo vsi, začenši z mano, rav-
natelji, ter učno osebje, in da so
starši zares deležni posluha tam,
kjer je pač treba, ne da bi zaradi
tega odločali o pouku ali usmer-
jali šolo.
Tako nepremišljeno ravnanje je
bilo poleg vsega nezakonito in,
kar je še najhujše, protiustavno.
Reformizem, ki so ga hoteli vnesti
mladi z valom protestov v letu
1968, se je prevesil, paradoksalno,
v zahteve po avtonomiji šolstva,
kar je privedlo do nekakšne anar-
hije, in današnji protesti izvirajo
tam: segajo v začetke sedemdese-
tih let. Mislim pa, da je po štiride-
setih letih prav, da potegnemo
črto in povzamemo, kar je dobro,
in spremenimo, kar ne gre.
Katere so najbolj pomembne
novosti, ki jih uvaja nova refor-
ma? Ali po vašem mnenju drži
analiza, da reforma spodbuja
večjo avtonomijo šolskega si-
stema na krajevni ravni in na-
laga učnemu osebju večjo od-
govornost?
Absolutno drži. O tem ni dvoma,
tudi zato, kot sem že povedal, ker
je bila šolska avtonomija zahteva,
ki so jo šolniki izrabljali celih tri-
deset let, vse do leta 1997, kot so
jo uzakonili z zakonom 97. V tista
leta sega tudi sprememba statusa
ravnatelja, ki je bil do tedaj “pre-
side”, hierarhično podvržen “pro-
veditorju” in je danes postal “di-
rigente scolastico, ki sam upravlja
šolo, je pravni predstavnik in o
svojem početju odgovarja, in to v
vsakem oziru. Žal, so se nekateri
takrat ušteli, ker niso pravočasno
dojeli, da pomeni zahteva po av-
tonomiji odgovornost.
Kako se bo slovenska šola v Ita-
liji odzvala na reorganizacijo
italijanskega šolskega sistema?
Na slavnostnem odprtju le-
tošnjega seminarja za slovenske
šole v Italiji ste izjavili, da je za
našo stvarnost ta reforma
predvsem izziv: celotnemu po-
stopku ste dali torej pozitiven
predznak.
Tudi to drži. Sam sem značajsko
vedno pozitiven in odprt za novo-
sti, drugače ne bi kandidiral za
mesto, ki ga zasedam. Prepričan
sem, da je reforma izziv, ne pa pro-
blem. Izziv pa zato, ker lahko po-
stanejo ravnatelji akterji spre-
memb, če se bodo zadeve lotili re-
sno, brez pred-
sodkov, da bo
znalo slovensko
šolstvo v Italiji
zadobiti predz-
nak kakovostne
šole, sicer z
manj šinsko spe-
cifiko, v sozvočju
s časom, ki ga
doživljamo. In
pri tem imajo
rav natelji vso
mo jo podporo.
Vsi skupaj, rav-
natelji z mano
vred, starši in
širša zamejska
stvarnost pa mo-
ramo paziti, da
ne pozabimo, od
kod prihajamo,
in še posebej,
kam namerava-
mo. Najbrž je ta
zadnji vidik v
tem trenutku
najbolj zanemar-
jen in se bo treba v naslednjih le-
tih odločiti, kakšno šolo želimo za
prihodnje rodove. Zavedam se, da
gre za pomembne odločitve, po-
nekod dramatične, pa vendarle ne
nepremostljive.
Naša slovenska šola ima točno
določeno specifiko, nalogo: ali
lahko sploh rečemo, da ima še
danes neko posebno poslan-
stvo?
Ne samo, da ima neko poslanstvo,
upal bi si celo trditi, da bo v na-
slednjih letih postalo šolstvo
ključnega pomena v
vsakem oziru, narod-
nostnem, jezikovnem,
družbenem itd., skrat-
ka, temelj manjšinske
stvarnosti.
Ob prej omenjeni pri-
ložnosti v tržaškem
Kulturnem domu ste
izrazili tudi prepričan-
je, da izvajalni odloki
ministrstva, ki morajo
uskladiti reformo z našo šolsko
specifiko, nočejo imeti odrešil-
nega predznaka. Kaj to pome-
ni?
Da je odlok, ki se pripravlja, treba
razumeti kot upravni dokument,
ki izvaja specifičen zakon v da-
nem trenutku, se pravi v tem zgo-
dovinskem trenutku. Ne rešuje
vseh problemov slovenskega šol-
stva v Italiji, obenem pa nam je že
danes jasno na deželnem šolskem
uradu, da bomo imeli v prihodnje
nove, drugačne težave, ki jih bo
treba sproti reševati in ki jih ta
odlok niti ne omenja.
Kakšne vsebinske temelje bodo
imeli ti odloki?
Odlok se rodi z namenom, da pri-
redi nekatere zakonske člene slo-
venskim šolam, še posebej tam,
kjer zakon ureja informatizacijo,
uporabo slovenskega jezika, eval-
vacijo oziroma samoevalvacijo,
po drugi strani pa nalaga deželne-
mu uradu urejanje zaposlovanja,
razpisov in izvajanje zakona same-
ga.
Kaj pa zaposlovanje, se pravi
urejanje statusa večletnih su-
plentov: kako se je z letošnjim
šolskim letom število zaposle-
nih v šolstvu glede na ta vidik
ohranilo oziroma spremenilo?
Če povzamem zelo banalno, sicer
zelo zapleten postopek, smo letos
zaposlili tiste suplente, ki bi jih si-
cer zaposlili po starih pravilih, na
podlagi lestvic torej, poleg teh pa
smo v fazi B zaposlili še dodatno
število učiteljev, ki ne bi dobili
mesta, ker bi potekalo zaposlo-
vanje samo na posamezni pokra-
jinski ravni. Zakon pa je določil,
da se prosta mesta v neki pokrajini
lahko zapolnijo tudi z osebjem iz
druge pokrajine. In tako se je zgo-
dilo, da so letos nekateri Tržačani
dobili in sprejeli stalež v goriški
pokrajini. Zato so ga na mini-
strstvu poimenovali izredni zapo-
slitveni načrt. Ker pa ostajajo še
nekatera nekrita mesta, bo sledila
še dodatna faza C v šolskem letu.
Ali menite, da bo slovenska
šola prav glede na svojo speci-
fiko v primerjavi z italijansko
imela večje težave pri udejan-
janju smernic reforme?
Ne bom govoril o pravih težavah,
pač pa o zahtevi, da se novosti pri-
krojijo naši stvarnosti. Tako je bilo
vedno in vedno bo, ne gre dru-
gače. Dogaja se tudi, ko je zakon
prirejen in na kožo pisan manj -
šini, mislim na zakon 38/2001,
delno nedorečen in delno neizva-
jan.
Kako se naša šola s slovenskim
učnim jezikom sooča z dokaj
drugačnim družbenim okol-
jem, kot je bil na primer tisti iz-
pred nekaj desetletij? “Prej ali
slej se bo treba v manjšini
soočiti z majhnimi številkami
(slovenskih otrok oziroma slo-
venskega etničnega telesa –
opomba uredništva), ki so
značilne za katerokoli manjšin-
sko stvarnost; to ni politični
problem, pač pa sociološka
sprememba, kateri se ne bomo
mogli postaviti proti”, ste glede
te tematike izjavili v že omen-
jenem intervjuju.
Na uradu se ukvarjamo s številka-
mi, ki dajejo takojšnjo sliko dejan-
skega stanja. In števila so neizpro-
sna, in claris non fit interpretatio.
Tu bi pa rad razčlenil opozorilo,
ki sem ga dejansko izrekel v Kul-
turnem domu. Imam vtis, da
manjšinska “organiziranost, še ta-
ko razvejena in razčlenjena, ne vi-
di ali noče videti sprememb, ki so
na dlani. Razlog je najbrž v tem,
da našo stvarnost zaznamuje dej-
stvo, da na vse gledamo politično,
se pravi neracionalno. Politično
gledanje pa predstavlja samo en
zorni kot, ni pa ta edini. Ko bi gle-
dali sociološko, z drugačno lečo
torej, bi bila analiza bolj vredna,
ker bi razumeli, zakaj - samo za
primer – zamejci volijo tako in ne
drugače, zakaj nekateri slovenski
starši vpisujejo otroke v italijanska
športna društva, zakaj predvsem
mlajši težko dojemajo vloge krov-
nih organizacij itd.
Take analize nismo zmožni, po
eni strani, ker nimamo nikogar, ki
bi to delal, saj gre za stroko in stro-
kovnega dela si ne moreš kar tako
izmisliti. Po drugi strani, ker do
danes nam tega ni bilo treba
počenjati. Sam sem obiskoval
osnovno šolo v Rojanu, poimeno-
vano po Bazoviških junakih, ter
24. septembra 2015
srednjo šolo Frana Erjavca; danes
ti dve šoli ne obstajata več oziro-
ma ostaja kamnita tabla na
pročelju poslopja, kjer danes de-
luje Glasbena matica. Se mi ne
zdi, da se je manjšina zaradi tega
zgražala ali zadevo sploh analizi-
rala. Ostaja pač rojanska skupnost
brez šole, in to je to. Posledično
lahko sklepam, da bomo v pri-
hodnje brez težav lahko ukinjali
šole? Nisem prepričan, da je tako
ravnanje strateško sprejemljivo, in
upam, da se bomo v prihodnje
učili pri napakah. Obenem
opažam, da se okrog šolstva suka
nešteto društev, ustanov.
Mislim, da je skrajni čas za trezen
razmislek o šostvu, in ostajam pre-
pričan, da v sklopu tega je treba
razumeti, kam spada šola za slo-
vensko manjšino na neki na-
mišljeni prednostni lestvici. Z do-
datkom, da ima vsaka krivulja
vzpon in padec; sedaj je čas, da ra-
zumemo, kje smo na krivulji,
namreč odločitve na krivulji, ki
pada, so težje in bolj dramatične,
ker ni rešitve za morebitne napa-
ke, te so lahko usodne. Kot sem že
povedal, ne verjamem, da je to,
kar sem povedal, politično ali vsaj
ne izključno politično, ker je za-
deva veliko boj zapletena.
Slovenska narodna skupnost in
njen šolski svet praznuje dve
pomembni obletnici. Seminar
slovenske šole je letos slavil 50-
letnico; prav tako bomo letos
decembra obeležili 70-letnico
ponovne ustanovitve sloven-
skega šolstva v Italiji. Kako kot
načelnik urada za slovenske
šole pri deželnem šolskem
skrbništvu gledate na ta dva
mejnika?
Z veliko mero spoštovanja do
vseh, ki so v teh letih ustvarjali in
oblikovali šolstvo v slovenskem je-
ziku od konca vojne do danes. Ta-
ko pomembne okrogle obletnice
so zame pravi opomin pri vsak-
danjem ravnanju, saj se zavedam
odgovornosti mesta, ki ga zase-
dam, in se vsak dan
sprašujem, ali bom
temu kos.
Dejstvo je, da je
manjšina – čeprav
politično močno
deljena – na zunaj
delovala celovito;
obenem je takrat
prevladovalo nav-
dušenje po vaseh,
društvih, skratka
paradoks, saj je bilo
v težjih razmerah,
vsaj v nekaterih po-
gledih, lažje oziro-
ma manj zapleteno.
Prej omenjene dru -
ž bene spremembe
delujejo zelo nega-
tivno, vsi smo bolj
sebični, in to se pozna tudi v šo -
lah, kjer so starši bolj neizprosni s
kritikami, ker ne gledajo več na
“našo” šolo (to sicer velja tudi za
“naše” društvo, vas itd.), zanima
jih, da šola otroku nudi kakovo-
stno izobrazbo in storitve, paj naj
bo slovenska ali ne. Starši se zgle-
dujejo po italijanskih šolah, se za-
nimajo, kako je to v Sloveniji; pri-
merjajo ponudbe. Skratka, tržno
gospodarstvo, kjer moraš “trži -
šču” dati odgovore. Tega se žal ve -
čina ne zaveda, ker je doživljala
drugačno stvarnost, ali tega celo
ne sprejema, večkrat tudi samo
ideološko, in bojim se, da bomo
srednjeročno drago plačali, če ne
bomo pravočasno tudi primerno
ukrepali. V tem je ta zakon pravi
izziv, v prvi vrsti zame in za vse
šolnike, ki se vsak dan trudijo na
naših šolah in ki jim gre zato jav-
na zahvala.
“Imam vtis, da manjšinska
“organiziranost, še tako 
razvejena in razčlenjena, 
ne vidi ali noče videti 
sprememb, ki so na dlani.
Razlog je najbrž v tem, da
našo stvarnost zaznamuje
dejstvo, da na vse gledamo
politično, se pravi 
neracionalno.”
“Zakon je še najbolj učinkovit,
ker za vselej odpira šolstvu
okna na stežaj, posebno na 
relaciji ravnatelj-osebje ter 
v razmerju šola-starši.”
Igor Giacomini nagovarja občinstvo 
na slavnostnem odprtju letošnjega
seminarija za slovneske šole 
v Kulturnem domu v Trstu (foto Damj@n)
V Zgoniku bodo ta konec tedna obhajali praznik župnijskega
zavetnika sv. Mihaela nadangela. V petek, 25. septembra, bo ob
20.30 koncert v domači cerkvi. V nedeljo, 27. septembra, pa bo
slovesno pritrkovanje zvonov pred sveto mašo ob 10.30. Sledilo
bo odprtje fotografske razstave in 'Bolšji sejem za dobrodelne
namene'. V torek, 29. septembra, praznik sv. Mihaela nadangela:
osrednja verska svečanost bo ob 17. uri. Praznovanje se bo
nadaljevalo po maši za cerkvijo, kjer bosta lutkovna predstava
za otroke in fotografska razstava; nadaljeval se bo Bolšji sejem,
sledilo bo druženje.
“Cerkev, ki posluša in sprejema”
Videmska / Aktualno24. septembra 201512
  e glede na to, kakšen bo izid
težavnega nastajanja me-
dobčinskih unij, ki bodo prive-
dle do korenitih reform krajevnih
uprav, bo ostal v spominu tisti občutek
zmedenosti, nedoločenosti, poman-
jkanja vizij in perspektiv mnogih naših
upraviteljev in zlasti pomanjkanje uko-
reninjene zgodovinske in kulturne za-
vesti v njihovih skupnostih.
George Orwell - angleški pisatelj, ki je v
romanu z naslovom 1984 napo-
vedal prihod “Velikega brata”, je
napisal, da “kdor obvladuje pre-
teklost, nadzoruje prihodnost.
Kdor nadzoruje sedanjost, nad-
zoruje preteklost”. V smislu, da
kdor pozna stvarnost in njene
zgodovinske korenine, deluje z
zavestjo in utemeljeno v dobro-
bit in napredek družbe, v kateri
živi, medtem, kdor se ustavi pri opazo-
vanju vsakodnevnega stanja poteka do-
godkov, nima vizije za prihodnost.
In prav to izhaja iz Uvoda statuta Terske
medobčinske unije, ki je s prenagljeni-
mi izjavami o jezikovni identiteti in tol-
mačenjem zgodovine, namesto da bi
pri načrtovanju prihodnosti izhajala iz
svojih korenin, “nadzoruje sedanjost” s
strani trenutnega razpoloženja do-
ločene politike in sprejema nase napake
namišljene kulture.
Trditev, da so se na tem območju “na-
selila in živela v miru vse od sedmega
stoletja dalje ljudstva slovanskega izvora
v gorskem območju in furlanskega iz-
vora v nižini”, pomeni, kot da bi dve ra-
zlični osebi imenovali eno s svojim pra-
vim imenom in priimkom, drugo pa le
z nekakšno splošno oznako (ki ima lah-
ko celo prezirljiv prizvok), kot da bi bil
brez svoje lastne identitete. Ker je na eni
strani furlanski jezik kot jezik s svojo
zgodovino, s svojim književnim ustvar-
janjem, s svojo razširjenostjo in z zako-
nodajo, ki ga ščiti, na drugi strani pa gre
za jezik (ali narod) brez zgodovine, brez
dostojanstva, ki ne obstaja, ker danes
slovanski jezik ne obstaja in ga ne upo-
rabljano nikjer po svetu. Od Mostu sv.
Kvirina, ali v tem primeru, od Debeliša
do Vladivostoka, govorijo v slovenskem,
hrvaškem, češkem, slovaškem, ruskem
jeziku...
O tem so se jasno izrekli tudi italijanski
slavisti in zaščitni zakoni (državni zako-
ni 428/1999, 38/2001 in deželni zakon
26/2007), ki ne govorijo o slovanskem
prebivalstvu ali jeziku, temveč izključno
o Slovencih in slovenskem jeziku.
Če že ne poslušajo slavistov, bi se morali
upravitelji vsaj prilagoditi temu, kar pra-
vi zakon, in to iz čuta odgovornosti do
poslanstva, ki so ga prevzeli, in zahtev
njihovih občin, da postanejo del ob-
močja, na katerem se izvaja zakon
38/2001.
Če pomislimo, da so se za odobritev te-
ga zakona, ki bi polnopravno vključeval
Slovence videmske pokrajine, desetletja
borile politične sile, katerih potomci se-
daj sedijo na najvišjih stolčkih občin
Terske doline, medtem ko se zdi, da s
tem Uvodom ponovno stopamo po sto-
pinjah tajnih protislovenskih organiza-
cij povojnih let in najbolj reakcionarne
struje KD tistih let.
Lahko bi ugovarjali, da je beseda
slovanski prisotna v zgodovinskih
dokumentih, ki se nanašajo na ta
področja, potem pa bi iz dosled-
nosti morali za furlanski jezik upo-
rabiti zgodovinske izraze, kot na-
rečje Furlanije, jezik latinskega iz-
vora, italijansko ali beneško na-
rečje. Kaj bi na to rekli privrženci
in zagovorniki furlanskega jezika?
Zelo se moramo potruditi, da v Uvodu
dobimo kakšno zgodovinsko ali kultur-
no enovitost med slovenskimi in fur-
lanskimi ozemlji, med gorskim svetom
ter podgorjem in nižinskim svetom. Z
vidika javne uprave ni bilo vse do usta-
novitve občin v Napoleonovem času na
slovenski strani, kakor tudi v Nadiških
dolinah, ozemeljske enotnosti, ker so
bile različne “ville” - (naselja - vasi) pod
okriljem gospodov iz pod-
gorskih krajev ali Vidma,
od gastaldije (kraljevih
upraviteljev) ali kapitaneri-
je (poglavarstva) iz Tricesi-
ma ali drugačnih jurisdik-
cijskih enot. Treba pa je povedati, da je
bila tudi v teh situacijah živahna in de-
javna uprava enota, ki je povezovala so-
seske, upravljala skupno last, reševala
spore med “sosedi”, skrbela za potrebe
cerkve in imenovanja ter podporo du-
hovnikov, ki so poznali njihov jezik.
“Kar je dalo 'soseski' poseben pečat sa-
mouprave - piše furlanski zgodovinar
Tarcisio Venuti - je mnogovrstnost nje-
nih pristojnosti. Bolj kot upravna
skupščina je predstavljala sintezo vseh
oblasti”.
Za zgodovino in identiteto ter ozemel-
jsko opredelitev slovenskega dela Terske
doline pa so temeljnega pomena “slo-
vanski” vikariati, ki so združevali slo-
venske naselbine “Schiavonie” nad
Čento, Fojdo in Nemami. Civilna oblast
tega ozemlja je bila razdrobljena v ra-
zličnih jurisdikcijah, cerkvena razdeli-
tev pa je upoštevala predvsem homoge-
nost slovenske jezikovne skupnosti.
Dušni pastirji treh furlanskih središč, ki
so oskrbovali tudi slovenske vikariate,
so morali skrbeti za duhovne potrebe
tudi teh prebivalcev in pritiski cerkve-
nih organov kot tudi drugih dekanatov
soseske so bili zelo močni, če njihove
pravice niso bile upoštevane.
Dne 9. novembra 1498, na primer, je
omenjen “duhovnik Pellegrino, ker ni
poskrbel, da bi imel unum socium qui
sciret idioma sclavicum [sobrata, ki bi
poznal slovanski jezik]. In ker ni imel
primerne osebe, je dne 6. aprila 1500
škofija dala ukaz župniku v Čenti, naj
priskrbi duhovnika, ki pozna slovanski
jezik za naselja v gorskem območju. In
patriarhalni vikar je tudi posegel 1. ok-
tobra 1510 s sporazumom, ki sta ga pod-
pisala župnik in skupnost v Čenti: “pro
habitatione dicti Cappellani sclaboni
construere [za gradnjo hiše za sloven-
skega kaplana] v Čenti”.
Torej, namesto vseh teh akrobacij, da bi
bi prišli do homogenosti med sloven-
skim gorskim svetom in furlansko
nižino, je dovolj, da prikličemo v spo-
min dogodke po furlanskih župnijah
in slovenskih vikariatih na tem ozem-
lju, ki gredo daleč nazaj v čas in so izraz
stvarnosti, ki je bila na miren način
sprejeta in so jo spoštovali tako prebi-
valci kot civilne in cerkvene oblasti.
Tretja točka Uvoda zadeva hudo opu-
stitev družbenoekonomskega podatka,
ki je že vstopil v zgodovino celotnega
gorska območja Beneške Slovenije: tra-
gičen upad prebivalstva, ki resno ogroža
fizično preživetje te skupnosti. Niti be-
sede: nobene obtožbe, nobenega pre-
dloga, nobene perspektive za prihod-
nost. Koga bodo upravljali odgovorni v
bodoči terski uniji? Mogoče medvede,
ki bodo postali popolni gospodarji v
gozdu?
Giorgio Banchig
N
  počastitev 500-letnice oltarja se je
minule mesece cerkvice Svetega Križa
dotaknil skoraj sleherni večji briški
dogodek, od festivala Svirel, razstave del Poti
miru, pa vse do Praznika češenj. Minuli vi-
kend pa je praznovanje prišlo do sklepnega
dejanja s petkovim znanstvenim simpozijem
Petstoletnica oltarja v cerkvi Sv. Križa v Koj-
skem ter Gotika in življenje v Brdih v 16. sto-
letju, ki je bil v Vili Vipolže. Slavnostni go-
vorci na otvoritvenem delu simpozija so bili
v. d. direktorice direktorata za kulturno de-
diščino Jana Mlakar, podžupanja občine Bel-
jak mag dr. Petra Oberrauner, predsednik
Vaške skupnosti Kojsko Vasilij Vendramin
in župan Občine Brda Franc Mužič. V so-
boto se je dogajanje nadaljevalo z roman-
jem iz bližnjih in oddaljenih krajev k cer-
kvici Sv. Križa in s sveto mašo, ki jo je daro-
val domači župnik Jože Ipavec. Sobotni
večerni program so popestrili domači MPZ
Srečko Kumar, otroci Osnovne šole Kojsko,
vokalni ansambel REUNION s svojo 100-
člansko zasedbo ter koncert Rudija Bučarja
in Istrabenda. Tridnevno praznovanje se je
sklenilo z nedeljskim križevim potom in
sveto mašo, ki jo je vodil upokojeni koprski
škof msgr. mag. Metod Pirih.
Naj spomnimo, da je bila cerkvica (ustno
izročilo govori o Svetem Križu na jezeru, saj
so pod hribom izvirali številni studenci) se-
zidana okoli leta 1500 in je del nekdanjega
tabora. Zadnji od utrjenih stolpov s cinami
ji danes služi za zvonik. Dobrih 15 let po nje-
ni gradnji je v beljaški rezbarski delavnici na-
stal tudi glavni gotski krilni oltar, ki velja za
enega izmed najstarejših gotskih oltarjev na
Slovenskem, pa tudi v Evropi.
Pomembnost oltarja in njegovega visokega
jubileja je poudaril tudi župan Franc Mužič.
Cerkvica Svetega Križa s prvotno obram-
bnim, nato pa sakralnim pomenom je že več
kot dve desetletji vključena v turistično po-
nudbo Občine Brda. Kot je poudaril župan,
“zahvala, da se je jubilej primerno obeležil,
gre gotovo Vaški skupnosti Kojsko, ki se je v
pripravo obeležja podala pred več kot letom
dni. Počastitev 500-letnice je popestrila
briško turistično ponudbo, k ureditvi okoli-
ce cerkvice pa smo svoje pristavili tudi v
občinski upravi. Ne nazadnje, kdor obišče
cerkvico Svetega Križa, ostane presunjen nad
razgledom, ki se mu razgrne pred očmi”.
Kot je pojasnil predsednik Vaške skupnosti
Kojsko Vasilij Vendramin, so Kojščani obe-
ležje pripravili v sodelovanju z Zavodom za
turizem, kulturo, mladino in šport Brda.
“Namen praznovanja je
bil ustrezno obeležiti vi-
soki jubilej, obenem pa
izkoristiti priložnost in ra-
ziskati zgodovinsko prete-
klost oltarja. Namreč še
veliko je neraziskanega.
Veseli me, da se je v pri-
pravo praznovanja
vključila celotna skup-
nost Kojskega in Brestja,
katerim gre gotovo velika
zasluga za uspešno izpel-
jani projekt”.
Oltar in okolica cerkvice
sta povsem očarala podžupanjo
občine Beljak mag. dr. Petro
Oberrauner, ki je ostala prese-
nečena nad dejstvom, da so bili
Brici in Beljačani v stikih že pred
več kot 500 leti: “Dobili so se na
umetnostnem področju”. Pohva-
lila je obnovo Vile Vipolže, ki bo
gotovo v Goriška Brda privabila
še več turistov iz avstrijske Ko-
roške. “Brda so posebej priljublje-
na med beljaškimi kolesarji”, je
dejala na simpoziju.
Vršilka dolžnosti direktorice direktorata za
kulturno dediščino Jana Mlakar pa je pou-
darila, da prenova Vile Vipolže vliva optimi-
zem, da Slovenija in občina Brda znata delati
s kulturno dediščino. “Pohvaliti gre dose-
danja prizadevanja občine Brda za ohranjan-
je kulturne dediščine. Brici so lahko na tem
področju vzor ostalim slovenskim občinam.
Če bi le-te sledile prizadevanjem občine
Brda, bi danes v Sloveniji imeli 600 preno-
vljenih dvorcev in gradov”.
Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mla-
dino in šport Brda Tina Novak Samec je ko-
nec tridnevnega vrhunca praznovanja 500-
letnice oltarja pri Svetem Križu pospremila
z besedami: “Vse Brike in Brici smo lahko
ponosni, da imamo v svoji občini tak sakral-
ni biser. Dogodki, ki so v teh dneh dosegli
vrhunec letošnjega praznovanja, predstavlja-
jo šele začetek nove zgodbe kojščanskega Sv.
Križa”.
V
Nova prizadevanja večstopenjske šole v Čenti
Po slovensko tudi 
v Bardu in Tipani
  avnateljica
večstopenjske šole v
Čenti Annamaria
Pertoldi se še naprej
prizadeva, da bi prišlo do
sistematičnega poučevanja
slovenskega jezika na šolah na
Njivici (občina Bardo) in v
Tipani. Prosila je, da čim prej
pošljejo v učni kader
čentskega večstopenjskega
zavoda učitelja slovenskega
jezika, ki bi celo leto redno
poučeval na obeh šolah, kjer
so do sedaj učili v slovenskem
jeziku le nekaj ur na teden v
sklopu projektov in niti ne
skozi celo šolsko leto.
Pertoldijevo moramo zelo
podpreti v tem njenem
namenu in se ji tudi zahvaliti,
da ni popustila, potem ko so ji
lani, žal tudi pod pritiskom
nekaterih nespametnih
visokih slovenskih
predstavnikov, zavrnili
projekt, da bi šoli na Njivici in
v Tipani postopno postali
dvojezični in da bi odprli
dvojezični razred na nižji
srednji šoli v Nemah.
Ta novica razveseljuje začetek
novega šolskega leta. Ravno
tako moramo biti veseli, da
število učencev v dvojezični
šoli v Špetru kar naprej raste.
Letos jih je vseh skupaj 274, to
je 10 več kot lani in 13 več kot
predlanskim. V vrtcu bo 101
otrok (6 več kot lani), na
osnovni šoli jih bo
115 (enako kot
lani) in na srednji
šoli 59 (4 več kot
lani). Tudi letos bo
ena sekcija vrtca v
Savodnji, kjer bo
25 otrok, ostalih
76 bo v Špetru. Do
te rešitve je prišlo
že lansko leto
zaradi velikega
števila vpisanih in
prostorskih težav,
ki jih še naprej
imajo na
dvojezičnem
zavodu. Na
srečanju s starši je
špetrska občina
sporočila, da bodo
prihodnje leto šolarji lahko že
v obnovljeni stavbi, ki stoji na
poti v Ažlo. Novi prostori se
zdijo še bolj potrebni, če
pomislimo, da obiskuje letos
dvojezični vrtec kar 56
odstotkov vseh predšolskih
otrok iz Nediških dolin.
Manj razveseljujoče je v
Kanalski dolini, kjer je na
začetku vsakega šolskega leta
težko dobiti denar za
poučevanje slovenščine v
Ukvah, Žabnicah in na
Trbižu. Naborješki župan
Boris Preschern je na srečanju
s predsednikam SSO
Walterjem Bandljem vprašal
za pomoč, da končno pride
do trijezične šole. Tudi njega
je treba podpreti.
U. D.
R
Annamaria Pertoldi
Medobčinska unija Terskih dolin
Nova ureditev diskriminira Slovence
Kojsko v Goriških Brdih
Vrhunec praznovanja 500-letnice
oltarja cerkvice Svetega Križa
Križev pot
Sv. maša
Slovenija 24. septembra 2015 13
  Sloveniji se na mnogih ravneh
nadaljujejo pogovori in razprave
o tem, kdo so begunci, ki v veli-
kanskih množicah preplavljajo Evropo
in zaradi svoje številčnosti in etične dru-
gačnosti po mnenju mnogih ogrožajo
tudi Slovenijo, od kod vse prihajajo in
kakšni so pravzaprav njihovi pravi na-
meni. Zelo odmeva prepričanje lju-
bljanskega nadškofa metropolita Stani-
slava Zoreta, da Evrope ne ogrožajo mu-
slimani, pač pa naša celina ogroža sama
sebe, “zato, ker zanika svojo identiteto
in se krščanstva boji kot hudič križa”.
Poznavalec verstev in kultur, filozof in
nekda nji slovenski diplomat dr. Andrej
Capuder v kolumni z naslovom Bog je
velik, objavljeni v tedniku Demokracija,
ugotavlja, “da ljudje, ki se potapljajo v
čolnih in z dojenčki v naročju, lezejo
skozi bodečo žico, niso najboljša rekla-
ma za njihovo novo bogoslužje. Zlasti,
ker ne vemo, ali ne bodo, brž ko jim bo
enkrat šlo na bolje, pomislili poleg mo-
litve tudi na krivo sabljo, ki je bila skozi
stoletja najučinkovitejše sredstvo za šir-
jenje mohamedanske vere. Branko
Grims, predsednik parlamentarne ko-
misije za nadzor varnostnih in ob-
veščevalnih služb, opozarja, “da z be-
gunci prihajajo v Evropo, torej tudi v
Slovenijo, očitno tudi borci Islamske
države in drugi teroristi”. Po ocenah ne-
katerih tujih varnostnih služb bodo
množice prebežnikov prihajale še vsaj
štiri leta. Bogate arabske države pa niso
pripravljene sprejeti nobenega begunca,
ampak plačujejo potovanja takih pre-
bežnikov v Evropo in kot “pomoč” po-
nujajo, da samo na ozemlju Nemčije
zgradijo 200 mošej.
Našteta stališča, ocene in podrobnosti
sicer odsevajo duha v Slove-
niji, v najbolj stvarni obliki
pa ga seveda kažejo množice
prebežnikov, ki jih je čedalje
več. Pri tem je Slovenija po-
novno postala plen pre-
mišljene politike Hrvaške.
Ta je pojasnila, da zaradi pri-
tiska in prihoda množice
beguncev iz Srbije in
Madžarske novih prebežni-
kov ne more več sprejemati.
Zato jih je začela samovol-
jno pošiljati v Slovenijo in s
tem začela kršiti pravilnike
in druga določila Evropske
komisije. Zaradi takega rav-
nanja Hrvaške se bo število
beguncev v Sloveniji lahko
postopno zelo povečalo, za-
radi česar bi nastale razmere, ki jih
država morda ne bi mogla več obvlado-
vati. Obstaja sicer nekaj upanja, da bo
še pravočasno posredovala EU. Nekateri
krogi iz opozicije pa ob tem poudarjajo,
da bi Slovenija prihajanje novih valov
beguncev nemara lahko preprečila s po-
večanjem nadzorstva na svojih mejah,
ne samo s policijo, ampak tudi z upora-
bo vojske.
Vlada kljub begunski problematiki, ki
jo seveda zelo obremenjuje v njenem
delovanju, zagotavlja, da Slovenija osta-
ja politično stabilna država. Pri tem je
prezrla, da javnost njenih domnevnih
dosežkov ob prvi obletnici ustanovitve
vlade ne priznava. Neka anketa je ugo-
tovila, da so v Sloveniji plače večine de-
lavcev in uslužbencev premajhne, da bi
lahko od njih kaj privarčevali. Vlada je
tudi zamolčala, da je Slovenijo po ka-
zalcih družbenogospodarskega razvoja
pred kratkim prehitela tudi Češka. Kljub
pridržkom, pomislekom in kritikam zo-
per vlado pa je premier Miro Cerar za-
vrnil predlog skupine šestnajstih zna-
nih javnih oseb za oblikovanje nove ve-
like vladne koalicije med vodilno vlad-
no stranko SMC Mira Cerarja in naj-
večjo opozicijsko stranko, SDS Janeza
Janše. Pobudniki so v pismu zapisali,
“da Slovenija po mnogih kazalcih, po-
membnih za življenje prebivalcev, vse
bolj zaostaja, zato je treba ta gibanja ne-
mudoma zaustaviti. Zdaj je čas za odgo-
vorno državniško politiko. To lahko v
demokraciji stori le politika, ki je na vo-
litvah dobila najširšo podporo
državljank in državljanov. Zato poziva-
mo oba naslovnika, da po zgledu neka-
terih uglednih evropskih držav sprejme-
ta odgovornost, ki so jo vama naložili
volivci”. Ko so predsedni-
ka SDS Janeza Janšo
vprašali o pobudi za obli-
kovanje nove velike vlad-
ne koalicije, je na družbe-
nem omrežju Twitter od-
vrnil, “da se spodobi, da
o njej najprej odgovori
SMC”. Premier Miro Ce-
rar pa je predlog, kar smo
že zapisali, zavrnil.
K današnjemu razmišljan-
ju o aktualnih zadevah, ki
se dogajajo v Sloveniji,
delno tudi kot posledica
razburljivih gibanj v preo-
stalem svetu, naj prispe-
vam svoje dopolnilo k ak-
tualnemu in zanimivemu
poročilu o počastitvi spo-
mina na goriškega nadškofa msgr. Petra
Cocolina, ki je bilo objavljeno v Novem
glasu preteklega 10. septembra. O tem,
kako veliko je nadškof prispeval k sožit-
ju med Slovenci in Italijani v Gorici in
nasploh v zamejstvu, je v omenjenem
članku dobro in zelo natančno razložil
odgovorni urednik našega časnika g. Ju-
rij Paljk. Žal pa ni objavljeno, da sem tu-
di jaz, kot prvi časnikar iz Slovenije,
imel pogovor z nadškofom Petrom Co-
colinom. Bil je objavljen 19. decembra
leta 1979. V njem je za RTV Slovenija
izrekel zelo pomembne misli, ki so v ok-
viru celotnega pogovora shranjene v ar-
hivu RTV Slovenije. G. Cocolin mi je v
pogovoru dejal tudi naslednje: “Goriška
nadškofija dejansko priznava, ceni in
ščiti jezik, kulturo, narodna in verska
izročila slovenskega krščanskega ljud-
stva goriške nadškofije, pri čemer gre tu-
di za izraz spoštovanja človeških pravic,
za katere mora biti Cerkev občutljiva.
Slovenski verniki so enakovredni itali-
janskim”. Moj predlog za pripravo in-
tervjuja je v vodstvu RTV Slovenija brez
zadržkov sprejel tedanji zunanjepoli-
tični urednik Drago Košmrlj. Nerad in s
trpkostjo v srcu in duši pa se spominjam
nasprotovanja časnikarja in urednika
Boga Samse, ki je intervjuju z goriškim
nadškofom odločno nasprotoval. Od
mene je celo zahteval, naj bi podpisal
nekakšno izjavo oz. potrdilo, da bom in-
tervju z msgr. Petrom Cocolinom po-
snel na lastno odgovornost. Bogo Samsa
je bil pozneje med tisto skupino na-
sprotnikov mojega časnikarskega delo-
vanja v Trstu, ki je največ prispeval k te-
mu, da mi je tedaj pristojni funkcionar
RTV Slovenije predčasno prekinil man-
dat in me odpoklical z mesta dopisnika
RTV Slovenija v Trstu.
Sicer pa se v Sloveniji, kot nasploh v
življenju, dogajajo tudi lepe stvari z
žlahtno vsebino. Celjska Mohorjeva
družba, ki velja za prvo slovensko za-
ložbo, je ponatisnila dvojezično, sloven-
sko-nemško pesniško antologijo pesni-
ce Lili Novy. Ima naslov Pozabljena
žetev. Umetnica je ustvarjala v sloven-
skem in nemškem jeziku in je bila zelo
znana osebnost v Ljubljani. Pesnica Lili
Novy je bila rojena leta 1885, umrla pa
je leta 1958.
Marijan Drobež
V
  ruštvo izgnancev Slo-
venije 1941 - 1945,
Območna organizaci-
ja Nova Gorica, je pripravilo
proslavo v spomin na 70 let
vrnitve izgnancev na domo-
ve iz nacistične Nemčije.
V letošnjem letu so svečano
obeležili 70-letnico konca
vojne v Ljubljani, Šempetru
pri Gorici in drugih krajih v
Sloveniji. V Ljubljani so slo-
venski izgnanci 6. junija pro-
slavili 70. obletnico zmage
nad fašizmom in nacizmom
in vrnitve v do-
movino. Proslave
so se udeležili šte-
vilni častni gostje
iz domovine in
tujine in člani
vseh društev iz-
gnancev iz celot-
ne Slovenije.
Spomin na 70 let
vrnitve izgnan-
cev na domove
so obeležili tudi v
Šempetru pri Go-
rici. Poklonili so
se vsem žrtvam
vojnega nasilja:
civilnim prebi-
valcem, ki so preživeli nasilje
fašizma in nacizma, partiza-
nom, ki so se borili in bili pri-
pravljeni žrtvovati svoja
življenja za svobodo, izgnan-
cem, taboriščnikom, izseljen-
cem, še posebej pa tistim, ki
vseh teh grozodejstev niso
preživeli.
Člani Društva izgnancev Slo-
venije 1941 – 1945, Ob-
močna organizacija Nova Go-
rica, in Krajevna organizacija
Branik so v septembru, mese-
cu, ko so se v velikem številu
že vrnili na domove, tako iz-
gnanci iz Branika kot izgnan-
ci iz Komna, pripravili spo-
minsko slovesnost.
To so bili dnevi pričakovanja,
hrepenenja, sreče, pa tudi ve-
like žalosti. Dnevov, ki so jih
preživeli v taboriščih, na pri-
silnem delu, lačni, prem-
raženi, ponižani, ni mogoče
pozabiti. Ni mogoče pozabiti
muk med transportom in ni
mogoče pozabiti razočaranj,
ko so se vrnili na domove. Na
pragu zime so jih v ljublje-
nem rodnem kraju pričakali
požgani, porušeni, izropani
domovi.
Na proslavi so bili prisotni še
živeči izgnanci. Društvo iz-
gnancev Slovenije, Območna
organizacija Nova Gorica,
pod vodstvom prizadevne
predsednice Dore Levpušček,
je s pomočjo mag. Monike
Kokalj Kočevar iz Muzeja no-
vejše zgodovine iz Ljubljane
v dveh letih posnelo številne
pripovedi izgnancev z ob-
močja cele severne Primorske
in udeleženci proslave so si
lahko ogledali izbor teh pri-
povedovanj. Eden od ciljev,
ki si ga je zastavilo Društvo
izgnancev iz Nove Gorice, je
prav ta: ohraniti verodosto-
jen spomin na čas nasilja nad
civilnim prebivalstvom v
drugi svetovni vojni.
Društvo izgnancev SLO 1941
– 1945, Območno organiza-
cijo, je ustanovil njen dolgo-
letni predsednik, dr. Cvetko
Vidmar, in sicer le nekaj me-
secev zatem, ko so prvo
društvo ustanovili v
Ljubljani, l. 1991.
Dr. Cvetko Vidmar je
kot ustanovitelj dru -
štva in njegov dolgo-
letni predsednik zbiral
številne podatke, ki jih
je pridobil iz publikacij
italijanskih in naših
zgodovinarjev, muze-
jev in drugih zapisov
in pripovedovanj, tako
da imamo pomembne
podatke o izgnancih
na Primorskem, ven-
dar ostaja še veliko de-
la za naše zgodovinar-
je.
Dr. Cvetko Vidmar je pobud-
nik ustanovitve društva iz-
gnancev tudi v Braniku in
nato še v Komnu.
Na Primorskem je še eno
društvo izgnancev, in sicer v
Kopru.
Prvi predsednik DIS 1941 –
1945, Območna organizacija
Nova Gorica, je bil Andrej Ze-
ga, nato 12 let dr. Cvetko Vid-
mar, potem Sergej Ferrari, Re-
nato Simčič, Štefan Winkler,
sedaj pa Dora Levpušček.
LD
D
Šempeter pri Gorici
Proslava v spomin na 70-letnico
vrnitve iz nacističnih taborišč
Zoper pravila Evropske unije
Hrvaška usmerja v Slovenijo
množice prebežnikov
Kulturni dom Zorana Mušica v Bukovici
Predstavitev knjige
Karla Bonuttija
  petek, 18. t. m., je polna
dvorana Zorana Mušiča v
Kulturnem domu v Buko-
vici s toplim sprejemom počastila
svojega rojaka dr. Karla Bonuttija
in prisluhnila predstavitvi njego-
vih življenjskih spominov, ki jih
je zbral v knjigi Med izbiro in zgo-
dovino. Slavnost je potekala v or-
ganizaciji Občine Renče-Vogrsko
in Krajevne skupnosti Bukovica-
Volčja Draga, ki sta srečanje z dr.
Bonuttijem vključili v sklop pri-
reditev ob tradicionalnem krajev-
nem prazniku, ko se spominjajo
požiga vasi med nemško okupa-
cijo leta 1943.
Uvodoma je s pesmijo pozdravil
domači mešani pevski zbor Kla-
sje, pozdrav vsem prisotnim in
pogovor z avtorjem je nato vodila
ga. Ingrid Kašca Bucik, ki je v pri-
jetnem kramljanju obnovila ce-
lotno Bonuttijevo pot, seveda naj-
prej otroška leta, preživeta v rodni
Bukovici, katerim so sledili bivan-
je v Gorici, nato študij v Švici in
nadalje odločitev za Združene
V države Amerike, kjer se je dr. Bo-nutti z ženo Herminko nastanil vClevelandu, pa vse do vrnitve v
Evropo, v Italijo, in nastop vele-
poslaniške službe v Vatikanu.
Prav beseda o clevelandskih letih
je zaživela z uglednim gostom, te-
danjim jugoslovanskim general-
nim konzulom in nato veleposla-
nikom dr. Ivanom Vajglom, s ka-
terim sta se z dr. Bonuttijem sez-
nanila prav v Clevelandu in
začela zelo plodno sodelovanje,
ki je začelo zbliževati in združeva-
ti obe državi na kulturni, gospo-
darski, znanstveni in politični rav-
ni. Dr. Bonuttiju se je tudi v en-
kratnem doživetju poklonila har-
fistka Mojca Vajgl, ki je na harfo
zaigrala tri skladbe. Pred sklepom
pa sta zapela dve ljudski pesmi do-
mačina Vladka Gal Janeš in
Dušan Bremec, ki sta k sodelovan-
ju povabila celotno občinstvo.
Večer je s svojim pozdravom skle-
nil župan Aleš Bucik, ki je častne-
mu občanu poleg šopka redečih
nageljnov izročil priznanje
Občine Renče-Vogrsko.
Prijetno praznično vzdušje se je
nadaljevalo v veži Kulturnega do-
ma ob dobri kapljici znanih do-
mačih vinogradnikov in do-
mačem pršutu ter sproščenem
pogovoru z avtorjem, ki ga je pod-
pisovanje knjige zadrževalo še
precejšen del večera.
(več fotografij na www.noviglas.eu)
Branko Grims
Gospodarstvo24. septembra 201514
NATUROPATSKI NASVETI (81)Erika Brajnik
MANIPULATORJI
Manipulatorji so ljudje, ki radi upravljajo z
drugimi ljudmi, radi imajo vse pod nadzo-
rom, radi imajo potek dogajanja in ljudi v
oblasti. To so izrazito jetrni ljudje. So ljubo-
sumni, posesivni, jezni, ukazovalni. Do-
mišljajo si, da imajo vedno prav. Tipične izja-
ve so: “Ne, to zate ni dobro; ne, tega ti ne po-
trebuješ; to ti nič ne koristi itd. ” Manipulator
rad uporablja strategijo odvisnosti, osebo izo-
lira od ostalih, saj mu ni nobeden sposoben
pomagati tako kot on. Na tak način se oseba
znajde brez možnosti izbire, ima samo mani-
pulatorja! Da manipulator to doseže, izrabi
strategijo prevare, laži in izsiljevanja: “Jaz tebi
ne bi nikdar tega naredil; vse ti dam, ti pa ta-
ko govoriš; jaz ne morem več tako živeti itd. ”
Manipulator je preračunljiv in brezsrčen, svo-
jo vlogo zaigra do potankosti, tako kot mora.
Manipulator ne pozna empatije in sočutja.
Lahko je že rojen v takšnem okolju, kjer ni
nič prejel brezpogojno, ampak je vsako njego-
vo dejanje bilo izmerjeno s pravšnjo nagrado.
Manipulator obrne situacijo sebi v prid, da
žrtev postane popolnoma odvisna od njega,
da čuti, da ga potrebuje in da je brez njega iz-
gubljena, da ji ni živeti. Manipulator vzame
žrtvi dostojanstvo, človeške pravice, vanjo vli-
je strah in nezaupanje. Manipulatorja lahko
imate v hiši, v soseski, v službi, to je manipu-
lator na mikro ravni. Poznamo pa tudi mani-
pulatorje na makro ravni – velesile!
Kako se manipulatorja rešimo? Tako da se mu
upremo in rečemo NE, hvala. Ko rečemo
prvič ne, nas bo manipulator poizkusil pri-
kleniti nase s triki, kot so izsiljevanje, občutki
krivde, igral bo na čustveno noto navezano-
sti. Oseba, ki je žrtev, se mora zavedati, da je
veliko bolj močna, kot je manipulator, ki bo
klonil, ko bo začutil njeno odločnost in goto-
vost. Manipulator odločnosti namreč nima,
tudi ta je pri njem zaigrana. Manipulatorju v
osnovi primanjkuje ljubezni, brezpogojne lju-
bezni, ki je nikdar ni bil deležen, je ne pozna,
nikdar je ni začutil. Manipulatorju bodo tako
pomagale Bachove cvetne esence, ki ga bodo
pomirile in mu vlile resnične gotovosti in lju-
bezni. Tako bo potreba po obvladovanju po-
sameznika izzvenela. Pred nami bo stala pra-
va oseba, tista, ki je živela v oklepu strahu,
paranoj in preračunavanja, tista, ki se ni mo-
gla izraziti, ker jo je energija manipulacije
dušila.
Takšnim osebam je najprej zelo hudo, ker se
zavedajo, kaj vse so počele dotlej, potem pa
obrnejo stran in zaživijo na novo.
Veliko manipulatorjev je tudi takih, ki si
nočejo pomagati, nočejo ozdraveti, ker je
lepše živeti tako, je bolj varno. Ostanejo jez-
ni, posesivni, preračunljivi, čutijo, da jim Ba-
chove kapljice lahko pomagajo, ampak jih ne
jemljemo.
Od takih se poslovite, kajti: errare humanum
est, perseverare autem diabolicum!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Po Jantarjevi poti ... ali (3)
Reportaža o potepanju 
po Poljskem
  ekaj kilometrov pred
Krakovom je mestece
Wieliczka, znano po
rudniku kamene soli, ki je sedaj
preurejen v muzej in uvrščen v
Unescovo svetovno kulturno de-
diščino. Mesto dobesedno leži na
plasteh soli in rovi globoko pod
površjem so vklesani v kamnite
plasti soli. V večstoletni zgodovi-
ni rudnika so v njem izklesane
razne dvorane, tudi prava cerkve-
na ladja z oltarjem, reliefi svetih
podob in lestenci iz soli. Ne man-
jka tudi kip papeža Woytila, ki je
poljska nacionalna ikona. Njego-
ve podobe je mogoče najti vse-
povsod po Poljski. To kaže tudi
na še eno značilnost Poljske: spa-
da med države z najvišjo verno-
stjo prebivalcev in v njej ima Cer-
kve velik vpliv na družbo. Poljske
cerkve pa tudi sicer arhitekton-
sko izstopajo: so velike, mogočne
zgradbe, zgrajene iz rdeče, žgane
opeke. Niso tako pogosto poseja-
ne po deželi kot
na primer po Slo-
veniji, kjer je cer-
kvica na vsaki
vzpetini, a pol-
jska cerkev, vsa-
ka, tudi v
kakšnem
manjšem kraju,
izgleda mogočno
kot kakšna kate-
drala. V Gdansku
naj bi tamkajšnja
mestna katedrala
lahko sprejela
25.000 obiskoval-
cev, a se mi je
vseeno zazdela ta
številka pretirana. Na vzhodu
dežele, kjer živi beloruska
manjšina, so cerkve skromnejše;
lesene ter pobarvane v modro ali
zeleno barvo. Čeprav manjše kot
katoliške, se ponujajo fotografu
kot odličen motiv.
Redka so mesta, ki se ne bi po-
našala z izjemno urejenim starim
mestnim središčem, kjer se po
navadi nahaja rynek ali stari me-
stni trg. Ta je štirikotne ali pravo-
kotne oblike, obkrožen z zgrad-
bami z okrašenimi pročelji, s
trgovinami in restavracijami v
pritličju, v središču je navadno
glavna mestna cerkev ali mestna
hiša. Tudi prodajalne rož so na
vsakem koraku, Poljaki namreč
obožujejo rože. Z njimi krasijo ze-
lenice, okenske police in seveda
razveseljujejo nežnejši spol.
Moški ali ženske s šopki rož v ro-
kah so nekaj običajnega na ulici.
Pri obisku ali kakšnem srečanju
N rože za gospe ne smejo manjkati.Takrat se pokaže še ena moškagalantnost Poljakov: moški žen-
skam spoštljivo poljubijo roko.
Po pripovedovanju mojih prija-
teljev, Januzsa in Waldemarja,
preverjeno pa še pri gospe Patri-
ciji, prijateljici in gostiteljici na
najinem obisku v Varšavi, je vse
to res. Poljubljanje rok ženskam
pri srečanju spada v običajno kul-
turo Poljakov. In ker velja rek, da
če greš v Rim, se obnašaj kot Rim-
ljani, sem temu sledil. Na srečan-
je z gospo Patricijo sem prišel
opremljen s šopkom rož ter ji
poljubil roko …
Krakov je bilo najino prvo
srečanje s slavnim poljskim me-
stom. Seveda naju je očaralo. Ima
vse, kar popotnik potrebuje: tu-
ristični vrvež, čudoviti stari del,
grad Wawel nad reko Vislo ter
židovsko četrt Kazimierc, kjer sva
prebivala. Vse dosegljivo peš,
čeprav je tudi poskrbljeno za
utrujenega popotnika s prevozi z
električnimi avtobusi. Center je
živ, a tudi židovska četrt, posebej
Šeroka ulica, ki je dejansko trg z
dvema sinagogama in židovskim
pokopališčem, polno je restavra-
cij z najrazličnejšo ponudbo jedi.
Ob tem pa vsak lokal ponuja še
kletzmer, tradicionalno židovsko
glasbo, ki jo izvajajo majhni ben-
di. Nočno življenje v tem delu
mesta se poleti končuje šele proti
jutru. Preverjeno. Okna najine
hotelske sobe so gledala na tale
trg in nama ta podrobnost ni
ostala preslišana. Krakov je me-
sto, kamor se popotnik lahko
vrača in vedno znova in znova
odkriva njegove lepote. V Krako-
vu se združujeta preteklost (kral-
jevsko mesto s staro univerzo,
eno med prvimi v Evropi) in so-
dobnost.
Preteklost pa ni vedno občudu-
joča. Kakšnih 50 kilometrov od
Krakova je Auschwitz, nacistično
taborišče smrti, v mestu Oswie-
cim. Obisk taborišča je del turi-
stične ponudbe agencij, ki sicer
ponujajo ogled Krakova. Tudi
midva sva naslednjo polovico
dneva preživela v njem. Tabo-
rišče je iz dveh delov, prvi je Au-
schwitz, drugi pa Birkenau, se-
strsko taborišče, nekaj kilome-
trov stran od prvega, in veliko
večje. V obeh se je izvajalo pobi-
janje Judov, Poljakov, Romov in
ostalih pripadnikov manjvredne
rase – z nacističnega zornega ko-
ta. Umorjenih je bilo okrog 1,5
milijona ljudi, od tega 1,1 milijo-
na Judov. Številke delujejo suho-
parno, vendar ima vsaka številka
ime in priimek, očeta in mater,
brate, sestre; groza, ki jo je
doživljal samo en človek, ko je
odhajal v plinsko celico, nam je
danes nedoumljiva in pošastna –
si lahko zamislimo poldrugi mi-
lijon te groze?
Ogled tabo-
rišča je mo-
goč le v vode-
nih skupi-
nah, vodenje
poteka v vseh
svetovnih je-
zikih, sloven-
skega ni med
njimi, zato
sva se z ženo
priključila
vodenju v an-
gleščini. Sku-
pina petnaj-
stih obisko-
valcev nas je
vstopila skozi
zloglasni vhod z napisom AR-
BEIT MACHT FREI, stopali smo v
tišini, v slušalkah smo slišali le
besede vodičke, ki je tiho nava-
jala gola dejstva o taborišču. Kaj
se je dogajalo v posameznem
bloku. Koliko ljudi. Kaj so nacisti
počeli z njimi. Zakaj so to počeli,
ni povedala. Ker tega ne ve, ker
tega nobeden ne more vedeti in
tudi ne verjeti, da je kaj takega
mogoče. Človek je lahko res ple-
menito bitje, a še veliko bolj je
lahko krvoločen. Na desettisoče
čevljev izza vitrin muzeja zaman
čaka na lastnike, da si jih spet na-
taknejo; nikogar več ne bo, da
vzame svoj kovček (označenim z
imenom) ali popotno košaro, s
katero je prišel v taborišče, in se
vrne domov. Vse to priča o ta-
kratnem človekovem upanju in
grozi, ki smo jo čutili mi.
/ dalje
Milan Petek Levokov
Slovensko zdravniško društvo Trst Gorica (3)
Prelestni koroški biseri
  tok je bil prafara in misijonsko središče v
posesti bavarske freisinške škofije (baje so
bili Brižinski spomeniki napisani prav za
Otok). Prva pisna omemba je iz l. 894. L. 1808 je
prišla fara v upravo benediktinskega samostana v Št.
Pavlu v labotski dolini. Ta patronat se je končal l.
1969. Danes je tu poleg Božiča
in Velike noči višek farnega
življenja žegnanje na veliko
Gospojnico, 15. avgusta; na ta
dan je ob 10.30 maša v sloven-
skem jeziku. Cerkev je po-
svečena sv. Primožu in Felicija-
nu in stoji na najvišji točki po-
lotoka. Po velikem požaru l.
1399, ki je uničil cerkev, se je
njena prezidava zavlekla v 15.
stoletje in je dobila obliko, ki
jo ima še danes. Njen baročni
oltar je iz l. 1658 in v srednji
vdolbini je kip sedeče Marije z
Jezusom iz časa okrog l. 1460.
Baročni oltar ob severni ladij-
ski steni, v katerem visi razpelo,
je lep primer poznogotske pla-
stike iz začetka 16. stoletja. Da-
nes je cerkev veliko romarsko
središče, zaradi svoje idilične lege ob obali velikega
Vrbskega jezera je tudi ena najbolj priljubljenih cer-
kva na Koroškem. Zimska cerkev, tudi cerkev Rožne-
ga venca, leži zahodno in pod župnijsko cerkvijo; je
manjša, obdana s pokopališčem, zgrajena v slogu
zgodnjesrednjeveških cerkva.
Škoda, da ni bilo dovolj časa, da bi se izletniki lahko
malce naužili spokojne lepote v parku ob obali
Vrbskega jezera. Pot so namreč nadaljevali do Ve-
trinja, kjer so se ustavili za ogled nekdanje samo-
stanske, sedaj župnijske cerkve Marije v nebesa vzete.
Namesto prvotne lesene stavbe so po l. 1170 začeli
graditi kamnito cerkev cistercijanskega tipa. Po-
svečena je bila l. 1202. V polovici 14. stol. je dobila
gotski obok v prezbiteriju in zvonik na severni stra-
ni. Romanskih obokov niso barokizirali. V Bernar-
dovi kapeli na severni strani svetišča so l. 1991 od-
krili pomembne freske iz l. 1640. Na simboličnem
nagrobniku pred vhodom v to kapelo je velik novo-
gotski kip jokajoče Marije z mrtvim Jezusom v na-
ročju. Tam spodaj so l. 2004 pritrdili spominsko
ploščo v spomin na rešitev 6000 beguncev, ki so bili
po intervenciji dr. V. Meršola rešeni pred komuniz-
mom in zanesljivo smrtjo. Umetnostnozgodovinsko
je pomemben 16 m visok veliki oltar iz l. 1622.
Čudovita so tudi poslikana gotska okna.
“Letoviščarji” iz zamejstva so nedeljsko jutro name-
nili ogledu znamenitega Gosposvetskega polja ob
reki Glini, kjer stoji Vojvodski prestol. Tu jim je vo-
dička, gospa Sonja, obnovila vse bogato zgodovin-
sko ozadje tega kraja, ki je že nad 2000 let prometno
in naselbinsko središče Koroške, in seveda ves potek
nekdanjega “obreda”, ko je novoustoličeni karan-
tanski knez podeljeval fevde, kar seveda sodi v svetlo
preteklost naše svobodne “pradomovine Karantani-
je”. Obvezna postojanka je bila seveda tudi Gospa
Sveta, najstarejša in najbolj značilna koroška božja
hiša, kot piše v publikaciji, ki jo lahko vsakdo kupi
v cerkvi. Občudovali so
mogočno zunanjost in
notranjost te stolnice,
triladijske stopničaste
dvorane s tremi kori,
freske, rebrovje, ba-
ročno prižnico, kor z
visokim oltarjem iz l.
1714, v središču katere-
ga je kip Gospe Svete,
odkar je bil l. 1787 od-
stranjen z milostnega
oltarja, pa še Arndorfer-
jev oltar iz leta 1520, Ju-
rijev oltar iz l. 1526 in
druge bisere, ki jih hra-
ni ta mogočna cerkev.
Na steni nad gotskimi
vrati zakristije je l. 1928 koroški slikar Herbert Boeckl
ustvaril velikoformatno poznoekspresionistično fre-
sko z upodobitvijo Kristusa, ki rešuje ap. Petra iz Ge-
nezareškega jezera. Posebnost freske je, da je umet-
nik dal Petru Leninove poteze. V jugozahodnem ko-
tu stolnice niso mogli mimo t. i. hudičevih sledov
(v resnici je kak otrok stopil na moker beton, a le-
genda pripoveduje o nedolžnem možu – zato
otroške stopinje -, ki se je pred hudičem zatekel v
stolnico in se rešil njegovega zasledovanja. Tudi zu-
nanjost stolnice razkriva kar nekaj zanimivosti: rim-
ske plošče, nagrobnike, freski, na kateri sta Oljska
gora in sv. Krištof, v bližini stolnice sta tudi oktogona
romanska zgradba iz 13. stoletja, v kateri so klet upo-
rabljali kot kostnico, in gotski svetilnik, najbolj ume-
telno izdelan svetilnik na Koroškem, ki ga je daroval
vikar Erazem Kapaun in je iz leta 1497. V njem so
prižigali luči v spomin na rajne.
/ dalje
Iva Koršič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 22. septembra, ob 14. uri.
Aktualno 24. septembra 2015 15
  radež... vroče je, o letošnjem av-
gustu pripovedujejo, da je najto-
plejši v zadnjih sto letih in še
več. Plaža ima pisane barve sončnikov,
morje je vroče, a sanjsko modro, veter
prinaša ohladitev in med peskom in mo-
drino se da še sanjati. Na ležalnikih, s po-
gledom med oblaki, na tistem malem
peščenem jezičku, med Pineto in Citta`
Giardino, ki ga imam jaz tako rada. Pre-
budim se iz sna, da bi šla v vodo. Moj
pogled pritegne ženska, oblečena v dol-
ge široke hlače, težko haljo z dolgimi ro-
kavi in ruto na glavi, ki z otrokom v na-
ročju prečka plitvino. Vsa je premočena
in blago je že težko zaradi vode, v levi
roki ima še kopalno torbo. Daleč pred
njo mož, v bermudah in brez vsega. Mu-
slimana sta.
Zasmili se mi, da bi šla in strgala tista
premočena, težka, vroča oblačila z nje.
In rekla njemu, naj ji pomaga. Ne mo-
rem si kaj. Tisti, ki so šli po poti pred me-
noj, tisti, ki so 68. leta spreminjali svet,
in še vsi tisti in tiste pred njimi, so mi
kot dar zapustili predragoceno svobodo
in enakopravnost. Tudi v majhnih, nez-
natnih stvareh jo živim, vsak dan. Zato
sem tu, v bikinih, zato lahko zahajam na
naturistično plažo. Zato imam moža, ki
me ne tepe, nikoli. In zato ne bom nikoli
verjela, da si lahko srečen, če s pre-
močeno obleko v vročini capljaš za ne-
kom, medtem ko vsi ostali plavajo in se
veselijo sonca. Premočena ženska s
sklonjeno glavo. V Gradežu je sama in
tiha in zdi se, da ne vidi številnih pogle-
dov, ki ji sledijo.
Gradež... večer je. Poletni večer ob mor-
ju, ki se nagiba že v jesen. Nove led sve-
tilke se odlično zlivajo v ozke ulice, ki
dišijo po vlagi in preteklosti. Noč je
čarobna med obrisi mesteca, ki ima dušo
polno modrine, čeprav so ceste sive. Za
obzorjem slutnja Ogleja in veličastne ba-
zilike. Zadnji turisti, nemški in avtrijski
upokojenci uživajo ob polnih kelihih.
Tam daleč je slišati melodijo, Larino pe-
sem iz filma Doktor Živago. Čudovit
film, ki smo ga gledali v mladih letih.
Prvenec ruske literature. Evropska litera-
tura pred stoletjem, morda manj. Raz-
košje Evrope v polnem razcvetu. Po-
slušam note, ki v tej žalostni jeseni
kličejo otožnost v srce. Nemci se smejejo,
sonce zahaja in se utaplja v oblakih.
Spomnim se Kosovelove Ekstaze smrti.
In pomislim na to Evropo, ki jo tako zelo
ljubim. Kljub vsemu jo ljubim. Zibelko
moje kulture, ki je sredi popolnega pro-
pada. Moralnega, idejnega, ekonomske-
ga. Larina pesem po ulicah, ki že dišijo
po samoti in jeseni. Otožnost v meni in
strah, da bi izgubila tisto ustaljeno
življenje, tisti mir, ki sem ga dolga leta
ustvarjala. In to nekaj malega, kar imam.
Ki ni samo moje, saj je sad dela in
trpljenja mojih staršev, brata,
tastov. Vse življenje so garali
za to. In preživeli vojno, la-
koto, moj tast tudi taborišče.
Niso bežali, nikamor. Niti
pred vojno. Borili so se. Da
imam sedaj jaz to, kar je v
marsičem podobno svobodi.
In marsikdaj sreči.
Moj prijatelj in urednik Jurij mi je na-
ročil, naj napišem nekaj o gozdu. A eno-
stavno ne morem. Zaradi tega, kar se do-
gaja okoli mene. In zato, ker mislim, od
nekdaj sem prepričana o tem, da moram
svoje misli deliti z drugimi. Četudi so
morda zgrešene. A z idejami rasemo, s
soočanjem gremo naprej. Ne moremo
molčati. Niti tedaj, ko se nam zdi, da je
dialoga malo in obrekovanja in nasilja
preveč. V demokraciji je dovoljeno mi-
sliti drugače. Ne pozabimo tega. Nikoli.
Zato ne bom pisala o gozdu.
S prijatelji se, tako kot vsi, veliko pogo-
varjamo o navalu beguncev, ki prihajajo,
in predvsem, ki bodo še prišli. Marsikdaj
slišim, pa tudi berem, recimo na Face-
booku, tisti sramežljivi... morda bi bilo
bolje, da bi molčal. Ne bi bilo bolje, dru-
gače ni dialoga, drugače je cenzura. Zato
pišem, v imenu vseh tistih, ki so mi v
teh dneh rekli, da se bojijo in raje
molčijo. Da bi jih ne imeli za rasiste, za
desničarje, za sovražnike otrok...
Vsi namreč vemo, da to nismo. Seveda
se nam smilijo otroci, nobene krivde ni-
majo in ob vsem tem dogajanju si ne
morejo pomagati. Niti do besede ne pri-
dejo. Tudi ko jih starši uporabljajo za
propagandne namene. Slika dojenčiče,
ki se po vseh štirih kobaca proti policij-
skemu zidu, je ganila vse. Kdo je otroka
izpostavil in postavil pred oboroženo po-
licijo, ne vem. Svojega otroka bi samega
tam na tleh gotovo ne pustila. In tudi to,
da so trupelce malčka ne vem kolikokrat
premestili na plaži, da se je vse skupaj
zdelo bolj prepričljivo, je naravnost
ogabno. Samo človek zmore to, da še
mrtvega otroka ne spoštuje. Vem, da me
boste obsojali in napadali, če bom napi-
sala, a nisem edina, da si je Nemčija z
objavo te slike odprla pot do poceni de-
lovne sile.
Ne vem, pravzaprav ne vemo, kaj se do-
gaja. Imamo pa pravico, da razmišljamo.
Kljub temu da mediji, na obeh straneh,
manipulirajo z nami in z njimi, z begun-
ci namreč.
Pravzaprav ne vemo, kdo so. Med njimi
so gotovo vojne žrtve, ki bežijo pred raz-
dejanjem. Koliko je le-teh, ne vemo, po-
lovica, več, četrtina, vsi. V gozdovih pod
Matajurjem, tam se tudi potikajo skupi-
ne migrantov, ki jih vodniki puščajo na
slovenski strani, so ljudje našli veliko
odvrženih dokumentov. Niso bili sirski
dokumenti, vsaj tako pravijo.
Prijateljica, ki je sicer zelo negotovo in
plašno spregovorila na Facebooku, pravi,
da je človeku, ki beži pred vojno, dovolj,
da je na varnem, na toplem, na suhem.
In da ne padajo bombe vsenaokrog. Ne
pa da mora biti to zatočišče pred vojno
ravno bogata Nemčija ali Švedska. Samo
da je mir.
Drug prijatelj mi pripoveduje o begun-
cih, ki so nastanjeni na Proseku pri Trstu.
Tudi on je levo usmerjen, demokrat. Mo-
ji prijatleji niso nacisti, ekstremisti, še le-
gisti niso. Samo ljudje, ki jih je strah in
čisto preprosto razmišljajo. On poleti
vstaja zgodaj, da gre pred
delom še škropit trte. Nekje
tam ob petih, ko se zori. Ko
se vrača iz vinograda,
srečuje migrante, samo
moške v najboljših letih, ki
gredo na jogging. Lepo na-
smejani, v trenirki. Siti in
nič podhranjeni. Vsakič se
mu smejejo in mu mahajo, češ, kaj pa
delaš, pridi in zabavaj se tudi ti. On že
utrujen odhaja na delo. Popoldne neka-
teri igrajo kriket. On se tedaj šele vrača z
dela.
Da smo si različni, je čutiti na vsakem
koraku. Meni besede kot multikultur-
nost, sožitje različnih, spajanje, ne po-
menijo več veliko. Verjela sem, a sedaj
verjamem samo, da je težko, če so razlike
preveč očitne, nemogoče. Vsi se
sprašujemo, zakaj ti ljudje množično
bežijo ravno v Evropo, ko že prisegajo
na islam. Islamske države so bližje. In
s prijatelji se spominjamo, kako so z
Bosne med vojno bežali k nam v Slo-
venijo. Naravno, najbližji smo bili in
bratje. In so radi ostali pri nas, z upan-
jem, da se bodo čim prej vrnili do-
mov. Sama sem za nekaj tednov doma
gostila mamo z otrokom. Sosedi so jo
našli, ko je spala v gozdu, in sem jo šla
iskat. Mati z otrokom ne sme spati v
gozdu. Doma smo oprali njuna
oblačila, zlikali in ju nahranili. Tako
lepo smo se razumeli, da sem po nekaj
tednih s težavo spet preklopila iz
sbrhorvaščine v slovenščino. Ampak
oni so bežali v sosednjo državo. Ne v
najbogatejšo.
Ženske se mi najbolj smilijo. Nekje
sem brala, sploh ne vem kje, ker pov-
sod beremo o tem, da so se na Madžar-
skem Afganistanci in Sirci stepli, kdo
bo šel na vlak. Za vse je bilo prostora
namreč premalo. Nekaj so jih kar dol po-
metali, največ žensk. In med ranjenci, ki
so jih prostovoljci oskrbeli, so bile samo
ženske. Ne vem zakaj, a na misel mi je
prišlo podobno pehanje ob koncu po-
hoda od Litije do Čateža. Saj mi nismo
bili begunci, samo mokri in premraženi
pohodniki, za katere je bilo na avtobusu
premalo prostora. A vseeno. Skupina
mladih fantov je medse povabila starejšo
gospo, ji našla prostor in jo varovala pred
množico. Nič ne skrbite mamica, so ji
govorili in ona se je ponosno smejala.
Tedaj sem bila ponosna na te mlade, slo-
venske fante. Zelo. In zato ne maram, da
bi kdo rušil to našo kulturo, to našo eti-
ko, ki sicer marsikje škriplje, a je vseka-
kor tako bogata in dragocena. Nam, ki
smo je vajeni in ne moremo brez nje.
To, da deklice tepejo, zapirajo in kaznu-
jejo, če si privoščijo preveč svobode, me
najbolj boli. In ne vidim nič slabega v
tem, kar so odločili Avstralci. Kdor hoče
živeti in delati v njihovi državi, mora
živeti po njihovih zakonih, ne po musli-
manskem pravu. V tem ni nič slabega.
Nič rasističnega. In spominjam se, kako
lepo so shajali v nekdanji Jugoslaviji, kjer
smo si dekleta lahko ogledale mošeje, ne
da bi si zakrivale glave in obraza. Nihče
ni bil zaradi tega užaljen ali oma-
deževan.
Ljudje smo kljub vsemu dobri in človek
se človeku smili. Italijani pa so še poseb-
no dober in občutljiv narod. Italiano la-
dro, ma buono, je vedno govoril neki
znanec iz Srbije. Jaz molčim, ker je
občutkov preveč, največ morda strahu
in upornosti. Tudi mi, Evropejci, smo se
na veliko preseljevali v Ameriko, mi go-
vorijo. Vem, odgovarjam, kaj več o tem
vam bodo znali povedati Idijanci v re-
zervatih... Jaz sem bila vedno na njihovi
strani.
Tak biblijski naval beguncev je na svoji
koži moja družina že občutila tudi sama,
v Trstu, ko so Istrani bežali pred priti-
skom komunistične Jugoslavije. Tedaj za
nas, ki smo bili v Trstu rojeni, ni bilo več
službe, nekateri so bežali v Avstralijo.
Moji starši so že imeli vizum za Kanado.
Ne vem, kaj jih je zadržalo, da smo po-
tem ostali in sem se desetletja borila pro-
ti tej napetosti in sovraštvu. Med ljudmi,
ki so si bili skoraj enaki... In na koncu,
sem se iz upora poročila z Istranom.
Ta Evropa. Ta Evropa, kjer se rojeva vsak
dan manj otrok, kjer mladi ne najdejo
poštenega dela in kjer je skupaj več kot
25 milijonov brezposelnih... Ta Evropa,
ki teži za tem, da ne bi govorili več o ma-
teri in očetu, temveč o “staršu” številka
ena in o “staršu” številka dve. Ta Evropa,
ki je cilj tisočih pribežnikov, ki sanjajo o
bogastvu. Ta Evropa, za katero je že
Srečko Kosovel začutil, da umira.
Zlati stolpovi zapadne Evrope,
kupole bele — (vse je ekstaza!) —
vse tone v žgočem, rdečem morju;
sonce zahaja in v njem se opaja
tisočkrat mrtvi evropski človek.
— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Gradež... tudi k morju že prihaja jesen
in jesen je vedno polna nostalgije. Tiste
naše, boleče slovanske nostalgije, brez
katere ne znamo živeti. Larina pesem je
utihnila. Nekje je slišati samo televizijo,
ki oddaja poročila. Ljudje molčijo in po-
slušajo. Ker ne vedo, ker ne razumejo.
Nekaj velikega se dogaja, nanavadno ve-
likega. Kdo je za vsem tem, ne vemo, sa-
mo slutimo. Morda je to, o čemer smo
nekoč brali v zgodovinskih knjigah in
Svetem pismu. Morda je to ta ekstaza, o
kateri je pisal Kosovel. In s prizorišča
odhajajo zadnji utrujeni nemški in av-
strijski upokojenci.
Suzi Pertot
G
  nedeljo se je v Lillu v
Franciji z zmagoslav-
jem Španije končalo
evropsko prvenstvo v moški
košarki, ki so ga za spremem-
bo imele v gosteh štiri države,
poleg Francije tudi Hrvaška,
Latvija in Nemčija. Odločitev
je lani dozorela zaradi odpo-
vedi Ukrajine, ki je bila prvot-
no predvidena kot organiza-
tor, a je morala nato košarkar-
ska zveza FIBA spremeniti
načrte zaradi nemirov v nek-
danji sovjetski republiki.
Dva tedna trajajoče celinsko
prvenstvo je bilo izjemno za-
nimivo, tekme praviloma pri-
vlačne in na visoki ravni. Tudi
košarkarsko manj razvite
države so dokazale, da je raz-
korak z velesilami v resnici vse
manjši. Španci so delno prese-
netili z osvojitvijo zlate kolaj-
ne, čeprav imajo preverjeno
generacijo, ki pa je tokrat na-
V stopila nepopolna. V predtek-movanju so Španci celo tvega-li izključitev, v Berlinu bi jih
skoraj obsodili na predčasno
vrnitev domov gostitelji. Pola-
goma pa so nato varovanci iz-
jemno trofejnega italijanskega
stratega Sergia Scariola uredili
svoje vrste in se strnili okoli
svoje nesporne zvezde in sedaj
daleč najbolj dominantnega
evropskega košarkarja, sicer že
veterana (letnik 1980), Kata-
lonca Paua Gasola. 210 centi-
metrov visoki krilni center je
dobesedno povlekel Španijo
do naslova, bil je s pov-
prečjem 25 točk na tekmo
prvi strelec tekmovanja, naj-
boljši igralec prvenstva in se-
veda član najbolj koristne pe-
terke (skupaj z rojakom Rodri-
guezom, Litovcema Mačiuli-
som in Valančiunasom ter
Francozom De Colom). Zma-
govalci so bili sicer v podobni
zasedbi prvaki že v letih 2009
in 2011 ter tretji leta 2013,
vendar tokrat brez nekaterih
nosilcev pri vseh lovorikah
(Navarro, Calderon, Marc Ga-
sol) le niso bili prvi favoriti.
Prej bi pričakovali na najvišji
stopnički zmagovalnega odra
Francoze, prvake izpred dveh
let, ki so igrali končni del EP
doma, vendar so v polfinalu
proti Španiji zatajili, predv-
sem pa jih je zlomil sijajni Ga-
sol s kar 40 točkami. Francija
je na koncu osvojila bron na
račun Srbije, ki je po zelo do-
brem prvenstvu s končnim
razpletom v bistvu velika
osmoljenka. Čas razmeroma
mladega moštva selektorja
Saše Djordjevića pa bržkone še
pride.
Velik podvig je s srebrno me-
daljo pripravila Litva, ki je ta-
ko kot Španci tekmovala z ne-
koliko oslabljeno postavo, a je
izkušeni trener Jonas Kazlau-
skas iz nje iztisnil maksimum
in morda še kaj več. S fana-
tičnim moštvenim duhom in
dodelano taktično pripravo so
Litovci opozorili nase zlasti v
četrtfinalu z uspehom proti
Italiji in v polfinalu, ko so ne-
Ko je vse zavito v negotovost  
Vse je ekstaza,
ekstaza smrti
pričakovano strli odpor Srbov.
Slovenci na tem prvenstvu ni-
so bili prepoznavni. Skozi
rešeto predtekmovalne skupi-
ne v Zagrebu so sicer šli zane-
sljivo in se uvrstili v Top 16, tu
pa so (v Lillu) pustili prosto
pot Latviji. Če bi možje selek-
torja Jureta Zdovca premagali
izbrano vrsto iz baltske države,
potem bi bil njihov obračun
čisto pozitiven, poraz proti vse
Evropsko prvenstvo v moški košarki
Španija prvak, bleda
Slovenija
prej kot nepremagljivemu tek-
mecu pa je bil boleč. Ob ne-
katerih odsotnostih (Goran
Dragić, brata Lorbek, Vidmar,
poleg tistih, ki se na pozive re-
prezentance ne odzivajo) je
bila kvaliteta razpoložljivih
košarkarjev nezadostna, delo-
vali so sicer složno in bojevito,
toda to v dvobojih na izpadan-
je ni bilo dovolj. Najbrž ne gre
niti za pravo menjavo genera-
cije, srednja starost sicer ni po-
sebno visoka. Slovenija v tem
trenutku preprosto ne sodi v
prvi evropski jakostni razred
in morda tudi v drugega ne.
Peto mesto pa je na EP za-
sedla Italija, ki se je poleti
en mesec pripravljala v
Trstu. Prvič so bili prisotni
vsi trije zvezdniki iz lige
NBA (Bargnani, Belinelli
in Gallinari), ki so potrdi-
li, da so res izvenserijski.
Problem pa je bilo vse
ostalo, kar je v bistvu pri-
merljivo s Slovenijo. Se-
lektorju Simoneju Piani-
gianiju ni uspelo primer-
no uskladiti kolektiva z
navsezadnje velikim po-
tencialom. V osmini fina-
la so azzurri pregazili Izra-
el, v četrtfinalu pa so izpa-
dli proti Litvi, po po-
daljšku in potem ko so
imeli žogo za zmago. San-
je o odličju najbrž niso bi-
le stvarne, čeprav je do polfi-
nala manjkalo res zelo malo.
Italijani pa so se vsaj uvrstili v
kvalifikacijski turnir za olim-
pijske igre v Riu 2016, kar je
vseeno prestižen cilj.
HC
Pau Gasol
Aktualno24. septembra 201516
  o poletnem predvpisu abonmaja sezone
2015/16, za katerega se je zanimalo nadpov-
prečno število gledalcev, se je v veliki dvorani
Kulturnega doma v ponedeljek, 21. septembra, začel
jesenski del abonmajske kampanje, ki se bo nadal-
jeval do prve premiere letošnje sezone, Ibsenovega
dela Peer Gynta, na sporedu od 6. novembra.
Osnovni abonma
Ta dogodek sodi v osnovni abonma, ki je letos po
zamisli umetniškega vodje SSG Eduarda Milerja
osredotočen na razglabljanje o posamezniku in
večplastnosti njegovega Jaz-a. Predstava nastaja v
koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim.
Režijo predstave bo podpisal ravno umetniški vodja
našega teatra, Miler. Režiser Miha Nemec pa bo
režiral novo uprizoritev Cankarjeve Lepe Vide v ko-
produkciji s SNG Nova Gorica in s Prešernovim gle-
dališčem Kranj, ki bo premierno zaživela decembra.
13. novembra pa bo na sporedu dodatno razmišljan-
je o iskanju samega sebe, ko bo Igor Pison postavil
na oder dramo Ismena, njena sestra nizozemske av-
torice Lot Vekemans, ki govori o Antigonini molčeči
in manj vidni sestri, ki bo končno našla svoje besede
in s tem svojo zgodbo. Iskanje identitete bo glavna
tema predstave Pes, noč in nož bavarskega sodob-
nega dramatika Mariusa von Mayenburga, najbolj
prevedenega in uprizorjenega nemškega avtorja
mlajše generacije. Mesec februar bo prinesel prijet-
no novost in presenečenje z broadwajskim, komor-
nim muzikalom Zadnjih pet let (The last five years)
Jasona Roberta Browna. Igor Pison bo podpisal
režijo te ljubezenske zgodbe, ki je nenavadna predv-
sem zaradi strukture pripovedi, saj časovni razplet
zgodbe sledi dvema nasprotnima tiroma. Lani od-
povedana uprizoritev Molierovega Amfitriona bo
letos zaživela v režiji Renate Vidić, ki bo svoj pečat
vtisnila v zgodbo, s katero so se že od antike dalje
ukvarjali številni komediografi. Zadnja uprizoritev
bogate sezone bo avtorski projekt Patrizie Jurinčič
(Moj) Devetsto po znanem romanu Alessandra Ba-
ricca. Tržaški igralki in režiserki se je želja po oseb-
nem branju življenjske metafore pianista na ladji
porodila ob ogledu uspešne uprizoritve, ki sta jo leta
2000 v SSG-ju ustvarila režiser Marko Sosič in igralec
Janko Petrovec.
Jesensko abonmajsko kampanjo je v gledališču v Pe-
troniovi ulici uvedla predsednica upravnega odbora
SSG Breda Pahor. V njenih besedah je še odmeval
uspeh manifestacije Slofest, na kateri je bil SSG pri-
soten z izvenabonmajsko, zabavno koprodukcijo Ka-
ko postati Slovenci v 50. minutah, ki je na-
stala kot skupni projekt z
društvom Razseljeni in Gla-
sbeno matico. Pahorjeva je iz-
postavila po eni strani
vraščenost našega gledališča
v obmejni prostor, po drugi
pa je poudarila uspeh, ki ga
SSG žanje tudi v slovenskem
gledališkem prostoru, saj bo kar
s tremi predstavami prisoten na
Borštnikovem srečanju. Finančne težave so še
vedno prisotne, ministrski dekret, ki SSG uvršča v
seznam gledališč posebnega pomena, pa omogoča
vsekakor redno poslovanje. Spregovorili so še pred-
sednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Po-
ropat, odbornik za kulturo tržaške občine Paolo Tas-
sinari, predsednik Stalnega gledališča FJK Rossetti
Miloš Budin in ravnatelj Glasbene matice Bogdan
Kralj.
Posameznega gosta sta pred mikrofon vabila Rossa-
na Paliaga, tiskovna predstavnica SSG, in Igor Pison,
asistent umetniškega vodje: to sta storila v slogu av-
dicije, kar je govornike sprva iznenadilo, vsi pa so
na podlagi osebne izkušnje (tudi politično nasto-
panje pri tem pomaga!) ironično vračali sogovrni-
koma... milo za drago. Ta hudomušni prizor je bil
pa le uvod v predstavitev celotne ponudbe letošnje
sezone, bodisi že omenjenega osnovnega abonmaja
bodisi ostalih dogodkov, ki bodo sestavljali bogat
svod izbirnih progamov. Duo Pison-Paliaga je vse-
bino letošnjega programa strnil v videoprodukcijo,
katere avtor je Pison sam: na video-
zaslonu so tako zavrteli film o se-
zoni 2015/16, v katerem sodelujejo
med drugim tudi mladi nastopa-
joči na Slofestu. Uvodna misel fil-
ma pa je opredelila logo letošnjega
programa, ki so ga pristojni strnili
v... čebulo. Čebula je simbol življenja: vsaka plast
vodi do sredice, ki pa je prazna. Na nas je, da jo na-
polnimo in s tem osmislimo svoja življenja. Zakaj
ne, lahko tudi s pomočjo barv...
Zeleni program bo letos nagovoril obiskovalce po-
poldanskih ponovitev kot del Super-nedeljskega
abonmaja, ki predvideva tudi brezplačni avtobusni
prevoz iz Sesljana, Milj in z Opčin. Začel se bo 13.
decembra z efektnimi folklornimi plesi priznanega
Gruzijskega državnega baletnega ansambla
Sukhishvili. Dramska predstava iz-
birnega sklopa bo Misterij
Buffo pesnika ruskega futu-
rizma Majakovskega, v izved-
bi ansambla SNG Drama pod
režijskim vodstvom Aleksan-
dra Popovskega. Edino glasbe-
no scensko delo skladatelja Loj-
zeta Lebiča, Fauvel '86, s sklad-
bami iz izvirnega Romana de Fau-
vel ter z okruški iz srednjeveških ritualnih
iger, literature in filozofskih zapisov, pa bo osnova
nove scenske produkcije mednarodno priznanega
zborovskega projekta Carmina slovenica, gostovanje
katerega v SSG podpira tudi Glasbena matica.
Tudi Modri program bo obsegal zelo prikupno gla-
sbeno ponudbo, pri kateri je prav tako soudeležena
GM. Prvič bosta nastopili na skupnem, slovensko-
italijanskem večeru s posebnim čarom petja a cap-
pella dve zelo priznani vokalni skupini: Jazzva, do-
bitnica nagrad na mednarodnih tekmovanjih, in
Spritz for Five, nova skupina tržaških mladih pevcev,
ki so opozorili nase z uspešno udeležbo v oddaji X
Factor. Zaradi skupne vezne niti vokalne in zborov-
ske glasbe bosta ta koncert in nov projekt Karmine
Šilec združena v dodatnem, mini glasbenem abon-
maju, ki je namenjen izključno zborovskim ljubi-
teljem, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih
društev in v deželno združenje zborov Usci FJK. Ple-
sni dogodek Modrega programa bo balet Butterfly
italijanskega ansambla Balletto di Siena, ki se nanaša
na vsebino slavne Puccinijeve opere. Dramski biser
tega sklopa bo Beneški trgovec Williama Shakespe-
arja v izvedbi ansambla SNG Drama Ljubljana. Pred-
stava spada v izmenjave in sodelovanja z gleda-
liščem Rossetti v Trstu in bo na sporedu v tej dvora-
ni.
Rdeči program bo letos zaznamovan z drznimi vse-
binami. Prva bo pekoča tema izbrisanih v predstavi
25.671 Oliverja Frljića, ki govori o ljudeh, ki jih je
Slovenija leta 1992 izbrisala iz Registra stalnega pre-
bivalstva. Mladi, obetavni talenti AGRFT pa bodo
nastopili v predstavi Tisočdevetstoenainosemdeset,
ki v središče postavlja tri glavne like, preizprašuje
strategije gledališke uprizoritve in odpira prostor
življenja v osemdesetih in v današnjem času skozi
besede Simone Semenič in z režijo Nine Rajić Kran-
jac. Stalno gledališče FJK bo v sklopu sodelovanja s
SSG pripeljalo v veliko dvorano Kulturnega doma
uprizoritev Gledališča Metastasio (Prato), Koltesovo
predstavo Quai ouest v režiji Paola Magellija.
Vsi abonenti bodo imeli na voljo še dodatno prese-
nečenje, in sicer nagradno predstavo, ki bo prvič,
na izviren način združila vse generacije. Šola za klov-
ne priznanega nemškega avtorja stripov in drama-
tika Friedricha Karla Waechterja v režiji Renate Vidić
bo namreč zabavna predstava, ki si jo bodo ogledali
najmlajši abonenti Zlate ribice in Morskega psa; ob
njej se bodo ravno tako zabavali tudi njihovi starši.
V režiji Glasbene matice bodo tudi letos na sporedu
Nedeljske matineje pod umetniškim vodstvom
Črtomirja Šiškoviča. Sodelovanje s kulturnim
društvom Primorski poletni festival pa bo omo-
gočilo udeležbo na zanimivem opernem izletu z
ogledom kultne Carsenove uprizoritve Verdijeve
Traviate v gledališču La Fenice v Benetkah.
Slovensko stalno gledališče bo prisotno tudi v Gorici
z abonmajskim programom, v Benečiji pa z izvena-
bonmajsko ponudbo. Tudi šole vseh stopenj bodo
spoznale svet gledališča z abonmajskimi predstava-
mi za otroke in mladino. Izvenabonmajski program
predvideva sodelovanja z društvom Razseljeni, z
Univerzitetnim gledališkim središčem CUT, Artisti
associati-circuito regionale Danza. Pa še dodatna in-
formacija: prodaja abonmajev pri blagajni Sloven-
skega stalnega gledališča poteka vsak delovnik od
10. do 15. ure. Dodatne informacije so dostopne na
http://www.teaterssg.com.
IG
P
  Slovensko stalno gledališče
Zavrtel se je film letošnje sezone
TRST